IVO TROŠT:
Sestanek.
\1^P\75p loveku se često zgodi, da ga slep slučaj zanese nenadoma W^^t&&r^\ v najbolj čudno in najbolj pisano družbo, med Ijudi, ki \ g (jg""^JM n's0 njemu '" tu(li med seboj prijazni. Pisano se gle-\M **^ |r*iv dajo, se boje trenutka, kdaj se začne med njimi prepir in ¦ ^^ ^ l^ poboj, ter komaj čakajo, da jih isti slučaj, ki jih je i^^^^^^^^^^   združil, nenadoma tudi razkropi na različne kraje.
------------------------         Enaka  je  večkrat  tudi med  živalmi.  Najrazličnejše
vrste časih združi usoda za trenutek in zopet razdruži.
Lepega jesenskega jutra so se nemo pozdravili na majhni morski čeri najrazličnejši morski stanovalci naše zemlje. Več močvirnic je ustavil vče-rajšnji vibai, morski vran je priletel sem navsezgodaj po svojih Buradnih opravilih" pogledat, če bo kaj za želodec. Velik suličar si je pa poiskal zaj-trk kar v vodi in ga ponosno nasadil na svoj nos ter ga pokazal čudečim se sozemljanom, češ: »Kaj boste vi, ki niraate takšne priprave za lov!"
-*.    254    «—
Galebi so v velikih krogih vedno bliže obletavali pisano družbo ter opazovali z bistrim očesom, če se jim ne bliža nevarnost. Te pa ni bilo, zakaj vse jate so združeno zavidale suličarju njegov zajtrk — morsko mačko.
To je riba, ki ima res mačji podobno glavo. KošČena lobanja je zra-stena z nosno kostjo in gorenjo čeljustjo. Suličar jo je zabodel pod prsno plavut — pravi lovec že ve, kje največ zaleže zabodljaj.
-~    255   «—
Suličar je skoro podoben veliki ščuki, toda zares veliki, zakaj dorastel je dolg do 5 m in težak do 200 kg, poleg tega pa močan, da sam prevrne čoln ali majhno jadrenico. Jako nevarna riba, a zaradi okusnega mesa tudi jako preganjana. Na Siciliji in Sredozemskega morja otokih uživajo njegovo meso sveže in posušeno. V morju ga izdaja njegova temnočrna barva po hrbtu, dočim je po trebuhu srebrnobel. Kakor pri nas ščuka se hrani tudi suličar z ribami in morskimi stanovalci.
Njegovo delovanje ob morski čeri opazuje jata morskih vranov — ne brez zavisti. Tudi morski vran zna izbirati morske ribe in si jih privoščati za kosilo in večerjo. Ima zato kakor suličar pripravno orodje — precej dolg kljun, ki je v zgornjem delu zakrivljen, da ujeto žival z ostrim zobom-kav-Ijem lahko dlje časa obdrži, jo odnese z morske gladine v skalovje in med čeri, kjer jo zložno zaužije.
Rep mu je razsirjen na koncu kakor ribja repna plavut, zanesljiv znak, zakaj mu koristi, kje ptica največ živi in kje si išče živeža — v vodi. Enako drugim plavaricara ima plavno pečico na nogah. Ko pride iz vode, pa moško stoji samo na eni nogi kakor da posnema s tem mnogo večjo mo-čvirno štorkljo. Morski vran je večinoma temnozelene barve, le dolenji del glave in proti koncu repa ob dolenji strani je bel. Predrzna ujeda jako škoduje ribam, zakaj kjerkoli se pokažejo, jih je vedno več skupaj.
Zadnji del glave mu krasi pernat čop.
Sicer pa ni velika plavarica. Dolg je le do 75 cm, a jako požrešen. Casih se spusti z& tivežem z morske obali tudi daleč na celino.
Druge močvirnice in plavarice je tukaj ustavil samo sinočni vihar. Sedaj se raorajo šele posvetovati, kako in kam bodo odletele, da ne izgreše prave poti.
No, jutro  je   lepo,   tnorje mirno.   Še   nekaj   ur,   pa   dosežejo zaželeno egipčansko in severnoafriško obrežje.
Kakor so se nepoznani zemljani slučajno sestali, tako slučajno, vsak hiteč za svojimi prirodnimi nagoni, se tudi razstanejo. Samotna morska čer bo zaman čakala še leta in leta toliko in tako različnih posetnikov.