Politični ogled. ]>RŽAVA SHS. i M»lo pred sklepom skupščin.skega zasedaaja so se srbski ceatralisti zopd enkrat prav po «domače« poaienili med seboj. Na daevneai redu je biia interpdadja demokratskega kluba ladi aasilja pri občiaskih volitvab v Srbiji. Radikalna vlada j« odgovor na to interpefadjo z vsemi sredstvi zavlačevala in na vse navedear slučaje divjaškib izgredov in zlorab je notranji mini»ter vedno odgovarjal, da že «zbha podatke.« Ko pa je stvar končao le prišla pred skupščino, so bili pa pottatki lako dobru »zbrani«, da si jc isiinisier drznil triditi, da nezakoaitosti in nasilja sploh ni bilo. Tak odgovor je izzval seveda burno ugovnnaaje od deraokratske straai ia začel se je prepir, v katcrem so padle aajhujše psovke in aajtežje obtožbe. V krogu so posegli daleč aazaj — aa solunsko froato in iz le dobe so si očitali razne zločiac. Padale so bcscde: lopov, vojai bcguaec, špijoa, krivoprisežnik, ubijalec itd. S proračunom za leio iH23-24 je piediožciuli tudi kfikih 200 zakoaskih odredb ia aied tcmi ludi ta, da še ukiae bogoslovna in mcdiciaska fakultda aa vseučiIlšču v Ljubljaai. Ko je radi tega protestiral pri vladi predsedaik Jagoslovaaskcga kluba dr. Korošce, je Pašič uajprej rekel, da o tem nič ae ve, pozneje je pa izjavil, da bo člerr83 finaačaega zakoaa, ki pooblašča ministra za prosveto, da ukiae pravosiavao fakulteto v Zagrebu in katoliško bogoslovao fakulteto ter mediciasko fakulteto v Ljubljaai, črtaa. Pašič je dejal, da je ta odredba prišla v fiaaači zakoa cdiao iz ražloga štedenja. • Tudi pri taksah se je posrcdlo aašira poslaacem vsaj zadrage obvarovati vdikc škode. Vslcd odločaega aastopa Jugoslovaiiskega kluba v finančnem odboru ia v parlansenlu, je 1'in.aačni minisler pristal na to, da je nepremično imdje v vredaosti pod 2 aiiiijonov, ki ga podedujejo sorodaiki v prvem koleau, prosio laks. Istotako se oproste zadruge vseh taks ia davkov. Demokrati si pri/.adevajo združiti celo opozicijo, da bi vrgli vlado. Prava opozicija — to je naš ia muslimaaski klub pa na slepo ae grc ter zahteva, da se «demokrati izjavijo glede revizije ustave. Jasaa je naaaeč demckratska nakaaa: zrušiti s pomočjo opozicije vlado, potem pa z radikali vred sestaviti novo, ki bi seveda nadaljevala staro, protislovensko ia protihrvatsko politiko. KATOLI6KI BLOK NA ČEŠKEM. Kakor poročajo češki listi, si prlzadevajo katoliAke stranke v Čehoslovaški nstanoviti eaoten katoliški blok. Predpogoj za ustanovitev tega bloka pa je sporazum med katoliki ua Geškem in aied Hlinko, voditdjem slovaških avtonomistov. Tudi ncmški katoližki krogi na «5eškem pozdravljajo to misel. povoljno. OBUPEN ' POLOŽAJ NEMCIJE. Nemiri radi pomanjkaaja živil trajajo po celi državi. Z draginjo raste silao tudi brezposdnost, ker vcliko tovann dela samo po par dai aa tedea. Cestna ždezaica stane 50 milijoaov, par podplatov 4 in pol raiiijarde, boljši kruh do 500 milijoaov. V Berlinu, Neukollnu, Schoaebergu so gladujoči ropali po pckarnah. V Schonebergu se je zbralo pred magistratom 10 tisoč. ljudi, ki s5 zahtcvali takojšajo izplačilo podpor za brezposelae ter grozili razdejati magistiat. Policija je morala rabiti orožje. Maogo Ijudi je težko ranjenih. V Leipzigu so v predmestjih pleaili trgovine z živili. Trgovci so rešiti opravo ia hiše s tem, da so razdelili vse zaloge. Posrt^dovanje policije je bilo zamanj. V Porenju aernška marka izginja, ker so podjetaiki zadeli izplačevati aastavljeace v ftankih. POLJSKA REPUBLIKA sloji daiies pred notranjimi boji, ki bodo v prvi vrsti posledica vladaega nasilja proti Ukrajiucem ia pa soeijalno nazadajaškega postopanja vlade z ddavstvom. Poljski fašizem bo zanetil hud aotranji požar in že sedaj prihajajo atentati aa dnevni red. V soboto je zlctelo muaicijsko skladišče pri Varšavi v zrak, bilo je nad sto smrtaih žrtev in še maogo več ranjenih, vlada je pa atentat takoj pripisala ddavskim orgaaizacijam in začela z maogoštevilaimi aretacijami. Posledka ttga je pa štrajk, ki se močao širi. MEDNARODNA CARINSKA KONFERENCA. V ponedeljek je bila v Žeaevi otvorjena v tajništvu Zvezc narodov mednarodna carinska koafereaca, kateri predseduje lord Buxton. Koafereacc se udeležuje 34 držav. Amerika je zastopana po 5 delegatih, začasno saino kot opazovalec. Predsedaik jc izjavil v otvoritvenem govoru, aaj konfereaca odstraai ležkoče, ki ovirajo medaarodai zuaaaji promet vsled pretiranih formalnosti pri carinski rcviziji potnikov ia ocariajenju blaga aa uiejah. Upa, da bo koafereaci uspelo sestaviti medaarodao koaveacijo, katere osnulek je že izdelan. M\ poslanc! med Ijudstvom Shodi naših poslancev dne 21. oktobra. Dr. Hohajec čadram po raai sv. aiaši v Orlovskeai domu; Falež: Ruše po raai službi božji; Krajac: Novacerkev po raai službi božji; Kagovaik: Libdiče po službi božji; Vrečko: Št. Pcter na Medvcdovem sdu v župnišču. Dne 18. okt. ob pol 7. uri zvečer sliod SLS aa Tcznu v gostilai Vresnik. Govorita poslaaec Falež in žebot. Št. Fiorjan pri Doliču. V neddjo dne 21. l. m. se vrši pri nas shod Slov. Kmelske zveze in sicer po rani fflaši. GoYori poslanec Vlad. Pušenjak.  Sb«d SLS v Bogojini. V Dolnjeiu Prekmiaju je  ena narodno najzavcdnejših župnij Bogojina. OJa fa ra je politično lako zavedna, da .[e pred volitvaaii aa znaaila bolehnenm kaadidatu g. Jožda Klcklu, aaj sc ne triHii k njiin aa shod, ktr so itak slanovitn.i prislaši SLS ia bodo brez shodov glasojali zaajo. Ia zares^ Bogojančaai so držali dauo bescdo, 445 glasov sp oddali  za aašo stranko, okoli devet drugih strauk jc pa skupao dobilo koaiaj 71 glasov. Lhie.7. t. m. pa je sklieal g. po»i!anec Kk'kJ v Bogojini sbotl;.ki je potekel z aajlepšiai uspchoni. Xe saino u župuije Bogojinc, ampak tudi iz oddaljeaib drugih kra.kv.so prišli poslušat aarodncga poslaaca Kkkla, lako da je aa shodu bilo zastopano Gornje Prekmurje, to j?: oba prdcmurska volilaa okiaja. V proccjšajcai številu so se udekžili shoda tudi evangdičaai. Brez izjcjrie vsi do zadajega, čeravno je bilo na shodu navzočih aekaj prislašev drugih straak, so odobravali horbcj Jugoslovanskega kluba za pravice našega Ijudstva t«r obsodili vladno politiko v že sprejetih zakoaih ravnotako kot v oaih, ki so parlameatu predloženi. Soglasno so bile sprejete resolucije, v katerih zborovalci zahtevajo, da se določi čim krajši rok za otvoritev žcleuiHke proge Murska Sobota —Ljutoaier—Ormož, da viada vpošteva popoluo avtoaomijo aaših verskih šo!, da aaši vojaki služijo v Sloveaiji, iu jjrolestirajo kar aajpdločaejše proti avedbi kaluka v Sloveniji ter proti peazijoairaaju sloveaskih ofidrjev. Jugoslovaaskemu klubu izrekajo zborovalci popolao zaupanje ter ga prosijo, da se bori aaprej za aaše pravice. V Gornji Radgoni je bil v neddjo, dae 14. okiobra, političea shod aaše straake, ki je bil prav dobro obiskaa ter je tudi jako dobro uspcl. Predsedoval je aačdaik krajevae straakiae orgaaizacije g. Laačič. Poslaaec dr. Hohajec je podal poročilo o zuaaajem ia aotraajera političaem položaju. Povdarjal je zlasti velike gospodarske ia fiaaatae potežkoče, ki so ostale kot dolgotrajae posledice svetovne vojae in?s katerimi se morajo boriti več ali maaj vse evropske države. V političaem oziru dela sosedaim državam, zlasti aaši državi, največjo škodo fašistiška Ihilija s svojo brezmejno pohlepaostjo ia gospodstvaželjaostjo. Pogled aa zaotraj audi žalostao sliko aeurejene države, s katero je več kot polovica državljanov nezadovoljna. Cealralizem, ki je sredstvo za sibsko nado.blast nad Hrvati ia Slovend, rodi od mesca do mesca pogubaejše sadove. Ia ravno aa teh sadovih spoznava sloveaski aarod, kakšea zločin so aad ajim storili slovetiski demokratje in samostojaeži, ker so glasovali za centralistično ustavo. S tem glasovanjem so prevzdi aa sebe vso odgovornost za vse zakone ia vsa velika biemeaa, ki jih ceatralizem aavaljuje na ramena našega aaroda. Ediaa rešitev je avtonomija, po litična in gospodarska samostojnost Slovenije, za katero se mora bojevati v^s aarod in 'vsi njegovi sloji v bralski slogi. Na predlog Romana Bendeta so bile enoglasao sprejete resoludje, v katerih se poslaacem SLS izraža popolno (jdobravanje ia zaupanje ter se jih poziva, naj vstrajajo v <xlloiai borbi proti ceatralisličai vladi; pro-  testira se zoper ukinjcnje jesenskih počitnic aa Ijudskih šolah po deždi, zoper upcljavo kuluka ia zoper poizkušeao akinjeaje bogoslovae ia medidaske fakultete aa ljubljanskem vseučilišču. Vsi aavzoči, ki so z najveejo pozoraostjo sledili poslaačcvim izvajaajem, so izrazili splošno odobravanje politiki ia delu naših nar. poslancev. V Žusmu pri Loki je bil v aedeljo, dne 14. oktobra, shod SLS. Poročal je poslanec Vrečko o poliličaem položaju in o ddovaaju Jugoslovaaskega kluba. Nato je še goviril tajaik Deželak. Zborovalci so soglasno izrekli zaupnico poslaacem SLS. Laško. V neddjo dne 14. okt. je priredil tukaj poslaaec Kugovnik javai shod Slovenske ljudske stranke. že dejstvo, da poslaaci aaše stranke prihajajo redno med ljudstvo ia se ae bojijo sodbe svojih volilcev, pomeai, da je delo naših poslancev pošteao. Med tem, ko so poslanci nasprotnib straak, ta aa primer socijalisti ia saraostojai, ki so leta 1920 dobili prerej glasov, niso vsled svojega a€pošter,ej>n dela vcč piikazali med nas. Shod se je vršil aa prostein, pa vslcd dežja se je moral nadaljevati v Društvenem domu. Gospod poslanec Kugovaik je podal izčrpao poročilo o ddovaaju aaših poslaacev v državaem zboru. Sklenila se je zaupaica Jugoslovaaskrmu klubu proti tlaki, proti predloženemu na črtu za šolski zakoa itd. Shod nam je pnča, da je ljudstvo neomajeno v taboru SLS. PROSVETNI MINISTER VZGOJITEUEM NAŠE MLADINE! Z oziroai na vedao bolj aaraščajočo posurovelost naše mladiae je razposlal prosvetai miaister iz Beograda aa višji šolski svet v Ljubljano aaredbo, katero mora ta razppslati vsem šolskim vodstvom in ravnaleljstvora, da jo objavijo učiteljem, ki se morajo y bodoče ravaati po njej. Ta aaredba prosvetr.cga rninislra vsebuje med drugioi ta le, za aaše učiteljc pametaa aavodila: Starejši z bolestjo v duši opazujejo tok sedaajega življeaja ter pota, ki po njih mladina dere v propast; a šola ia učiteljstvo razea svojega poklicaega dela med štirimi sleaami zdo malo dduje izvea šole. Učildji, kot vzgojitelji aarodae mladiae, aiorajo tudi sami uvideli, da zahteva od ajih domoviaa v teh usodaib časih izvrševaajc dolžaosti tadi v prosveli, v moralaem ia verskem pogledu na široki podlagi. Učitelji morajo pmlnjačiti z zgle<lom osebnega občevanja ia obaašaaja mcd ljudstvom tako glede aa obisk cerkve, kakor glede spoštovanja ia izvrševanja aarodaih običajev, gojmja čedaosti ia plemenitega ravnanja ter vsfga tega, kar se žel iz vzgojo doseči. Naš narod se jc že od prejšnjih časov naučil, da šoiska mlaonna rcdno hodi v cerkev, da moli in časti Boga, da popeva v c«rkvi, da prejema sveto obhajilo, da posluša božjo besedo, ki jo oznanja posvečen služabnik božji in da izvršuje predpise verskih obrrdo^ itd. Izgleda, kakor da se je vse opustilo. Ministrstvo je obveščeno, da v cerkev pogoslakrai ue hodi ne učiteljtsvo, ne dijaštvo, da se verski vssgoji ne posveča dovolj pažnje, da so se kktviae in breatbožna dela ra^širila tinti med miadino. če ]e po zakonu o narcx!uih šolah ia p» predpisiH o pohajanju v c^rkve ukazano vse to kot dolžaost tudi vestaih vzgojiteljev; pa tndi brez ozira na to je njih dolžaosl, da store vse, kar je v prilog razvijanju verskega čuslvovanja ne le pri mladini, ki jo vzgajajo, raarveč tudi pri vseh, ki so v njih okolišču. S tem M st maogo doprineslo, da se v aašem naroda popravi morala ia vsadi Ijubezea do dobrih del. Ministrstvo polaga to na srce vzgojitdjcm in jim aaroča, aaj se odlikujejo v prizadevanju, da redno bodijo v cerkev, da oskrbujejo lepo petje in spremljajo dijaSke pevske zbore pri cerkveaih obredih; da goje čed aosti pri svojih učcncih, pa tadi sicer pri bolj odraslt mladini; pnzadevajo aaj se pa tudi, da oae, ki se pregieše v teh dolžnostib, naganjajo, da jih vrše. Prosvetai inšpektorji se bodo po šolskih nadzoraikih potrudili, da se razvije v tej smeri posebea sislem ddovaaja. Šolski nadzoraiki bodo pa v svojih poro^ilih izrecao aaglašali, kako se je ta moja aaredba ia s kolikim uspehom se je izvrševala.« Minister prosvete: M. Trifunovič s. r. Smo radovedai, kako bodo sprejeli naši sokolaški ia brezverno liberalni učitelji ta odlok srbijanskega prosvdaega niinistrstva, ki je pa edina zdravilna odpomoč napram Ts«stranski posurovelosti naše mladine. OBČNI ZBOR 2UPANSKE ZVEZE ZA SLOVKNIJO X CELJU. Po sklepu laaskega občaega zbora Župaaske zveae 1)0 odslej vsakoktni redai občai zbor —.uieajaje se — eakrat aa Kraajskem (v Ljubljani), drugič na Stajerskem (v Celju). Letos se vVši občni zbor v nedeljo, dne 28. oktobnt v Celju, v vrtni dvorani hotela «Beli voL* Prič.etek ločno ob 9. uri predpoklnc. Dncvni red: 1. Poročilo načdstva. 2. Poročilo tajništva o poslovanju in orgaaizaciji. 4. Dok>čitev člajiarine za aaslednje poslovao kto. 5. Sklepanje o izdajaaju samostojnega glasila. 6. Prireditev županskih tečajev v prihodaji poslovni dobi. 7. Predavaaje: a) davčaa poiitika občin, b) župan kot uradaa osdw. 8. Sklepanje o resolucijah. 9. Shidajaosti, razai piedlogi in nasveti. Opomba: Po § 10 društveaih pravil sklepa občni zbor vt-ljavno, če }c navzočilt 40 vpisaaih člaaov. Ce bi ne. bil občai zbor sklepčea ob določeni uri, se vrši pol ure kasneje občni zbor, ki bo z aavzočimi elaai sklepčca ac gled« aa število ndekžencev. Odbor. Opozarjaino: 1. Uddeiend, ki bodo piihajali v dIje z jutranjimi vlaki med 7. in 8. uro, bodo lahko pii sv. maši ob 8. uri v župnijski cerkvi v Celju. 2. Ministrstvo saobračaja (žekzniško ministrstvo) je dovolilo za ta občni zbor polovično vožnjo za vse udeležence iega občnega zbora. Vdjavne bodo vozne karte od dne 25. do 31. oktobra t. 1. Vozni listek bo kupil vsak udcležene<: na domači postaji ia plačal celo vozaino. Ta vozni listek bo vdjal tudi za vožnjo nazaj, a potrdilo o udeležbi, ki bo veljalo za to vožnjo (za nazaj) s kupljenim cdim voznim listkom ia ki se mora torej dobro shraaiti, bo izdalo uddežencem predsedstvo občnega zbora. Z ozirom na dosežeao ugodnost polovične vožnje pričakujemo, da bo uddežba na tem občnem zbarn polnoštevilna, zlasti ker bodo v razpravi silrio vafo« zadeve.