Oar Write Us Today
Advertising
are
REASONABLE..
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
ClTATBJE OPOZARJAMO.
da pravočasno obnov« naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako fte niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo.
TELEPHONE:	CHelsea 3—1242	•• Seeiei Cha Msttar SqMk> tlit, 1MJ X Um PmI Offk. M No Ink. N. Y-, onakr tri .1 CoagrrM ti Hint M lMt. ADDRESS: 216 W. 18th ST, NEW YORK
No. 136.—	Stev. 136.	NEW YORK, TUESDAY, JUNE 13, 1939—TOREK, 13. JUNIJA 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1.
HITLER BO ZAHTEVAL KOLONIJE IN MILIJARDE
Njegov načrt vsebuje deset točk
HITLER BO DEMOKRATSKIM DRŽAVAM PREDLOŽIL NAČRT ZA POMIRJENJE SVETA. — NJEGOV NAČRT VSEBUJE DESET TOČK. — ZAHTEVAL BO KOLONIJE, PET MILIJARD MEDNARODNEGA POSOJILA IN VELIKE KREDITE.
Balkanska Antanta na trdni podlagi
PAKIZ, Francija 1*2. junija. — Nemški krogi naznanjajo, da je kancler Hitler izdelal načrt za i>oimrjenje ^veta in ga bo v kratkem predloži! demokratskim državam. Po njegovem narrtu morajo biti NVmriji vrnjene v*e njene nekdanje kolonije, Gdansk in |M>ljski koridor in države bodo morale Nemčiji dati relrkanAo posojilo.
l)a bo Hitler predložil naert za mirno sodelovanje v zameno za gospodarske 'koncesije, je bilo vveraj iporoeano iz zanesljivih virov iz Berlina. Toda velikanski obseg njegovih zahtev in pogojev je presenetil vsakogar in še tako navajeni in vešči pogajalci so mnenja, <la Hitlerjevim pogojem ne ho mogoče vstrwi.
Nekateri so mnenja, da je Hitler izdelal ta načrt samo za domačo vporabo, to je, da se saim zaveda, da ne more dobiti » sega, kar zahteva, toda pri tem upa, da bo prepričal nemški narod, ako Aniglija in Fra*icija zavrneta njegove zahteve, da ne bo Nemčija kriva za vse, kar bo sledilo, temveč demo krata&e države
Kot je bilo poročano, so Hitlerjeve zahteve naslednje:
1.	Mednarodno [x,-ojilo |>et milijard dolarjev za rskljueno nomače namene, največ za premembo nemške vojaške indu s t rije v mirovno.
2.	Kredit za inozemske surovine v -znesku 5 milijard dolar-' j^v. Ta kredit <naj hi bil dovoljen za dobo treh do petih let.'
.'I. P« \sta vi jen l>o mednarodni ki i ring is i stem, v katerem bodo' določene ce'ie iwvoznega blaga po eelem svetu v sorazmerju' vrednosti surovin in delavskFh plač.
4. Brezpogojno in takoj mora biti Nemčiji vrnjen Gdansk,' poljski koridor in Kupen.
5. Proste politične Ln gos-j>odar^ke roke v jugovzhodni Kvrqj>i.	|
s Nekdanje njene kolonije morajo biti Nemčiji takoj vrnjene.'
7. Plebiscit v ozemljih, kjerkoli žive nemške narodnostne ma»ujšine. Plebiscit mora biti zvedwn v dveli letih; prebivalstvo mora imeti popolno svobodo za agitacijo po vseh takih, ozemljih.
H. Inozemsko časopisje mora takoj prenehati napadati Nem-
čijo.	|
9.	Takojšnja razorožitev pod nadzorstvom komisije, katero hodo določile države, Iti so sklenile monakovski sporazum.' Te države bodo v komisiji za-topane po številiu tedanje redne armade v<ake države. Ta določba bi dala državam osi pre-' teino večino v komisiji.	1
10.	Priananje v>eh aaemelj, ki si jtti je Nemčija do sedaj pridobila. „
BKFCfJN, Nemiri jr, 12. ju*nija. — V oktobru lanskega leta je kancler Hiti er uloizal, da mora hiti utrjeni črti pri Aachenu in Saai^rutH^kenu dodana še ena obrambna črta. Žo tedaj zelo močno utrjeni, zelo glrtboki dvojni vrsti je bila dodana
tretja črta. Poleg tega pa so na oeli črti od Belgije pa do Švice dodali Se ver novih zgradb.
Jugoslavija bo ostala zvesta antanti
GAFENCU PRAVI, DA BALKANSKA ANTANTA NI OME JENA. — KRAU PETER STOPIL V ARMADO. — KNEZ PAVLE SE JE ZAHVALIL GOERINGU.
Posvetovanja na Italijanskem
Španski generali so v stalnem posvetovanju s italijanskimi častniki. — Uufibanja glede špansko-italijanske zveze.
MM, Italija, 12. junija. — Diplomatski krogi ugibljejo, ako ho mogoče vsled sedanjih posvetovanj med španskimi in italijanskimi i arnma*Inimi i n mornariškimi častniki prišlo do Šipan^ko-italijarisice vojaške »veze.
Nekateri diplomati pravijo, da I tal i ja želi tako zvezo, toda dvomijo* da bi bilo mogoče generala Franca spraviti v tako zvhzo. Italija že zaradi zemelj-pinne Apanc*ke želi okleniti z njo svežo, ker bi i njo mojrla zelo lahko »trategičmo sodelovati.
Že nekaj dni krožijo po Rimu govorice, da bo šel vnanji minister grof Ciano na Špan-i4ko, toda o tem ni bilo še ničesar- uradnega naznanjena. — Ovorojeno je bHo tudi o oblaku generala Franca v Rimu.
Franca, notra-
nji
Saner je, odkar se nahaja v Rimu, imel z Mussolinije-m že več dolgih razgovorov.
»Španski armadni in mornariški častniki, ki so spremili i-talijainske legijonarje iz Španske v T tali jo, so v družbi italijanskih častnikov odpotovali v Milan in Turin, kjer fii bodo o gledali municij^ke tovarne
TVji vojaški opazovah-i pravijo, da bi mo^la Italija, ako bi prišlo do vojaške zveze * Špansko, za »lučaj kake vojne na Španskem imeti postojanke za svqje podmornice.
Vendar pa diplomati mislijo, da taka aveza za Špansko ne bi bila ugodna in da je general Franoo ne bo hotel navzlic velikemu pritisku (podpirati.
MADRID, Španska. 12. junija. — Civilni gardisti v Toledu prijeli 150 owb. ki so osumljene umorov, »plenjenja wi ovadb fašistov, »ko je bil Toledo še v rokah republikancev.
Vlada je na mnogih krajih pottaviia posebna sodišča, ki
AX'KARA, Turčija, 12. junija. — Ko je romunski vnaiiji minister Grigore Gafeneu dospel v Ankaro na razgovor s turškimi diplomati, je povdar-jal, da je Balkanska antanta t rt hi a.
Gafeucu je rekel, da bo Jugoslavija ostala zvesta antanti, v kateri je zvezana z Romunsko, Grško in Turčijo.
Balkanska antanta — je rekel Gafencu, — je odprta vsem balkanskim državam in da ni obrnjena proti "nobeni državi. Gafencu ipravi, da je namen njegovega obiska na Turško tesnejše zveza ti ideale balkanskih držav in zagotoviti Evropi ravnovesje in mir.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 12 junija. — Madžarsko časopisje na široiko piše o izjavi romunskega vnanjega ministra Grigorija Gafencu. da njegova vlada ne more prevzeti novih obveznosti glede narodnostnih manjšin na Romunskem.
Nedavno je madžarski vna-nji minister grof Štefan (%aky predlagal romunski vladi pogodbo o narodnostnih manjšinah. S svojo izjavo je Gafencu najbrže hotel odgovoriti na Csakyjev 'predlog.
časopisje je mnenja, da j»* (tafencu s svojo izjavo zavrnil madžarski predlog ter pravi, da sedaj ne bi bilo treba sklepati i kake nove pogodibe za obrambo madžarskih narodnostnih manjšin na Romunskem, ako bi Romunsika Izpolnjevala obveznosti, katere je sprejela, ko ji je bila pripojena po mirovni fpogodbi Transilvanija.
BEOGRAD, Jugoslavija, 12. junija. Jugoslovanski kralj Peter II. se je poslovil od življenja v kraljevi palači in se je vpisal v vojaško akademijo.
Mladi kralj, ki je star 15 let, je v krogu svoje družine obhajal kone-c srednje šc/le. Na tej proslavi so bili njegova mati kral i if a Marija, njegov stric knez Pavle in njegova brata kraljeviča Tomi/slav in Andri-
ja.
Xjecpov vzgojitel j je rekel, da je kralj zelo marljiv I~ .lober učenee.
Kralj Peter, ki bo G. septem-bra, lf>41 dopolnil IS. leto in bo postal prflnolotfm ter bo kronan za kralia Jusroslavije. bo jeseni stopil v vojaško šolo. Obenem pa se bo na beograj-
ImmJo sodila ljudi, ki so zakrivili, da se je državljanska vojna tako Eavlekla Taka sodišča so bila postavljena v Albacete, Burgosu, Bilbau-u, Caceresu, Ceuti, Corun, Granadi, Tia.s Palma®, Melilli, Oviedu, Palmi de Mallorca, Pain-ploni, Sevili-ji, Valenciji, Valladolidi1 Ka-ragosi in Madridu,
skem vseučilišču učil prava.
BERLIN, Nemčija, 12. junija. — Knez namestnik Pavle rn kneginja Olga sta iz Podrožice na nemtško-jugoslovanski meji poslala feldmaršalu Goeringu in njegovi ženi naslednjo brzojavko:
"Ko zapuščava 'nemška tla navdaja kneginjo in mene želja, gospej Goeringovi in vam, gos jhhI general':: j fel d maršal izraziti svojo iskreno zahvalo za odkrito gostoljubnost, ki sva jo v žil a v vaši hiši in ki nama 1k» ostala nepozabna"
BEOGRAD, Jugoslavija, 12. junija — Bivši jugoslovanski delegat pri L,igi narodov in pozneje poslanik na Turškem. Iv. Subotič, je bil imenovan za jm>-slanika v I^ondonu na mesto Dragomira Kasidolaca, ki je bil premeščen v Švico.
c I 0B0
GLASOVALA
Unija CIO bo v nedeljo glasovala glede stavke. — Hočejo doseči dodatni sporazum k sedanji pogodbi.
DETROIT, Mich., 12. junija. — Izdelovalci orodja in barv ter inžinirski uslužbenci pri General Motors Corporation, ki so organizirani v United Au-tomobil Workers in pripadajo k OIO, bodo prihodnjo nedeljo glasovali o stavki, ,s katero bodo skušali doseči nov sporazum k dosedanji pogodbi.
Kot pravi predsednik unije l)o stavka vstavila vse delo pri modelih za leto 1940.
VIHARJI NA SREDNJ.ZAPADU
Sest oseb je bilo ubitih. — V šestih državah so viharji napravili veliko škodo.
INiDIANAPOLI«, Ind.. 12. junija. — V viharju, ki je divjal ]*> šestih di-žavah osretlnje-ga zapada, «o v Imliani izj^ubi-le svoje življenje tri osebe, dve v Ohio in ena Wisconsinu. Nad 50 oseb je bilo poišfkodova-nih, na lastnini pa znaša škoda več .s to tisoč dolarjev.
Po državah Illinois, Ohio, Michigan, Wisconsin, Indiana in Kentucky so divjali hudi viharji s strelo i»n nalivi.
Mesto Jacksonville, Tli., \p bilo najbolj prizadeto, ker 'je bilo poškodovanih 'najmanj 200 hiš.
ST JOHN'S, Que.. Kanada, 12. junija. — Vihar, ki je v 'nedeljo popoldne divjal na več krajih province Quebec, je napravil veliko škodo.
CEHI ČAKAJO NA VSTAJENJE
Cehi so prepričani, da bo prišel dan osvobojenja. — Nemcem bodo kljubovali z vsakovrstno sabotažo.
BOLGARSKA POTRPEŽLJIVO ČAKA
Bolgarsko so države zanemarile — Njen notranji položaj ni stanoviten. — Odvisna je od nemškega trga.
NOFUA, Bolgarska, 11. junija. — Izza svetovne vojne, iz katere je Bolgarska izšla zmanjšana po zemlji in prebivalstvu, še »vedno čaka na boljše čase. Medtem ko je bilo pre-ineiijcnih več m;»*<>vriili pogodb, ji* Bolgarska ostala na hladnem.
Njen notranji in vnanji položaj je nestanoviten. Po vojaški vstaji v maju, 1Do4 je kralj Boris takorekoč diktator in oi: novembra l!KJ.j mu ministrski predsednik K jo sej va nov poma ga rvoditi vlado. Navzlic vsemu prizadevanju pa se jima do sedaj še ni posrečilo ze'i:uiti lm-roda.
Bolgar.-ka je >korr> popolnoma odvisna od nemškega trga. Totalitarne «iržave vzamejo
skoro 7o odstotkov njenega iz-ji-	__,	■
r. ...	. . • I jeva I. 4Se enkrat iseemo dru-
voza. A Italijo jo vezejo dm
PRAGA, Oeška, 12. junija.— Po mestu so razširjene vesti, <la Im> mogoče reorganizirana vlada v češkem in moravskeni pro tek t ora tu, ker je zadnje dneve prišlo do zelo resnih iz-gredov, v katerih sta bila ubita en nemški i>n eii češki poli-cist.
Nekateri se celo boje, da bo prot«'ktoi at preklican in bo reška tesnejše privezana k Nemčiji.
Toda nemški protektoraf na<l (Vško in Moravsko postaja zaradi pasivnega odpora Cehov vedno težavnejši.
Mnogi mefj nami >o prevzeli zurodovinsko jkosbvnstvo," je rekel nek češki rodoljub, ko je gledal, kako so nemiški častniki ošabno korakali po Vac-lavske Namesti, ki j«- središče
f'eske.
" Kujemo zarote," je nada-
žinske vezi — kraljica je hči italijanskega kraja.
Prejšnji teden je Bolgarska sklenila z Italijo kulturno pogodbo; pogajanja so se vlekla več mesecev in Kjosejvanov je zastavil vse svoje si.1" da pogodba Italiji lie bi služila za propagando.
Anglija s Turčijo skuša pridobiti Bolgarsko za Balkansko antano. Ker ,pa bi se liiora'a Bolgarska odpovedati svojim teritorialnim zahtevam do Grške iu Romunske, ne more od Balkanske antante imeti nika-ke koristi.
Nedavno je bil v Sofiji sovjetski ivnanji podkomisar Vladimir Potjemkiii. Kaj je <lo>e-gel, še danes ni znano. Ako bolgarski narod še ni pozabil, da
o .. i i-, d , i .hom je dovoljeno izražati svo
je reusija osvobodila Kolgarsko .
gega Masaryka.*'
Po zatrdilu tega Ceha, ki je prestar, da bi se udeleževal odpornosti proti Nemcem, pravi, da ho češko nasprotovanje naslednje:
1.	Poškodovali bodo strnrje [ po nekaterih tovarnah, zlasti v tovarnah za municijo
2.	Skušali l»omo zmanjšati produkcijo tovarn.
3.	Zakasnjevan je v železniškem prometu.
4.	Raizpošil iali bodo jiisma, opozarjajoč Cehe, d" olnlrže svojo narmlnost.
Mladi Cehi beže čez mejo nn Poljsko in stopajo v češko legijo.
x fi. Por«><"ila ml nst d<> nst o vseh 7.n C«'he važnih dogodkih.
Nemška vlada je v deželi marsikaj premenila, tixla ('e-
rapod tui^škega jarma, tedaj tudi ni (pozabil komunističnega delovanja ministrskega predsednika Stambuliskega.
Ni tedaj čudno, da kralj Boris in Kjosejvanov ne moreta izbrati določne politike. Bol garska se nahaja med dvema mlinskima kamnoma dveh različnih evropskih ideologij. Potrebuje kredite in nove trge, ako se hoče rešiti nemškega gospodarskega pritiska. Ako hoče zopet dobiti izgubljeno zemljo, mora imeti prijatelje, ki ji IkmIo pri tem pomagali. Toda vse države, ki ji ponujajo svoje prijateljstvo, ji takoj, še ipredno se prič«o pogajanja, povejo, da ji kemije ne bodo odstopile.
V St. John's se bosta jutri pripeljala kralj Jurij in kraljica Elizabeta, toda mesto bo kazalo zelo žalostno isliko, kajti vihar je razdejal vse okraske, ki so bili Tiare jen i za eprejem kraljeve dvojice.
Mestna oblast je najela, kolikor je mogla delavcev, da so pospravili in očistili uli-ce.
je mišljenje. Zato Cehi kritizirajo Nenvce in se ne zmenijo, ako jih Sliši kak tajni policist. Ceh i pa ne kažejo toliko jeze na Nemce kot posameznike, temveč se jeze na vlado.
Po kavarnah je mogoče pogosto videti Cehe, ki so zapleteni v živahno debato z nemškimi častniki.
NEMČIJA IZGANJA POLJSKE ŽIDE
Na tisoče Židov mora zapustiti Nemčijo. — Mnogi ne morejo dobiti vizejev. — Do 1. julija mora iz Nemčije od potovati 4000 Židov.
BERI JN, Nemčija, II. junija. — Na tisoče Zidov, ki so razkropljeni po Nemčiji in so prejeli povelje, da za puste Nemčijo ali pa gredo v koncentracijske taborišča, se je o-bmilo <na svoje voditelje v Berlinu s prošnjo, da jim pomagajo najti domovja v drugih državah.
Židovske organizacije, ki .-e že več mesecev trudijo, da bi pomagale svojim ljudem, pa pravijo, da zelo težko dobijo konzularne vizeje, ki so potrebni za potovanje.
Nad 10/MM) poljskih Židov je prejelo pismeno naročilo, da odpotujejo najkasneje v štirih tednih. V najtežjem položaju so orii Žid je, o katerih pravi poljska valda, da jih ne mara sprejeti, ker mi že predoliro živeli v Nemčiji. Naročeno jim je bilo. da morajo iti iz Nemčije, ali pa bodo poslani v kon-eentraeijska taborišča. Poljaki s pravilnimi poljskimi potnimi listi prihajajo na poljsko mejo.
Nemške oblasti so pričele zapirati one Žide, ki so bili aretirani jeseni, pa so bili na obljubo, da bodo odšli iz Nemčije. zopet izpuščeni. Židje bi radi odpotovali, toda nobena država jih ne mara sprejeti. Pol ieija jim je vediio za petami in jim grozi s koncentracijskim taboriščem, ako ne odpotujejo iz dežele.
Vlada Vzhodne Prusjje je u-k a zal a 11,<XM) Židom, da odidejo iz province do 20 junija. —-40(H) poljskih Židov v Lips/keiu je dobilo povelje, da v enem mesecu odidejo.
Enaka povelja so dobili poljski Zilrlje v Draždanih, Breslau, Kasselu, ITanoverju, K i e lu, Bremenu, Nuembergu, Karlsruhe, Bamberjru, Wuerzburgu, Darnvdadtu in Kolini.
ZABOJI Z DRAGULJI V VODI
LIZBONA, Portugalska, 12. iunija. — A' bližini Alicante -o h morja potegnili več velikih zabojev z dragimi kamni. Za-' boje so najbrže vrgli v vodo španski republikanci, ko so je mestiu bližala armada generala Franca.
tiiiiiiiiii^.fitiiiin^ .(iiintiii, «|itiiniilt „t«
Naročite se na "Glas Naioda," najstarejši slovenski i^evnik v Ameriki.
l»l"ll||,{itII"llll||,ji|ll>ll>lll|lii|tlllllll||lii||lS
tiiniiti»,|lti|llll,iiifiillll|llll|l!iih|||||llliiiillir
RAZGLEDNICE
Newyorake
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE PRI
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK
RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJO-CIH NA4VKCJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
(PoMnlnm pUuhmaK
Vsoto lahko poBJeto ▼ po 2 oairoma po t
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
-GLAS NARODA"
(TOICI OF TUB PBOTLB)
Owned and Published by ILOflNIO PUBUSBINO COMPANY (A CorporaCloa)
mak BakWY. Pretidant	j Lnpaha. 8m.
Plaea of bastn«M of tlM corporation and addreaees of above officer*: Mth 8TKER	NEW IOBK, N.
46th	Year
ISSUED nVEKf DAT KXCEPX 8UNDATS AND flOUDAIB	
Adrertlsemeot	on Agreement
Z« celo leto velja 11* u Ameriko ln Kanado ..............96.0C Za pol leta ...............$S.'j0 Četrt leta ...............|1X	Za New York ca celo leto . . $7 0«) Za pol leta ................$3.M) Za Inoscmstro m celo leto .. 17.00 Za pol leta ................ $3.50
Sobeertptiaa	Yearly M—
"GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ IN
PRAZNIKOV
-OLAfl NARODA", Sli WEST lgtt STREET, NEW TORB. N. 1. TELEPHONE: CHclaen S—124»
AMERIŠKA BOJNA LADJA NA JADRA.
DOPISI brea podpisa in oeebnoetl se oe prlobčujelo. Denar	sa naročnino
**J blagOTOli pofilUatl po Honey Order. Pri suremembl	kraj« narofi-
nlbor. proalmo, da ae nam tudi prejšnje Mv.llžSe »tznani da	hitreje najdeno uaa/oralka.
PAPEŽEVO MIROVNO POSREDOVANJE
Pa-pez Pij XII. v ovojem liiirovneiu posredovanju svetuje angleškemu ministr-kemu predsedniku Neville Chamberlai-siu, da skliče konferencp štirih držav brez Rusije.
Vatikan pa zelo prikriva svoje diplomatsko delovanje, da takih poroči1! ni mogoče potrditi. Časnikarski poročeval-ci se on tean poslužujejo krogov, 'ki so blizu Vatikanu.
Ako se paipežu mirovno delovanje ne posreči, tedaj bo izdal pastirski list, v katerem bo razloži! svoje mišljenje ter bo pozval narode k miru preko glav raznih vlad.
Medtem ko >e je Chamberlain zavzel, da sklioe konferenco petih držav, kakorhitro N>i bila »kl«njena zveza z Rusijo zeli papež doseči mednarodni .sporazum brez Rusije..
Italija in Nemčija pozdravljate [>apeževo posredovanje Kajti s t eni bi bila prepredena angle^ko-francosko-ruska vo' laska zveza, 'katere se I ako zelo bojita.
Papeževo delovanje j* najbrže tudi vplivalo na ministrskega predsednika Chamberlaina in vnanjega ministra lorda riautaxa, kajti oba sta v svojih govorih izjavila, da jo AnHi-je pripravljena, z NViiiei.jo sesti k .konferenčni mizi in se ž njo
rr™1-. '-T S\H.? ob*	vrnila k Chmnberla?
ioyi pomirjevalni politiki. In italijansko časopisje z velikim zadoščenjem pravi, da sta >e Oharnberlarn in Halifax vrnila k ''inonakovrtke rou duhu."
Prednji teden je papež Pij XII. med drugimi visokimi cerkvenimi dostojanstveniki sprejel tudi "nekega" angleškega prelata Seda.) ,e je izvedelo, da je bil to westmin stenski pomožni Skof Walt*- Robert Matthews. ki je še vedno v Rimu in bo zopet kmalu sprejet pri papežu v avdijenci. .
t. y^raj je papež tudi sprejel .nemškega poslanika pri «veti stolici Diego von Bengena.
Iz nekega drugega vira prihaja vest. da je papež predložil mir0V1U načrt, po katerem naj bi Nemčija Češki in Moravski dala zopet svobodo, za to pa naj bi bila odškodovana s kolonijami.
London in Pariz sta na papežev predlog prhala, toda Nemčija ga je odločno zavrnila.
Kaj je papež pravzaprav priporočal, je težko uganiti gotovo pa je, da je z vso resnostjo posege! v evropsko diplomacijo.	^
Italjanski vladni krogi se sedaj manj boje vojne, kot pa pred dvema mesecema in so mnenja, da je k temu mnogo pripomogel papež.
Nedavmo je v nevvvorško luko priplula ameriška bojna ladja "Sacramento", ki je bila leta 1<M4 na patrolni službi na Daljnem Iztoku. To je bila prva bojna ladja ki je mnogo let vozila na jadra.
Iz Slovenije
SLOVAfiKA ISCE PETROLEJSKIH VRELCEV.
Slovaška (prične v najkrajšem času s ^Lsternatič-nim razis-kavanjem svojih petrolejs.kih polj. S pomočjo nemških tehnikov bodo preiskali -podrobneje pet role jskn nahajališča, ki jih bo že nekoliko let iako
»-fcčajo, in nova nahajališča ob južnem robu Kaijpatov. Ta petrolejska polja so v zvezi z dragimi na severu gozdnih Karpatov, ki se nadaljujejo v rumiunskih -nahajališčih swer-nawpadno od Ploestija.
Pozor rojaki!
KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
me zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči.
Wilts po brezplačna navodila in pojasnila na
SLOVENIC PUBLISHING CO.
::POTNlSlCI ODDELEK "GLASA NARODA"::
Hew York, N. Y.
NA SODIŠČU JE PUSTILA OTROKE.
Nedavno >e je moral zagovarjati na kazenskem oddelku konjiškega ^odisiea Peče k Anton, kočar iz Klobučovnika pri ' Loč ah, ker je iz maščevanja pokvaril nekemu posestniku [večji sod vina na ta način, da [je vlil vanj steklenico petroleja i'ii je ]>ostalo vino nerabno ter je vinogradnik s lem občni-no oškodovan. Obsojen je bil na !» mesece in 20 dni ječe. Te dni ga je sodišče pozvalo na odslužitev kazni. Tistega dne pa se je nenadoma pojavila na sodišču Peek ova žena s štirini otroci. Vstopila je v pisarno sodnega starešine ter zaklicala: "Ko ste mi moža zaprli, pa še deco imejte!" Položila je najmlajšega 4 mesece starega dečika na tla, zraven njega 1-letnega fantička in 3-letno deklico in s starejšo 13 letno do-klico zbežali iz sodnega poslopja in izumili. Ubogi malčki >o se začeli na vse grlo jokati in uradništvo sodišča se je znašlo pred težavnim vprašanjem, kam z veka joči mi malčki. Sodni starešina je takoj sporočil na občinski urad, da preskrbe nekoga. da začasno prevzame uboge otročjčke. Brezsnsno mater bo sodišče pozvalo na odgovor i'n kazen gotovo ne bo izstala.
POŽARI V GOZDU, NA KMETIJI IN POŠTAH.
Poslednji čas je res sezona požarov. Po neprevidnosti je nastal ]>oxai- pri Bolančku na Konjru, vasici na gričevju, ki se
ako nameravate obiskati
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta New Yorka
DOBITE JO
BREZPLAČNO ako naroČite
Slovensko-
Amerikanski Koledar
za 1939
Cena Koledarja je: 50 centov
Imamo jih še nekaj!
'G las Naroda"
216 West 18tb Street New York, N. ¥.
(Lahko pošljite vsoto ▼ poštnih »namk>b po 2 oalroma po 3 cente)

vleče po levem bregu Save. ti o ret i je pričelo -redi noči. »Sodijo. tla je kdo domačih zanesel med pepelom tudi nekaj žerjavice. Pepel so odvrgli zadaj za sadno sušilnico. Veter je razpihal pepel in žerjavica se j«' mato razpihala in zanetila sušilnico. Zgorela je tudi ve: čja skladovnica drv, pa tudi mlin za sadje.
\ Kiesniškem vrlin, ki se dviga nad Kresnico, pa >o imeli gozdni požar. Eden izmed kmetov je zgrabil na kup razno suhljad in ostanke in jih j«1 nato zažgal. Veter je razpihal iskre in kmalu aiato je začel goreti gozd. Tedaj >o .se pričeli zbirati kmetje in so na vso moč gasili. Najbolj je o-škodovan posestnik Kos, ki mu je jHjgorel del gozda.
\a kresniškem kolodvoru so imeli zdaj že tretji primer, da so ga>ili vagone, naložene za. inozemistvo. Vneli so s« med vožnjo. Lani se je v ne vagon, naložen s fotografskimi aparati, radijskimi aparati in drugo luksuzno robo. Zda j na pomlad pa se je najprej vnel 'vagon, naložen s pšenico in namenjen za Italijo. Pšenica je bila naložena na Madžarskem. Ogenj so pogasili, pšenico pa -o preložili v jug. vagon. Zdaj pa se je vnel na kresniškem kolodvoru vagon, naložen z jajci. Tudi ta je bil namenjen iz Madžarske v Italijo. Ogenj je nastal sredi noči. Pri -koči 1 i so na pomoč železniški uslužbenci in so po zar le ifdušili. Seveda pa se je zaradi ognja precej jajc pokvarilo in razbilo. Vsi trije vagoni, ki so jih |M)tem odklopili so -začeli goreti že med vožnjo. Podoben primer. da se jo vnel 'vagon med vožnjo, naložen v [imidžarsko pšenico, pa so imeli tudi na postaji Savi. O manjšem gozdnem požaru pripovedujejo tudi kmetje z Velikega vrha.
PO NEDOLŽNEM UBIT.
l>ne 21. februarja letošnjega leta se je pripetil na Sabcu pri Mariiboru žalosten dogodek, o katerem se v ta mošnji okolici še tsedaj govori. Po nedolžnem j«' bil ubit od podivjanih razgrajačev sin iiLale fMJsestniee Amton J are, ki je bil 7>oznan kot miren in trezen fant. Pet osumljencev* ki so bili pri njegovi nesrečni smrti priteotni.se je zagovarjalo zaradi uboja pred >enato m mariborskega sodišča. Obtoženi so bili 27-letni delavec Matija Stegner <m! Sv. U ill a, :*<)-letni delavec Fra'TLc ter njegov 31 -letni brat Anton Ofentavšek iz Drame I j. 36-1 etni Rudolf Enuut, posestniški sin od Sv. Križa nad Mariborom. Prvi trije osumljenci so klateži brez stalnega biva-li&ca in bree posla, ki eo čisto
slučajno zašli v nedeljo 12. februarja na Sober. Omenjenega d'ne je prevzel in otvoril znano Perkovo gostilno na Sabcu nov najemnik Ivan Vra-čko. Priredil je veselico, na kateri >e je zfbralo zelo veliko gostov. Nekaj časa so bili tam tudi orožniki, ko pa 'so odšli, so >»• pojavili od nekod tudi vsi omenjeni osumljenci, ki so prišli že močno vrnjeni. Do njihovega prihoda je bil mir ter so se gostje lepo zabavali, ko pa so prišli ti razgrajači, je nastal na plesišču prepir, ter >o kmalu leteli po zraku kozarci in stoli. Ko je prišel okrog 22. zvečer v gostilno Franc Rav-■njal^. so ga pretepači prijeli ter ga pretepli. Ostali gostje so vzeli Ravnjaka v zaščito ter so razgrajače .slednjič izrinili iz gostilne, gostilničar pa je za njimi vrata zaklenil. Zunaj pa so začeli gostilmo kar oblegati. Hoteli so vdreti vrata s cepinom, 'ker >e jim pa to ni posrečilo, so začeli obmetavati okna s kamenjem. Spravili so goste v tak tstrali, da -i nobene-den ni upal zapustiti arostilne, da bi šel domov. Okrog f»ol dveh ponoči fpa je začel Anton -Fare siliti domov. Bil je bole-lien in sl:il> človek, ki ni nikoli imel s kom prepira, pa je bil prepričan, da .era bodo razgrajači pustili na mam. Mi>lil jc hi<li, da so razgrajači odšli, ker je bilo zunaj že precej časa mirno. Ko pa je prišel sko-
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnev~ nem kurzu.
V Jugoslavijo:		
Za 2.30 .....	..... I»iu.	1 rt'
$4.50 .....	..... Din.	LTO
$ .....	..... 1 >iu.	;in»
.....	..... Pili.	OtKI
$20.— .....	..... Pin.	UMNI
$:«». — .....	..... Din	
V Italijo:
Za S 6.30 $ 12.— * 2»,— * 57.— $112 51» f 167.—
............Ur 100
...........Ur 20i i
..........Mb 500
............Ur 1000
...........Ur 2000
............Ur 3000
KEK SB CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI AI>I DOLI
Z* ftplatilo vefjih zneskov kot /goraj navedeno, bodisi t dinar Jih ali lirah, dovoljnjemo ie boljšo pogoje.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠI! ftjKMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO «1__
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) SI« W. 181b ST., NEW YORK
Peter
Zgaga
zi vrata, ki jiii je gostilničar za njini spet zaklenil, je bil nenadoma iz teme napaden. Napadalci so ga pobili na tla, mu razbili irlavo - cepinom ter i^a večkrat zabodli z no/.cm. Mrtvega so potem pihstili na iro-stilniški verandi, kjer >o ga našli ostali gostje, ki so se okrog zjutraj odpravljali domov. Mati ja Stegner in Franc < )-1'entavšek sta bila o-bsojeua vsak na 4 leta in 1<> < I n i ječe in '» le'ta izgube ča>tnih pravic. <)-stali tri je obtoženci Anton < >■ fentavšok, Kudoll" Knnut in Anton Zunko so l>ili o)>roščeui.
miid-Hiimiii,! .nitiitiii, „tiiuiii,|, niiituii
■iiH»fl*iiimiiH»'''iMati'itO '"MtmH""1'.'««!!
ADVERTISE IN
"GLAS NAROI3A'
S m
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je!
S
iSLOVENSKA NARODNAj PODPORNA JEDNOTA
B RAT S K A. DELAVSKA j PODPORNA USTANOVA j
Sprejema možke in ženske v letih od 1 6. do 50, in otroke do 1 6. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000.00 m
— — g?
m
i Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
y^llllliiiililillliaV^
1 '
Imenitni glasbeniki >o se pogovarjali in pričkali, katerega godala ^las je najprijetnejši. Ta je hvalil gosli, oni orgle, tretji flavto if J. Naposled pa vprašajo tudi moža. ki je dose-da j tiho [poslušal te razgovore, naj pove. katerega godala gla-najbolj ugaja njemu. "M» 'iV odgovori mož, "meni najbolj ugaja, če slišim, da cviči čenka na ognjišču.**
Krojač; "Prosim, da poravnate račun!**
Dijak: "Ta me^ee vam ne morem plačati!**
Krojač: "Tako ste rekli tudi prejšnji mesec!**
Dijak: "Xo, ali nisem o tal mož beseda?"
Mlad umetnik se je priglasil v artistični pisarni, da bi dobil slu/bo v zabavi-«*!!, kjer bi nattopil - -»v o jo dresi rano ra co. Ageid mu je pa odgovoril, da zaenkrat ne more biti -prejet in da naj malo počaka, f'ez dva meseca je dobil artist brzojavko. da lahko pride, da bo nastopal v varijeteju, arti-t je pa odgovoril: — Prepozno, raco sem že pojedel.
1'čitelj razlaga učencem, kako koristne so živali.
—	Mnoge živali nam dajejo meso, pravi. — kaj pa -torimo s kostmi ? — vpraša učenca.
—	Kosti položimo na kraj krožnika, gospod učitelj — se odreže Mihec.
Vzgojiteljica: "Kaj napravi do-tojen deček, ako sedi v polnem vlaku, a stara dama <to-ji"'
Deček: "Napravi -e. kakor da spi. . . **
—	Ne verujem, da sem popil sedem vrčkov piva. Moj želodec jih prenese »amo pet.
—	Verujem, verujem. — odgovori natakar, — a ostala dva sta vam udarila v glavo...
—	Ti hočeš prenesti svoje delovanje v dinso mesto?
—	Moram, tu mi nihče več ne posodi denarja.
Anekdote.
Pri neki vojaški paradi ie Napoleonu padel z slave klo-Imk. Bližnji voja'k je opazil cesarjevo nerodna-1 in je hitro pobral pokrivalo ter ga podal cesarju, ki sp jo zahvalil z be-sedaimi:
—	Hvala, kapetan!"
Voja'k je imel dovolj prisotnosti duha. da je vprašal:
"V katerem polku. Sire?**
Napoleon, ki je videl, da ima pred <el>oj moža. z g'lavo. je odvrnil:
"V moji gardi ^eveda.**
Nadškof iz Moguncije je nekoč šel mimo vinograda, ki ga je popolnoma uničila trtna uŠ. Lastnik je stal «na cesti in prosil nadškofa, naj vendar blagoslovi vinograd, da bo trta zo-|M't začela roditi. Nadškof jc rad ustregel vinogradnikovi želji, ko pa je |K>škropil vinograd z blagoslovljeno vodo, -e je poslovil oil lastnika z besedami
"Sin moj. zdaj pa ne pozabi pridno uničevati trhio u£!"
Teodor Fontane je bil, preden je postal pisatelj, prakti-'kant v neki berlinski lekarni. Pa ni bil prav nič zadovoljen s tem človekoljubnim poklicem. Posebno je bil ogonVn na nečitljivimi čirečarami gospodov zdravil i ko v.
Ko je nekega dne spet dobil v rofke recept s strašnimi hieroglifi, je dejal lekarnarju:
"Ali nisem jaz obžalovanja vreden človek ? Vedno iporam brati te nečitljive recepte, ko bi vendar tako rad pis«l čitljive rokopise.^
(J L A S NAROD A" — New York
Tuesday, June 1 3, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Pariz se seli na deželo
JEAN CHR1STOPHK:
SMRT STAREGA LOVCA
Vnatalonjaeu je -edel in zapravljali takih jtiii kot pri bra<io, klonjeno na pi>ih, jej njem, tako dobro pripravljenih »iikal v»iVrjo v tiši-ni, ki jo je pa naj so bile lo ribe, divjači-razutnela v>a družina, kajti bil 'na. inedjed ali slaščice. \< najmanj skrivnosten rlovekj il'ri obedu ni izgovoril no-na svetu.	j bene ln'sede in »prav nit* ni pa-
I ra na -1» ui je bila: |r)I sed- '/M na pogovore gostov; tenia, mill. Maubert j«' imel še |x>! če je kdo govoril o lovu, je od-ure trpljenja. Naenkrat je loži I vilice in žarel pri povedo-dvignil »vojo glavo starega vati ,> hitrim in navdušenim
(J a Lea z doljrimi lutki in vzd i lini!:
" Bojim >e dveh se<lmic.M Ob petin^'demlesetem letu je bilo ž, njim >Jkuraj pri kraju 2>na je skomigala z rameni. rnMila na prednike ki «o umirali s sedemin-seilemde^eti-mi leti in vpila:
"'V ne Imjs povaljal neumnosti. 1m>> lahko živel še deset let.**
Vsak dan je ponavljala ta
-tavek. a ui jo hote! poslušati. K<i je bila izgovorila, se je dvignil in žarel hoditi jk» sol)i in premikati u.sHiire, kot da bi molil. Zapazil je Sabino, najmlajšo lirer. t i-to s smehljajočim >e obrazom in po ramenih naktilranimi lasmi: z grozo je strmela vanj.
Ta strah pred sli »rt jo se ji je zdel sicer odvraten in otročji, bolesten, vendar upravičen, kajti mislila m j<>;
"Kaj lw» taka duša mogla delati na onem svetu?**
MaiHbertovo otožno«t je neprestano oživljal dogodek, ki je vranih vso v a- napravi! mrzlično. ob tej žalostni uri med dnevom in nočjo se je razlegal glas iz zvonika kot velikanska -olza Kdor ga ni sli-ša!, >r je kmalu ti«'srl;	se
jr vračal kot žalosten ivi>omin.
K mrliču zvoni? Kdo
je umrl!*' "Kdo je utmlT" Ce je šlo za mladeniča, je vzdi'lmvnl, <*'e je >10 za starca, je trepetal.
Da je odvrnil ^vojo bolečino -ta mu bili dve stvari: miza in lov. Požeruh ni bil. pač pa <dalkosno<ln<ež im rzbinČne^i. Služabniki so zatrjevali, da v najbol jših hirali v okolici, celo na gradu Nervain, niso pri
i no. Nato sta zapustila kraje, kjer pn prva jo divji p etelini, da ft a stopila v kraje, kjer vse šumi od divjih klicev in krikov. .
Vra-ih je Maubert takole začenjal tsvoje pripovedovanje:
"Tisti dan, ko smo videli hermelina ob obrežju ribnika v Vauravu . . ..*'* Ali še:
"Tista 'košuta, ki smo se je usmilili zaradi njenih treh malih . . .**
Mauberta je bilo <ram, pri-na pomerja na ptiča ali naiznati gospodtu Bernardu, da se četveronožca, nato je pa posne-Jboji, da 1k> moral umreti i-n jr
glasom — "besede je spremljalo 'prav tolilko kretenj — o do-godoviščinah, ki so .imele vedno isti razplet: na nosu je skrivil kazalec in delal znamenja, kot na
Vsakomur, kdor je kdaj obiskal Pariz, je gotovo ostala v :-pomi'nu tsilna, gneča ljudi in hiš ki vlada v tem mestu. Nekdaj ni bil tako zgoščen in tako -tisnjen med zidove in asfalt To slabo stran velemest M
mesta, tako isedaj mesto izgublja potujoči rod, ki odhaja nazaj na deželo. Mnogo tovarn se j«* že prej iz središča me-ta preselilo v predmestja, kjer je bil svet cenejši sedaj pa i že zapuščajo hidi tesna pred-začel v večji iiK-ri dobivati, mestja in se umikajo na deže-šele po svetovni vojni, ko se je"|0, kjer je svet Še cenejši, ce-mesto nekako odprlo iwxlewe-,nejšo so pa tudi delovne moči. 'ju. od koder so dan za dnem«
prihaiale nove množice. Src-1 * novejšem času je stopil d išče mesta so zasedle .banke v" veljavo s,- nov razlog, ki podlo velike trgovske hiše. To,l>,ni to Podeljevanje. Nevar-priseljevaniein zjivzemanje Pa-lnost nvftadov IZ 7raka ™jno riza je potekalo skoraj brez naroku-'e' da nmra mdustri-
inal bevskanje ranjene živali.
V'zgojil si je učence z velikimi rokami, velikimi nogami in širokimi rameni, Ivi so bili prav tako nadarjeni kot on. Skozi šestdeset let je letal s svojo •davno četo po gozdovih, ali sedaj so bili vsi tovariši mrtvi in je streljal sam, včaisih pa z grofom Nrrvninom, 'ki ho ga preprosti ljudje 'klicali za go-spoda Bernarda.
V zi lik-ken i jutru si pogosto slišal tam zunaj krik, o katerem se je zdelo, da prihaja od kakttga pijanega ptiča, krik radosti. Maubert je klical pse in >e z očiščeno puško in lovsko tor.bo preko ramen pridružil gospodu Bernardu. .
Rt^kel je besedo ženi v dovo: dolgo časa mu je sledila v mislih V spominu je gledala prizor. ki ga je videla na potovanju oh oknu brzovlaka: ptič prhuta s krili nad prostrano zemljo in dva človeka koračita z velikanskimi koraki, ali zdi >t>. tla se niti ne premikata.
\f;ed starim Mauhertom in irospodorti Bernardom je bilo pravo prijateljstvo. Nikdar ui sreča enega vznemirila zavist drugega. Na poti -ta govorila malo in se to skoraj vedno !»' rnozložnr be.-edr. Zdelo se jo. da mkrog sobr ne vidita ni<\ ali čutila sta bolje kot vsakdo, kako lep je svet. ko jutranja zarja pošilja nad reko belo meglico. Znala sta iznenaditi minuto, ko se črta v zraku izoblikuje kot v zapaljrrro s'la-
je
vod-tva in nadzorstva. Ni bilo obla-ti. ki hi zasebno željo po mestu 'in za>ebrro podjetnost krotila in jo vodila. Tako je nastal znnni t4r leči pas'*, ki dane- obdaja Pariz.
Tako kakor je prej dežela izgubljala prebivalstvo v korist
ja enakomerno poraz leliti po deželi. Po Parizu -o križišča razne zvezne uliee in ulice. ki najhitreje pripeljejo ven iz mesta,, že pre-tavili tako. ,|a -e četam in vojaškim transportom v primeru vojne »ne bi bilo treba |M)iiiikati skozi množice
ljudistva. Tovarne streliva, ki bi v Parizu in njegovih predmestjih sovražniku nudile le prelahek cilj, po načrtu prestavljajo na deželo. Preselitev vsake tovarne pa sproži veliko preseljevanje IjuiLstva. <'e tovarna za|>o-lujc 30 J MM) delavcev, se mora ž njim pre-eliti tudi :;fUMM) ,Žena in vsaj : »0.1 MM otrok, kar ob preselitvi take tovanne pomeni, da je šlo V/. Pariza dkrog KMIJMMl Ijmli.
Tako so izračunali, da bo Pariz v kratkem razdobju in skoraj neopazno izgubil .*»IM),0(M! ljudi. Kčinek trga preseljevanja pa bo, da bo izginila tista moreča gneča in bo v mesto 1 »rišio več svežega zraka. S tem nikakor še ni reč-eno. da bi Pariz propada! ali da bi zaradi tega mogel kaj izgubiti na svoji kulturi, gospodarski ali politični moči. Razvoj, ki ga je doživljal v povojni dobi. itak ui bil zdrav in je v marsi-
čem škodoval njegovi privlačnosti. S -vojo natrpanostjo je bi! trajna nevarno-1, da zamaje notranje ravnotežje Francije. Ko se tok 'priseljencev spet vrača na deželo, bodo izginile marsikatere odvratne stanovanjske kasarne na njihovem mostu pa bodo zrastle lične hišice, tudi za parke in vrtove se bo dobilo več prostora. Tako P-
anz sprt |>o-tal čudovito me-to. kot je bil
im
in mikavno ne. kdaj.
sum ilnliilr i/. starega kraja. mi iz, naj )<>|.Ci>g}i jcklii. .fJ imVr d<>lgp in tehtajo manj iip^> fnnt. Koča je Stroku. Slant* $•_'.">«i s jMišlninu. Itiurka k» k<<-siš(V .slsilir .*i»» ••!-•. Jrkll-llit klailivo *f» <-ts; t>al>i«-a 75 ris; (»sin	kosak
/.oltiui ali za kl^-panjv	Poftljtto
narfW-ilti z ijfiiarjrnj na uaslur:
EUROPEAN BAZAAR 170 East 4th St. New York City
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Pol*c OAilufa Je razvidno do kdaj tmate plačano naročnino. Prva •tevltka pomeni roeae**. druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranita n^pntrebora* dela ta itrodkov, Vas prosimo, da sku&ate naročul-no pravočasno poravnati. PoMjlte naročnino naravnost nam all jo pa plačajte naftrmu aastopotko t Vanem kraju all pa katvrema IhdH sastopnikov. kojih Imena so tiskana a	imi Crkatiit, ker so apravf.
čenl obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na&lh rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam tsročll potrdilo sa plačano naročnino.
CAUroUNlA:
Ban Francisco, Jacob l^nahln
BaftU
COLORADO t
Pueblo, Peter Cul Ig. Walsenburg, M. J,
INDIANA:
ladlanspolla. Fr.
ILLINOIS: Chicago, i. BevO* Clcero( J. Frtl— t Chicago, Otoaro
In Ullaola) Jollet, Jennia Bambtch La Halle, 4. Spellek Msscoatab. Prank Aoguatla North Chicago In Waukegan.
M AKT LAND:
Kltamiller, Fr. Vodoplvaa
MICHIGAN:
Detroit. L. Ptaakar
MINNWOTA: r.
Cbiaholaa. Prank Qoule, J. Lv^aa^h
Bly. Jos. 1. Evelath, Loots ..Ollbart, HlbblAg. John Ports Virginia. Prank Hrratieh
MONTANA: •-
Roundup. M. M. Pan la a L.
NEBRASKA;
Omaha, P. Brodorick NEW YORK: Brooklyn.
OHIO:
Barberton. Prank froha
Cleveland. Anton Bobek. Hni. Kir linger, Jacob Reanlk, Jofc« Uiapnik (11 raid, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KomAe Youngatown. Anton KikaU OREGON:
Oregon Cltj, J. K obla r
PENNSYLVANIA:
Bessemer, John Jevnlkar Broughton, Anton Ipavae Conama ugh, J. Brezavee OoTerdale In okolica. Mrs. In
Bhrport, Laada Farrell, Jerry Okorn Forest City, Ml
Fr. Blodnlkar Greenaburg. Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstoira, Till Palants Krayn, Ant. TatMeU tmaerne, Frank BaKoeb Midway, 2ost Pittsburgh in okolica, Philip Pragar Bteeltoo. A. HWs i Tnrtla Creek, Fr. Bdilfrar West Newton, Joseph Jovaa .. WISCONSIN. Milwaukee, Weat Allia. Fr. Sheboygan. WYOMING: Rock Sprt
Dlamoadvllle. Joe RoO^a

J* FrajaL
umn
pogosti* govoril:
^Doftiro hi bilo da bi vedno živeli, a'li net"
In oni je odgovoril: "»Pri moji veri. da.**	/
Tako dobro je poznal nrbo in oblake, lune tn zvezde, za-padnih in vzhodnih, da so jra otroci zverer lahko -prašrvali kakšno vreme bo naslednji dan; nikoli se ni zmotil.
Kakor je bil navajen t i hote in preže, p® se je v mislih rest o pogovarjal:	&
*4Zjutraj sem si dejal: "Stari. dobro bi bilo, da bi pogledal v Barriers, ali je kaj jairod. kajti prišlo bo deževje in j>olži bodo vse podrli."
Nevarni rtir se j«' potlvojil. S t o\ i I ko -e<lem in stnlemdeset in osem in osemdeset -o se izbrisale. O poritnicali .so mu n era k i v Parizu govorili: "Xir se ne spreminjaš." Res je bilo. Vedno je imel že ravno postavo, obraz \'orc-i-ngetorij^a z lirem, bra-z^ot i'na-mi. Vzdihoval je
"Moj konec ^e bliža. Zjutraj sent si rekel: 'Stari, pripravi seT'
Xi'lire tli vedel, kakšen pomen je imela ta beseda zanj. Ko je obhajal Veliko nor, si je s sladkorjem umi! lase. da ga ne bi s|)oznal. Xi mo^el verjeti, tla Bo^, ne <?leda na rlovekovo zunanjost; kot kak general na rniifornio svojih vojakov. Menil je, da je kot vojak, ki nra ni dano .da bi od blizu videl svojega generala, a ki ne bo zanmdil prilike, da ne bi obrarunal s topovsko 'kroglo. KI juh svoji sladkosnedi! osti pa je ob petkih rajiši i>ojedel samo kos kruha na/mesto unre mesa. Bil je -ebirnež. a'li ni nw ma'nj-kalo dobrote in je pastil v miru živeti najeroinike, ki niso plačali najemnine že dvajset let.
>4Riioun je napravljen,'* je provorila Sabina, "ne pozna 'ne sovraštva, ne zamere, ne zavisti in ne tistega žolča, ki tako pogosto moti srca nekaterih ipoWžrijakov. Račiun je napravljen, morda je Bogu prijeten.'*
Nikoli ni videl umirati otroka, prijatelja, zato je "bilo zanj življenje sladko kot sad brez košrice. V dvainosemdesetem letu je družina hotela zvedeti, ali je treba njegovega dovoljenja za lov.
"Mislim, da ne vidi več dosti/' je rekla žena.
Pri kasiln ga je vprašala: "Boš le tots hodil na lov" Uprl je vanjo svoje žalostne oči in dejal:
"Končano je, sem prestar." Zvečer pa je našel poleg krožnika majhen list m oči so se nra začele svetiti. Začel je pripovedovati o zasledovanjih pred dvema letoma v Železnih gozdovih v družb'* -z gosipodoan Bernardom-. .
44On je ubil svoj par slok. on je dober strelec, jaz sem pa tmel metu 1.ve pred očmi in sem si govoril: To je konec: koncev.
iimuiihiiiiitmi^ .................................................................................................................................................................................................................
®IIIMII'* ''Hiiiiiit1 'iiiiiaii' ''aiipo* 'iiianii'1 ''Mf'tiit!" ''tuaa"'1 ,l»i»mii»»,M,«miiiiii,l«ii!idi'iiiTiHi' "MIH»HH»^ MMni,iiii',,»hi,M)iii»Miii|1,i(iii»T|M:..l,,llti''ii,ll)|tIli:|li,J(Mf|Ml!!inlll(
1S1 ...
Povesti

Don Kihot
Spisal Miguel Cervantes
To je klasično delo slavnega tpan-kega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno uotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature.	158 strani.
Cena 75c.
MARKO 8ENJAN1N. SLOVENSKI ROBINSON. .. 73*
MATERINA ŽRTEV. 24® strani. Ona ..............- W
Zanimiva povest iz dalmatinskega ilvljenja
MLADIM SRCEM (par krasnih trtic pisatelja
Me&kaj ....................................................... tte
MILIJONAR BREZ UENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75
lHi skrajnosti nafiet roman is tn<nlprnexa življenja. 0|>i»pnlieim je znaul anidedki ro-•Doi>inK' VHtzuao i>o celem tvetn.
MLMO ŽIVLJENJA, cW Ivan Cankar. 23» str.
Ona .M
MED PADARJI IN ZDRAVNDk'1
Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena..... .. .M
MOŽJE, spisal Emerton Hugh. 209 strani. Cena 1.5«
Zanimivo delu. ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod Drav olj ne zaoataja za originalom
MRTVI GOSTAC .....................................................85«
ŠALJIVI SLOVENEC
(Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov — 292 strani.........50
NADEŽNA NIKOLAJAVNA
Spisal V. M. t.arMn. 11« strani. Cena. .........
Junak> tre« romana blodijo in ta*»in ikoni temo življenja. Vzi<eoj«jo se kvišku, a sredi
IMita oniatrsjo.
NAŠA LETA. spisal Milan PugelJ. 125 slraal. —
Cena m............. .79	Bra*. ............
Knjig" vwbnje dvanajst povesti pisatelja Pu-K<ja. ki je poznal du&> dobru!tHpi kmeta kot le malokdo.
Nadaljevanje s 4. strani.
AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani.	Gena $1.00
Kersnik je t">)*£ Jurflfti nsi najbolj judju-
den pisatelj. Ve^ del. ki jih JurfW vslwt bolezni in smrti ni mogel završiti, je Kersnik usjieSuo <lovrwil. "Anitator" va najboljša dela.
ANDREJ UOFER ..............................................56«
BELE NOCT, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................ -69
Kratke |M>vestl I® življenjepis pisatelja. To so prva književna dela stavnega ruakega romanopisca.
BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakov*. —
164 strani. Cen» ....................-.................... W
Pole« Pavline Pajkore Je Lote« Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se Je koncem prejšnje^ stoletja udejstvovala v slovenski kojl-
tevnosil. Njeni spis! razodevajo Čutečo žensko du&o.
BELGRAJSKI BISER ............................................W«
BOJ IN ZALAGA ___________________________________________________28«
CVET1NA BOROGRAJSKA .................................. 45e
CVETKE (pravIjire sa stare in mlade)-------------SOe
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................«9e
DEKLE ELIZA, spisal Ednond de Ceneonrt. 112
strani. Cena ____________________________________________ M
Concourtova dela so polna nnes in sanlmi-
voBtl. zlasti v risanju enačajev. Ctjth nekateri so mojstrsko podani in ima flov«k med branjem vtis. da posamezne osebe aadljo ara] nJega in kramljajo C nJim.
DEVICA ORLEANSKA ....................-......................59«
DVE SLIKI, spisal Reaver MeAko. 193 strani.
Ona .M
Dve Ptrlrl enega nafilb najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta roolstersko eavrSeni. kot Jih more aavrSltl edlnole naS neSno-CutečI MeSko.
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........95«
FRA DLAVOLO ___________________________________________________59«
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
Cinskl, vesel omodre humoreske, 72 atrani 41 KMEČKI PUNT, spisal Aafc. Senoa	.....79
Zgodovina nagega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev a Turki ln graSčakl. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen roman bo sleherni s užitkom prečita*.
KRALJEVIČ IN BERAČ _________________________________99«
KRVNA OSVETA (povest lz abruikih gara)___99«
LA BO HEME. Spisa.' H. Murger. 402 str. Cena... »9 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parl-Knjiga 1« svetovno znano dei*,.
LISTKI. (Ks Meškos 144 stran! ............ .79
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) _________79«
MALI LORD, spisala Frances Hodgesaa Burnett. 193 strani. Cena ______________________ J>9
Globoko zasnovana povesi o otroku, U gane odljudnega čudaka. Deček Je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna rallk med bogatini ln reveži, pač pa sna razlikovati le med dobrim
Ceaa
Stlrl zanimive črtice nagega priznanega pisatelja.
MALENKOSTI, splaal Ivan Albreht. 129 strani.
Igralec
Spisal F. M. Dostojevski
265 strani
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskusa na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
Cena 75c.
Idiot
Spisat F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne ntruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega.
Cena $2.25
NADEŽNA MKOLA4AVNA
»pisal V. M. OarJiln. 11- Btra«l- On« ----
Junaki tega romana blodijo i" mvsJo ikoil temo življenja. Vajn-nJaJo se kviaau, a sredi pota uiuttgujo.
NA INDIJSKIH OTOKIH .............-.....................
NA RAZLIČNIH POTIH ................................... -
NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trda f9-zana. 113 strani. Cena ....................................
Knjiga vaebuje " misli, ki bo ae rodile v «o-veku v prvih letib svetovne vojne".
.19
aplaai Cbas. Baodelalr*. 119
........................... M
9lv-
FESMI V PROZI, atrani. Cena ...
Verna slika pestrega velikomeatnega 1 Jen j a ln spominov nanj.
PINGVINSK1 OTOK, spisal Anatele France. 989
strani. Cena _________________________________________________-
To Je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen ln brezobziren v evojl aabavlJIcL
PLAT Z9 0NA, splaal Leonid Andrejev. 191 str.
Cena
Poleg ns slov ne povesti slavnega makega pisatelja vsebuje knjiga Be dve, naSieC "Misel v megli" in "Brezdno".
PARIŠKI ZLATAR ............................................
POZIGALEC ....................................................
POSLEDNJI MOH1KANEC __________________
PATRI A (povest iz Irske zgodovine) ---------------
POVESTI IN SLIKE, spisal K saver Metka, —
19 strani. Cena ...............................................
Knjiga vsebuje tri povesti nafiega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njecrre misli so globoke In mehke. Posebno Senske so vnete za njegova dela.
PRAVLJICE.
Spisal H. Majar. Izbrani la prostega naroda. Cena ...................u
praprečanove zgodbe ----------------
PRIGOUBEČEBEL1CE MAJE, trd.
85« 9S«
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, aplaai Jakob Ale-ievec. TRI knjige po 199, 189 in 114 strani. Cena _______ .99 vsak zvezek. Val trije.______1.99
Pisatelj nam v teh treh knjigah oplanje usodo ln življenje kmetskega fanta, ki so ga atari-id poslali v dole. kjer se Je vzdrževal ■ lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od gole do Sole ter si slednjič priboril ▼ življenju mesto, po katerem je stremel. Knjlm so pisane živahno. Ob čltanJn ae bo moral Ota-telj večkrat od area nasmejati.
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, aplaai Jules Verne. 85 strani. Cena _________________
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domiRjljo kot jO je Imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, akoro vse njegove napovedi so se vresnlčlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd.
prvlc med indij an cl Povest lzaa Časa odkritja Amerike. Cena ..................
revolucija na portugalskem------
rdeča in bela vrtnica____________
PTICE SELIVKE, Rakindranat Tagara. Trda vez.
84 atrani. Ceaa___________________
Prgeovorl. eeejl in mlaU aiavaega indijskega pisatelja.
Student naj bo. — naS vsakdanji
kruh, spisal F. k. Pinigar. 89 Knd. Cm
NaS mojateraki pripovednik nam audi v tah dveh avojih deUh obilo duševnega n«tk^J
PRAVLJICE. Kočutnlk, II. zvezek. Cena......
PRAVLJICE. H. Mayer. Cena ................
turki pred dunajem ________________
TATIC, aplaai France Bevk. Trda vez. 89 str.
NaS I zboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih Je posvet** svoji materi.
TISOČ IN ENA NOC, 8 slikami, velika iadaja. BroS, 3 knjige. Cena ... . . .3.25
Slovenic Publishing Com
216 WEST 18th STREET '' '
r ■— r# -
if .a J.Y
NEW YORK. N. Y.

nG LAB NlBDDA»»p-NewYoi«
Tuesday, June I 3, ! 939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
S teboj do smrti
Roman is iivljcnji — Za "Glas Naroda" priredil I H.
-=32»
"še bo šlo, Franc, in go*pod Erl&ch i-n niilofitlji-va gospi-ca bi va> rada obdržala, če se odločite, da opravljate vse delo v majhni hišici, česar gos pica Senta ne bi mogla opraviti."
"Kar >e tega tiče, sem zadnje čase že dovolj pokazal, da se ne bojim nobenega dela In svojega gospodarja bi rad »»pustil/'
"To sem si mislil, Franc, in gospod Erlach in njegova hči želita posneje s vami o tem govoriti. In hotel sem vam povedati, da svoje zahteve glede jplače kar "največ znižate. Morete jima reči, da Inuste mogli s četrtino svoje isedanje pla-le izhajati, ostale tri četrtine pa vam bom jaz plačeval. O tem |»a ne »me ni kdo ničesar vedeti, najimanj pa gospod Erlach in njegova hči. Kajti, poglejte, Franc, posestvo sem kupil zelo poceni, |>a če je tše tako zanemarjeno, ga bom zopet dvignil. I-n zato bi sem in tam gospodu Erlachu rad kaj pomagal. Toda oba sta preveč iponosnia. da bi od koga vzela karfko pomoč. Ali nri hočete pri tem nekoliko pomagati, ne da bi oba o tem kaj vedela? Mnogo mi je na tem, da osla nete tukaj, ker >te raizutnen mož, s katerim se je mogoče pogovoriti in ni kkipetava baba. O tem ne boate govorili, ako bom sem in tam na]io!iiil jedil-no shrambo Vi pa boste mo-;ali vse nakupiti in oba »se na to talko malo razuimeta, da tega *ie bo~ta zapazila. Midva pa moreva skrbeti za to, da zaradi i z premen jeni h razmer ne bosta preveč trpela. Kaj mislite
0	te»m, Franc?"
Franc ve* čas meša v loncu, ki je stal na £>eči. Sedaj pa ga odstavi previdno in z velikimi očmi {»ogleda Henrika.
"Gosfiod Stolberg, to }>a l*> maiaredil. Pri Bogu, to bom rad naredil. Danes dopoldne pa <>eni mislil, da ste malo ne-urnmi, iker se vam je tako mudil«, da čim prej spoznate grob Krlac-hov, kot bi hoteli takoj vedeti, kje boste enkrat pokopani. Drugače pa se mi zdite ra-zumen mož in tudi dober. In sedaj vam Erlachovo posestvo popodnonua privoščim. Že osemindvajset let sem pri tej hiši i-n sedaj na stara leta ne bi rad šel. Tn taiko bom goespoidu Erlachu. če me vpraša, rekel, da sem zadovoljen »samo z četrtinko svoje dosedanje plače, I«otem bo žh vse dobro in na mene se morete zanesti."
Henrik smeje prikima. .
4'Sklenjeno! In — držite jezik za zobmi, Franc!"
Brez *krbi, go>pod Stolberg! Prav lepa hvala! Kadar |>a potrebujete kako pomor — nikdo -ne ve, kaj more priti — tedaj morete na mene računati."	z
"To -i bom zapomnri, Franc. In ko 1m>ui poineje iz va-ke gostilne jKislal različne stvari skupno s prtljago gospice Sente, tedaj ptraite, da tega ne bosta opazila. Pri kuhinji morate imeti v*e bolj lahko."
" Dobro, gospod HtoVberg, v«e bom napravil".
Ib-nrik n»u prikima in odide. Franc gleda za njim.
" Vo, če to ni dober človek, potem pa ne vem, kako dober človek izgleda. In pameten in prevdarem je in zapovedati zna. da se človek prej ne more prav nič obotavljati," pravi.
Henrik gre k očetu in hčeri in .se Čez nekaj ča>a od njiju
poslovi, ko Franc naglo prinese kosilo.
* * *
I"(fleg delovne >obe nasproti Erlachove spalnice .se nahaja jedilnica, v kateri je Brlaeh tudi stanoval. Tudi ta soba je še bila za ilno opremljena in vse pohištvo je bilo še precej dobro ohranjeno.
Franc naglo pogrne mizo in je za Sento celo prinesel sre-
1	rno namizno orodje. Miza izgleda jK^tolnoima lepa. Oče in hči jesta, kar je Franc skuhal: juho, 'kotlete in sočivje iz kosite me posode. Pozneje prinese Franc še presno ma«lo in sir. Jed je bila sicer pripravljena z najboljšo voljo, toda zelo nespretno. Senta čez fiiekaj časa položi svojo roko na očetovo roko i-n pravi:
4S4edaj vem, kako je bilo dobro, da sem se v zavodu naučila ikuhati. V bodoče bom sama kuhala."
Oče ji smeje prikima.
44To mi bo zelo všeč. Franc sicer stori vse, kar more, toda morava njegovo dobro voljo prijazno sprejeti. Saj je že to mnogo, ako more sploh pripraviti kako jed."
Tedaj Franc zopet pride in prinese maslo in sir in sicer neoporočetio, kajti to je znal boljše, kot pa kuhati.
Senta staremu ?lugi prijazno prikima in pravi očetu:
44Ali ne bi takoj govorila s Francc.m, oče, ako bi hotel ostati še dalje pri nas za manjšo plačo?"
Franc pričakujoče pogleda svojega gospodarja.
44 Da, Franc, veš, da se bova preselila v oskrbnikovo hišo in tam morava izhajati samo z e»nim služabnikom. V bodoče bo kuhala moja hči, drugače pa — da, drugače, bos ti opravil v>e ostalo delo. In zelo naju bo veselilo, ako hočeš še pri nama ostati, toda dati ti moreva samo jako majhno plačo in ne veva, če boš mogel s tem izhajati "
Franc »niti ne treni s trepalnicami. «Z velikimi očmi pogleda svojega gospodarja in pravi.
4 4 Ako me milosti ji vi gos-pod ne odslovi — in tega tudi nisem zaslužil — tedaj rad ostajiem. In -če 'bo milosti ji va gospica kuhala, ikar jaz zelo slabo znam, potem bom vse drugo napravil. Znam tudi trdbiti sočivje in kaj sličnega, samo pri kuhinji mi rič kaj -ne gre. Tega se je treba naučiti. Kar pa se tiče plače, že vem, da mi milostijivi gospod ne more več toliko plačati kot prej, toda v starih dobrih časih sem si nekaj prihranil. In če smo starejši, manj potrebujento. Prav lahko bi izhajal samo s četrtino plače, ki mi jo je milostijivi gospod plačeval v dobrih čafiih."
Oče in hči se ginjena spogledata.
"To je dobro, Franc".
Franc se ncAcotiko zasmeje.
"Ako mora tudi moj milosti ji vi gospod tudi z manjšim demarjem izhajati, potem bom jaz tudi. Prav nic več ne eprejmem, kot samo četrtino."
Franc je mogel biti velikodušen, kajti Stolberg mu bo plačeval ostanek, toda za silo bi bil zadovoljen tudi samo s četrtino plače. Na svojega gospodarja je bil navajen in m« je bil i* area vdan, ker je i -njim vedno dobro postopal, solznih oči pogleda starega slugo.
(Niuialjevaiij* prihodnji«.) "
Ne "koridor ', temveč Pomorje
Naziv 41 koridor" vsebuje močno omalovaževanje poljskih pravic do tega ozemlja, zato se Poljaki vedno razburjajo ako čujejo to besedo. Kdor pravi ""koridor", pravi 4 4 vojna" je njihov odgovor, ako v govoru pade ta izraz. V ev-|ropski javnosti je precej splošno vkoreninjen nazor, da ima ta del poljskega Pomorja pretežno nemško prebivalstvo in da je Versailles prav brezobzirno prisodil te kraje Poljski. Resnica pa je ravno nasprotna. Na ozemlju, -ki je znano pod imenom 'koridor, je prebivalstvo najmanj po 90 odst. poljsko in je ta slovanski značaj dežele ohranjen preko tisoč let. Res, da je drugi rajh Vi-ijemove Nemčije storil vise, da bi ta del Pomorja popolnoma ponemčil. toda to se mu ni posrečilo. Nasilna nemška naselitev ni pognala korenin in ob prevratu -so se nenitški naseljenci vrnili v Nemčijo, ker so izgubili vse pred/pravice in je ko-lonizacijska komisija izgubila svojo pomoč in oblast.
Današnje poljsko Pomorje — koridor— je bilo vedno de»l poznan jt-'ke pokrajine. Poznanj pa je bil v zgodnjem srednjem veku prestolnica poljske države. Zaradi silnega pritiska nemškega soseda so poljski kralji prenesli prestolnico najprej v Krakov, kasneje pa v Vanšavo, ker se je po pripojitvi velike kneževine Litve težišče države premaknilo na vzhod.
Takozvani versa i 11.ski diktat je Pomorje prisodil Poljski na temelju jezikovne karte nemškega "Ostunarkenwereina" iz leta 1913, ki je bila nedvomno sestavljena v škodo Poljakov, pa vkljub temu ni mogla zabrisati pretežno jk>1 jskega značaja Pomorja. Ako ne vpošteva-mo mest. je poljsko prebivalstvo tvorilo povsod preko 80 odst. Netilki je-aikovni otoki so bili kot umetne tvorbe posejani po vsem ozemlju. Središča te nasilne naselitve .so tvorila državna posestva, ki so bila zaplenjena .poljskim plemičem in veleposestnikom o priliki raznih poljskih vstaj. Ker so ob prevratu ta veleposestva prešla v la<t poljske države, ni imela Poljska prav nikakega interesa vzdrževati na »njih celei vojs»ke nemških gozdarjev, o-.skrbnikov, pomožnega osebja in učiteljev za otroke teb naseljencev Ostmarka in koloni-zacijska komisija sta med Poljsko namenoma naseljevali nemški živel j iz notranjosti, ker se je izkazalo, da nemški naseljenci iiz bližine poljs-kega strnjenega ozemlja niso dovolj odporni in ne vrše dovolj brez-obzirnega ponenvčevamja.
0 poljski zasedi leta 1918 je
.....................................................
'huniHiic^iimuiiic^itžiiiniH-Miumuiii^lu
POZOR ROJAKI!
V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE:
Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.—
Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane 25c Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
stane 25c
Zemljevid —
CELEGA SVETA
Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c
SLOVENIC PUBLISHING CO,
216 West 18th street
vsa ta nemška poplava planila nazaj na za pad in tem naseljencem se je pridružilo meščanstvo, ki ga je prevzela panika in ki je mislilo, da je njihova izselitev samo začasnega značaja. Na ta način se je nemški živel j močno zmanjšal in mesta Gru-dziadž (Grande«), Bvdgošč (Bromlberg), TČev, (I)irschau) in druga so s priseljenci iz ostale Poljske dobila zanesljivo poljsko večino od fiO do 80 odst. Omenjeni zemljevid Ostanarke je za leto 1913 izkazoval samo en okraj današnjega 4'Koridorja" z nemško veoi-no. Ta okraj je prišel pod Poljsiko, zato pa je ostalo pod Nemčijo mnogo Poljakov pir Kwidzinu (Marienwerder); ta okraj je po podatkih Ost-marke še vedno štel okoli 50 odst. Poljakov. V najožjem delu 44Koridorja" se je meja potegnila strogo narodnostnih vidikih in je jezik do Gdvnje narodnostno popolnoma poljski. Tu živi poljsko pleme Ka-šubov. ki jih je pristranska statistika štela kot posebno narodnost, da bi na ta način pokazala manjše število Poljakov. Ta preprosti prijem seveda ni imel uspeha in so Ka-šuibi /vedno biH zelo zavedni Poljaki
Kar ise •zgodovinskih razlogov tiče, to ozemlje do razbitja Poljske nikoli ni spadalo v nemški rajh. Neniški viteški red je tod vladal kot va/zal poljskih kraljev i-n (knezov. S časom se je osamosvojil po bitki pri Grunewaldu leta 1410 pa je zopet zapadel pod poljsko vrhovno nadoblast. Ko je bila vladavina reda sekularizirana, so nastopili vlado Hohenzol-lernci. so bili slednji še vedno podložni poljskim kraljem. Cela vrssta Hohenzollernov je polagala prisege podaniške zvestobe poljskim kraljem. Tozadevne listine so ohranjene in poljski listi jih objavljajo, da s tem zavračajo nemške tndi-tve o večno nemškem značaju Pomojra .
Kar se tiče Gdanska, je bilo mesto do 12. veka prestolnica pomorjanskih knezov. L. 1.308 je pri>el v roke nemškim vitezom in je ostal pod njihovo oblastjo 144 let. Kralj Kazimir Jagelomski ga je leta 14.32 zopet pridružil poljskim deželam. V Poljski je me=lo ostalo .341 let do druge delitve Poljske leta 1792. ko je prišlo pod prusko oblast. Ob Napoleonovih vojnah je bil Gdansk vzet Pm-siji i<n 'kot svobodno mesto postavljen pod nadzorstvo saškega "kralja, ki je bil obenem vojvod a varšavsk i.
- ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI
I. in II. zvezek, broš. . . , $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP
I. in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.—
(Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing Company
VSE P ARNIKE
SLOVENIC PUBL CO.
YT7COSLAV TRAVEL DEPT. SIC W. lStk SC. New V«rk. N. V.
216 W. 18th Street
New York
KRETANJE
PARNIROv
SHIPPING NEWS
ODPLUTJA — Mewta
14. junija:
Aquitanla ▼ Cheiuourg Normandie v Havre liansa t Hamburg	*
17. juuija:
Cuute di Savoia y Uenca
20.	junija: Luroiia t Bremen
21.	juuija :
Queen Mary v Chrrt>ourg lie Ue France v Havre LK'UtHcbliind y Hamburg
1*4. junija: Saturula
▼ T rut
iTT. junija:
I>e (irasse
v Havre
Bizjak je prvi Slovenec, ki je bil imenovan zn sodnega inšpektorja v pravosodnem ministrstvu.
DR. IVAN BIZJAK SODNI INŠPEKTOR.
S kraljevskim ukazom v soglasju s predsednikom vlade, na predlog pravosodnega ministra je imenovan iza sodnega inšpektorja v pravosodnem ministrstvu dr. Ivan Bizjak. Dr.
VELIKA TaTVINA PRI LOGATCU.
Te dni je bil izvršen drzen vlom v vasi Brod, v olx'ini Dolenji Ivogatee. Neanani tatovi so vlomili v hišo posestnika Franca Milieliea in odnesli 41 (H> din gotovine, več zlatnine in srebrnine, šest hranilnih knjižic z vlogami v okroglem znesku 150,000 drn. dve vojni škodi, vredni 900 din in zavarovalno polico pri 14Feniksu" glaseco se na 14,(H)0 din in še druge listine. Miheh'ie je bil oškodovan 7.n približno 180.000 <lin, toda vse hranilne knjižice so vin'kulirane in prav tako mu polica ne bo pomagala nje. Navzlic temu i>ii trpi Mihelrič š«» najmanj 20.(XM) din škode. Te tatvine istim i jo nekega brusača starega okoli 30 let, ki se je
^ če naročiti za svoje f ^ sorodnike ali pri jate- 5 i lie, to lahko stori. — j| ^ Naročnina za s t a r i 0 ^ kraj stane $7. — V J
i ftaliio lista ne posi- J
^ lit* m o	f
Smrt starega lovca
Nadaljevanje s ^J. strani.
Nenadoma zagledam dva bliska. — Pari. Streljam. Otroci, bila je brinovka. samica in samec."
ZgamiI je prtic in nadaljeval: "Ker je danes praznik, bomo izpili nekoliko kartuzi-jiincn."
Tedaj je zazvonil mrtvaški zvon kot slabo znamenje. Žena je žarela prestavljati stole, se razburjala, odpirala in zapirala omaro, preklinjala ljudsko navado, ki z zvonom objokuje smrt kristjana. Kljub tem zvijačam je slišal znamenje. Videl .si ga v očeh, v katerih je ugasnilo veselje.
tTmrl je neko jutro v dvainosemdesetem letu brez trpljenja. Na malem |M>k<xpališ<v-u v Barriersu je imel gospod Bernard govor. Vsa družina je bila navzočna, stari in mladi, kmečki in pariški. Ljudje z dežele so razkriti stali nepremično, kajti trdi glas gospoda Bernarda je imel nek ganljiv naglas. Govoril je o lovskih dnevih ]k> visokih krajih s svo-«im starim prijateljem. ITva-1 i 1 je njuna skrivnostna srečanja, sončno prikazen, ko sta se vračala iz gozda, lepoto neba v somraku, (rovoril je, ka ko srečen je bil pokojni in kako je ljubil svet. Nato je sklo-
-8. junija :
Atjuitania v Chehonrg Normandie v Havre Hamburg v Hamburg
30. junija :
Bri'iui'n v Bn-mon Mauretania v Cherbourg
nil glavo in zavzdihnil: | m >m i lovni je ubogega prijatelja.
^'Nikoli več ga ne boste videli z njegovimi bledordečimi škornji, z lovsko torbo na ramenih. da bi koračil z velikimi koraki |>o potih vaše vasi. Nikdar več ne bo stopal po svojih Žilnih poljih ob žetvi in po vinogradu ob trgatvi. Njegovi prijatelji pa n«* bodo več dišali, da bi ob nedeljah v cerkvi veselo prepeval, njegov prostor bo ostal prazen."
Veter je pihal, rastline je pokrivala slana, (tospod Bernard končal svoj govor, nato pa vzkliknil:
".Zbogom. Maubert!"
V tistem trenutku se je raz-legel |>o polju strel iz puške. Vsi ljudje so vzdignili glave. V taki tišini je ta h ruše zvenel kot t-uj odgovor .besedam s|H>tla Bernarda. Zdelo se je, kotila mu stari lovec ugovarja, da je sedaj našel kraj. še lepši o*l [M)lj, pokritih vinogradi ali z žitom, kjer se je sprehajal z neizmernim veseljem", čudovito iskanje.
NAROČITE SE NA -GLAS NARODA " NA.TSTA Rh.fS I RTiOVENSKI DNEVNT^ V AMERIK* '
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
•i:
KNJIGARNA '/GLAS NARODA" ? i 1
Bohinjsko jezero
216 WEST I8th STREET. NEW YORK