2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 8. julija 2010  Leto XX, št. 27 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 8. julija 2010 Porabje, 8. julija 2010 ČLOVEK PLANIRA, BOG PA DOKONČUJE STR. 4 PETI SLOVENSKI PIKNIK V BUDIMPEŠTI STR. 5 Ljubljana: X. vseslovensko srečanje V NASLEDNJE DESETLETJE Z NOVIMI NALOGAMI Deseto vseslovensko srečanje v slovenskem parlamentu je bilo pod naslovom Skupni slovenski kulturni, gospodarski in znanstveni prostor: realnost in utopija? Dobro obiskan dogodek, na katerem so se zbrali Slovenci iz domala vseh celin, ni dal natančnega odgovora na zastavljeno vprašanje v naslovni temi, oziroma so se razprave sukale nekje vmes, nihče ni zanikal, da kaj takega ni mogoče, torej da lahko postane realnost, zvrstilo se je tudi nekaj, recimo tako pozitivnih dvom-ljivcev. Prav zategadelj je bila razprava tokrat zelo zanimiva, za marsikoga celo poučna. Po tem, ko je udeležence pozdravil predsednik državnozborske komisije za Slovence v sosednjih državah in po svetu Miro Petek, je zbrane nagovoril predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar in poudaril, da zamisel o skupnem slovenskem prostoru v kulturi, znanosti in gospodarstvu omogoča večjo medsebojno povezanost, ustvarjalnost in tudi priložnost za uveljavljanje manjšinskih pravic. Za ministra za Slovence v sosednjih državah in po svetu akademika Boštjana Žekša imajo srečanja velik simbolični pomen, pomen sodelovanja in povezovanja Slovencev iz celega sveta. Minister je izrekel povabilo mladim v svetu, naj se pridružijo starejšim pri ohranjanju jezika in kulture. Za prihodnje leto, ob 20-letnici samostojne Slovenije, je minister Boš-tjan Žekš napovedal veliko akcijo organiziranja obiska iz sveta na srečanje na Bledu. Večja pozornost gospodarstvu, znanosti in mladim je nujna tudi po oceni predsednika komisije Mira Petka. Zato, ker iz Slovenije odhajajo mladi izobraženci, saj je na tujem denimo okoli 600 slovenskih doktorjev znanosti. Poslanec Franc Pukšič, ki je bil predsednik enake komisije, kot je zdaj Miro Pe-tek, ko so se začela vseslovenska srečanja, je ponovil pobudo o spremembi ustave tako, da bi le-ta omogočala neposredno izvolitev poslancev v državni zbor med Slovenci v sosednjih državah in po svetu. O tem naj razpravljajo na komisiji za Slovence v sosednjih državah in po svetu, kjer so zastopane vse parlamentarne stranke in potlej se bo videlo, kdo pobudo podpira in kdo zavrača. S pomenljivo razpravo je sodeloval predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze in dosedanji, trenutno mirujoči prednik Slovenske manjšinske koordinacije Rudi Pavšič, in sicer iz izhodišča Slovenija in Slovenci v sosednjih državah 20 let po osamosvojitvi. Dal je pobudo za temeljit premislek in dogovor o dolgoročnejših smernicah, kako namerava Slovenija ravnati s Slovenci v sosednjih državah in po svetu, ter se zavzel za sodob-no oživitev sodelovanja v prostoru Alpe-Jadran, v katerem živi slovenska manjšina. Med vabljenimi v uvodne razprave so bili Florjan Auser iz Avstralije, mag. Martina Piko-Rustia iz Inštituta Urbana Jarnika v Celovcu in dr.Jernej Zupančič z ljubljanske Filozofske fakultete. Sicer pa se je zvrstilo več razpravljalcev iz različnih koncev sveta in Slovenije, med njimi tudi Prekmurec dr. Stanislav Raščan, ki je predstavil delo Svetovnega slovenskega kongresa pri ustvarjanju skupnega slovenskega kulturnega, gospodarskega in znanstvenega prostora. Udeleženci so prejeli tudi zbornik Prvih deset let vseslovenskih srečanj. Ernest Ružič Slovence na Madžarskem so na X. vseslovenskem srečanju zastopali: Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev, mag. Drago Šiftar,slovenskigeneralnikonzulvMonoštru,AndrejaKovač,vodjaRazvojeagencije Slovenska krajina, dr. Katarina Munda Hirnök, raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja in Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave Slovenski organizaciji za slovenskega župnika Gda je sombotelski škof na birmi na Gorenjom Seniki notrazglaso, ka gospauda Merklina s 1. augustušom prejkdeje na vogrsko faro v Vasszécsény, je več vernikov (eni s skuzami v očaj) pitalo, če bi slovenske organizacije nej leko kaj napravile, naj se tau ne zgodi. Zatok objavlamo pismo (v vogrskom pa slovenskom geziki), steroga so poslali püšpeki. Zveza Slovencev na Madžarskem Državna slovenska samouprava 9970 Monošter 9985 Gornji Senik Gárdonyi u. 1. Templom út.8. Tel.: 94 / 555- 595 tel.: 94 / 534-024 Magyarországi Szlovének Szövetsége Országos Szlovén Önkormányzat 9970 Szentgotthárd 9985 Felsőszölnök Gárdonyi u. 1. Templom út.8. Tel.: 94 / 555- 595 tel.: 94 / 534-024 Škofovski urad Prevzvišeni gospod škof ordinarij dr. Veres András, Szombathely Prevzvišeni gospod škof ordinarij! Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava si že od svoje ustanovitve prizadevata za ohranitev maternega jezika in kulture Slovencev, ki živimo na Madžarskem. Tudi naši dejavnosti gre zahvala, da se slovenski jezik uporablja v naših izobraževalnih ustanovah in uradih. Porabje je enotno tako v etničnem kakor tudi v verskem pogledu. Slovenska manjšina na Madžarskem je glede svoje verske pripadnosti rimskokatoliške vere. Slovenski dušni pastirji, ki živijo in delujejo med nami, so bili že stoletja trdni temelj ohranjanja identitete naše skupnosti, saj so v tistih časih, ko je bila raba materinščine potisnjena za zidove šol in uradov, omogočali versko življenje v maternem jeziku. Ta, za našo manjšino ugodni proces, se je s smrtjo gornjeseniškega župnika Jánosa Kühárja leta 1987 prekinil. Po njegovi smrti je bila naša materinščina več kakor desetletje izrinjena iz cerkva, ki jih je naša skupnost s svojim požrtvovalnim delom in materialnimi prispevki obnavljala in jih obnavlja še danes. S požrtvovalnim delom gospoda župnika Ferenca Merklija imamo danes na območju gornjeseniške in števanovske župnije ponovno možnost udeleževati se bogoslužja v slovenskem jeziku. Naši otroci se molitev učijo v svoji materinščini. Poleg cerkvenih nalog pa naš dušni pastir, ki izvira iz Sakalovcev, opravlja še eno pomembno nalogo v naši skupnosti, ohranja in posreduje našo jezikovno in kulturno dediščino. Z njim smo dobili človeka, ki združuje, oblikuje in bogati slovensko manjšino na Madžarskem. Upali smo, da se bo s tem dolgoročno rešilo vprašanje verskega življenja v slovenskem jeziku. Naše organizacije po svojih močeh podpirajo versko življenje skupnosti, skrbijo za izdajo molitvenikov in pesmaric v slovenskem jeziku. Naša skupnost visoko ceni delo svojih dušnih pastirjev. Državna slovenska samouprava je v okviru evropskega projekta odkupila zgradbo starega župnišča v Gornjem Seniku, kjer poteka postavitev etnografske in cerkvenozgodovinske razstave. Prevzvišeni gospod škof ordinarij! Najava gospoda škofa v nedeljo v Gornjem Seniku, da namerava župnika Ferenca Merklija iz Porabja premestiti v Vasszécsény, nas je močno osupnila. Dovolite nam, da z navedbo pesmi Sándorja Reményika, Cerkev in šola, prosimo, da ponovno premislite svojo odločitev: »Tudi berači, izobčenci in potepuhi imajo pravico moliti k bogu na način in v jeziku svojih očetov.« Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava koristita priložnost, da Škofiji Szombathely izrazita svoje globoko spoštovanje in zaprosita prevzvišenega gospoda škofa ordinarija, da prisluhne prošnji naše majhne skupnosti in dovoli, da bi naš dušni pas-tir v našem krogu nadaljeval svoje poslanstvo na področju krepitve vere in ohranjanja naše materinščine in identitete. Monošter, 21. junija 2010 Jože Hirnök Martin Ropoš Zveza Slovencev na Madžarskem Državna slovenska samouprava V vednost: Nj. eksc. Dr. Veres András, ordinarij Škofije Szombathely Nj. emn. dr. Erdő Péter, primas Madžarske, kardinal, Esztergom – nadškof Budimpešte Nj. emn. dr. Franc Rode, kardinal, prefekt Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja Nj. eksc. dr. Peter Štumpf, škof Škofije Murska Sobota Nj. eksc. Darja Bavdaž Kuret, veleposlanica Republike Slovenije na Madžarskem Püspöki Hivatal Dr. Veres András, Főtisztelendő Megyéspüspök Úr Szombathely Tisztelt Főtisztelendő Megyéspüspök Úr! A Magyarországi Szlovének Szövetsége és az Országos Szlovén Önkormányzat megalakulása óta a Magyarországon élő szlovén közösség anyanyelvének és kultúrájának fennmaradásán fáradozik. Tevékenységünknek is köszönhetően ma a szlovén nyelv használata lehetséges oktatási intézményeinkben és hivatalainkban. Rába-vidék nemcsak etnikai, hanem vallási szempontból is egységes. A Magyarországon élő szlovén kisebbség vallási hovatartozását tekintve római katolikus. Az itt élő és hitvallásukat gyakorló szlovén lelkipásztorok évszázadokon keresztül a közösség identitás-megőrzésének alappillérei voltak, hiszen abban az időben, amikor az anyanyelv használata az iskola és a hivatalok falain kívülre szorult, lehetővé tették, hogy hitéletünket anyanyelvükön gyakorolhassuk. Ez, a kisebbségünk számára kedvező folyamat 1987-ben, Kühár János felsőszölnöki plébános halálával megszakadt. Halála után több mint tíz éven keresztül kiszorult az anyanyelv használata templomainkból, melyeket közösségeink saját áldozatos munkájukkal és adományaikkal újítgattak és újítgatnak a mai napig. Merkli Ferenc Plébános Úr fáradságos munkája révén, ma ismét lehetőségünk van szlovén istentiszteleten részt venni a Felsőszölnöki és az Apátistvánfalvai Plébánia területén. Gyermekeink ismét anyanyelvükön tanulják imáinkat. Szakonyfalui származású lelkipásztorunk egyházi feladatai mellett még egy fontos szerepet is ellát közösségünkben, hiszen őrzője és közvetítője nyelvi és kulturális örökségünknek. Személyében olyan embert kaptunk, aki összefogja, alakítja és gazdagítja a magyarországi szlovén kisebbséget. Bíztunk abban, hogy ezzel hosszú távon megoldódik a szlovén nyelvű hitélet gyakorlása. Szervezeteink lehetőségeikhez mérten támogatják a közösség hitéletét, gondoskodnak szlovén nyelvű imakönyvek és daloskönyvek kiadásáról. Közösségünk sokra értékeli lelkipásztorai munkáját. Az Országos Szlovén Önkormányzat egy európai projekt keretében megvásárolta a régi paplakot Felsőszölnökön, ahol egy néprajzi és egyháztörténeti kiállítás kialakítása folyik. Tisztelt Főtisztelendő Megyéspüspök Úr! Megdöbbenéssel fogadtuk Megyéspüspök Úr vasárnapi bejelentését Felsőszölnökön, miszerint Merkli Ferenc plébánost Vasszécsenybe kívánja áthelyezni a Rába-vidékről. Engedje meg, hogy Reményik Sándor Templom és iskola c. versét idézve, kérjük döntése újbóli átgondolására: »A koldusnak, a páriának, A jöttmentnek is van joga Istenéhez apái módján És nyelvén fohászkodnia« A Magyarországi Szlovének Szövetsége és az Országos Szlovén Önkormányzat megragadja az alkalmat, hogy a Szombathelyi Egyházmegyét legmélyebb nagyrabecsüléséről biztosítsa és kéri Főtisztelendő Megyéspüspök Urat, hogy kis közösségünk kérését meghallgatva, engedje meg, hogy lelkipásztorunk körünkben folytathassa küldetését hitünk megerősítése, anyanyelvünk és identitásunk megőrzése érdekében. Szentgotthárd, 2010. június 21. Hirnök József Ropos Márton Magyarországi Szlovének Szövetsége Országos Szlovén Önkormányzat Kapják: Őexc. Dr. Veres András, a Szombathelyi Egyházmegye megyéspüspöke Őem. dr. Erdő Péter, Magyarország prímása, bíboros, Esztergom – Budapest érseke Őem. dr. Franc Rode, bíboros, Az Istennek Szentelt Élet Intézményei és az Apostoli Élet Társaságai Kongregáció prefektusa Őexc. dr. Peter Štumpf, a Muraszombati Egyházmegye püspöke Őexc. Darja Bavdaž Kuret,a Szlovén Köztársaság magyarországi nagykövete Z Goričkoga v Piran – 23. Soča, najlepša (h)či plamin Zgornje Posočje Z Vršiča se spüščamo z viski bregauv doj po dolini Trente, štera nüdi lidam mogaučnost počivanja v vsikšom tali leta. Vesnic skoro ne najdemo, samo tri, inda pa so v krajini stale samotne gazdije. Iže so bile takše kak lidgé, male pa tije. Do prve bojne je emo eške vsikši ram oprejto gniške, veuki bojni vihér na začetki dvajsetoga stoletja pa je porüšo dosta té domauv. Gnes najdemo na njini mejstaj turis-tične ižice. Lüstvo s te krajine je eričnoga botanika Julija Kugyna pelalo po skriti potaj v okauliške bregé. Čednjak je cejli žitek isko posabno trentarsko raužo, štera samo tam cveté, mogo pa je gorpriti, ka je tista rauža že dobila ime indrik pa je nej tak posabna. V etoj dolini má reka Soča svojo vretino, pri šteroj se začne dvajsti kilomejterov duga Soška paut za tiste, šteri raj pejški odijo po dolini. Soča (ali taljanski pa vogrski Isonzo) tečé iz Slovenije pa se vlejé v maur-dje v Italiji blüzi varaša Tržič. Má posabno zeléno farbo, je sploj čista, depa divdja tö. V etoj vodej živé soška postrv (pisztráng), štera je nej samo lejpa riba, liki má trn’ dober žma tö. Ime Soča pa nosi edna mala vesnica tö. Tá je erična zatok, ka je v njenoj cerkvi slovenski molar Tone Kralj tak namalo vragá, ka je emo obraz od diktatora Mussolinina. Med dvöma svetovnima bojnama je vekši tau primorske krajine pod Taljane slišo, v tisti cajtaj so Slovenci tam dosta trpeli. Slovensko rejč so leko samo doma nücali, takše pa je tö bilau, ka so po varašaj slovenske knige zažigali. Ništerni Slovenci so bejžali v Jugoslavijo, v krajino pri Soči pa je v fašističnom cajti prišlo več gezero Taljanov živet. Tej so se po konci drüge bojne v straji spakivali nazaj v Italijo. 45 mejterov nad najbole vaus-kim talom doline Soče se zdigava trdnjava (erőd) Kluže, s štere so inda skrb meli na paut prejk furlanski do slovenski bregauv. Stara je štiristau lejt, bila je edna najlepša takša zidina v Sloveniji, depa v prvoj bojni so go skor na nikoj djali. Prvi vekši varaš pri Soči je Bovec. Tau ime je poznano na Vogrskom tö, najbole med tistimi, šteri se radi po div-djoj vodej pelajo s takzvanimi raftami. Tau so gumijasti čanaklinge za 6-7 lüdi, depa na reki najdemo dosta kajakov pa kenunov tö. V zimi vnaugo športnikov pride v krajino na skijanje, vej je pa kauli varaša dosta viski plamin. Eden od nji je na priliko Kanin, kama pelajo gondole že skoro tresti lejt. Od tistec se v lejpom cajti vidi Triglav, edna problema geste samo, ka je brejg daleč od vekši slovenski centrov. Nad varašom pa bregami kauli njega leko letimo z malimi fligari tö. Gda je turizem v Bovci eške nej tak krepek biu, je lüstvo držalo birke pa koze, štere so pasli na najvišiši plaminaj. V etoj krajini so meli svojo fajto tö, štera se zové »bovška birka«. Po farbi je bejla, zvekšoga so go držali zavolo mlejka. Dale po dolini se nam s pravi kraj pokloni slap (vízesés) Boka, šteri je eden od najlepši pa najvišiši slapov v cejloj Sloveniji, spadne več kak stau mejterov. Slap je šurki tresti mejterov, na sekundo zgrmi doj v njem stau ton vodé. Ime Kobarida so v Evropi spoznali v prvoj svetovnoj bojni. Od 1915 do 1917 je na reki Soči tekla takzvana soška fronta, gde so se sodacke iz cejle avstro-ogrske monarhije bíli s Taljanami. Taljanska sodačija je edenajstkrat probala dojzbiti protivnike, v dvanajsetoj bitki (csata) pa so pri Kobaridi avstroogrski sodacke tak krepko vdarili, ka so Taljane več stau kilomejterov nazajzagnali. 24. oktobra 1917 je bila tá najvekša bitka v plaminaj v cejloj modernoj zgodovini pa najvekša bitka v Sloveniji v vsej cajtaj. Od té ofenzive piše merkanarski pisateu Ernest Hemingway v svojom romani ‚Zbaugom, orožje’ (pükše). Spomin na soško fronto čuva muzej v Kobaridi, šteroga so leta 1993 vöodebrali za najbaukši muzej v Evropi. V etoj bojni je sploj dosta Taljanov tö mrlo, za čonte 7.000 sodakov so zozidali malo cerkev v Kobaridi v 30-i lejtaj, gda je krajina pod nji slišala. V etom varaši pa stogi kip Simona Gregorčiča, veukoga slovenskoga pesnika tö. Takzvani »goriški slavček« se je naraudo nej daleč od Kobarida, v vesnici Vrsno. V svoji pesmaj piše o svojom dühovniškom žitki, šteroga dostakrat svadi želenje po lübezni. Napiso je erično pesem o Soči, njegva poezija pa je za Primorce simbol narodnoga čütenja. Pokopani je v svojoj rojstnoj vesnici. Breginj je bila lejpa mala vesnica do leta 1976. Iže so bile na dva štauka z gankom pa stubami, vanej na stenaj so bile namalane »paverske« freske. Tistoga leta je potres (földrengés) vesnico na nikoj djau. Lüstvi so nauve kuče zozidali v geometričnoj formi, postavili so je iz panelov, tak leko staro vesnico spoznamo več samo na kejpaj. V Sloveniji so eške srečo meli, v tistom tragičnom cajti je na taljanskoj strani grajnce mrlo gezero lüdi. Vesnico Log pod Mangrtom, blüzi taljanske grajnce je leta 1998 ranč tak skoro na nikoj djalo trausenje zemlé, na nesrečno vesnico pa se je dvej leti kisnej počujsnila zemla z bregá. Tolmin je slejdnji vekši varaš na našoj pauti na vrnjom tali doline Soče, blüzi šteroga, na Šentviški gori se je začnila erična tolminska rabuka leta 1713. Njini župnik Bandel je preveč porcov pobero na vino pa mesau, tiste pa, šteri so nej mogli plačüvati, je nuzapro v vauzo. Pavri so ga tazagnali pa se napautili prauti varaši Gorici, depa gospočka sodačija je rabuko v dvej mejsecaj dojspotrla. Dosta lüstva je v robstvo prišlo, edenajset voditelov so vmorili, vesnice pa so poštrafali na peneze. Reka Tolminka, štera tečé do Tolmina, je dosta naravni lepot napravila med svojov potjauv. Najbole erična je tak-zvana »Dantejeva graba«, o šteroj pripovejst pravi: gda je srednjeveški taljanski pisateu odo v etoj krajini, je gorpoisko tau grabo. Tak se ma je vrajže vidlo, ka je napiso prvi tau svoje Božanske komedije, šteri nosi ime »Pekeu«. »Krasna si, bistra hči planin!« - je od lepote svoje lübléne Soče napiso pesnik Gregorčič. V preminaučom stoletji je krajina pri etoj reki dosta trpela pa se trnok spreobrnaula, bole kak drügi tali Slovenije. Div-djina pa mér v naravi, šteriva se badva čütita kauli Soče, pa zovéta vsikšo leto več popot-nikov na té konec slovenske Primorske. -dm- Ostanki 7.000 taljanski sodakov pod cerkvov v Kobaridi Reka Soča si je naredila paut med bregami OD SLOVENIJE… Človek planira, Bog pa dokončuje Deset lejt je tauma, ka je župnik Feri Merkli prejk-vzejo gorejnjeseničko faro. Na obletnicaj se ponavadi veselo sveti, dapa ta obletnica je malo žalostna, zato ka sombotelski püšpek so si tak zmislili, ka Ferina Merklina, edinoga slovenskoga, porabskoga župnika prejkdejejo v Vasszécsény. Mi, Porabci pa brezi slovenskoga dühovnika ostanemo. • Feri, deset lejt je tauma, ka si z velkimi cilji pa plani sé na Senik prišo. Žau, zdaj tak vögleda, ka moraš zapistiti Porabje, slovenske vasnice pa inan moraš titi. Kak si ti tau sprejeu, gda si tau zvedo? »Tau je zamé nej bilau presenečenje (meglepetés), zato ka tau se je že pred štirimi lejti čülo, pri edni birmi, potrdjavanji, ka vekomaj ne morem tü ostati. Mogo mo tanjati porabske vasnice. Pred desetami lejti, kak sem prišo domau z Rima, sem bijo navdušen, najbole sem sto samo oznanjati evangelij, pa slovenska rejč mi nej bila tak važna (fontos). Tau je razumljivo po edni strani, zato ka sem petnajset lejt biu kraj od dauma. Počasi sem resno vzeu, pa sem tri, štiri lejta proso od Slovencov, naj vidim, če mladina guči slovenski, sploj pa če šké. Sprvoga sem biu skeptičen, dapa zadnja štiri lejta vidim, ka je razvoj pri slovenskom geziki, kar se tiče pri mladi lidaj v šoli in pri drugi ustanovaj. Tak mislim, ka tak se že splača delati, gda vidiš, ka se mladina tö trüdi, naj se ne pozabi materni gezik. Dobro, ka starejši lidgé ešče gučijo slovenski, dapa moraš gledati na prihodnost (jövő). Potem je bila tista slovenska meša na Gorejnjom Seniki, stera je bila tista točka, gda sem dja tö spremejno mojo stališče (álláspont). Potem sem se vedno bolj ukvarjo (spravlo) s slovenščinov na Gorejnjom Seniki, v Sakalovci pa zdaj v Števanovci. Zdaj že mamo napredek (haladás), mamo zbore, mladina tö ma zbore, steri slovenski popejvajo. Med kednom so meše na Gorejnjom Seniki največkrat v slovenščini. Zdaj smo v Števanovci začnili delati na tem, če se ta slovenska meša, ka zdaj baude, lidam dopadne, te mesečno gnauk mo tam tö meli mešo v slovenskom geziki. Potem pa gremo v Sakalovce, zato ka za tri lejta mo tam meli slovensko mešo, ka de televizija snemala.« • Ka misliš, zaka je tau tak, ka edni med starejšimi so za slovensko mešo, dapa večina je bola prauto? »Tak mislim, ka tau je samo bola v Števanovci tak, dapa zaka je tau tak, tau ne vem, če pa vsi gučijo slovenski. Moja metoda je kompromisna, nemo meli vsigdar samo slovensko mešo ali vsigdar samo vogrsko mešo, dapa enkrat na mejsec baude slovenska meša. Delovni den, gda itak bola starejši pridejo k meši, te bi tö slovenska bila. Na Verici mam enga padaša, Akoša Dončeca, šteri mi prevaja berila v narečja. On zelo dobro dela tau. Če bi njemi malo plačali, te bi on tau vse prevedo v prek-murščino. Že cejli Matejev evangelij ma prevedeno, ka je nej malo dela bilau. Dja v knjižnom geziki neškem berila šteti, zato ka ešče v madžarščini je težko razumeti, nej pa v knjižnom geziki.« • Kak si tau delo, ka je mladina pa deca tak aktivna na cerk-venom področ-ju? »Če si mladi župnik, se ukvarjaš z mladinov, tau je normalno. Brezi njij nega prihodnosti. Dja se za njij ne bojim, če več ne bom na Seniki župnik, bojim se bola za starejše. Če pride eden madžarski župnik, šteri ne guči slovenski, če do meli zaupanja do njega. Tau je ranč tak pri ednom poštaši tö. Bojijo se od njega, zato ka ne vejo taprajti, ka škejo, če ne morejo povedati slovenski. Etak se te en tau našoga živlenja pomadžari, mislim na cerkveno živlenje. Tau je nej samo liturgija, tau je vsakdanjo cerkveno živlenje. Recimo v Števanovci tisti, steri k spauvedi pridejo, se osemdeset procentov slovenski spovej.« • Ka se je spremenilo deset lejt tü v Porabji, ka si župnik? Mislim na cerkveno področje. »Mislim, nej trbej ejkstra povedati, zato ka vsakši vej, ka dosta vse smo naredili. Tü na Seniki orgle, na Dolejnjom Seniki smo cerkev obnovili, v Sakalovci de se zdaj tau delalo. Dosta praušk, izletov smo meli. Te smo meli ešče dühovno gibanje, različna srečanja, tak ka dosta fela dejavnosti smo meli. Pa je ešče dosta cilov!« • Prva so starejši župniki bola tak živeli, delali, ka so držali tisti par mejtrov, par stopajov od lidi. Pri tebi je tau nej tak. »Leko, ka sem biu preveč neposreden (közvetlen). Taši človek sem, dja sem ljudski človek. Ta fara, kak sem prišo, je bila tak zaprejta, ka prvo leto je niške nej vüpo pridti sé k meni na župnišče, skaus okna so mešo plačüvali. Tau je zdaj že cejlak ovak, zdaj že nutra k meni pridejo, če kaj škejo tanapraviti. Tau je velka sprememba. Gda sem kratke lače gorvzejo, so mi pravli, kakšen župnik je tau, ka v taši lačaj odi. Dja sem pravo, ka eden župnik je nej od lač pa od srajce župnik, liki od tauga, kakšno düšo ma. Leko povejm, ka je nej bilau léko, dapa zdaj se več ne čüdivajo, če sem v kratki lačaj. Distanca je bila velika, tri lejta je trajala. Gda sem sé prišo, vsi člani cerk-veni kotrig so bili starejši, tau se je tö spremenilo, zato ka je več mladi.« • Ka je lüstvo prajlo k tau-mi, gda so zvedli, ka je moraš zapistiti? »Bili so razburjeni vsepovsedik, ranč sem nej sto v družbo titi, zato ka vsepovsedik sem samo tau čüjo. Steli so podpise zbirati, dapa dja sem pravo, ka tau nejma smisla. Moramo sprejeti škofovo voljo, če on tak misli, ka moram titi, te mo išo, dapa če mi nej trbej titi, te z veseljem ostanem. Tak mislim, dja sem človek za tromejo, za meje, zato ka znam slovenski, nemški pa madžarski. Leko povejm, ka žalostno bi tü njau tau lejpo pokrajino pa porabske lidi. Dapa nej trbej djaukati, zato ka leko, ka ešče nazaj pridem, nikdar nej vedeti, leko ka si ešče škof gnauk tak zmisli. Vej pa več porabski župnikov je tak bilau, ka so malo odišli, sledkar so pa nazaj prišli, ranč tak kak župnik Kühar.« Karči Holec Nižje plače za javne uslužbence Predsednik vlade Borut Pahor je skupaj z ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs in finančnim ministrom Francem Križaničem sindikatom javnega sektorja predstavil izhodišča za pripravo državnega proračuna za prihodnji dve leti in jih soočil z namero, da se v prihodnjem letu sredstva za plače okoli 157.000 javnih uslužbencev zmanjšajo za pet odstotkov. V sindikatih se še niso odločili, kako bodo ravnali. Prvi odzivi pa so bili ostri. Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Janez Posedi je tako dejal, da stavka ni več le grožnja, ampak obljuba. Drugi del sindikatov, ki so združeni v Konfederacijo sindikatov javnega sektorja, pa je na vlado naslovil več vprašanj. Od odgovorov je odvisno, ali bo konfederacija sodelovala na pogajanjih. Pahor obljublja končan avtocestni križ leta 2013 Pred dnevi sta se odprla še zad-nja, skupaj 15-kilometrska odseka dolenjske avtoceste, odseka Pluska-Ponikve in Ponikve-Hrastje. Zadnja dva odseka sta sklenila 105 kilometrov dolenjske avtoceste, prihodnje leto bo na vrsti gorenjska, leta 2013 pa bo s končnimi deli v predoru Markovec slovenski avtocestni križ sklenjen, je dejal premier Borut Pahor. Potem se bo treba v cestni infrastrukturi posvetiti drugim ambicijam, je dodal. Naložbena vrednost odsekov, ki jih je Dars začel graditi pred dvema letoma, znaša 225 milijonov evrov, 40 odstotkov vrednosti pa naj bi nepovratno pridobili iz evropskega kohezijskega sklada. 53,2 milijona evrov za odsek Pluska-Ponikve je Evropska komisija že odobrila, vlogo za sofinanciranje gradnje drugega odseka v vrednosti 34 milijonov evrov pa morajo še potrditi. Gradnja dolenjskega kraka avtoceste je trajala kar 22 let. Ob zdaj dokončanem odseku se je v zadnjih šestih letih zgodilo 550 nesreč. … DO MADŽARSKE Peti slovenski piknik v Budimpešti Slovensko drüštvo v Budimpešti je letos petič pripravilo slovenski piknik v čast dneva samostojnosti Republike Slovenije (25. juniuš). Na tom pikniki svetimo, ka je Slovenija gratala svobodni, samostojni rosag. Tau se je zgodilo pred 19. lejtami. Letošnji piknik smo tö meli v 18. okrožji Budimpešte v parki Bókay. Na te dogodek se vsigdar naprej pripravlamo, letos smo se malo bodjali, nej ka bi dež biu, ka je pred tejm bilau lagvo vrejmen. Srečali smo se 26. juniuša, prejšnji den smo že vse naküpili pa pripravili, tak se je v soboto kauli paudneva že küjalo, pörkölt pa prejkmurski bograč. Glavna küjara sta bila Gusti Škaper pa en naš vogrski pajdaš, Miklós Dorozsmai. Ženske, ki so največ pomagale, so bile Hedviga Czilinger Labricz, Eržika Škaper in Marika Babanič. Pomagali so moški tö, največ sta vozila Jožef Czilinger pa Jožef Karba. Dva mlada, Iris Babanič pa Andraš Frömmel, sta tö prijela za delo. Ženske v našom drüštvi sem prosila, da prinesejo malo domanjoga pokaraja (peciva). Telko so vküpznosile, kak če bi gostüvanje bilau. V našo drüštvo je zdaj oprvin prišo Prekmurec Štefan Čuk, steri je v Pešti delo pa se je tü oženo. Onadva z ženov sta prinesla trauje fele pokaraja pa völko kaštülo pogač. Vsakšoma se lepau zahvalimo za trüd. Po tretjoj vöri smo začnili s programom. Gor so staupili ljudski godci (népzenészek) iz Černelavec. Njih nam je spravila sekretarka Slovenske zveze Klara Fodor. Folklorna skupina, s sterov smo meli zgučano, ka pride, je v zadnjom momenti odpovedala nastop, zatok smo bili veseli, ka nam je Klara skočila na pomoč. Do tejgamau smo že meli štiri velke piknike, gde nas je dosti bilau. Letos nas je bilau bole malo, ka so se edni bojali deža. Pa je nej bilau velkoga deža, samo je malo runilo. Ljudski godci iz Černelavec so pa takšen program meli pa takšno dobro volau nam spravili, ka ešče takšno nej bilau. Igrali so nej samo s fudami, liki z grablami, ribašom, kosauv, lončenim basom. Tak smo plesali, ka smo ešče oblake odgnali pa nej bilau deža. Ljudske godce iz Černelavec vodi gospaud Franc Grah, s skupino pa je prišla predsednica Kulturno-turističnoga društva Černelavci gospa Joža Viher tö. Člani skupine so se tö dobro počütili pri nas. Radi so bili, ka smo je pozvali, če bo ešče kakšna prilika, ji znauva pozovemo. Po programi pa prvom plesi smo pa kauštali, ka so sküjali naši küjarge. Moram je povaliti, ka so žmano sküjali, tak pörkölt kak bograč sta bila dobra. Naši gostje so bili slovenska veleposlanica Darja Bavdaž Kuret, njen soprog Miloš Kuret in konzul Blaž Masle. Bili smo sploj radi, ka so prišli na program drüštva. Ljudskim godcem smo gratulejrali pa njim želeli, naj tak uspešno pa dobro delajo tadale. V soboto smo skorok do devete vöre bili v Bókay parki. Dobra muzika, žmano gesti, piti in smo nej meli volau domau iti. Po devetoj vöri smo z gosti iz Černelavec ešče šli na hrib Gellért k Citadeli. Od tec se v kmici sploj lepau vidi vogrsko glavno mesto, ka je razsvetljeno. V nedelo smo šli po varaši, smo si pogledali najlepše tale Budimpešte. Bili smo na Trgi herojev, v varaškom parki, pelali smo se k baziliki sv. Štefana pa gor na budimski grad. Pokazala sem njim podružnico Državne slovenske samouprave, gde ma svoje mesto naše drüštvo tö, gde mamo programe. Po obedi smo se poslovili in so se naši gostje vrnili v Prekmurje. V imeni našoga drüštva se vsakšomi zahvalim za pomauč, gos-tom za lejpi program, ka so nam olepšali te den. Članom drüštva baug plati, ka so prišli. Steri so se postrašili deža, jim je leko žau, ka smo se sploj dobro počütili. Irena Pavlič 98-odstotna davčna stopnja za odpravnine Vlada je prejšnji teden sprejela sklep, po katerem bi se odprav-nine, izplačane za več kot dva meseca, obdavčile z 98-odstotnim davkom. To naj ne bi veljalo le za vladne uslužbence, zaposlene na ministrstvih in raznih vladnih inštitucijah, temveč za vse zaposlene v javnem sektorju, ki imajo status javnih uslužbencev, torej tudi za učitelje, zdravstvene delavce, policiste itd. Z uvedbo izrednega davka je seznanil sindikate državni sekretar Ministrstva za pravosodje in javno upravo šele prejšnji torek, tik pred njegovim sprejetjem. Generalni sekterar sindikata javnih uslužbencev, József Fehér je opozoril, da sklep, ki je na videz pozitiven za državni proračun, ogroža eksistenco več tisoč ljudi, kajti status javnega uslužbenca ima na Madžarskem več kot 680 tisoč ljudi. Pál Schmitt je novi predsednik države Prejšnji torek je madžarski parlament z dvetretjinsko večino izvolil za predsednika države Pála Schmitta, predsednika parlamenta. 68-letni Schmitt je bil dvakratni olimpijski prvak v sabljanju, vodil je tudi Olimpijski komite R Madžarske. Bil je tudi veleposlanik oziroma podpredsednik stranke FIDESZ. Po izvolitvi je izjavil, da bo izstopil iz stranke. Novo funkcijo bo nastopil s 6. avgus-tom, ko se bo namesto sedanjega predsednika Lászla Sólyoma vselil v Aleksandrovo palačo na budimskem gradu. Madžarski parlament mora še na zadnji seji pred poletnimi počitnicami, 19. julija, izvoliti novega predsednika parlamenta. Po predhodnih informacijah naj bi to postal László Kövér. Ognjemet bo, le da veliko skromnejši Na pobudo civilne iniciative so se začeli zbirati podpisi, naj se vsota, ki jo vsakokratna vlada uporabi za ognjemet v Budimpešti v počastitev 20. avgusta, državnega praznika, nameni oškodovancem v poplavah. Vlada je prejšni teden odločila, da ognjemet vseeno bo, le da veliko skromnejši kot prejšnja leta. Ljudski godci iz Černelavec Naša gostja je bila veleposlanica Darja Bavdaž Kuret (na sredini z možaum) Küjali smo pörkölt pa prekmurski bograč Plesali smo do kmice 41. Tabor slovenskih pevskih zborov Murska Sobota, Peskovci SOBOTA STARODOBNIKOV Vsakšo leto tretjo soboto pa nedelo v juniuši se v Šentvidu pri Stični srečajo slovenski pevski zbori. Na tau srečanje vsakšo leto ide Mešani pevski zbor ZS Avgust Pavel z Gorenjoga Senika tö. Letos smo pripravili tri nauve pesmi za sobotni koncert, za nedeljski skupni nastop pa sedem pesmi, med tejmi je bila porabska Mravla je v mlin pelala, stero naš zbor spejva že tresti lejt. Vsakšo leto kumaj čakamo, naj leko idemo, vej smo pa že osemtrestikrat spejvali vküper z večgezero pevci. Letos je vrejmen nej bilau milostivno do nas, vej pa že v soboto je začno dež titi, pa kakoli smo se vüpali, ka de v nedelo baukše, smo mogli pod držencami spejvati. V soboto večer v 8. vöri se je začno koncert, steri je dozdaj noso menje koncert zamejski pevski zborov, letos so nas pozdravili kak pevke in pevce iz drügi držav, drügi rosagov. Najprva nas je pozdravo s pesmijo domanji pevski zbor, potem pa dugoletni predsednik g. Jernej Lampert. Brezi šale zavolo vrejmena on tö nej mogo, pravo je, ka so nej naročili (prštölali) deža, dapa zatok ga bau. Na večernom koncerti je gorstaupilo deset zborov, šest mešani, dva moška pa dva ženska zbora. Na žalost pa razočaranje gledalcov so ništrni zbori nej tiste pesmi spejvali, stere so dojdali za program, nego hrvaške, dalmatinske. Tau je tak vögledalo, kak če bi mi, Slovenci z Vogrskoga spejvali vogrske pesmi. Sobotni program se je končo z ognjemetom (tűzijáték), v nedelo v devetoj vöri smo že pa bili na tabori. Takše je ešče nej bilau, ka bi mogli v telovadnici (tornaterem) meti skupno probo, vej pa venej se je lejvo dež. V 12. vöri so povedali, ka letos povorke (felvonulás) tö nede. Pihalna godba (fúvószenekar) se je tö notra skrila, dapa tam so tak rezali mladi podje pa dekle, ka je veselo bilau poslüšati. Na glavnom programi je spejvalo 143 zborov, kauli 3500 pevcov. Združenim zborom je dirigiro g. Igor Švara. Po Zdravljici je navzoče pozdravo dugoletni predsednik tabora, g. Jernej Lampert, potejm so podelili priznanja. Slavnostni govornik je pa biu profesor Mirko Ramovž. Potejm smo popejvali združeni zbori, nej je bilau enostavno, ka je dež rogato po držencaj, komik smo čüli eden drugoga pa dirigenta. Program smo malo skrajšali, dapa zavolo deža nišče nej zbejžo, vsi smo vözdržali. Na konci sta se dirigent Švara in predsednik Lampert vküper zahvalila za vse in nas pozvala na naslednji tabor leta 2011. Z nami vred sta za slobaud spopejvala ljudsko Tam dol na ravnem polju, če rejsan sta bila mokriva kak riba. Naš pevski zbor je od geseni bogatejši grato z mladim članom, zdaj že spejva cejla držina Gyeček. Oče Joži, mati Margita, hči Barbara, stera je po končani osnovni šauli prišla k nam pred trejmi leti, geseni se nam je pa pridrüžo eške dvanajset lejt stari sin Szilárd tö. V zbori je ovak tö več članov, ka so iz iste držine. Že duga lejta spejvata Kolarina Klara in njena hči Barbara, dapa moja hči Ančika je tö samo par lejt falila, gda je doma bila z decov. Hvala Baugi, ka eške mamo takše držine, stere rade spejvajo pa se podajo za tau lejpo delo. Zbor je s tejm nastopom končo to sezono, pevkam in pevcem iz zborovodkinji Mariji Trifus želejm lepo poletje in počitnice. Vera Gašpar V Prekmurju že lep čas ne gre brez starodobnikov, ki so jim najprej najpogosteje rekli oldtajmerji, v resnici so to stari in zelo stari avtomobili, motorna kolesa in kolesa, pa traktorji, stabilni motorji za pogon raznih strojev, pretežno na kmetijah, odslužene toda mnogim še dobro znane mlatilnice in še marsikaj. Posnetek iz središča Sóbote, kjer je bila IX. tradicionalna razstava starodobnih vozil in tehnike združena s srečanjem nekdanjih tekmovalcev na uličnih dirkah, med njimi tudi najuspešnejšega iz Pomurja Edija Berdena in Janka Štefeta iz Kamnika, če omenim le dva, zelo hitra v tedanji Jugoslaviji. Na ulicah Murske Sobote je Avto moto društvo Štefan Kovač organiziralo cestnohitrostne dirke nekako do konca šestdesetih let, ko se je v neposredni bližini kina podrla častna tribuna in prijazni sreči se gre zahvaliti, da ni bilo hujše nesreče. Zaradi smrti na podobni dirki v Kamniku so z nevarnimi tekmovanji po mestnih ulicah prekinili in od tedaj jih v Sloveniji ni več. Manj nevarni, čeprav tudi to znajo biti v nespretnih rokah, so traktorji, ki se zbirajo na mednarodnih srečanjih v Peskovcih. Organizator, Oldteimer Abraham in duša tega kluba Drago Abraham, je po enoletnem premoru na 7. srečanje pritegnil številne ljubitelje kmetijskih strojev, med katerimi je bilo enako kot prejšnja leta največ traktorjev, tudi zelo zelo starih, kot je na našem posnetku. Tokrat je bilo veliko zanimanje za sodelovanje tudi med avstrijskimi ljubitelji starih traktorjev, nekdo je povedal, da je bila kolona iz avstrijske Štajerske dolga več kot dva kilometra. Župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber je napovedal, da bodo v nas-lednjih letih poskusili srečanja starodobnikov v Peskovcih vključiti v čezmejne programe sodelovanja in v širšo turistično ponudbo tega dela Goričkega. Dobro obiskano srečanje so popestrili nastopi kulturnih skupin in prikazi nekaterih že skoraj pozabljenih kmečkih del. Za omenjeni prireditvi in vse druge podobne velja, da jih brez zavzetih posameznikov zagotovo ne bi bilo, kar bi bila škoda, kajti tako stari in lepo obnovljeni avtomobili, motorna kolesa in traktorji so prava paša za oči in hkrati prispevek k ohranjanju tehnične zapuščine ožjega in širšega prostora. Ernest Ružič MePZ Avgust Pavel na večernom koncerti KOTIČEK OTROŠKI 34. srečanje mladih športnikov Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez - je letos pripravo že 34. srečanje slovenski mladi športnikov iz sausadni rosagov. Srečanje je vsakšo leto v drügom kraji, etak vsakšo leto má drügo gazdo. Letošnjo srečanje je pripravo varaš Kranjska Gora, steri s svojo naravno, geografsko lepotov mnaugo turistov privlači cejlo leto, najbola pa vzima. Olimpijski komite, kak glaven organizator, gazda toga športnoga srečanja, zvöjn športa etak pomaga spoznati lepoto pa bogastvo matičnoga rosaga. Na dvejdnevno srečanje je prišlo 180 mladi – rojeni leta 1995 pa mlajši - slovenski športošov iz Avstrije, Italije, Vogrskoga pa z domanjoga varaša Kranjska Gora. Mladi svojo znanje v športi vsakšo leto na več talov leko svadočijo, leko špilajo futbal, odbojko (röplabda), košarko pa namizni tenis (pingpong). Zvöjn Slovenske zveze so letos vsi drügi – Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenska športna zveza Celovec v Avstriji pa Kranjska Gora - meli mlade za odbojko (röp-labda), košarko pa namizni tenis. Slovenska zveza je, kak največkrat, samo futbaliste leko vöpostavila, steri se brsajo pri Športnom drüštvi v Slovenski vesi pa tau od Varaša do Gorejnjoga Senika. V zadnjom minuti sta mogla ešče dva vcuj pridti iz števanovske šaule. 18 mladi futbalistov je pripravlo trener, školnik Tomaž Časar. Karči Dončec, srcé Športnoga drüštva v Slovenskoj vesi (vsi ga poznamo samo kak Janžo), je mlade futbaliste od začetka mau, se pravi, 34-krat sprvajo na srečanje pa njim pomago pri tejm, naj majo vse potrejbne pogoje za dobro brsanje. Slovenska zveza - od steroga mau je ustvardjena - pa se briga za avtobus, pogos-titev med potjauv, zavarovanje (biztosítás), sprvajanje pa vse administracijsko delo, ka je s tejm srečanjom povezano. Mladi futbalisti Slovenskoga drüštva v Slovenskoj vesi so že dobri par lejt nazaj furt najbaugši bili med štirimi ekipami futbalistov. Letos, gda so se rejsan redno držali vse predpisov, so bili drügi najbaugši, istina, ka bi ranč tak leko bili najbaugši tü, če bi bili bola flajsni, če bi bola pazili eden na drügoga, če bi…. Döjn so pohvale vrejdni, ka so se brsali športno, držali so se prijateljske tekme, nejso bili agresivni. 1. kolo sta se brsala Kranjska Gora-Slovenska ves 1:6, gda so lejpo peldo pokazali s tejm, ka so na tanače svojga trenerja Tomaža Časara pistili domanjim, preveč mladim mlajšom brsniti gol, zakoj se njim je sam trener posaba lepau zahvalo. V finali je Slovenska ves brsala prauti Avstriji 0:1. Bila je dobra pa lejpa tekma, Avstrija je pokazala tehniko pravoga brsanja. Vsejm organizatorom se lepau zahvalimo, ka so porabskim mladim športnikom pa omogaučili spoznati čüdovite krajine, mlade svoje generacije pa za tisto doživetje, ka leko dá samo brsanje z mladimi Slovenci iz drügi rosagov. Vsejm mladim športnikom čestitamo pa si želimo, naj drügo leto na jubilejnom 35. srečanji se pa leko brsajo porabski mladi, rojeni 1996 pa mlajši, ali eške špilajo, povejmo namizni tenis tü. Klara Fodor Mladi nogometaši iz Porabja so zasedli drugo mesto Mali lončarji so ustvarjali v 5. mednarodnem lončarskem taboru 32 otrok iz Porabja in Goričkega se je udeležilo lončarskega tabora, ki je bil organiziran v Števanovcih že petič in se je odvijal od 24. do 29. junija. Mladi lončarji so ustvarjali s pomočjo lončarskih mojstrov in mojstric z Goričkega in Őrséga. To so bili: Štefan Zelko, Karel Šalamon, Ferenc Vörös, Katarina Vörös, Adrijana Faršang in Gizella Žohar. Glina je čudovit material za oblikovanje in ustvarjanje novega, zanimiva je predvsem, ker je treba imeti dobro predstavo izdelka že pred ustvarjanjem. Otroci zelo radi delajo z glino, ki ima nanje tudi sproščujoč in ustvarjalen vpliv. Otrokom je delo z glino pravo doživetje. Uživajo, ko lahko iz majhnega kosa gline oblikujejo razne predmete. V okviru tabora sta potekala praktično delo na vretenu in ročno oblikovanje iz gline vsak dan. Največkrat so oblikovali vaze in manjše sklede, po novem pa je bila zelo priljubljena sladoledna kupa. Otroci so imeli tudi možnost za barvanje teh izdelkov, lahko pa so na njih tudi risali razne motive z engobom. Pri tem jim je pomagala ljudska umetnica Gizella Žohar, ki je 40 let delala v keramični tovarni v Magyar-szombatfi. Razen delavnic pa so se učenci udeležili tudi izletov v okolici Monoštra, obiskali so Črno mlako in jezero Hársas. V nedeljo so namenili cel dan za ekskurzijo. Šli so v Ják, kjer so si ogledali cerkev v romanskem slogu, v Sombotelu pa skanzen. Eno popoldne pa je bilo namenjeno kopanju v monoštrskih termah. Ob ve-čerih pa so se igrali razne igrice skupaj s spremljevalci. Poleg tega, da so se otroci učili ustvarjati lončene izdelke, so lahko poglobili znanje slovenskega jezika, spoznavali okolje in nove prijatelje. Nekateri učenci že več let sodelujejo v teh taborih in se vsako leto vrnejo z veseljem. 5. lončarski tabor se je končal v torek, 29. junija, ko se je odvijala zaključna slovesnost, na katero so se udeleženci pripravljali skozi cel teden. Pripravili so prijeten prog-ram, plesali so in peli, tako v madžarskem kot slovenskem jeziku. Organizatorji so se za sodelovanje vsakemu udeležencu zahvalili z diplomo in biltenom. Ob zaključku je bila pripravljena tudi razstava izdelkov, ki so jih pripravili udeleženci tabora. Nastalo je veliko izvrstnih izdelkov, ki bi jih lahko prodali v katerikoli trgovini. Otroci sedaj že uživajo počitnice, na zanimivo lončarsko dejavnost pa jim ni treba čakati še eno leto, saj bodo v okviru lončarskega krožka tudi v naslednjem šolskem letu imeli možnost za ustvarjanje izdelkov iz gline. Niki Vajda KAUT MLAŠEČI Zlata meša PETEK, 09.07.2010, I. SPORED TVS 6.40 KULTURA, 6.45 ODMEVI, 7.30 NA ZDRAVJE!, 8.50 SPOROČAMO, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.35 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.10 BIBIJI: SKRITE BARVE, RIS., 10.15 KDO JE PACEK, LUTK. NAN., 10.35 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.45 PREIGRAVANJE IN KUHINJA, DOK. FILM, 11.00 ENAJSTA ŠOLA: ZMAJ, 11.30 TO BO MOJ POKLIC, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 DOKTOR PES, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: MEHURČKI, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ZGNZ - BIG FATHER/2, 18.35 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.45 EUTRINKI, 20.00 BIO-EKO-VEGI PROJEKT, TV NAN., 20.30 FESTIVAL VURBERK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 POLNOČNI KLUB, 0.30 DUHOVNI UTRIP: SPOROČILNA MOČ SIMBOLOV, 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.07.1992, 1.10 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL PETEK, 09.07.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.07.1992, 8.10 ČRNO BELI ČASI, 8.25 EVROPSKI MAGAZIN, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 15.00 (NE)POMEMBNE STVARI: ROJSTVO, 15.50 MULČKI: LJUTOMER, OTR. SER., 16.50 OPUS, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 ČLOVEK, KI ZMORE VEČ, DOK. FELJTON, 18.20 PRIMORSKI MOZAIK, 18.50 ZLATA ŠESTDESETA - NOSTALGIJA Z MIHOM JAZBINŠKOM, 20.00 SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, NOGOMETNI STUDIO, 21.00 NOGOMET, SUPERPOKAL SLOVENIJE, 22.45 PRETKANA LEPOTICA, AM. FILM, 0.30 ZAKON V MODREM, IT. NAD., 2.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 10.07.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: MEHURČKI, 7.20 KAZNOVANA TRDOSRČNOST, LUTKOVNA PREDSTAVA, 7.45 MIHEC IN MAJA, OTR. SER.; SEJALCI SVETLOBE, OTR. NAN.; RIBIČ PEPE: IN ŽE SMO V ŽELEZNIKIH S ČRKO Ž, OTR. NAD., 9.20 TOLPA IZ SUGAR CREEKA, AM. FILM, 10.35 POLNOČNI KLUB, 11.50 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 MALI VELIKI CEZAR, FR. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 IZ SOBOTNEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.20 POLETNI ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, 18.00 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 PASTI SLAVE, FR. FILM, 21.35 PRVI IN DRUGI, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: MITO TREFALT, 23.40 GANDŽA, AM. NAD., 0.05 GANDŽA, AM. NAD., 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.07.1992, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL SOBOTA, 10.07.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.40 TV PRODAJA, 8.10 SKOZI ČAS, 8.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.07.1992, 8.50 MED VALOVI, 9.20 POSEBNA PONUDBA, 9.40 POLEMIKA, 11.15 ASTERIX IN OBELIX PROTI CEZARJU, FR.-NEMŠ. FILM, 14.00 PRIMORSKI MOZAIK, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.55 SLOVENCI PO SVETU: ARGENTINSKI ROJAKI IZ BARILOCHA V PATAGONIJI, 18.30 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, 18.30 NOGOMETNI STUDIO, 20.20 PORT ELIZABETH: 22.20 NOGOMETNI STUDIO, 23.30 TEKMA ZA TRETJE MESTO, SKRAJŠANI POSNETEK IZ PORT ELIZABETHA, 0.30 SOBOTNO POPOLDNE, 2.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 11.07.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.50 VRTEC JELKA LJUBLJANA, OTR. SER., 10.15 ANIMALIJA: NE POZABI ME, RIS., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 FESTIVAL VURBERK, 14.50 PRVI IN DRUGI, 15.15 ANNE Z ZELENE DOMAČIJE, KAN. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 POTOPLJENI DAROVI EKORNE, DOK. ODD., 18.05 GASILCI!!!, DOK. FILM, 18.25 KATKINA ŠOLA, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.05 POVEST O DOBRIH LJUDEH, SLOV. FILM, 21.35 ŽREBANJE LOTA, 21.50 VEČERNI GOST: JANA VALENČIČ, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 KO NAPADE TIGER, IT. NAD., 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.07.1992, 1.35 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL NEDELJA, 11.07.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.10 TV PRODAJA, 7.40 SKOZI ČAS, 7.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.07.1992, 8.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 8.40 SLOVENSKA SPRAVA: KOČEVSKI ROG, 8. JULIJ 1990, 10.30 30. SREČANJE TAMBURAŠEV IN MANDOLINISTOV SLOVENIJE, 11.05 MOZART NA KITAJSKEM, KOPRODUKCIJSKI FILM, 13.15 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.40 SVETOVNI POKAL V VESLANJU, POSNETEK IZ LUZERNA, 18.25 DRŽAVNO PRVENSTVO V ULIČNI KOŠARKI, FINALE, 18.30 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, 18.30 NOGOMETNI STUDIO, 20.20 JOHANNESBURG: FINALE, 23.30 FINALNA TEKMA, SKRAJŠANI POSNETEK IZ JOHANNESBURGA, 0.30 PODKRALJI, IT. NAD., 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 12.07.2010, I. SPORED TVS 7.00 UTRIP, 7.10 ZRCALO TEDNA, 7.30 NA ZDRAVJE!, 8.50 SPOROČAMO, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.35 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.05 BIBIJI: PISMO, RIS., 10.10 COFKO COF, RIS., 10.40 MULČKI, OTR. SER., 11.10 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.35 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 POGLED NA ... ROBBOV VODNJAK, 13.40 POLNOČNI KLUB: (NE)LJUBIM NOGOMET, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 16.10 BUBA GUBA: PTIČKI, LUTK. NAN., 16.35 PODSTREŠJE: GATE, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 21.30 INDIJSKA DEŽELA GUJERAT, DOK. FELJTON, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 UMETNOST IGRE, 23.45 GLASBENI VEČER, 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.07.1992, 1.40 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 12.07.2010, II. SPORED TVS 7.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.07.1992, 7.30 SLOVENCI V ITALIJI, 8.00 NAŠI VRTOVI: JANEZ BEVC, GUSTAV GNAMUŠ, DOK. SER., 8.30 PRVI IN DRUGI, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 16.30 TO BO MOJ POKLIC: INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ, 17.00 POLLY ADLER, AVST. NAD., 18.00 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, 18.00 FINALNA TEKMA, 20.00 ZAKLJUČNA ODDAJA, OGLASI + NAPOVEDNIKI, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA - MIKLAVŽ KOMELJ: KAKO MISLITI PARTIZANSKO UMETNOST?, 22.20 RKO 281, AM. FILM, 23.40 KAJ DOGAJA, ROKERJI!, AM. FILM, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 13.07.2010, I. SPORED TVS 6.50 KULTURA, 7.00 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.35 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.15 BIBIJI: NOČ BREZ SNA, RIS., 10.20 DUH IZ STEKLENICE, LUTK. NAN., 10.35 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 10.50 TINČEK PETELINČEK, LUTKOVNA IGRICA, 11.20 ZGODBE IZ DIVJINE, DOK. NAN., 11.55 VEČERNI GOST: JANA VALENČIČ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 IRAN 1385, DOK. FELJTON, 13.35 UMETNOST IGRE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 16.10 PROFESOR PUSTOLOVEC, 16.30 POTPLATOPIS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZGODOVINA ARHITEKTURE, DOK. SER., 18.00 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VRTIČKARJI: VOLUHAR, TV NAD., 20.20 VRTIČKARJI: ZLOČINCI, TV NAD., 21.00 JAR, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 ZADNJI DNEVI SLAVNIH: JURIJ GAGARIN, DOK. SER., 0.05 PRAVA IDEJA!, 0.30 ZGODOVINA ARHITEKTURE, 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.07.1992, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL TOREK, 13.07.2010, II. SPORED TVS 7.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.07.1992, 7.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.00 STUDIO CITY, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.40 FESTIVAL VURBERK, 18.50 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA ISAKOVIĆ, 20.00 MED VALOVI, 20.30 MUZIKAJETO: ROMSKA, 21.10 PRAVA IDEJA!, 21.35 HISTERIČNA SLEPOTA, AM. FILM, 23.10 LJUBEZEN IN AKCIJA V ČIKAGU, AM. FILM, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 14.07.2010, I. SPORED TVS 6.50 KULTURA, 7.00 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.35 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.00 BIBIJI: CILINDER, RIS., 10.10 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODDAJA, 10.15 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAN., 10.40 PROFESOR PUSTOLOVEC, 10.55 POTPLATOPIS, 11.20 ZGODOVINA ARHITEKTURE, DOK. SER., 11.55 JAR, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 MILAN, RIS., 15.55 MEDVEDEK, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 18.25 BOJAN, RIS., 18.30 LENI IN ČIVKA, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 KOVČEK DENARJA, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 BREZ REZA: SLOVENSKA DRŽAVNOST KOT JO POJMUJEM, 0.15 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 14.07.1992, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL SREDA, 14.07.2010, II. SPORED TVS 6.30 TV PRODAJA, 7.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 14.07.1992, 7.30 KNJIGA MENE BRIGA, 7.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: MITO TREFALT, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.50 MINOES, NIZOZEMSKI FILM, 19.15 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.30 NA VRTU, 20.00 ŠPORT, 21.50 ŽREBANJE LOTA, 22.00 THORNTON WILDER: ŽENITNA MEŠETARKA, TV PRIREDBA PREDSTAVE DRAME SNG MARIBOR, 23.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA: PAQUITO D’RIVERA IN BIG BAND RTV SLOVENIJA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 15.07.2010, I. SPORED TVS 6.50 KULTURA, 7.00 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.35 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.00 BIBIJI: IZGUBLJENI ZOB, RIS., 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 BERLIN, BERLIN: POROČNA OBLEKA, NEMŠ. NAN., 11.40 SVETO IN SVET: SODOBNA MARIJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 BIO-EKO-VEGI PROJEKT 1., TV NAN., 13.55 VRTIČKARJI: VOLUHAR, TV NAD., 14.20 VRTIČKARJI: ZLOČINCI, TV NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 COFKO COF, RIS., 16.15 NAJBOLJŠA PRIJATELJICA PSOV, DOK. FILM, 16.30 ENAJSTA ŠOLA: STETOSKOP, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI: HRANA, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 BELA, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 KRKA IN LJUDJE, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 15.07.1992, 0.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.25 DNEVNIK, 1.05 INFOKANAL ČETRTEK, 15.07.2010, II. SPORED TVS 7.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 15.07.1992, 7.25 MED VALOVI, 7.55 BREZ REZA: SLOVENSKA DRŽAVNOST KOT JO POJMUJEM, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 16.30 EVROPSKI MAGAZIN, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 SLOVENSKI VODNI KROG: MISLINJA, 19.00 DR. WHO: SODNI DAN, ANG. NAN., 20.00 MAXWELL, ANG. FILM, 21.30 LJUBEZEN JE GLAVNA, AM. FILM, 23.00 LIBERTAS, HRV. FILM, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL Dühovnik Štefan Šömenek iz Slovenske vesi 50 let slüžijo v Zalski županiji, gde v šest vasnicaj vsevküper 3000 vörnikov majo. 28. juniuša so darüvali zlato mešo v cerkvi sv. Ivana Krstitela v vesi Zalaszentiván. Mešo so slüžili v mešnom gvanti, šteroga so za 75. rojstni den dobili od vörnikov. Na zlato mešo je kaulik 500 lüdi prišlo, gospaud so svojo žlato, znance, vörnike iz Slovenske vesi pa z drügi krajov Porabja v slovenskom geziki tö pozdravili. Ne pozabite! 15. juliuša dolaprtečé rok (határidő), ka se leko date gorvzeti v volilni imenik. Steri ste tau ešče nej naredli, mate ešče keden dni časa. Ne čakajte na zadnji moment! Na gesenski manjšinski volitvaj de leko volo samo tisti, steri de v volilnom imeniki. Rožica med raužami