Kriza vpliva tudi na moralo
Nekdoje nekje zpisal: več ima družba zakonov, manjje zakoni-tosti. Takšen vtis dobi tudi Človek, ki prebira, denimo poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja v Ljubljani. Tudi temu se namreč kopiči delo spričo vse večje zapletenosti našega samoupravljanja in njegove sence - prekrškov, nespoštovanja, neupoštevanja, zanemarjanja, neznanja. Lansko leto seje število raznih prekrškov s tega področja povečalo karza 64 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom.
»Zaostreni pogoji gospo-darjenja se močno zrcalijo v organizacijah združenega de-la,« je povedal Viki Leskov-šek, družbeni pravobranilec samoupravljaiya. »Negativni spremljevalci krize vplivajo na moralo Ijudi, na njihovo etiko, iyihovo obnašanje. V zraku je čutiti malodušje. Vse to pa, seveda slabi moč ustav-nosti in zakonitosti. To je zla-sti opaziti pri odnosih ljudi do družbene lastnine.«
Tako je družbeni branilec samoupravljanja imel obilico dela ravno pri urejanju druž-beno-ekonomskih odnosov, takoj za njimi pa so bila na vrsti delovna razmeija, pa sa-moupravni splošni akti in drugo. Manj se je ukvarjal z varstvom individualnih pra-vic delavcev, ker se delavci obračajo s problemi še na dru-ge institucije.
— Se je pokazala kaka zna-čilnost, ki je poprej niste opazili pri svojem delu?
»Zanimivo je, da so Ijudje vse bo]j občutljivi do nepra-vilnosti. Vse bolj pogumno jih prijavljajo, pri čemer postre-žejo s podatki in se na koncu podpisujejo s polnimi imeni. Vse maiy je brezimenih pri-jav. V občini Center sta bili samo dve.«
Sicer pa je družbeni brani-lec samoupravjjanja deloval v glavnem na lastno pobudo, na pobudo samoupravnih orga-
nov, poslovodnih organov, or-ganov družbeno-političnih skupnosti ter družbeno-poli-tičnih organov.
»Imamo vedno več zako-nov, zakonskih predpisov, družbenih dogovorov in sa-moupravnih splošnih aktov. V mnogih primerih ti med se-boj niso usklajeni, urejajo ce-lo ista razmerja na različne na-čine, nimajo jasnih razlag, ne predpisujejo sankcij za krše-rye. Včasih pa preveč podrob-no in celo neživljenjsko obravnavajo oziroma urejajo ravnanje organov, organizacij ali posameznikov. Vse več je nespoštovanja predpisov,« se pritožuje družbeni pravobra-nilec samoupravljarya ali če bi rekel v prispodobi, bi dejal, da se zaradi gozda ne vidi več dreves.
- Kakor je bilo pred leti sila modno ustanavljanje tozdov, ki so rasli kot gobe po dežju, najje bilo treba ali ne, smo zdaj priča obratne-mu dogajanju, ki pa je za zdaj še previdno. Kaj opaža-te vi?
»V Centru smo zabeležili nekaj primerov, ko so ukinili tozdovsko organiziranost. V zakonu sicer ni predvidene možnosti, naj bi prišlo do sprememb samoupravne or-ganiziranosti, če se spremeni-jo pogoji. O tem zdaj razprav-ljajo pred spremembo ustave. Povsem življenjsko je, da se
mora spremeniti organizira-nost, če je za iyo tehnološka sprememba. Naše stališče je, da je na ta pojav treba gledati življenjsko, ne papirnato.«
Kakor ni bilo povsem čistih računic pri ustanavljanju toz-dov - velikokrat so jih ustvar-jali na nos na vrat - tako tudi zdaj ni vedno povsem logič-no. Zato - so rekli na družbe-nem pravobranilstvu - je važ-no tudi odločanje. Lahko se zgodi, da si zadevo izmislijo le vodilni in tudi uredijo na svoj način, ne da bi imeli delavci pri tem pravo besedo.
»Za ukiruanjem, ki ga zago-varjajo v imenu večje učinko-vitosti, poslovnosti, poceni-tve, se lahko skrivajo tudi drugi nameni. Na ta način se na primer lahko znebijo kake-ga direktoija, ki jim ni po go-du, kar pa seveda ni zakonito in je le sad slabih notranjih odnosov v delovni organizaci-ji,« je opozoril Viki Le-skovšek.
Veliko je delovnih organiza-cij, ki jim celo manjka vsebin-ske povezave, zato bo treba vse to okrog tozdov dobro proučiti, kar pa seveda ni stvar družbenega pravobra-nilca samoupravljanja. Zade-va je mnogo globja.
Skratka, delo družbenega pravobranilca samoupravlje-rya je več kot pestro, a hkrati tudi zahtevno. odgovorno. Le vse preveč je zaposlen, kar nedvomno kaže, kako raste nezakonitost, malomarnost, nezainteresiranost. Najbrž bi bilo dobro napraviti več reda tudi v samih zakonih.
Albina Adamič