Zadnje zasedanje oziroma delegati zadnjega zasedanja občinske skupščine so spet poskrbeli za zaplet. Za spremembo tokrat ni šlo za zaplet, ki bi ga povzročil dnevni red ali pa različna politična mnenja. Slo je za zaplet take vrste kot ga lahko vsak dan vidimo v neštetih cenenih nadaljevankah tipa Beautiful, kjer se junaki nenehno srečujejo s številnimi problemi in si z. rešitvijo enega nakopljejo dva druga. Skupščina je bila izvoljena, da bi delovala v korist občine in predvsem v korist občanov, ki v njej živimo, ne pa za to, da se bo ukvarjala z. odnosi med poslanci oziroma delegati. Nikomur ni lepo, če ga na cesti nekdo ustavi in mu v obraz pove, daje nepoštenjak, baraba. Po drugi strani pa tudi nikomur ni všeč, da v neki skupini ne prodre s svojim razmišljanjem, s svojimi idejami. Vendar so to zadeve, ki se skupščine sploh nič ne tičejo in je o njih na sejah popolnoma neumestno razpravljati. Naši sosedje se v parlamentu pljuvajo, izrečejo si vse mogoče stvari in vendar se politika odvija naprej. Tudi o poštenosti delegatov ne gre izgubljati besed. Politik v svojo poštenost niti za hip ne sme podvomiti. Že sam dvom je njegov poraz. Dvomimo lahko mi, ki stvari od daleč opazujemo in lahko samo upamo, da nam bo odločitev politike prinesla boljše življenje in večji blagor. Saj konec koncev vsi politiki delajo za narodov blagor. Pošteno ali pa tudi ne, to navsezadnje ni pomembno, pomembno je le, da gre za narodov blagor. Sicer pa je zakonitost eno, poštenost pa drugo. Ni vse pošteno kar je zakonito in obratno. Da se izognemu moraliziranju povzamimo Murphya in ga nekoliko predelajmo: Ljudje se delijo med poštene ter nepoštene. O delitvi pa seveda odločajo pošteni. Tomaž Fcrluga Zimski utrinki S Od danes naprej bo nekdo med nami že potencialni lastnik novega osebnega avtomobila RENAULT 5+, ki ga bomo po novem letu izžrebali med lastniki nagradnih kuponov za nakupe v izolskih trgovinah. Vse bo tako kot lani, za nakup nad 1.000 tolarjev boste od trgovcev dobili nagradni kupon in kandidirali za katero od nagrad v skupni vrednosti nad 500.000 sit, /a nakup nad 5.000 tolarjev pa boste dobili poseben kupon s katerim boste sodelovali v žrebanju za - Petko. Trgovci in trgovine, ki sodelujejo v akciji, bodo imele izobešen poseben plakat akcije in na prodajnem pultu tudi zastavico akcije. Od prodajalcev zahtevajte pravilnik o izvedbi akcije, hkrati pa ne pozabite na nagradni kupon - če ste opravili nakup, seveda. Avtomobil bo tudi tokrat na ogled na trgu 29. novembra, od 17. decembra pa se obeta tudi vsakodnevni program za najmlajše. VERJETNO NE VESTE,... ali pa tudi veste, da smo letos izolani dobili maskoto z imenom Bepi, kije objadrala že lep del sveta. Vendar bi naredili veliko napako, če bi pozabili na še starejšo izolsko maskoto - osla. Ta živa maskota pa vse bolj izginja iz naših krajev, čeprav je skromna, potrpežljiva ^ in trmasta, skoraj tako kot Izolani. Zato je prav, dajo ohranimo vsaj na tej g, razglednici iz povojnih dni. e> PTT’s NOT DEAD - cogito ergo scrivimi O SIMONU IN MANDRAČU Kdor lovi ribe, je ribič! , smo brali v prejšnjem Mandraču. To bo morda držalo, vendar ni nujno, da ludi kaj ujame. Odvisno, kako resno se loti svojega posla. Podobno naj bi bil vsak, ki piše, vsaj pisec, če že ne pisatelj. Tudi če se s tem ne preživlja, je to posel, za katerega se zahteva vsaj neka mera dobrega okusa. No, pa smo tam! O okusih pa seveda ne bomo razpravljali! Seveda ne, vsak ima pravico do svojega in še na misel mi ne pride, da bi morda komu vsiljeval mojega. Vendar pa, ko se skuša svoje posredovati vsaj 5000 bralcem (upam, da jih ima Mandrač več), pa nima nihče pravice predpostavljati, da bodo ti samo po sebi umevno sprejemali duhovitost izrazoslovja, ki je morda v določenih okoljih in stilu življenja nekaj povsem vsakdanjega . Gre preprosto za kulturno raven, ki jo imaš ali pa morda ne! Da ne bo pomote, res mi ne gre za neko novo čistunstvo in pobožnjakarsko licemerstvo! Se najmanj zamerim, da je za primerjavo vzeta družba Jezusovih apostolov; vsekakor tudi razumem težak položaj ribičev in tudi sam smatram, da kaže na problem opozoriti. Ni mi pa namreč vseeno, na kakšno raven se Mandrač kot naše skupno glasilo spušča. Dokler je neke vrste uradno glasilo skupnosti, je vendar naše ogledalo in podoba. Saj vendar ne bomo rekli, da smo vsi, kar nas Mandrač na zunaj predstavlja, taki Si mon(-i in —e), kot se smatra avtor, ki seje pod članek podpisal? Lahko pa seveda nadaljujemo v tej smeri. In našel se bo kdo, ki sc bo poigral z imenom Mandrač ter zavzdihnil: Nomen — omen! Ime pač pove vse. Pobrskajte po kakšnem dobrem italijanskem slovarju in zadišalo bo po gnoju in hlevu. Pa preneseno najstarejša obrt tudi ni daleč. Pa ne, da bo mandrač (spet!) nagovarjal le v to smer? Potrudimo se raje in skupnost, ki jo Mandrač v marsikateri smeri uspešno povezuje, ovrednotimo in spodbujajmo k nekoliko višjim ciljem. Saj poznate, kako seje dogajalo orljemu mladiču, ki se je znašel v kokošjem gnezdu? Andrej Sedej, župnik IZJAVA ZA JAVNOST Demokratična levica Izola podpira kolektiv TV Koper - Capodistria v naporih za ohranitev svoje avtonomije in subjektivitete. Prizadevanja predsednika Sveta RTV Slovenija, gospoda Rudija Šelige in nekaterih članov za centralizacijo tudi na tem področju niso naključna. Moti jih drugačnost in vse, kar se ne ujema z njihovimi načrti. Poskus posega v vsebino in strukturo programa TV Koper - Capodistria pomeni tudi poskus za zmanjševanje pridobljenih pravic ne samo TV Koper - Capodistria ampak tudi in predvsem italijanske narodnostne skupnosti na teh prostorih. Vse to sodi v okvir političnih prizadevanj po uniformiranosti, nadvladi, centralni kontroli. Menimo, da niti Svet RTV Slovenija niti kdo drug ne sme posegati za zmanjševanje zakonsko pridobljenih pravic narodne skupnosti ter, da se v novem Zakonu o RTV, ki je v proceduri v Državnem zboru, zagotovi vsaj takšna stopnja avtonomije in subjektivitete italijanskega programa TV Ko-per-Capodistria, kot je bilo to do sedaj. Kot vedno se bomo v Demokratični levici Izole zavzemali za to, da se konflikti razrešujejo na demokratičen j način, z dialogom vseh prizadetih in nikakor ne na škodo že pridobljenih pravic Italjanskc narodne skupnosti. Svojo podporo kolektivu TV Koper-j Capodistria smo dali že pred dnevi. Na seji občinske skupščine 25.11.1993 ni bila sprejeta pobuda za podporo kolektivu TV Koper - Capodistria. V družbenopolitičnem zboru so proti takšni podpori, na veliko presenečenje, glasovali gospodje delegati Zvonko Grahek (predsednik skupščine), Vinko Kramberger (podpredsednik skupščine), Tihomir Stepanov, Vladimir Kern in Stane Lovšin. Združena lista Demokratična levica Izola predsednik: Lucio Gobbo MALO ZA ŠALO - MALO ZARES Ko sem p recital celostranski zapis z naslovom "Zalivska vojna v Izoli” v zadnjem Mandraču, sem začel premišljevati o zgodovini, ki se ponavlja. Tu v Izoli seje ponovila v čudni obliki. Pred skoraj 2000 leti je Kristus zvabil ribiče v drugo službo (propagandni oddelek nebes). Slovenska abramba pa je prišla z vajo j Slavnik 93 pokazat izolskim ribičem, da so nepotrebni. Da sc v času brihtnih, dajo ribe I loviti tudi na lažji način. Prav vam je ribiči! Lahko bi ugotovili, da so se gospodje prišli prav v Izolo bahat, kdo ima denar in kdo ga nima, vkljub stoletni tradiciji. Ker jc naša država bolj majhne rasti in bi j nas že malo večji škorenj pregazil za malco, [ bi bilo bolje, če bi abramba oborožila vse Slovence s fračami. Municijc imamo brez | uvoza dovolj. Tako bi nekaj tolarjev ostalo j za nakup RHS ( reševalni helikopter Slovenije ). In ribiči bi spet lahko mirno lovili ribe v našem bazenu. Ne me držat za besedo, ker ne vem ali sem sanjal o tem ali pa samo razmišljal. Na kraju pa sem tako in tako iz skupine Slovencev za katere velja vladni slogan: Ne levo in ne desno ampak pod rušo. Lep pozdrav Peter blizu reševalne. OB JUBILEJU AFŽ v Zenska sekcija pri Združeni listi demokratične levice Izola je dostojno in primerno obeležila 50. obletnico upora sloveskega in z njim tudi primorskega naroda proti fašizmu in nacizmu. V jubilejnem letu 1993 smo se spomnile tudi 50. letnice 1. kongresa slovenske protifašistične ženske zveze (AFŽ), kije bil v majhni dolenjski vasi Dohrnič pri Trebnjem. 42 žensk iz Izole se nas je 17. oktobra letos udeležilo tradicionalne spominske slovesnosti. Tam so se v velikem številu zbrale mnoge udeleženke takratnega kongresa, aktivistke in borke naro-doosvobodilnc vojne ter današnje j družbeno politične delavke. Prisotnim na srečanju je spregovoril podpredsednik državnega zbora Slovenije, ki je poudaril pomembno vlogo slovenskih žensk v narodno osvobodilnem boju, v povojnem času in zdaj, pri graditvi mlade samostojne Slovenije. Tudi veliko žensk iz Izole je dalo k temu svoj prispevek, saj so delovale kot aktivne borke in mladinske aktivistke v protifašističnem boju. Mnogo njih ni več med nami, a kljub temu se jih spominjamo s spoštovanjem in hvaležnostjo. Ženska sekcija je ob praznovanju tega pomembnega jubileja pripravila tudi razstavo v galeriji Alga, kije bila odprla od 28. oktobra do 3. novembra tega leta. Razstava je prikazala aktivnosti žensk med NOB, po vojni, na delovnih mestih, v družbenoplitičnem življenju, v športu in prostem času. Razstavljena so bila tudi lična ročna dela, vendar zaradi pomanjkanja prostora v omejenem obsegu. Z veseljem ugotavljamo, da smo z razstavo dosegle svoj namen, saj smo izolski javnosti | prikazali le delček aktivnosti, čeprav so bili to le utrinki iz našega delovanja. Razstavo sije ogledalo preko 400 obiskovalcev. Bilo bi jih še več, če bi bila razstava ob primernejšem času in dalj časa odprta. Razstava naj nam bo le spomin na pretekli čas, zato da bomo znali ceniti sedanjost, to je državno samostojnost in demokratičnost ter ustvariti našim otrokom in vnukom mirno in ustvarjalno življenje. To je želja, ki jo želimo uresničiti in dati naši mladi državi Sloveniji. Zvezda Rudi VLADA ÌIA jfLiAà'l ENAJSTA SKUPŠČINA POD MOSTOM mnni^iuin^niiimnninnnnnnnnnn^^;: (TF)V čctrctck 25.11. jc enajstič v tem letu zasedala izolska skupščina. Kljub sicer ne preveč obširnem dnevnem redu seje zasedanje kar zavleklo. Na dnevni red so namreč na pobudo delegata Stanka Jenka uvrstili še dodatno točko, ki seje nanašala na obnašanje delegatov izven skupščinskih prostorov. Delegat gospod Stepanov je namreč na ulici ustavil delegata gospoda Jenka ter mu povedal svoje mnenje o občinski skupščini, ki naj bi bila sestavljena iz nepoštenjakov in barab. Po dveurni brezplodni razpravi delegati niso o omenjeni točki sprejeli nobenih sklepov, zato so sejo nadaljevali z ostalimi točkami. Delegati so sprejeli poročilo izvršnega sveta o finančni konstrukciji za izgradnjo šole v Livadah. Kot kaže bo šola vendarle nared za šolsko leto 93/94. Spor z nadomestnimi stanovanji, še ne bo hitro rešen. Nekaj prizadetih se sklepom o dodelitvi nadomestnega stanovanja ne strinja. Potrebno bo veliko obojestranske strpnosti, če pa se tudi po nadaljnih pogovorih ne bi našlo ustreznih rešitev, bo o sporu odločalo sodišče. Delegati so tudi sprejeli pozitivno stališče do imen novih ulic. V Izoli smo dobili sedem novih ulic v obrtni coni, o imenih smo že poročali v eni naših prejšnjih številk. Zanimivo je bilo tudi pri pobudi združene liste o glasovanju podpori italijanskemu programu koprske televizije. Tu so prišla do izraza različna politična prepričanja, tako da do izglasovanja podpore ni prišlo. Občinski odbor Zveze borcev in udeležencev NOB občine Izola vabi občane, da se udeležijo komemorativne svečanosti v Buzetu (R Hrvaška), pri spomeniku padlih borcev II. Istrske brigade. Svečanost bo v soboto, 18. decembra ob 11. uri. Prijave sprejemajo na OO ZB Izola, Plenčičeva 3, do 15. decembra z vplačilom 400 SIT za prevozne stroške. Letos so na občinsko vlado naslovili kar nekaj prošenj o enkratni denarni pomoči. Tako je letos izolski izvršni svet z okoli 170.000 tolarji pomagal tistim osebam oziroma družinam, ki si zaradi objektivnih razlogov ne morejo sami. Za socialno je res pristojna država, pa se vendar dostikrat zgodi, da mnogi pomoči niso deležni. Da bi se občinska vlada izognila odločanju o dodeljevanju enkratnih pomoči, je Center za socialno delo pooblastila za vodenje evidence pomoči poterbnih. Za izplačevanje pomoči bo zadolžen sekretariat za družbene dejavnosti in finance, vlada pa bo iz proračuna zagotovila potrebna sredstva. Sredstva kijih prejemejo ogroženi res niso velika. Ponavadi gre za enkratno pomo v višini 20, 30 tisoč tolarjev. Z naslova občinske vlade še ena dobra novica. Izvršni svet je proti povišanju cen komunalnih storitev. Kot obrazložitev za tako odločitev so lani navedli, da samo spremljanje inflacije ni zadosten razlog za korekturo cen. Upoštevati je potrebno celovito kalkulacijo stroškov. Tako so povišanje cen komunalnih storitev prenesli na naslednje leto. Sprejeli so le povišanje na izolski tržnici za vsa podjetja, ki tam opravljajo prodajno dejavnost. V tem povišanju niso všteti le izolski kmeti, ki svoje pridelke na tržnici tudi prodajajo. $ JAVNA DELA ZA PODEŽELSKE CESTE ? Problematika podželskih cest postaja vse bolj pereča, saj je samo v krajevni skupnosti Korte blizu 20 kilometrov krajevnih makadamskih cest, ki jih vzdržuje krajevna skupnost oziroma krajani sami. V zadnjem obdobju se podeželje intenzivno revitalizira, ljudje obnavljajo in se naseljujejo tudi v oddaljene zapuščene stanovanjske hiše in so prisiljeni obnavljati in vzdrževati zapuščene ceste, ki so jih dotlej uporabljali r glavnem kot poljske poti. Makadamskih cest je tako vedno več. Poleg makadamskih cest je v KS Korte okoli 20 kilometrov asfaltiranih in betoniranih krajevnih cest, ki so jih zadnja leta uredili tudi s prispevki krajanov. Toda, tudi te ceste so slabo vzdrževane, saj nimajo urejenega odvodnjavanja in so brez bankin. Na tak način hitro propada tisto, kar jc bilo z velikimi napori urejenega. Nekatera naselja in veliko posameznih hiš ima le po eno dostopno pot, ki je največkrat slabo vzdrževana. Jesensko deževje je te poti, posebej makadamske, popolnoma uničilo, tako da so skoraj neuporabne. Ker je v občini premalo denarja za zagotovitev normalnega vzdrževanja krajevnih cest r krajevni skupnosti vidimo edino možnost, da hi krajevne ceste vzdrževali z javnimi deli. Na ta način bi preprečili naslajanje nove družbene škode in izboljšali življenske razmere naših krajanov. Poleg tega bi z javnimi deli lahko zaposlili nekaj naših občanov, saj vemo, da imamo nezaposlenih v občini več kot preveč. Marino DOBRODOŠLA POMOČ NOVA TRE>NA| TLA (TF)Tudi Izolani smo se končno le zganili. Naše ulice so res stare, a to še ni razlog da ne bi bile urejene. Poglejmo samo za zgled Milje. Mestece je približno ravno toliko staro kot Izola, pa vseeno daje povsem drugačen, bolj urejen videz. Tudi v starem delu našega mesta bomo sedaj naredili konec lužam v obliki malih nepšrehodnih jezerc, naredili bomo konec smradu, ki uhaja iz jaškov. V petek 26.11. je bila v skupščinski dvorani na Kristanovem trgu predstavitev projekta tlakovanja nekaterih ulic v starem mestnem jedru. Na novo bi radi tlakovali del Kristanovega trga, Ljubljansko in Koprsko ulico, trg 22. julija... vse skupaj naj bi nova tla dobilo okoli 25 ulic. Ker Izolani zdaj nismo tako bogati kot nekoč Benečani, bo tlakovanje potekalo postopoma. Investicija je zelo velika, saj ne zajema samo tlakovanja, temveč tudi posodobitev celotne komunalne infrastrukture, od kanalizacije, vodovodnega sistema, telefona do električne napeljave. Kot dobrodošla novost pa se bo pojavil v mestu tudi plin in priključek za kabelsko televizijo. V izogib kasnejšim ponovnim prekopavanjem, se bodo vsi komunalni priključki (voda, plin, elektrika...) vgradili v veže oziroma druge skupne prostore objkektov. Pomembno je to, da krajanom za komunalno opremo, ki jo imajo sedaj v uporabi ne bo potrebno ničesar prispevati. Investitorje Rižanski vodovod, izvajalca bodo izbrali z javnim razpisom, z deli pa se bo pričelo v prvi polovici februarja. Vsa dela so precej zahtevna in bodo za nekaj časa del mesta spremenila v gradbišče, vsaj za čas štirih, petih mesecev. Kot primer bodoče podobe ulic si lahko ogledamo Kidričevo ulico v Kopru. Le kamen bo v Izoli različen, obdelan pa bo tako, da bo voda lahko nemoteno odtekala. Svet Obalnega sindikata upokojencev obvešča, da ima OD 30. NOVEMBRA 1993 DALJE VSAK TOREK, 0D9.00 DO 11.00 URE ZA ČLANE OBALNEGA SINDIKATA UPOKOJENCEV, mi ■Ml zr tP>W na sedežih Obalne sindikalne organizacije: v IZOLI, Kristanov trg 1 v KOPRU, Jrg revolucije 2 v PIRANU, Župančičeva 14 2>. - 31. december 1993 Prav danes (četrtek. 2, decembra) se je tudi uradno začela tradicionalna akcija DECEMBER V IZOLI. V nekaj več kot 50 izolskih trgovinah so namreč izobešeni posebni plakati, ki opozarjajo na to, da boste ob nakupu pri njih prejeli tudi nagradni kupon s katerim boste sodelovali v velikem žrebanju za lepe novoletne nagrade. Za nakup nad 1.000 tolarjev boste dobili ustrezen kupon s katerim boste kandidirali za eno od praktičnih nagrad (skupna vrednost 500.000 SIT), z nakupom nad 5.000 SIT pa boste prejeli kupon za žrebanje glavne nagrade, OSEBNEGA AVTOMOBILA RENAULT 5 + , ki ga v akciji prispeva MERCATOR TRGOAVTO iz Kopra. Avtomobil bo v naslednjih dneh razstavljen na klasičnem mestu (Trg 29. novembra), občinska vlada pa je sklenila osvetliti tudi stare mestne ulice, medtem ko bodo nove okrasne luči zasvetile pred božičem. Takrat se bo tudi začel vsakodnevni program za najmlajše, ki se bo dogajal na stičišču Ljubljanske in Koprske ulice ter seveda v kulturnem domu. Trgovci, ki bi radi sodelovali v prodajni akciji se še lahko javijo na uredništvu Mandrača (61-139), kjer jih bomo natančneje seznanili s pravilnikom akcije in pogoji sodelovanja. SLIKE ZA VRSTNIKE Z e res, da moramo imeti pogled uperjen v prihodnost, toda včasih kar lepo pade. če se ozremo malo tudi nazaj. In fotografije iz naših povojnih let so kar lepa priložnost za obujanje spominov, pa tudi za zabavo ob pogledu na nekatere naše sodobnike v njihovih mladih letih. Pred časom smo že objavili fotografijo ene uspešnejših generacij izolskega rokometa, tokrat pa je tu še starejša fotografija iz njihovega arhiva. Saj poznate te kratkohlačnike, mar ne ? ZAVOD - MED JAVNIM IN ZASEBNIM Aleksander Lozej zagotovo ni neznana oseba. Kot pravnik in direktor Zavoda za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve, ter kot član izolskega izvršnega sveta je v nekaj zadnjih letih sprejel toliko odločitev in pripravil toliko predlogov za najrazličnejše ravni odločanja, da si je nabral kar lepo število zaveznikov in nasprotnikov. Čeprav razmeroma mlad zna biti celo pretirano odločen, ni mu težko sprejemati odločitev in jih zna tudi uveljavljati. K njegovemu imenu bi njegovi nasprotniki pripisali: Marina, Stavbenik, zazidalni načrt Oktobrska revolucija in še kaj, njegovi zavezniki pa: pritegnitev investitorjev v Izolo, modernizacija, obnova mesta itd. Kakorkoli že, z njim sc je pogovarjal (niti zaveznik, niti nasprotnik) Ivan Vrtnik Blaško in tu je nekaj izvlečkov iz pogovora. O zazidalnem načrtu Oktobrske revolucije ...Gospod Stepanov je že pred tem sprožil celo vrsto sporov, celo vrsto kazenskih ovadb, upravnih sporov in ustavni spor, vendar je sodišče v vseh primerih razsodilo v prid občini. Konkretno glede ZN Oktobrske revolucije pa je še vedno veljaven star zazidalni načrt in po starem načrtu je še več (približno 30) objektov predvidenih za rušenje. Izvršni svet pa lahko odloča, kateri objekti gredo in kateri ne morejo v prodajo. Večji del objektov je IS prodal, čeprav so bili v osnovnem zazidalnem načrtu predvideni za rušenje. Ni se odločil za prodajo le tam, kjer naj bi gradili objekte za javne programe (šola, vrtec, zdravstveni dom itd. op. pisca), kjer potekajo komunikacije in kjer se izvajajo tržni programi, ker je to sploh osnova za kakršnokuli komunalno urejanje celotnega območja. Problem Oktobrske revolucije ni v stanovanjskih površinah ampak v tem, da se to območje komunalno uredi in potem omogoči vse ostale dejavnosti. O tem, daje z oddajo nadomestnih stanovanj občina kreditirala Stavbenik -Ravno obratno. Za območje Oktobrske revolucije imamo pogodbo z GIP Stavbenikom. Iz te pogodbe je razvidno, daje Stavbenik dobil le koncesijo pozidave na tem območju in to le tržnih, ne pa javnih programov. Iz tega sledi, da bo moral Stavbenik na tem območju zgraditi celotno komunalno infrastrukturo, sicer ne mora izvajati tržnih programov. V tem delu bo dejansko kreditiral občino in zgradil infrastrukturo, občina mu bo zaračunala komunalni prispevek in ceno stavbnih zemljišč, v določenem delu se bosta stranki pobotali, razliko pa bo Stavbenik pač plačal občini. Glede nadomestnih stanovanj pa še to: občina na tem delu zagotavlja le tista nadomestna stanovanja, kjer so predvideni javni programi, javne površine in komunikacije. Pet stanovanjskih enot zagotavlja Stavbenik občini in ne obratno. O tem, da občina ob izvajanju ZN marina dejansko kreditira Marinvest Občina je sklenila z Marinvestom pogodbo o komunalnem opremljanju tega območja. Imamo namreč dve pogodbi. Prvo o direktnem oddajanju zemljišč, to je ožje območje marine z gradnjo valo-branov, ureditvijo obalnega pasu, gradnjo upravne stavbe in drugo, kar je v neposredni zvezi z marino. Drugi del pa je zapisan v aneksu k prvi pogodbi in po tej naj bi Marinvest komunalno opremil tudi širše območje marine. Marinvest je to prisiljen opraviti, sicer ne more komunalno opremiti niti ožjega območja marine. Če bi imeli veliko denarja bi Sklad stavbnih zemljišč to plačal in potem Ma-rinvestu zaračunal Ja strošek. Po pogodbi bo torej Marinvest dejansko kreditiral občino s tem, da zagotovi komunalno opremo tega območja. Ko to zagotovi bo prenesel to infrastrukturo na občino in ji izstavil račun, občina pa bo šla v javni razpis. To pomeni, da bo na razpisu za območje, kjer je predvideno apartmajsko naselje lahko sodeloval vsak, v primeru enakih ponudb pa bo imel Marinvest prednost, ker je pač zalagal investicijska sredstva. Občina seje morala odločiti za takšno pot, sicer bi že v štartu imeli tako visoko ceno projekta, da ga verjetno sploh ne bi mogli realizirati. O nasprotnikih in zaveznikih. Razumem ljudi, da so glasni, ko gre za njihov problem in jih ne jemljem za nasprotnike. Dejstvo pa je, da ne smemo popustiti pred interesi posameznikov ampak moramo zagovarjati javni interes. Seveda pa je je povsod, kjer trčita javni in zasebni interes, slednji po pravilu glasnejši. ga interesa in potem bo tudi sanacija izpeljana. Mi kljub finančnim sredstvom, ki so bila, fizično, s kadrom ki ga imamo, nismo bili sposobni izpeljati vseh teh zadev. S tem, ko smo omogočili prodajo objektov v starem mestnem jedru, bodo imeli lastniki drugačen odnos in bodo tudi vlagali več denarja v obnovo lastnih stavb ali stanovanj. Občina pa bo dejansko skrbela za družbeni segment. Tako dejansko spreminjamo politiko, ki smo jo imeli doslej. Ne bomo smeli za vsako ceno pridobivati novih stanovanjskih enot, kot so ideje nekaterih posameznikov, tudi v zavodu. Staro mestno jedro je namreč komunalno, infrastrukturno in prometno obremenjeno. Z dodatno obremenjenostjo bi to problematiko le še potencirali. Glede pripombe, da zaradi zagotavljanja nadomestnih stanovanj za Oktobrsko revolucijo, ne bo denarja za sanacijo starega mesta, je to absurd. Z realizacijo vseh teh programov se bodo ustvarjala nova sredstva, ki se bodo vračala v sanacijo starega jedra, vendar ne takoj ampak v letih 94 in 95. Sanacija tako ni zmanjšana, le dinamika je razpotegnjena na daljši čas. Primer: Ko bo šla občina v javni razpis za zazidljiva območja v projektu marina bodo v ceno vračunana tudi nadomestna stanovanja in ta denar se bo potem vračal za sanacijo starega mesta. O reorganizaciji zavoda Dejansko smo edina občina v Sloveniji, kije še tako organizirana in ugotavljamo, da posli podjetništva ne sodijo v upravo ampak morajo zaživeti na trgu. Zato smo naročili primerjalno študijo organizacije stanovanjskega in komu- nalnega in stanovanjskega gospodarstva in iz te sledi, naj bi na zavodu ostale funkcije planiranja, urbanizma in urejanja prostora, na stanovanjskem pa le dodeljevanje stanovanjskih enot, kreditov, socialna stanovanja itd. Del teh funkcij naj bi šel še na sekretar-jat za občo upravo, ekonomski del pa naj bi se od-vojil od zavoda in šel koncesionarju, ki bo pridobil pravico obnove mestnega jedra, upravljanje občinskih stanovanj in poslovnih prostorov. Bilo je še, a to je vse. O obnovi starega mestnega jedra Moram povedati, ; daje bivši IS zago-i varjal politiko družbenega urejanja problematike starega mestnega j jedra. Tako smo prišli do spoznanja, da občina sama ne bo mogla rešiti te sanacije in da sami lastniki lahko to bolje izpeljejo kot družba. Družba je namreč vezana na vse postopke v celoti, posamezniki pa so veliko hitrejši in učinkoviti. Zato moramo iskati dobro soglasje zasebnega in družbene- ALOTTA FEANCESCA, ALMOND MARC, ARCHER TASMIN. ABBA, ARMSTRONG LUIS, ARMATRADING JOAN, ARRESTED DEVELOPMENT, ALICE IN CHAINS, AEROSMIT, A-HA, BENSON GEORGE, BLACK FRANK BELLY, B0WIE DAVID, BATISTI LUCIO, BERTOLI PIERANGELO, BIG COUNTRY, BREL JACQUES, BELOVED, BACCINI FRANCESCO, BATT1ATO FRANCO, BEE GEES, BUSH KATE, BEST OF THE BLUES BROTHER, BROOKS GARTH, BROWN JAMES, BODY COUNT, BROWN JACKSON, BIORK, BLACK CROWES, BOLTON MICHAEL, CARTER U.S.M, CHEAP TRICK, COCKER JOE, CARLISLE BELINDA, CURE, CABARET VOLTAIRE, CHIMES, COWBOY JUNKIES, CLAYDERMAN RICHARD, CHAKA KHAN, CHAPMAN TRACY, COSTELLO ELVIS & THE BRODSKY QARTET, CLOUSEAU, COODER RY, COLE NATALIE, CONTE PAOLO , COCCIANTE RICCARDO, CARBONI LUCA. CRAWFORD RANDY, COLLINS PHIL, COHEN LÉONARD, DRIFTERS, DEAD-CAN DANCE, DEF LEPPARD, DE ANDRE FABRIZIO, DEEP PURPLE, DIRE STRAITS, DOORS, DUBLINERS, DALLA LUCIO, DURAN DURAN, DE GREGORI FRANCESCO, DINOSAUR, DANIELE PINO, DE PISCOPO TUGLI, DEAD KENNEDYS, EMERSON, LAKE 8 PALMER, EAGLES, ENO BRIAN, EDDY a CHARLES, FLEETWOD MAC, FAITH NO MORE, FEAR FACTORY, FELIC1ANO JOSE, FISHBONE, FAGEN DONALD. FRANKIE GOES TO HOOLYWOOD, FIORDALISO, FAITH FULL MARIANNE, GELDOF BOB, GIBSY KINGS. GALLUS GUN, GENESIS. GALAS DIAMANDA, GAYE MARVIN, GRUNGE. GUNS N' ROSES, HAZA OFRA, HALEY BILL, HAPPY MONDAYS, HOOKER LEE YOHN, ISSAK CHRIS, IRON MAIDEN, INXS, JAMES, JARE MICHEL JEAN, JESUS a MARY CHAYN, JONES TOM, JANE'S ADDICTION, KROSS, KRIS, KRAVITZ LENNY, KINKS, KNOPFLER MARK, LIVING COLOUR, LOS INCAS, LENON JULIAN, LENNOX ANNIE, LYNCH GEORGE, LAUPER CINDY , McCARTNEY PAUL. MASON DAVE, MEAT PUPPERS, MAKEBA MIRIAM, MADNESS, MILES DAVIS a QUINCY JONES, MOORE GARY , MICHAEL GEORGE a QUEEN WITH USA STANSFIELD, MELLENCAMP JOHN, MASINI MARCO. MORANDI GIANNI, MODUGNO DOMENICO, MERCURY FREDDIE, NAKED SUN. NOVA MOB, NIRVANA, NO MEANS NO, O'CONNER SINE'D, OLDFIELD MIKE, PLANT ROBERT, POP IGGY, PRESLEY ELVIS, PLATTERS, PEARL JAM, PRONG, PITURA FRESCA, PARSON ALAN, PAVAROTTI, PRINCE. ROLLING STONES, R.E.M., RITCHIE LIONEL, REA CHRIS, RAF, RAMAZZOTTI EROS, ROSSI VASCO, ROSS DIANA, RED.HOT.CHILY.PAPPER., STEVENS CAT, SCORPIONS, STRELNIKOFF, SMOKIE, STING, SIMPLY RED, SPIN DOCTORS, STEWART ROD, SMITHS, SEPULTURA, SCREAMING TREES, SYLVIAN DAVID a ROBERT FRIPP , SPRINGSTEEN BRUCE, SINATRA FRANK, SCALPI, STIVENS CAT, TIKARAM TANITA, TIN MACHINE, THIN UZZI, TAYLOR JAMES, TEN YEARS AFTER, TRESOR, THE THE, TURNER TINA, UZ. VAN MORRISON, VANGELIS, VEGA SUZANNE, VAI STEVE a RELIGION, VELVET UNDERGROUND, ZZ TOP, ZUCCHERO, QUEEN, YOUNG PAUL , WILDEKIM, WILSON PHILIPS, WELLER PAUL, SOKOLI. VLADO KRESLIN. PETER «IEAFFIT Dobra glasba na CD plošči je najlepše praznično darilo. GRAFF1T je na Trgu 22 . julija (pri Manziolijevi palači) ODPRTO NON STOP od 7 .30 do 20 .00 ure tuuic s ponudbami splošne banke koper, ki vam zagotavljajo enostavno bančno poslovanje. BANKOMAT BANKA NA DOMU splošna banka koper PRAZNIČNA PONUDBA Za Vaše poslovne in druge prijatelje. POSLOVNI KOVČEK 45 x 32 x 13 v moderni izvedbi Samo 6.000,00 SIT [japorelLo Profesionalni gospodinjski aparat za ekološko čiščenje vseh stanovanjskih površin, garderobe in avtomobila s suho paro. ¥ 4 „„ neeno in P‘>dnbo s! M le namrec ; no mai» o lima. Mraz in burja okoli vogalov. Prazen vedno oglašujoč želodec, katerega najpogostejša vsebina je trudoma nažican kozarček že pokvarjenega vina. Človek sključen v dve gubi. Njegov topo izbuljen pogled, priča o že zdavnaj izgubljenih upih v človečnost, za katero se čuti ogoljufan. Saj ne, da bi kogarkoli konkretno obtoževal, tir so krivi! Iz ogenjčka, ki ga je trudoma zakuril v podrtiji brez oken in vrat, saj ravno sedaj kuri njihove zadnje ostanke, se bolj kadi, kot gori. Saj bi pustil okna in vrata, sedaj bi mu prav prišla. A kaj, ko pa je bilo poletje, ko jih je dol pobral. Pa tudi ogenjček ni kar tako. Greje sicer ne, videt ga je pa lepo. Sanje so lepše in tudi bolj verjetne. Sanje v budnosti, saj že dolgo ni spal. Mraz in mučna potreba po kozarčku, pa čeprav še tako majhnem, mu tega ne dovoljujeta. A bog ne daj, da bi kdo mislil, da je alkoholik. Kje pa! Samo in izključno zaradi toplote bi ga spil. Kozarček tako lepo pogreje. Skoda samo, da ne traja. S tresočo roko podreza po žerjavici in popravi ogorke, ki so hoteli uiti pojenjajočemu ognju. Noč je. In sam bog ve, da so noči najdaljše in najbolj mučno obdobje, ki se ga ne bo nikoli rešil. Samo jutro naj pride, kajti jutri bo vse drugače. Jutri bo nov dan, jutri se bo prav gotovo našel kdo, ki bo dal za kozarček, če bo sreča, za dva. Toda do jutra, je treba preživeti. Ogenjček že pojenjuje, kozarček je že zdavnaj popustil. Prekleto... ! Spanja ni od nikoder. In če pride spanec, bo prinesel jutro? Ali pa ga bo samo z.a nekatere. Nekateri sc namreč nikoli več ne zbudijo. Zima, burja, mraz! Najhujše in najbolj usodno obdobje naših klošarjev. To je edina stvar, ki vsakega še tako odpornega mojstra preživetja spravi na rob. Ali bo omahnil čezenj ali ne, je že skoraj podobno prerokovanju. S prerokovanjem pa vemo kako je. Življenja mu vsekakor ne bi želel podvreči. Res je, da je naše življenje zadnje čase obremenjeno z raznimi težavami, problemi, ki jim ne vidimo rešitve in negotovostjo, ki je največkrat povezana z službo. In res je, da klošarji teh problemov nimajo. Imajo namreč samo en problem. Problemu je ime, Preživetje. Ostali so brez osnovne in za življenje v družbi potrebne stimulacije, ki ji pravimo socialnost. Normam podrejenemu človeku je pri tem dosti lažje, saj se zmeraj bori za nekaj ali nekoga. Ima namreč družino, otroke in še marsikateri notranji razlog, ki ga žene v ta boj. Kol že rečeno, je nesreča naših klošarjev ravno v tem, da tega stimulansa nimajo ali pa so ga skozi potovanje, ki mu pravimo življenje, žal izgubili. Zakaj je do tega prišlo, lahko samo ugibamo. Življenje ima pač različne varijante in vsaka po sebi je tako dragocena, da si ne moremo privoščiti njenega izginotja. Morda so kulture pred nami imele boljše rešitve, kot jih imamo danes. Sparlanci so namreč takšne ljudi plačevali, saj so bili živ primer za mladce, da so izgubili sleherno voljo do tega, da bi ubrali takšno pot preživetja. Kaj pa mi? Odrinili smo jih na rob civilizacije in jih pometli pod preprogo družbe, ki tako rada poudarja svojo humanost in skrb za sočloveka. Vse torej kaže, da se pravzaprav nimamo s čim hvaliti. In vendar. Kmalu bo dan, ko se bo klošarjem bolje godilo. Če ne drugega, bodo imeli vsaj družbo. Danes namreč še gledamo zviška in neprizadeto na njih, jutri pa se zna zgoditi, da bomo tudi mi na njihovem mestu. Glede na situacijo, ki nas obkroža mislim, da imamo v tej smeri naravnost idealne možnosti. Pravzaprav bi lahko rekli, da se nekateri že privajajo in postopoma pripravljajo na ta status nevreden človeka. Najpogostejša opazka o naših postopačih je, da so sami krivi svoje nesreče, ker se tako najlažje opravičimo krivde pred svojo vestjo, v kolikor jo še imamo. In če je že tako, bodimo karakter do konca. Ponavljajmo si to opazko tudi takrat, ko bo pihala burja in bo mraz segel do kosti, ko bomo kje v prisilnem zavetju smrdeli po pokvarjenem vinu in nalagali zadnje ostanke oken in vrat na ogenjček, ki bo vse premalo gorel, da bi se lahko vsaj za silo ogreli. nadaljevanje sledi (na žalost) Po sedmici, destiJfrhtri-najstici postajaludi os-mica vse bolj ljudsko število. Če kdo reče "osmica" redkokdo pomisli na število. Zdravemu človeku je takoj jasno, da gre za domačo kuhinjo, domačo pijačo m do-[ mačo zabavo. Osmi-I ce so bile od nekdaj 1 dobra priložnost za Và vse to, pa tudi za wk zaslužek. Razlika M med nekdanji-[■m mi in da-| | , hašnjimi I jpi » osmica-mlJele tej ! (mV> ta, da so nekdaj Ju*. bile od- 3 A prte I osem dni, danes * pa potegnejo 1 ik nekaj čez. Vse drugo pa je, bolj ali manj po starem. Naš fotoreporter Orlando Hrandekje obiskal osmico pri Jermanovih v Šaredu in nekaj malega slikal, 4 RAZSTAVA-DEMONSTRACIJA UGODNA PONUDBA GOSTINSKE OPREME Srednja gostinska in turistična šola četrtek, 16,12.1993 TEKMOVANJE V KUHANJU KAVE NA MINI EMONCU (starost in spol tekmovalcev nista omejena) nagrade ZA NAJHITREJE ZA NAJBOLJŠO KAVO SKUHANO KAVO 1. nagrada: MINI EMONEC 1. nagrada: POZLAČENI MANIKIR 2. nagrada: SREBRNI UHANI 2. nagrada: SREBRNA VERIŽICA 3. nagrada: VREČA KAVE 3. nagrada: VREČA KAVE Vsi tekmovalci dobijo praktična darilca! Prijave sprejemamo na tel.: 61-570 do 10.12.1993 PRIDITE PO NAGRADE! MISANA d.oo„ Izola NOGOMET V DERBIJU IZOLA BOLJŠA Tradicionalni obalni derbi med Koprom in Izolo je bil najlepši zaključek razmeroma uspešne jesenske sezone izolskega prvoligaša. Na polnem koprskem stadionu so Izolani presenetili zelo samozavestne domačine in iztržili točko, po igri in zavzetosti ter priložnostih pa bi si zaslužili celo obe. Čuček, ki je bil sicer najboljši med Izolani, je v prvem polčasu zastreljal enajstmetrovko, malo pred koncem tekme pa je zvit strel Želka (z zunanjo felšo leve noge v nasprotni vratarjev kot) za malo zgrešil koprska vrata. Izolani so tokrat igrali predvsem kot ekipa, vezna vrsta je obvladovala sredino (eno svojih najboljših tekem je tokrat odigral Štampfer), obramba pa je zlahka "čistila" pred svojim kazenskim prostorom. Pri koprčanih se je še najbolj trudil nekdanji Izo-lan Mekič, ki je nedvomno potrdil, da je eden najboljših vezistov v državi. Ta Bolsi Od Ta Plavih Ocene za tekmo s Koprom Talajlč 7, Perkat 7, Čuček 8, Čačič 7,5, Čotar 7, Tosič 7, Rudonja 7, Želko 7,5, Gregorič 7,5, Štampfer 7,5 (Velkoski b.o.), Čendak 7,5 SKUPNI VRSTNI RED PO ZADNJEM KOLU JESENSKEGA DELA 1) Slaven Čuček 66.5 (9) 7.38 2) Novica Nikčevič 86.5 (11) 7.20 3) Andrej Želko 104.5 (15) 6.96 4) Mladen Rudonja 97 (14) 6.93 itd. Dokončen izračun in pogovor z najboljšim bomo objavili v naslednjem Kapučinu. Neuradno smo izvedeli, da bo v San Simonu izolska nogometna noč na kateri bomo tudi podelili priznanje najboljšim v jesenskem delu prvenstva KLUBSKI PREMIKI Ob končanem prvenstvu so se začele seveda takoj širiti govorice o tem, kdo odhaja iz kluba. Morda je takšne govorice še najbolj vzpodbudilo dejstvo, da so nekateri že odšli. Gre za lepo število članov komaj izvoljene uprave (v glavnem za novince v upravi NK Izola), ki so, nezadovoljni zaradi pomanjkanja informacij o poslovanju kluba in siceršnje odmaknjenosti od odločanja, izstopili iz klubske uprave. Vse tQ seveda ni dobro za še boljše delo kluba. Trener Sušak po zadnjih informacijah sicer ostaja v Izoli, to pa bi lahko bil razlog, da bi ostali tudi tisti igralci, ki imajo vabljive ponudbe od drugod. Vendar brez razrešitve osnovnih pogojev dela tudi dobra volja ne bo dolgo trajala. NK Izola mora dokončno urediti svojo upravo, sicer se lahko zgodi, da bo lepega dne ostal gol in bos. i ! to SUPER VESLAČI ROKOMET ZAMENJAVA TRENERJA V preteklem tednu je pri moški ekipi Izole prišlo do zamenjave trenerja. Slaba igra in slabi rezultati so upravo RK Izole prisilili, da je sprejela omenjeni ukrep. Radoj-koviča je_zamenjal trener Uno Červar iz Umaga ki je rokometni javnosti dobro poznan. Pokal Slovenije povratna tekma FRUCTAL : IZOLA 21:17 Ekipa je odpotovala na tekmo brez trenerja, ki je bil dan prej zamenjan. Kot pred tednom dni so se tudi tokrat Izolani dobro upirali prvoligašu. 2. liga za moške KRIM : IZOLA 21:20 (9:8) Čeprav pod vodstvom rpvega trenerja Lina Čarvarja, so tudi tokrat Izolani morali poraženi zapustiti parket na Gal-jevici. Vzroki poraza tudi tokrat tičijo v igralcih samih, povrh vsega pa je bil odsoten tudi vratar Božič. V prvem polčasu je odlično branil Pavčnik, kar pa je bilo premalo za dosego ugodnejšega rezultata. V začetku so Izolani igrali zavzeto in dobro ter vodili z nekaj goli prednosti. V nadaljevanju so pošle moči in z njo tudi koncentracija, tako, da so domačini prešli v vodstvo. Ista slika se je ponovila v drugem polčasu. Samo sodniki, ki so slabo vodili to srečanje ne morejo biti izgovor za poraz. Novemu trenerju preostaja še mnogo dela. Ze prvi treningi dajejo slutiti, da brez dela in udeležbe na treningih ne bo mesta v ekipi. Koliko igralcev je pripravljenih na ta nažin dela pa bo pokazal čas. Za Izolo so \gra\\:PAVČNIK, KOMAC I, ČEBULAR, AVSEC, KOVAČ, ANTONAC 2, ZLATČ 2, VELKAVRH, VIDMAR 5, MATJAŠEVČ 3, HRVATIN 7, SOVDAT Ocene RK Radio Morje: PAVČNIK 8,KOMAC 4, ČEBULAR/, AVSEC/,KOVAČ 5, ANTONAC 4, ZLATČ 4, VELKAVRH 5, VIDMAR 8, MATJAŠEVČ 6, HRVATIN 6, SOVDAT/ TRADICIONALNI ROKOMETNI PLES V SOBOTO 4.12.93 BO V PROSTORIH GOSTINSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA RIVIERA TRADICIONALNI ROKOMETNI PLES Z SREČOLOVOM IN DRUGIMI DRUŽABNIMI IGRAMI. ZABAVAL VAS BO ANSAMBEL PRIMORSKI FANTJE OD 20,00 URE DALJE. Vstopnice so v predprodaji pri Žaretu v športni dvorani in pri Zvonetu na črpalki. VABLJENI MLADINCEM TOČKA, KADETOM NČ Mladinci in kadeti izolskega nogometnega moštva so prav tako igrali z vrstniki iz Kopra in odnesli vsega točko. Mladincem jo je, z golom iz prostega strela, priboril Božič, medtem ko so kadeti visoko izgubili (0:5). Mladinci so ob koncu jesenskega dela najbolje uvrščena primorska enajsterica v mladinski ligi, na osmem mestu prvenstvene lestvice. Mladi izolski veslači po uspehu v Avstriji - Kako ocenjujete jesenski del prvenstva? š: Glede na to, da sem pred tem jesenskim delom prvenstva v slovenskem nogometu preživel že eno polsezono, lahko odgovorno trdim, da je kvaliteta nogometa v tej polsezoni, ne samo zaradi zmanjšanja lige, temveč tudi zaradi kvalitetnega dela v klubih, na višjem nivoju, Kar pa zadeva uvrstitve posameznih ekip, mislim, da so se moja predvidevanja uresničila. Napovedal sem in to se je tudi potrdilo, da bodo vrh lestvice zasedli: Olimpija, Mura, Maribor, Koper in Publikom, ki imajo najkvalitetejšne posameznike. - Kaj pa N.K. Izola? Š: po končanem prejšnjem prvenstvu, ko se je ekipa krčevito borila za obstanek, sem si zadal cilj, da bo ta mlada ekipa pod mojim vodstvom, napravila pomemben, kvaliteten napredek s ciljem uvrstitve proti vrhu. Menim, da sem bil objektiven. Celo prvenstvo smo odigrali kvalitetno, s tem, da smo zunaj in v Izoli odigrali kvalitetne igre, osnova katerih je bil moderen (hiter) nogomet. Samo zaradi neizkušenosti smo ostali brez 3-4 tožk, ki smo si jih po prikazanih igrah, ne samo po mojem mnenju, temveč tudi po mnenju objektivne športne javnosti, zaslužili, - Perspektiva N.K. Izola za vnaprej? š: Treba je vedeti, da sem 25.01.93, na prvem treningu v Izoli imel 9 igralcev, od teh trije niso več v tej ekipi. Razlogi, zaradi katerih je bilo takšno stajne, me ne zanimajo. Danes ima N.K. Izola v članski ekipi za slovenski prostor upoštevanja vreden nogometni kapital. Oplemenitena z enim do tremi kvalitetnimi igralci ter ustrezno odgovarjočim servisom (pomožni teren, poboljšana finančna situacija), lahko ta ekipa poseže v sam slovenski vrh. - To pomeni, da je bilo za malo denarja dosti muzike? š: Od samega začetka sem verjel v ekipo, ki je s svojo privrženostjo in stalnim odrekanjem, napravila pomemben posamezni in ekipni kvalitetni napredek, glede na to, da so igralci živeli in delali v popolnoma neurejenih posojih dela. - Kako ocenjujete strokovno delo v slovenskih ekipah in katerega trenerja posebej cenite? š: Bilo bi nekorektno, da jaz kot tujec dajem takšno oceno, vendar ne morem, da ne izpostavim, da je slovenski nogometni prostor osiromašen z neudejst- vovanjem g. Luče Pertiča. - V zadnjem času stalno prebiramo, da zapuščate izolsko sredino. Kje bo Ivo Šušak v spomladanskem delu prvenstva? š: Mislim, da je N.K. Izola lahko v čast, da je, ne samo za njegovim trenerjem, temveč tudi za nekaterimi igralci, izražen interes, ne samo v sl. prostoru, temveč tudi v tujini. Konkretno, imam par ponudb od renomiranil slovenskih in hrvaških klubov, vendar moja orientacija in želja je, da s to ekipo nadaljujem delo. Toda samo pod pogojem, da se poboljšajo pogoji dela nasploh. To pomeni, da nadaljevanje dela v N.K. Izola, ni odvisno samo od mene. Sports Billy ODBOJKA LEPA DOMAČA ZMAGA IZOLA ; MARIBOR INTES 3:0 (15:1115:10,15:10) Izolski odbojkarji so v 8. kolu 2. državne lige zabeležili novo zmago in so trenutno na petem mestu prvenstvene lestvice z realnimi možnostmi, da se povzpnejo celo do tretjega mesta. V zadnjih treh kolih jih namreč čakata dve gostovanji ( Črnuče, Mislinja) in domača tekma s Salonitom 2., v teh srečanjih pa se bo odločalo o njihovi uvrstitvi ob koncu jesenskega dela tekmovanja. GORSKI TEK V soboto 27. novembra je bil v Kobaridu tradicionalni gorski tek, dolg 5,5 kilometra. Start je bil pred hotelom Planika, cilj pa v pravem zimskem ambienta na Drežnici. Tekači iz Izole in Pirana (člani ŠD Piran) so bili spet odlični, saj je pri mladincih zmagal Boštjan Fuks, izolan Miodrag Jovič pa je bil tretji. Med mladinkami je zmagala pirančanka Monika, med najmlajšjmi pa sta bila spet najboljša Zafred in Kolarič (oba ŠD Piran). VESLAČI ODLIČNI V AVSTRIJI Mladi izolski veslači so sodelovali na dvoranskem veslaškem prvenstvu v Avstriji in dosegli nekaj izjemnih rezultatov, saj so posegli tudi po medaljah, čeprav so prvič veslali "brez vode". Gre za tekmovanje na veslaških simulatorjih, gledalci pa lahko tekmovanje spremljajo na velikem ekranu, kjer je vsak veslač predstavljen v obliki čolna. Še posebej razveseljivi so rezultati najmlajših izolskih veslačev, saj se bili uvrščeni takoj za najboljšim blejskim veslačem. USPEH JADRALCEV V OPATIJI Jadralci izolske Burje, ki so sodelovali na mednarodni regati v Opatiji so dosegli zelo lepe rezultate, v razredu evropa je namreč zmagal Janko Beligar, Bojan Gale pa je bil četrti. V razredu 470 sta Žbogar in Herbst osvojila zelo dobro drugo mesto. Jadralci Olimpica se tekmovanja niso udeležili, saj o njem niso bili obveščeni. MALONOGOMETNI TURNIR SKUPNOSTI ITALIJANOV IZOLA Skupnost Italijanov iz Izole je pripravila že drugi mednarodni malonogometni turnir na katerem so, ob njihovi ekipi, nastopili še Bend, Press club in ekipa italijanskih finančnih stražnikov. Gostitelji so zmagali le z eno izgubljeno točko, eno manj je zbral Press club, tretji pa je bil Bend. ') ii&iŠMO, VLIVAMO,POSLUŠAMO STIK S PRVOBITNOSTJO NARAVE Dolina Dragonje, zlasti njen zgornji del, skriva veliko naravnih lepot in vrednosti, ki so marsikomu (kljub bližini obalnih mest) še danes zakrite z velont skrivnosti. Ena izmed teh skrivnosti, ki že nekaj časa ni več niti novost, niti skrivnostjo delovanje skupine LJUDJE Z REKE. Omenjena skupina deluje od leta 1981 v slovenski Istri, saj je njen duhovni vodja VLADO ŠAV ugotovil, da je eden najpomembnejših aspektov doline ob gornjem toku Dragonje njen stimulativni vpliv na človekovo duhovno in duševno stanje. Začetke delovanja skupine beležimo v letu 1973, ki je v svoji začetni fazi delovala pod imenom VETRNICA v Ljubljani in Logatcu. Skupina je poleg stalnih članov ( VLADO ŠAV, IRENA VUJANOVIČ, MILAN KRISTAN ) v preteklih dvajsetih letih gostila tudi številne udeležence mednarodnega sestava. Vključevala je v svoje dejavnosti posameznike iz zahodne Evrope in obeh Amerik, pa tudi sicer je tako z gostovanji kot z mednarodnimi srečanji v Dragonji, s svetom tesno povezana. LJUDJE Z REKE v duhovnem smislu človeka postavljajo v stik s prvobitnostjo narave. Pečine in tesni tolmuni, v katere vise korenine drevja, bogastvo vegetacije, sigasti slapovi hudourniških pritokov, skratka vsa ta nedotaknjena naravnost kliče k sožitju s prvobitno človeško naravo, danes najpogosteje prekrito z masko in vkleščeno v primež sodobne civilizacije in ideološke zmešnjave, ki je še najbolj podobna instant juhi brez barve, vonja in okusa. Delovna izhodišča skupine slonijo na predpostavk, da vsakdo izmed nas nosi pod svojo družbeno osebnostjo ( krinko ) tudi svojega naravnega človeka. Ta skriti človek naj bi se izrazil z neznanim, a slutenim, vsem razumljivim jezikom. Z drugimi besedami — gre za iskanje drugih razsežnosti bivanja, ki so sicer latentno prisotne v vsakomur, a jih naša tehnološka civilizacija ne potrebuje in brezobzirno zavrača. Skupina torej spodbuja polet življenske energije, neposredno udejanjanje v gibanju, besedah, zvokih, glasovih in ritmih, kar je morda (pojmovno) še najbolj podobno psevdo—homo—kinetičnemu gledališču v naravi. Saj je navsezadnje narava eno samo veliko gledališče oziroma prizorišče spontanosti in sproščanja življenske energije. Stik s prvobitno resničnostjo sveta pa je po Šavovem mnenju lahko tudi osnova neke nove, neideološke duhovnosti, kjer se racionalna ekologija pretoči v čustveno intimno ekofilijo. Slavko Gaberc & TAYLOR ODPRL NOVO GOSTILNO Prejšnji četrtek,25.novcmbra, seje v Klubskem prostoru Kulturnega doma, odvijal večer z glasbenikom, modernim trubadurjem, Allanom Taylorjem. Taylor je odličen kitarist, njegov mehki glas je odličen za pripovedovanje, oz. petje balad, kot tekstopisec, pa se odlikuje po tem, da so njegove pesmi nekompliciranc in odkrite. Z nekaj enostavnimi verzi je sposoben opisati občutke in razpoloženja. Označujejo ga kot fenomen, ki se ga ne da pojasniti zgolj s profesionalizmom ali tehniko, ampak je rezultat kantavtorjeve čustvenosti, izredne sposobnosti komuniciranja in ljubezni do glasbe. Zgodilo seje celo to, da seje publika v četrtek uživela in sodelovala na pobude glasbenika, ki se ga starejša rock generacija spominja kot člana znane folk skupine Fairport Convention. Ob njegovem nastopu je klubski prostor dobil nekoliko bolj jazzi podobo, z majhnim bifejem in dovoljenim kajenjem v preddverju. Je že bolj zadišalo po Belvedurju. Danes,2.decembra, pa se bo predstavil izolskemu občinstvu MEDO čUN, romski glasbenik, učitelj Ferusa Mustafova, ki smo ga lahko septembra poslušali na Belvedurju. Od Ferusa Mustafova se razlikuje po tem,da je njegova glasba bolj lirična, polna otožne romske duše. Zanj je značilno, daje predvsem glasbenik—klarinetist in rom, z značilnim romsko bohemskim načinom življenja, ki nima tiste poslovne žilice, kot jo ima Ferus Mustafov, tako, daje Medo Cun bolj znan—popularen le med romsko populacijo. Tako se Cun nikdar ni mogel ponašati z belim mercedesom, kot statusnim simbolom uspešnih romskih glasbenikov, temveč si je slavo koval le s svojim klarinetom. V Izoli se bo predstavil j. romsko zasedbo, v kateri bo poleg klarineta (Medo Cun), še harmonika,kanun (turške citre), saz (orientalsko brenkalo) in tarabuka (tolkalo). Z njim sodelujejo člani orkestra radia Skopje. Vabljeni ste torej, na koncert legendarnega balkanskega, romskega klarinetista!!! Ingrid K. BREZPLAČNI MALI OGLASI UGODNO PRODAM : NOV BOJLER, RABI JENO TERMOAKOMULACIJSKO PEČ IN OMARICE ZA KOPALNICO Pokličite na Tel.: 62-948 (popoldan) PRODAM računalnik AMIGA 6(M) Tel.: 61-903 PRODAM TRAJNOŽAREČO PIT' (15.000 SIT) Tel.: 73-198 MANDRAČ JE TEDNIK KS OBČINE IZOLA Založnik: GRAFFIT dzui. / Naslov: Veliki trg 1. Izola/ Iti.: 61 -139 Odgovorni urednik: D. Mislej I Uredniški odlmr: Neva Zajc, Vlado Ostrouška, (ìianfranko Siljan, Nataša Benčič Jelačin, Andrej Sumenjak, Danilo Markočič Uredništvo: fara Doraio, Roman lapajne, Toma/. Ferluga, Ivan Blaško, Orlando llrandek (fotoreporter), Davorin Marc (oblikovanje) Preds. čas. sveta: Zorka Sosič Elektronska obdelava: GRAFFIT Izola / Tisk: Tiskarna PIGRAF Cena: 0 SIT, poštnina za 6 mesecev 600 SIT, za 12 mesecev 1.100 SIT Naklada 6000 izvodov /O SISTEM ZA VEČ UPORABNIKOV SATELITSKI SISTEMI PACE NSUNàCHà Iffli dMTorD ffrnaM Miiip LHDd.oo. Dantejevo 2 ÓÓ510 Izolo PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANjE STE POMISLILI, DA BI SE KLJUB POŠKODOVANEMU AVTOMOBILU LAHKO ODPELJALI NAPREJ? Mi smo! Zato vam vašega avtomobila stroške najema nadomestnega vozila Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa; kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše; 10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu; popust za takojšnje plačilo; možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja; pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega; v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila; zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka; turistično zavarovanje za potovanja v prostem času; Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu; dodatnipopust za zvestobo Zavarovalnici Triglav; enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanje ! Studio Marketing itti L f - u;l\ 'iimUilAUJB GALERIJE ALGA V galeriji Alga razstavlja svoja dela likovna samorastnica VUKA KUMAR-HITI iz Kopra INSULA ■ Na ogled je prodajna razstava 17. priznanih akademskih slikarjev v različnih grafičnih tehnikah-risbe in oljne slike. HOTEL MARINA - še kakšen dan si lahko ogledate razstavo slik IV. izolskega EX TEMPORA. Matična knjižnica Izola- oddelek za otroke in mladino Do konca novembra je na ogled razstava PO SLEDEH ORJAŠKIH PLAZILCEV. Pripravljene so tudi knjižne uganke. GLEDALIŠČE Četrtek, 2. decembra ob 20.30 MEDO CUN - naj legenda rnejši balkanski romski klarinetist - nastopil bo s tradicionalno romsko zasedbo: harmonika, kanun (turške citre), saz (orjentalsko brenkalo), tarabuka (tolkalo). Člani njegove zasedbe so člani narodnega orkestra na makedonski RTV. Torek, 7. decembra ob 20.00 Ena najuspešnejših komedij pri nas - Ray Cooney: ZBEZI OD ŽENE. Režija: Zvone Sedelbauer, nastopa Prešernovo gledališče iz Kranja. Četrtek 9. decembra ob 10.30 A.P.Čehov: JUBILEJ -gostuje gledališče LOŽA iz Ljubljane (za SGTŠ) Petek 10. decembra ob 18.00 premiera: LEPOTICA IN ZVER predstava za otroke gledališče MILAGRO iz Izole MKC-Koper sobota, p 4.12.93 ob 20.00 KONCERT V SPOMIN NA SKUPINO ROBERT SVINJA, DA VIDA ŽBO CARJA in SERGEJA MARKUŽO. NASTOPAJO: ROBERT SVINJA, MARKO BRECELJ, FLOWERS POWER, itd vstopnina: spominska kaseta TWO BEERS OR NOT TO BF. Po krajšem odmoru se je redakcija kriminatij spet vrnila na delo. Odmora si nismo vzeli samo mi, imeli so ga namreč tudi razgreteži vseh vrst pa tudi varuhi reda. V zadnjih dveh tednih ni bilo nobenega podlega dejanja zaradi katerega bi bila hudo ogrožena družbena varnost. No, nekaj cvetk se je le nabralo. Loterija, pri kateri ne potrebujete srečke Polpolnoma nesrečen in obupan je Dj. D. prišel na policijsko postajo in policistom potro povedal, da je na ulici izgubil kuverto s 3000 DEM. Srečni najditelj želi ostati anonimen. Ob zrak 15.11. je bil nesrečen tudi ER., ki mu je neznanec prerezal vse štiri gume na avtomobilu. Kdo je bil in zakaj je to storil, ni jasno. Novo leto bo krvavo Dečki s postaje so legitimirali občana M. J. pri katerem niso našli petard, ampak kar dva naboja kalibra 7,65. ”Škovače” so mu razstrelili Z.R. iz Jagodja je ostal brez zabojnika za smeti. Mulci so mu vanj vrgli petardo. Od zabojnika in smeti ni ostalo dosti. Aj, Brane, Brane! Neznanec z. imenom Brane je razgrajal v Royal baru. Tolkel je po igralnem aparatu, zato ga je lastnik pospremil na dvorišče. Takrat pa se je Brane razhudil, razbil tri stekla na vhodnih vratih ter pobegnil. Brane, javi se! Jugovdor Neznanci so vlomili v neregistriran jugo v Mali sevi. Lastniku so odnesli vse štiri sedeže ter ga tako oškodovali za 3500(1 SIT. Drug po drugem sta udrihala 21.11. so dečki s postaje skočili za vogal v pizzerijo Palmo, kjer sta se vneto pretepala A. M. in M. S. Umirili so ju ter poskrbeli za nadalnji postopek. Pet tisoč ponarejenih V banki v Drevoredu 1. maja so 22.11. našli ponarejen bankovec za 5000 SIT. Vnočitelj ni znan, pravtako pa niso znane podrobnosti o tiskarni in načinu tiska. Gruntarja V Jagodju sta se zaradi gruntov prepirala soseda. Ker se nista nikakor mogla miroljubno dogovoriti, sta spor prepustila pristojni sodniji- Divjak v zasebnem stanovanju S.I. je 24.11. divjal v zasebnem stanovanju, kršil javni red in mir, se nedostojno vedel ter ogrožal ostale prisotne. Poskrbeli so zanj do iz-treznitve, kasneje pa so ga predali v nadalnji postopek. Za pest nemških mark B. N. je v mestu srečal U.S. in od njega zahteval vrnitev starega dolga v višini 3000 mark. Namesto vrnitve dolga ga je U.S. s pestjo treščil po čelu in odšel. U.S. se bo na štiri oči pogovoril s sodnikom za prekrške. Poglej to! Na Velikem trgu je prišlo do getelmenskega pretepa. H. E. in R. D. sta se pred pretepom lepo slekla bundi, ju položila v park, si zavihala rokave in se udarila. Po končani bitki sta globoko zajela sapo ter se prijela za glavo, saj so jima med bitko sunili oblačila. Kakšna država! !>