Štev. 20. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 17. maja 1923. Leto Ii, Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena: . za en mesec...................Din. 4 za četrt leta..................... »12 za pol leta....................... »24 Posamezna štev. stane 1*25 Din. Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/III. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. PRAVICA GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Inseratl, reklamacije In naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. inseratl se računajo :: po dogovoru. :: m Občni zbor Delavske zveze. Ljubljana, dne 10. maja 1923. Danes ob 10. dopoldne je pričel zborovati v dvorani ‘Rokodelskega doma« ob udeležbi 60 odposlancev iz cele Slovenije občni zbor »Delavske zveze«, katerega potek ie pokazal, da je prišlo krščansko delavsko gibanje v Svojem razdobju do novega zgodovinskega mejnika. Predsednik »Delavske zveze« in obenem sivolasi, leumorni kot čebelica marljivi starosta slovenskega delavskega gibanja, poslanec Jože G ostinčarjes kratim pozdravom na odposlance, ki se niso ustrašili visokih potnih stroškov, otvoril občni zbor s sledečimi besedami, pozdravivši še prej načelnika SLS dr. Anton K o-ro š c a : Slov. kat. politično društvo mozeg SLS. ■ vV »Tovariši! Ko danes otvarjam ta zgodovinsko va-r *Wi otfštu zbor D. Z., moramo poudariti, da novo"’ delavsko'- gibanje, ki ga začenjamo z današnjim dnem, ni nič .^Ovega'; ^ti drugo leto bo slovensko delovno ljudstvo , 1't.a/Miovalo 3d letnico obstoja »Slovenskega katoliškega .Političnega,delavskega društva«. Iz tega društva je izšlo nAše mogočno zadružništvo, v tem društvu so se kovali Načrti za gospodarsko in socialno delo med slovenskim ljudstvom. To delavsko politično društvo je v veljavi v slovenskem javnem življenju krščansko - socialno vzajemnost med posameznimi stanovi. Da, to delavsko politično društvo je izpeljalo SLS v najkritičnejšem času, po Prevratu najožje krize. Danes, pa smo se zbrali, da se pogovorimo, kako pojdemo na' sveže uspešno delo po novo ^črtani poti. »Jugoslovanska strokovna zveza« je naj-fečja delavska strokovna .'organizacija. A prav tako je ^^es delavstvu potrebna delavska politična organiza-c'ia, ki mora zbrati v svojih vrstah vse slovensko delov-^Muuistvo. »Delavsko zvezo« čaka zato ogromno delo. c”a bo organizacije, organizacije in apostolske požr-v°valnosti. Vsak naš zaupnik mora biti agitator, agent Za dobro stvar, za skupno dobrobit svojega stanu. Le v tprci je rešitev, le na ta način bomo to ogromno delo ,udi izvršili«. Tem uvodnim besedam je sledilo burno odo- S ko se br Koj »D islp avanje. Trije moderni maliki. (Govor načelnika SLS dr. Korošca.) K besedi se oglasi živahno pozdravljen dr. Anton rošec in pozdravi zbor v imenu ljudske stranke, želeč , Savski zvezi« v sedanjem nikakor neugodnem času sar največji uspeh. Krščanska delavska organizacija ima ®uaj rodovitna tla. Boriti pa se bo morala zoper trojico °dernih malikov : Prvi je materijalizem, bodisi kapita-, 'čno, bodisi socialistično ali celo komunistično pobar-, ?n- Materialistični socijalizem in komunizem sta skraja. Od 50 mandatov na nič ne bi smela priti komuni-a stranka tudi ob nasilni obznani, ako bi imela do-jJM notranje moralne sile. Socialisti'so razcepljeni, kronski socializem v Avstriji se širi, v Nemčiji, zibelki ' ^nstveriega marksizma, pa nosi pezo javnega dela cen-Utr>. Le angleška delavska stranka ima vsled svojega yelik ega idealizma in pravega idealnega javnega dela. Prav je, da se materializem stre, a strla ga bo samo strumna krščanska delavska politična organizacija. Drugi malik je nacijonalni imperializem, ki je velik vsepovsod. Tako pri nas kot drugi hočejo močnejši narodi popolnoma zasužnjiti male. Krščanska organizacija mora urediti vsakemu narodu, kar mu gre, tako malemu kot velikemu. Tretji malik, ki duši sodobno človeštvo, je silni militarizem. Poljska država, ki skoraj slabša biti ne more kot je, vzdržuje n. pr. milijonsko armado. — Naravno : militarizem mora braniti sedanji krivični kapitalistični družabni red. A mi nočemo bojev, mi nočemo braniti starega reda. Zato je prav, da se končno zbere vse delavstvo v mogočno krščansko armado. Naj bi delavstvo sedanji ugodni moment spoznalo in podeseto-rilo, ne samo podvojilo vrste »Delavske zveze«. Mi odklanjamo drobtine, ker hočemo cel hleb. « Nato je podal tov. poslanec Fr. Kremžar izčrpno poročilo o trenotnem političnem položaju v državi. Revizionistični blok je moral priti, ker le združeni s podobno mislečimi moremo doseči avtonomistično - federalistično ureditev države. Demokratje in njihovi pandurji, ki ustanavljajo vsak teden nove delavske stranke, nas hočejo prisiliti v politiko cukerčkov in vladnih drobtin. Mi pa smo pri zadnjih volitvah strnili slovensko delovno ljudstvo v enotno fronto, ki jo bomo držali toliko časa, dokler ne dosežemo samostojne Slovenije, ker le v tej bo prišlo slovensko delovno ljudstvo do svojil polnili pravic. Ne drobtin, cel hleb hočemo mi. In borili se bomo mi ! In fronto bomo držali mi toliko časa, dokler na celi črti ne zmaga slovensko delovno ljudstvo. Od teoretičnega krščanstva v prakso ! Za tov. Kremžarjem je dobil besedo tov. dr. Andrej Gosar, da poroča o okrepitvi Drganizacije in o izspre-membi pravil. Uvodoma pa je spregovoril sledeče važne besede : Tovariši ! — Prvo, na kar smo ml vedno pozabljali, je to, da je politika boj in da zmaga v -tem boju vedno tisti, ki ima moč. Mi smo poudarjali pravičnost in krščanstvo. Pozabljali pa smo, da smo ljudje i uti i naši bližnji. Človek pa ima to slabost, da krivico, njemu storjeno, vidi takoj, krivice, ki jo on dela drugemu, pa ne vidi. Zato je danes treba jasno povedati krivice, ki se gode delovnemu ljudstvu. In če bomo naleteli na trde buče in gluha ušesa, jim bo treba te krivice dokazati. Nebrdj ljudi je dostopnih za dokaze, ali veliko, veliko, dan.es morda celo tudi večina našega krščanskega ljudstva teh dokazov ne bo razumela, ne bo priznala. Delavec bo skušal dokazati to najprej zlepa. Ako to ne bo pomagalo, bo dvignil svojo organizirano moč in si bo svoje pravice z bojem pridobil. (Buren aplavz). To je tudi po naših krščanskih načelih dovoljeno. Mi se opiramo' na malega človeka, na tistega, ki si s svojim osebnim delom služi svoj kruh. In dejstvo je, da spada večina slovenskega ljudstva v naše vrste. Ali vse besede brez intenzivnega in požrtvovalnega dela ne bodo zalegle nič. Mi smo do sedaj vsepovsod naleteli na gluha ušesa ; celo tam, kjer tega nismo nikdar pričakovali, so nam dejali : Organizirajte se, pokažite svojo moč, in dali V znamenju centralizma. B e 1 g r a d , 15. maja. k. ' 1'red seboj imuni značilni pojav. Delavec F. S., 0) oj Cu a. drufn Pokojnine. Toda mož je ostal brez vsake rente. Z ijJ ožji rojak, je delal kot rudar v serijskem rudniku vZak^.se to ministrstvo tako brani tega zava-^bn-/^’ + ^iki v Srbiji so deloma državna, deloma za-venski i tefl rudnikih delajo deloma tuji (tudi slo-^atip nQ domači (srbski) delavci. Rudniški ma- ndarin Se*oie zavarovanja, češ, da bi zavarovanje trijarh-J UniU'° mec* srl5skimi delavci njihove stare pa-larhalne razmere ter bi se uvedel socializem. In zato se ministrstvu -za šume in rude ne mudi s tem Statutom, in zato morajo stradati tudi naši rudarski invalidi. Sedaj bo treba zastaviti v ministrstvu za šume in rude. Kdo ve, kakšen bo uspeh. Toliko pa je gotovo, da bo pri nas še za nedogleden čas vsaka centralistčna socialna postava naletela na velike ovire, ker so kulturne in socialne razlike med nami prevelike. Energično in dosledno socialno zakonodajo si bomo mogli priboriti le v okviru svoje izvojevane samostojnosti, ki jo po navadi nazivljamo avtonomijo. Te vrstice pa naj služijo tudi našemu socialnemu delovanju za memento da v jugoslovanskem centralizmu cvete in bo še cvetelo brezobzirno izkoriščanje delavstva od strani kapitalistov zato, ker bodo le - ti vedno branili stare svoje patrijarhalne razmere, kakoršhih pri nas že dolgo več ni. Avtonomija sama sicer še ne bo rešila našega delavstva, dala pa mu bo v roke možnost, da se socialno in gospodarsko osamosvoji. V centralizmu pa je to izključeno_______________________________________Fr. Kr. Prometna zveza. Krvojses kapitalizem. Pod tem naslovom smo v štev. 16. »Pravice« zapisali, kako-ume južna železnica reševati socialna vprašanja. Da bo zadeva bolj osvetljena, prinašamo dotično okrožnico dobesedno. Glasi se : Vsem postajam ! Radi pomanjkanja vlakovnih odpravnikov smo se odločili nagraditi prometnike za vsako 24 urno službeno ar* Vam bomo, kar Vam gre. Dobro ! Mi vzamemo to na znanje ! Mi se bomo organizirali in rekli : Tukaj smo, toliko nas je, dajte nam toraj naše pravice ! (silen aplavz). Mi korakamo^ naprej, da postavimo na bojišče močno fronto. Ne, da bi kršili strankino disciplino. Lahko rečem, da je šel velik del strankinega programa skozi moje roke, velik del tega programa je čisto moje osebno delo. To poudarjam samo zato, ker hočem povedati, da tisti, ki so na programu delali, tega programa ne bodo teptali. Mi zahtevamo samo enako pravico za vse (burno odobravanje). Pri nas se je vedno poudarjalo, d,a naj se delavstvo strokovno organizira za politično organizacijo pa smo se premalo gojili. To je bila velika in usodna zmota. Vse, kar je delavstvo doseglo, je prišlo iz političnega parlamenta. SLS je — to moramo odločno povdariti — delavske zahteve v zbornici v celoti podpirala. Ali tudi izvajanje socialnih zakonov je odvisno od politične moči. Zato bomo napeli vse sile, nastopili bomo z vso odločnostjo. da pridemo končno enkrat od teoretičnega poudarjanja krščanstva do praktičnih dejanj ! (Buren aplavz). Govornik je nato predlagal obširno izspremembo pravil. Najvažnejša točka je ona, ki govori o članstvu in katera se glasi : Clan D. Z. more postati vsakdo, ki se pretežno živi od svojega osebnega (iz njegovega osebnega dela izvirajočega) zaslužka. Pri tej točki se je razvila daljša načelna debata, v kateri se je pojasnilo določilo, kdo spada v vrste D. Z. in kdo ne. Nadaljne izspre-membe pravil so se sprejele gladko, vse skupaj pa soglasno. Članice D.'Z. (centrale) bodo okrajne D. Z., ki se osnujejo ali po političnih ali po sodnih okrajih. Okrajne I). Z. osnujejo po farah ali občinah svoje zaupniške odbore. Članarina se je določila na 1 Din. letno. Delavski tisk. Občinski svetnik Srečko Žumer je nato poročal o stanju »Pravice« in o delavskem listu sploh. O zadevi se je razvila obširna, zelo stvarna debata, v kateri se je poudarilo, da, je uspešna delavska organizacija brez neodvisnega glasila nemogoča. Zato bo nujno potrebno, da bo vsak član D. Z. naročen na »Pravico«. Novi odbor D. Z. Nato so se vršile volitve v novi odbor : Izvoljeni so bili odborniki : Dr. A. Gosar, poslanec Jože Gostinčar, poslanec Fr. Kremžar, Jože Rutar, Srečko Žumer, Anton Lajovic, Ivan Gajšek, Miha Krek, Žužek France in Alojzij Adamič. Namestnikom pa : Ivanka' Kosec, Torkar Janko, Ban Martin, Trunkelj Franc, Martinc Jože in Zajec Alojzij. Po končanih slučajnostih je predsednik občnega zbora s pozivom na delo zaključil ob pol 14. uri občni zbor. Takoj nato se je vršila prva seja D. Z., na kateri se je odbor konstituiral sledeče : Predsednik dr. Andrej Gosar, podpredsednik Jože Gostinčar, tajnik France Žužek in blagajnik Srečko Žumer. In sedaj naj velja : Delo in organizacija ! Naj delovnemu ljudstvu vzide končno solnce zlate svobode ! turo 2 Din, 25,— pod pogoji ; 1. Da delajo vlakovni odpravniki normalno službo po razporedu 12/24 ali pa 18 30, pri slednjih le takrat, kadar ne delajo 24 urne službe po razporedu, t. j. ob odmoru postajnega načelnika. 2. Da 24 urna služba ni prenaporna, o čemer odloči pristojni prometni kontrolor, v nujnih slučajih po- 1 stajni načelnik in 3. da se v poštev prihajajoči vlakovni odpravniki prostovoljno proti podpisu javijo za 24/24 urno službo. Postaje naj predlagajo potom prometnih kontrolorjem v slučaju, da se je vršila 24/24-urna služba, najkasneje do 2. dne prihodnjega meseca, tozadevne sezname po priloženem vzorcu. Po pregledu teh seznamov nakažemo s posebnimi odloki nagrade v zgoraj navedeni višini. če bi pa opazili, da se javljajo vlakovni odpravniki v kaki postaji bolnim samo radi tega, da medsebojno zaslužijo to nagrado, jim bodemo nagrado ustavili in dostavili potrebne nadomestnike. Gg. prometnim kontrolorjem in postajnim načelnikom naročamo, da nam take nerednosti takoj sporoče. Ta odlok stopi v veljavo 26. marca 1923. Podpis. Tovariš prometnik nam je k temu poslal sledeči komentar : V prvi vrsti se prometniki zahvaljujemo o. r. za velikodušno nagrado v obliki 24 urne službe in ponujanj^ nam Din. 25.—. Centralna gospoda se zaveda, da se zi lačnim in nagim človekom lahko naredi, kar se hoče. Tf| Dr. A. Gosar. Politika in gospodarstvo. Politika in gospodarstvo sta že od svojega prvega početka tesno- spojena. Človek potrebuje za svoje življenje najrazličnejših stvari, katere si lahko pridobi samo na dva načina. Ali si jih sam pridela, izdela, oziroma jih pridobi potom zamenjave, ali pa se jih prilasti s sito, zvijačo, goljufijo, oziroma na kak drug podoben način.. Prvi način pridobivanja življenjskih potrebščin imenujemo gospodarstvo, drugi pa spada v okvir političnega življenja in delovanja ter predstavlja' njjegov glavni cilj in namen. Takih ljudi, ki so bodisi preleni, bodisi premalo sposobni, da bi si hoteli, oziroma znali na pošten način s produktivnim ali sicer koristnim delom' pridobiti, kar jim je za življenje potrebno, je bilo in jih bo vedno veliko. Ropanje, izsiljevanje in izkoriščanje je cvetelo med ljudmi že od nekdaj, Os.vojeValne vojske in roparski pohodi podjarmljenje tujih narodov, suženjstvo i. t. d. nam označujejo; celo starejšo dobo človeškega rodu. Danes, ko si takih iri podobnih izrodkov zla človeške narave, ne upamo več javno in odkrito priznavati ter odobravati, pa skušajo posamezni narodi sloji in stanovi na drug bolj ali manj prikrit način isto doseči. Države in narodi se danes vojskujejo na zunaj pod geslom pravice in zaščite slabejjših, malih narodov. V resnici seveda bi bila nemška pot v Bagdad bolj sebična in roparska od pohodov Aleksandra Velikega, v resnici se angleška- in ameriška briga za svobodo in neodvisnost malih narodov le malo loči od skrbi, ki so jo gojili stari Rimljani za svoje province, v resnici se to, kar počenja danes Francija v Poruhrju ne razlikuje bogve koliko od turških ali hunskih vpadov v naše kraje. In če si predočimo notranje družabne razmere v okviru posameznih narodov in držav, tedaj; vidimo, da je namesto sužnjev in srednjeveških fevdalnih podložnikov, ki niso imeli nobenih političnih pravic, ali pa so jim bile zelo* okrnjene, 'pač stopil v moderni dobi politično svobodni in enakopravni, proletarijat. Toda ta njegova politična svoboda in enakopravnost to je le bolj na papirju in v besedi kot pa v dejanju. V resnici pa ga gospodarsko močni ter politično odločujoči krogi in sloji izkoriščajo, neredko nič manj. kot so nekdaj izkoriščali gospodarji svoje sužnje. V svojem bistvu in jedru ostaja politika vedno ena in ista. Ona pomeni težnjo in stremljenje po moči - zato, da bi bili-človeku, poedinemu narodu, sloju ali stanu vsi drugi primorani služiti in delati. Politika je boj za vlogo gospodarja in hlapca. Kdor v tem boju podleže, tisti mora svojemu zmagovalcu služiti in zanj delati. Zato gre, kdo bo zapovedoval in kdo bo služil. Kljub'vsem zunanjim okraskom, ki imajo namen prikriti pravi smisel političnega tekmovanja leži na dnu vse politične borbe ta končni smisel in namen. Vzgledov, ki nam to potrjujejo imamo povsod več ko dovolj. Najbolj zgovorno vam priča o tem sedauji naš boj za avtonomijo in odpor, na katerega je naletela "pri vladajočih krogih ta naša tako naravna ter sama po sebi tako jasna zahteva. Kdo bi danes še dvomil, da gre tu v prvi vrsti za gospodarske koristi in ne — kakor trdijo tisti, ki se bojijo za svoj krivični žep — da je v nevarnosti državno in narodno edinstvo ali kaka druga taka dobrina. Vse to je samo slepilo, ki naj bi služilo v opravičilo za izkoriščanje ki ga trpimo na svoji koži. Podobno lice nam kaže tudi vse ostalo politično življenje. Sedanja politična premoč kapitalističnih krogov pomeni izkoriščanje vseh drugih stanov in slojev, skratka celokupne človeške družbe v prilog maloštevilnim kapitalistom. Zato že vsa naša finančna in gospodarski politika vodi vedno tako kot zahtevajo koristi velekapitala. Zato se ne stori n. pr. niti en korak, da bi se vsaj deloma omejilo današnje strašno oderuštvo z obrestmi. Nas- protno, podpira in opravičuje se to, češ, ker je malo denarja. mora biti cena zanj toliko večja. Socialna politika, zakonodaja v varstvo delavstva se ne samo ne izpopolnjuje. marveč se povsod tam. kjer bi imela zares učin- j kovite posledice, sploh ne izvaja. Podobno, kar počne danes velekapital, bi se seveda ' zgodilo tudi, če bi prišla politična premoč v roke kateremukoli drugemu stanu. Kmetje, večji, se povsem naravno že danes zavzemajo za kmečko, čisto agrarno politiko, j četudi bi imela za posledico še' večjo podražitev ravno i najvažnejših življenjskih potrebščin. Obratno pa bi delavski in sorodni stanovi, ki so navezani v prvi vrsti na svoj zaslužek, hoteli, da se izvoz živil ter sploh domačih pridelkov kar najbolj omeji in zahrani. Podobno velja glede davkov. Davčna politika je 1 danes pri nas gotovo najbolj zavožena in najbolj zagrešena. Ogromno večino vseh davčnih bremen nosijo danes najrevnejši sloji in stanovi, predvsem tisti, ki so primorani kupovati vse življenjske potrebščine, ker sami ničesar ne pridelajo. Ne samo vsi indirektni davki, trošarina in uvozna carina, marveč tudi večina davkov, ki jih pla-j čujejo industrijci, obrtniki in trgovci gre dejansko iz žepa j konsumentov. Da je to krivično, tega si danes nihče ne upa več ! resno tajiti. Kljub temu pa ostaja to tako ter bo najbrž I še dolgo tako ostalo. Odgovor na vprašanja zakaj se to i nc spremeni je očividcu in enostaven. Ogromna večina | prebivalstva v naši državi, zlasti v njenih južnih delih, živi od poljedelstva. Ta večina predstavlja že sama po j sebi glavno politično moč v državi. Zato si nihče ne upa ; zahtevati od nje, da bi prispevala k skupnim stroškom pravičen delež. Vsak politik se boji, da bi mu te množice obrnile hrbet, zato se jim ne upa povedati resnico v obraz, marveč se jim rajši laska ter jim govori o preve- . likih davčnih bremenih tudi tam. kjer to ni upravičeno. Tako pomeni gola, morda celo, neorganizirana, torej samo številčna politična premoč obenem tudi' še gospodarski dobiček. Pri tistih, ki so v manjšini je stvar seveda ravno nasprotna. Ti ne pomenijo sami po sebi še nič. Najprej se morajo šele organizirati ter strniti v skupno politično fronto, da si tako v skupnem nastopu priborijo primeren vpliv na 'razvoj, političnega in s tem tudi gospodarskega življenja. Brez politične moči pa zanje ni gospodarske neodvisnosti in samostojnosti. Seveda velja tudi obratno. Kdor je gospodarsko jak in krepak, si tudi v politiki lažje pribori primeren vpliv-Politika in gospodartsvo korakata vštric ter podpirata medsebojno drug drugega. Pri tistih, ki nič nimajo, je seveda njihova gospodarska osamosvojitev bistveno navezana na politično osvobojenje in politično moč.. Dokler s* ne priborijo odločujočega političnega vpliva in moči j® prazen vsak up da bi mogli kdaj resnično zboljšati svoj gmotni položaji. LISTNICA UREDNIŠTVA. Našim sotruetnikom in dopisnikom ! Bili ste pridni-Hvala Vam ! Poslali ste uredništvu toliko sestavkov da : člankov in dopisov, da v tej številki vseh nismo možH objaviti. Uredništvo mora upoštevati dejstvo, da ne sffle pustiti več rokopisa natisniti, kolikor prostora obsega Pravici tedensko odmerjeni papir. T isti, katerih sestavki niso objavljeni v tej številki, potrpite, ker bomo vse objavili, kar ste nam poslali, v prihodnji ali pa v prihodnjih številkah našega lista. S požrtvovalnostjo« agitirajte o binkoštnih praznikih v svojih krogih in pridohivajte »Pravici« novih naročnikov !. Če podesetorite število tia' ročnikov »Pravici«, okrepite svojo organizacijo In sebe z njo ! Vesele Binkošti! Redakcija »Pravice«- zavednost in brihtna izraba položaja bo gotovo dobro nagradeno s stokrat pomnoženo vsotico Din. 25.— in pomanjkanje prometnikov bo na mah odpravljeno. Ali se pa gospodje pri o. r. juž. žel. tudi zavedajo, zakaj da primanjkuje prometnikov ? Kdo je kriv nezadostnega naraščaja ? Kdo je kriv, da komaj izvežbani uslužbenci za- : puščajo žel. službo ? Kdo je kriv, da v vaše upravno delo nima noben železničar več zaupanja ? Kdo je kriv, fla gla-den železničar danes sploh ne ve, kdo mu bo vrgel kost jutri ? Vse to ste zakrivili vi, ki so vam mar le komisije in dijete za vaše nenasitne inavhe seveda. Vas bo svet obsodil s tem, da vas brcne iz poštene človeške družbe. Imenitno ste jo pogruntali : s 25 dinarji nas hočete navaditi na 24 urno službo in ko se temu privadimo, bo vam zmanjkalo za nagrade kredita, 24 urna služba bo pa ostala. S tem, da nam podtikati možnost, da se bo eden ali drugi javil bolnim samo za to, da bi ostali prišli do nagrade, katero bi si potem vsi med seboj razdelili, Ste iz- , dali le sami sebe, da se namreč tudi po ovinkih lahko kaj zaradi. Neznačajnosti, ki jo iščete med nami, imate na kupe v svoji zalogi, mi to vaše sumničenje odločno zavračamo. Če pa kdo obnemore, pa ste krivi vi, ki imate, menda veselja nad tem, da mi stradamo. Vlakovni odpravnik. Osrednji odbor Prometne zveze v Ljubljani vabi svoje člane in somišljenike v Mariboru na sestanek, ki bo zboroval dne 30. maja 1923 ob 6. uri zvečer v prostorih gostilne Nendl. Poročal bo predsednik tovariš Ceraj - Ce-rič o delovanju Prometne zveze in akcijskega odbora. Tovariši ! Udeležite se v polnem številu. Brez čuta. Za najnižje in najbednejše železničarje in njih družine nimajo čuta oni »visokorodni«, na katerih milost in nemilost so te uboge pare navezane. Dočim se je vrglo uradnikom nekaj oglodanih kosti v Obliki sta-narinske doklade, nismo dpbili nižji uslužbenci — podu-radniki in sluge ničesar. Mi in naše družine naj gremo stanovat na gmajno pod milo nebo ali pa pod zemljo. Posledica obupa je bila, da so prišle dne 21. aprila 1923 številno zbrane žene teh kategorij na obratno ravnateljstvo juž. žel. v Ljubljani protestirat proti, krivičnemu zapostavljanju onega dela uslužbenstva, ki je takorekoč mozeg vse službe. Deputacija žena je bila od gospoda ravnatelja sprejeta in potroštana z obče zdravilnim izgovorom, da sme južna žel. za svoje osobje storiti le'to, kar stori državna železnica. Ta izgovor pa je zelo piškav ; mi namreč vemo, da se izplačujejo lepe nagrade, doklade in vrag ve kaj vse, brez da bi se vprašala državna železnica. Po drugi strani pa je drž. žel. že marsikaj storila v prilog osobja, o čemur pa juž. železnica trdovratno molči, če pa smo resnično pod tako strogo kuratelo, tedaj se nam v resnici čudno zdi, da se nihče ne zmeni zato, odkod imajo nekateri sredstva za nakupovanje hiš in zidavo razkošnih vil. Zdi se, da ni več daleč čas, ko bo moč te gospode preminula in prišel bo za nje dan plačila. Uglednemu gospodu Viktorju Bračič, obratnemu ravnatelju južne železnice v Ljubljani. Ali ste že čitali sklep občinskega sveta ljubljanskega o povišanju plač mestnim uslužbencem ? Če tega še niste storili, potrudite se. prosimo, in nehote se boste morali popraskati in vprašati, kako dolgo mora Vam podrejeni železničar služiti in kak čin mora imeti da doseže plačo navadnega mestnega hlapca. Morda pa le pridete do uvidevnosti, da smo železničarji afrikanski sužnji in ne pripadniki civiliziranih ljudi. Nadsužpnj. Delavec je vsakdo, ki živi pretežno od svojega osebnega zaslužka! Vsi delavci v Delavsko Zvezo! ✓ ______________________________ Leta 1930. (Dalje). Policijski sluga in Govekaričeva vizitka sta odprla Korenetu v nekdanji knezoškofijski palači vsa vrata. Brez vsakih ovir je prišel' skozi dolge špalirje službujočih orjuncev do predsobe poveljujočega generala Antona Novačanoviča. Mrkogledi adjutant ga je nemudoma prijavil in minuto nato je stal Korene pred samim generalom. Gospod Novačanovič je bil silna postava. Pod kr-vavordečo uniformo, okrašeno na hrbtu z zlato vezenim zmajem, na prsih pa z mrtvaško glavo, so se širila mogočna prsa in trepetale orjaške mišice, ki so značile pravo pravcato volovsko telesno moč. Pri Korenctovem vstopu se general dvigne, zapiči v Amerikanca prodirajoč pogled, nato mu pa veli sesti. Kakor na policijski direkciji, tako je dosegel Korene tudi tu brez večjih težav svoj namen in ko je odštel gospodu generalu še sto dolarjev za njegov osebni dispozicijski fond, pritisne ta na eletrični zvonec ter praša službujočega adjutanta, kdo ima danes službo v propagandno - informacijski sekciji. »Brata Franjo Tratnikovič in Vladimir Levstiko-vič«, odgovori adjutant kratko. General za trenutek pomisli, nato pa veli pozvati brata Tratnikoviča. Ko ta vstopi, mu ukaže po jugoslo-vensko : »Tu gospod Janez Korene, Jugosloven iz Amerike, ki je prišel obiskat svojo osvobojeno in ujedinjeno domovino. Ker je gospod Korene še dokaj prepričevalno dokazal, da ni nasprotnik narodnega in državnega edin-stva, mu izdajam do nadaljnega vsa izjemna dovoljenja, vas pa komandiram v njegovo spremstvo. Da ste mu stalno pri roki z nasveti, pojasnili in.če treba tudi z dejansko pomočjo!« Po teh , besedah se brat Tratnikovič globoko prikloni in namigne Amerikancu,. da odideta. Korenetov spremljevalec Tratnikovič ni bil prav nič podoben ostalim orjunašem, ki so se gnetli po’vrhovni orjunski komandi. Slaboten, gladko obrit, dobrodušen in malce zabuhel obrazek, v katerega je bilo vsajenih dvoje, nekoliko krvavih oči. Kakor je izvede Korene pozneje, se je mož pečal svoječasno z umetnostjo, ker mu je pa ta nesla premalo, jo jti polagoma obesil na kol ter vstopil med aktivne borce za narodno in državno jedinstvo. Precej vidna brazgotina na licu je dokazovala, da se je v teh bojih že tudi odlikoval in to še v časih, ko si je morala Orjuna z noži, revolverji, boksarji in bikovkami delati pot med, zaslepljeno ljudstvo, nevredno jugoslovenske svobode. »Kam jo mahneva najprej ? vpraša na hodniku Tratnikovič. »Sedaj bo kmalu enajst in meni se zdi najboljše, če jo mahneva na golaž, tam pa sestaviva nadaljnji načrt.« »Dobro, tudi meni bi to najbolj ugajalo«, odvrne Korene. Ko prideta na ulico, pomigne prvemu kočijažu, ki jadrno plane s kozla in odpre vrata kočije. »V Zvezdo !« Kočija oddrdra in v nekai minutah dospeta pred nekdanjo »Kazino«, ki je bila svojedobno zbirališče nemške in nemškutarske zalege. Tam izstopita. Korene hoče stisniti kočijažu bankovec za milijon dinarjev, toda spremljevalec ga opozori, da so »Orjuni« in orjunašem po odredbi generalnega guvernerja ljubljanske province dr. Zerjavoviča brezplačno na razpolago vsa javna in zasebna prometna sredstva. Korene se uda in sledi Tratni-koviču v restavracijo, kjer naročita pivO in gulaž. »Vidite gospod Korene, kako se je v letih .vaše odsotnosti pri nas vse lepo izpremenilo. Še pred petnajstimi leti so se šopirili tu nemški oficirji, danes pa gospodarimo tu mi. Kmalu po prevratu smo se polastili tega poslopja mi, nastavili tu starega našega somišljenika in podpornika' gospoda Krapežiča, ki je, mimogrede bodi to povedano, uvedel v Ljubljani prvi cirilski napis in v priznanje tega veledržavotvornega čina ga je odlikovala »Orjuna« s tem, da je proglasila »Zvezdo« za svoje cett", tralno zbirališče, gospod generalni guverner je pa odre' dil, da morajo plačevati tu svojo »celio« celo oni orjunasji ki so v službi, dočim so ti po vseh drugih javnih lokal**1 oproščeni plačila.« \ V tem pogovoru se prikaže pri vratih majhni sključena in slabotna postavica, očividno v zadnjem sta' diju jetike, odeta v umazane cape ter se približuje s klobukom v roki gostoma. »Si že zopet tu ?! Poberi se zguba propala !« z3' grmi gospod Tratnikovič. . Prosjak se globoko prikloni, nekaj zamrmra in od' drsa zopet skozi vrata. »Kdo je to ?« vpraša Korene. ■ »Eh, ni da bi govoril !« odvrne Tratnikovič. SvoiM časno igral pri socialnih demokratih veliko vlogo, ce>® njihove liste jepisal in urejal, toda dočim so ostali socia' listi že davno izprevideli svoje zločinske zmote, ki jih ) zasejala.med naš troimeni narod sovražna Avstrija in s‘_ se postavili največ po zaslugi obeh Kristanovičev, spoda Korunoviča, Bernotoviča in še nekaterih drug’ globoko uvidevnih mož krepko in kompaktno na str® državnega edinstva, je ostala edino ta pokveka še zakf nena. Nekaj časa je* skušal potuhnjeno rovariti proti “ žavi in oblastem ter tajno širiti prevratne ideje čifutskež in protinarodnega socializma, toda ni mu uspelo. PraV*J ’ da ni normalen, zato se ne zmeni nihče več zanj. Nek terim sp smili, toda jaz sem prepričan, da je v prvi vrs^ zakrknjen. Mislili smo ga že davno spraviti na var11 J toda gospod Kristanovič je interveniral, da ga pustim01 miru kot zadnjega jugoslovenskega socialnega detnokra predvojne sorte, kar je končno tudi zanimiv kurioz11 Piše se menda Ivan Mlinarič. (Dalje prih.) ; ’ Brez naslova. Kmetje sc- v srednjem veku — tako meni —• celjski »Naprej« zidali gradove, sedaj zidajo pa cerkve. Zidarjev »Naprejevci« namreč ne poznajo, zato je krog zapečka njihove stranke tako razkopano, da se vsakdo strahoma Pomika proti vratini, ko stoiin v socialistično hišo.' Krajše pišite ! »Klerikalci so torej predvsem stre go internacionalni in mednarodni« ugotavlja »Naprej« od 10. t. m. Mi se sodrugom iz Celja za ta neprostovoljni Poklon zahvalimo. Samo krajši naj bo, sodrug, krajši ! Smo čisto kontent, če smo samo »internacionalni«, »mednarodni« pa prihodnjič lahko odpade. Razrešena zagonetka. V Zidanem mostu je železniški uradnik našel na tračnici čisto majhen del človeških možganov. Torej nesreča. A ponesrečenca ni bilo nikjer, čep rav je pel telefon po vseh progah. Nazadnje je posebna komisija ugotovila, da so to zadnji ostanki možgan »Napreja«, ki se je selil dne 30. aprila 1923 iz Ljubljane v Celje. Doma in po svetu. Domača politika se je v preteklem tednu predvsem Pečala z vprašanjem odobritve poslanskih mandatov. V Parlamentu je deloval verifikacijski odbor, ki je tudi v Predpisanem času enega tedna dovršil svoje delo in sestavil poročilo za skupščino, ki ima zadnjo besedo'tudi v vprašanju, kdo sme biti poslanec in kdo ne. Zadnje seje tega odbora so bile najbolj zanimive. Šlo je pri tem za Poslanska mesta v Črni gori. Tu je na demokratski listi kandidiral predsednik tamošnjega sodišča Vukotič, tisti, ki je ftb priliki volitev za ustavotvorno skupščino bil Predsednik glavnega volivnega odbora v Mariboru, kjer se je tedaj pri štetju glasov napravila napaka, ki je vzela za dalj časa en mandat SLS in ga dala SKS. Po določilih zakona mora sodnik in politični uradnik, če hoče kandidirati,. poprej izstopiti iz državne sužbe, oziroma sme kandidirati le v kakem drugem okrožju, ne pa tam, kjer službuje. Ta zakon so napravili radikalci in demokrati skupaj. Sedaj so ga pa izrabili radikalci proti demokratom in so razveljavili demokratsko listo v Črni Gori, ker Vukotič ni pred volitvami izstopil iz drž. službe. Enako se je pripetilo še enemu demokratskemu poslancu političnemu uradniku. Demokrati so trdili, da predsednik sodišča ne more vplivati naravnost na volivce. Poznalo se le demokratom, da so dobri advokati, ker znajo postave Zavijati, toda glede postav in njih tolmačenja ima vendar le glavno besedo zakonodajalec sam, t. j. parlament, sme postave razlagati in jih dopolnjevati. Vsega skupaj so na ta način izgubili demokrati 3 poslance in sicer prav odlične može, ki bi jim v zbornici mnogo koristili. Kako %iajo demokrati postave zavijati in dokaz, kako so njih astne postave nenatančno sestavljene, je tudi to, da so ^tctv v ljubljanskem okrožju celo Žerjava, svojo najejo moč, spraviti v zbornico, češ, da bi pri nas morali dve stranki, ki ste ostali brez količnika dobiti mandat. N°, zaenkrat ostane Žerjav doma in lahko naprej intriga, samo tistega uspeha ne bo imel več, ker propadli andidati nimajo posebnega ugleda. Drugo vprašanje JJotranje politike je sporazum s Hrvati in Slovenci ! Dva Arvatska zastopnika sta zopet bila v Belgrrfdu in se tam pogovarjala z raznimi člani vlade, tudi s Pašičem. Tudi ^Hošca že zelo pričakujejo v Belgradu, ker upajo, da Prinese iz Zagreba in Slovenije natančneji načrt spora-2llma. Gotovo pa bo težko, našo zlasti po demokratih, tudi samostojnih kmetih in socialistih A. Kristanovega Kova zavoženo notranjo politiko spraviti v prav tek. V zunanji politiki naše države nimamo v preteklem ednu zaznamovati posebnih dogodkov. Pisalo pa se je, a napravita kralj in kraljica oficielni obisk pri fran- coskem predsedniku v Parizu in da ima ta obisk tudi pomen za zunanjo politiko. Bomo videli ! V Bulgariji Stambulijski z odločnostjo nastopa proti onim, ki vpadajo čez mejo v našo Makedonijo in povzročajo zapletljaje. Češko in Poljsko te dni obiskuje francoski maršal Foš. Pri tem se piše mnogo o pomenu teli obiskov. Ruski vojni komisar Trocki je po poročilih te rudeč; armada dobila v roke listo Polakom poslario francosko orožje. Nemška ponudba 30 miljard reparacij ni zadovoljila niti Francozov niti Belgijcev in tudi Angleži so to svoto odklonili. Poruhrje ostane zasedeno in še vedno vlada tam sila, ki se ji upira protisila. Te dni so razstrelili Nemci važno železnico, no kateri se izvaža premog v Francijo. M,nogo se piše o Odstopu nemškega kancelarja, ki ni znal zadeve s Francijo urediti. V Lozani, kjer zboruje konferenca, se je dogodil atentat. Trije zastopniki Rusije so postali žrtve švicarskih fašistov. Glavni ruski zastopnik Vorovski je bil ustreljen. Boljše-viki sodijo in streljajo na Ruskem svoje politične nasprotnike, zato pa komunizmu nasprotna nasilna smer — fašizem zavratno strelja komuniste. Mnogo se tudi govori, da tiči za tem napadom kaka tuja država, ki ima z Rusijo posebne obračune. Morebiti bode morilec izpovedal. Ta atentat je zopet dokaz, kako še vedno nasilje vlada celo tam, kjer so ga doslej najmanj poznali v svobodni Švici ! VREDNOST DINARJA. Ljubljana, 15. V: 1923. V ljubljanskih bankah si dobil danes : Za liro : 4.60 din., za dolar : 95.— din., za č. k. 2.85 din., za 100 a. k. 0.1350 din., za 100 ogr. k. 1.85 din., za 100 mark 0.2150 din., za angleški funt 445 din., za francoski frank 6.40 din., za švicarski frank 17.35 din., za nizozemski goldinar 37.25 din. / t Brencelj. Nehvaležnost. Talma je bil eden največjih igralcev sveta (1763 do 1826). Ko je igralec Coupigny slišaj, da je Talma umrl in se ga v testamentu ni nič spomnil, je jezen vzkliknil: »Ali je to mogoče ? Nič, prav nič mi ni zapustil in vendar sem celih dvajset let dvakrat na teden pri njem kosil ! Grda nehvaležnost !« Andrej Dippel in lačna pevka. Tenorist Andrej Dippel je bil pred vojsko ravnatelj Velike opere v Chicagu. Fna prvih njegovih pevk, Karolina White (izgovori hvajt), bi bila morala peti vlogo Brunhilde ; rekla pa je, da ne more, ker je preveč utrujena. Do skrajnosti razjarjen je Dippel vsem članom opere povedal par krepkih in se ustavil zlasti pri prekletstvu pevcev, da ostanejo namreč debeli. Whitovi je rekel: »Vi niste preveč utrujeni, Vi le preveč jeste ! Vi sploh nič drugega ne delate, samo jeste, jeste in jeste od -zjutraj do polnoči in še naprej. Posledica je, da ste od dne do dne bolj debeli, da se vidoma redite in da se Vaše glasotvornice zamastijo. Vsi pevci preveč jedo, posebno pa tenoristi. Ker nimajo zanimanja za duševno delo, se brigajo samo za pitanje. Kot jelka vitek pride tenorist na oder in čez tri leta ga ne moremo več tlačiti v triko. Prav nič bi se ne čudil, če bi Lohengrina enkrat na odru razneslo. Manj jejte, gospodje in dame !« Dočirn so se vitki člani opere muzali in se slednjič glasno smejali, so bili debeluharji zelo razkačeni, posebno pa madam White. Nekemu poročevalcu je prisegala, da živi zelo zmerno in da naprimer ponoči po predstavi užije samo tole : tucat ostrig, majhno pišče, malo potolčenega mesa, par morskih rakov, salato. močnato jed in črno kavo. Dr. P. A. T. Socializem in vera. (Dalje.) Razmere namreč, kakor jih najdemo opisane sko-j° na sleherni strani evangelijev, so se po razdejanju eruzalerria tako temeljito spremenile, da je enostavno ,emogoče, da bi bili ti evangeliji spisani pozneje, kakor 0 trdijo g. Strauss, Bernot i. dr! Verodostojnost evangelijev. j Še bolj zmoten, kakor prvi del trditve g. Bernota, ■v so bili evangeliji pisani pozno po Jezusovi smrti, ka-% Smo ravn°kar dokazali, še bolj zmoten je drugi del jj Sove trditve, češ, da. se pisatelji naslanjajo očitno le g * da te iz vsake strani tak-?ge^3ev SV‘ Mateja *n sv- Janeza razvidno, da je v ko Ul Podrobnostih mogel poročati le očividec. Sv. Marti! ln. Luka sicer nista bila apostola, vendar pa sta Ž n- • ^asa v družbi apostolov in v najtesnejši zvezi sam'mi’-lahko sta torej od njih zvcdela vse, česar nista stv d v'dela in slišala. Res je, da apostoli niso bili znan-Po eno.'zobraženi, toda . celo največji čudeži, ki nam jih Vi^f v. svojih evangelijih so tako priprosti in oči-Č„o l! a M vsak še tako priprost človek lahko 'riatan-9ošti •? a in 9,i.niih verodostojno poroči*.. Kakšne .uče-<}eg , Je Paž treba da recimo priprost apoštol stfoziia ču-ga : .)Ujfn,ja Lazarjevega, ali ozdravljenje sleporojene-kakor • Razsodni so bili pa vsekakor stokrat 'bolj* Pusthv^v- r?zso“ni .sodrugi g. Bernota, ki v, svojem imenu flješnin »ne ^udstvo zmote,'ki jih ldhko vsak sredic ovrže z eksperimentom. Njihovo razsodnost lah- ko vidimo pri ostalem Zveličarju, kateremu niso verjeli, dokler niso otipali rok in nog, in dokler ni ž rijimi jedel. Tomaž pa celo njim ni verjel, dokler se ni osebno dotaknil ran Gospodovih. Iz vsega, kar moremo spoznati, iz evangelijev je jasno, da so apostoli hoteli poročati resnico, kajti povedo jo celo takrat, ko njim ni v čast, sporočajo tudi edino le to, o čemur so se mogli sami prepričati ali so sami videli. Četudi so pisali vsak po svoje, z ozirom na svoj posebni namen, vendar je slika božjega zveličarja povsem ena in ista, kar bi bilo naravnost nemogoče če bi bili imeli namen varati. Sicer pa ne samo da niso imeli zato nobenega vzroka, ker niso imeli pričakovati ne časti ne slave, ampak le mučeniško smrt, varati tudi mogli niso, čeprav bi hoteli. V svojih evnagelijih namreč ne popisujejo kakih skrivnih coprnij, ampak vsem znano javno delovanje Gospodovo. Ako bi bili evangelisti zapisali kaj neresničnega, gotovo ne bi bili k temu molčali Kristusovi sodobniki, katerih je v drugi polovici I. stol. še mnogo živelo. Zlasti pa bi bili Jezusovi nasprotniki najlažje s tem odvrnili od sebe očitanje, da. so križali Sina božjega, ako bi bili apsotolom dokazali, da so pisali neresnico. Pa tega niti poskušali niso, ampak so zahtevali edino to od njih naj molče o Jezusu. Sicer pa, če bi Jezus ne bi lril v resnici živel in tako učil, kakor kažejo evangeliji ne bi bili mogli tako pisati ali se izmisliti takega nauka niti najspretnejši pisatelji in največji modrijani, kaj šele priprosti, neučeni ribiči, kakor so to bili apostoli in evangelisti. Kdor teh dokazov za Kristusovo bivanje in evangelije ne prizna, ta mora z veliko večjo pravico zavrniti vse zgodovinske vire, ki jih rabi tudi svetna zgodovina, to se pravi, zavreči mora vso zgodovino. (Kontič:) Cvikelj. „Barabce“. Pod gorenjim naslovom je prinesel »Delavec« v štev. 19, z dne 12. maja t. 1. dopis krščanski socialci v Vevčah. Ne pečal bi se z njim, če bi ne poznal popolnoma v podrobno razmer v Vevčah in poteka tekočega mezdnega gibanja, ki se izrablja v imenovanemu dopisu, zavijajo resnico in odkrijoče obenem nezmožnost, zahrbtnost in nbiskrenost socialistične strokovne organizacije. Da bo vsem tovarišem znan potek in bo sodba lažja, začnimo takoj pri rojstvu tekočega mezdnega gibanja. Zadnja mezdna pogajanja so se vršila dne 5.12. t. 1. Dne 8. marca t. I. je sprejela tamkajšnja skupina S. Z. T. D. naslednji dopis : Cenjeni tovariši ! Dne 3. marca smo imeli sestanek, na sestanku smo' razpravljali tudi glede plač v tovarni, kajti draginja vedno raste. Da pa ne bo kakega nesporazuma med našo in Vašo organizacijo, kajti gre se za skupne gmotne koristi — smo pripravljeni, da se snideta enkrat oba odbora na sestanek in to čim preje mogoče, da zavzamemo skupno akcijo proti našim izkoriščevalcem. Upamo, da tudi vi nimate nič proti temu. Torej Vam dajemo na razpolago da določite kraj, dan in uro sestanka. Pričakujoč ugodnega odgovora Vas pozdravljamo : Za odbor : Pred. Rcmc Franc, Franc Gorše, Hovranen Ivan. Arko Viktor, Blaž Jakob. Skupina K. Z. T. D. se je na poziv odzvala in določila sestanek, ki se je tudi vršil in sta bila prisotna oba odbora. Na tem sestanku so se zastopniki obeh skupin čisto podrobno dogovorili glede zahtev in postopanja. In sicer : Zahteve vloži vsaka organizacija zase : Spomenice se sporoče v Medvode tudi ločeno in se nato vlože na ravnateljstvo in upravni svet. Naša organizacija se je te poti držala : Res je, da je vložila nekaj dni kasneje ; t6da vložila jih je v smislu dogovora. Ko se je deputacija nato zglasila pri upravnemu svetu, v kateri so bili tudi zastopniki nasprotne organizacije, je zastopnik upravnega sveta izjavil, da se bodo pogajanja vršila v teku osmih dni. Potemtakem je bila ta izjava merodajna in bi bila po preteku osmih dni prišla v poštev inšpekcija dela. Med tem časom se je pa zgodilo čudo, da so nasprotniki šli mahoma svoja pota. O teh potih piše »Delavec« v zgoraj imenovani številki ; ali zavito. V dopisu omenja, da sem se izjavil, da so zahteve pretirane. Ne sramuje se te izjave, kot se je tudi organizacija ne. Da je vse to početje, ki ga počenjajo socialni demokratje samo limanca za bav novih članov je dovolj jasno razvidno iz imenovanega dopisa. Nasprotniki so najprvo sklenili sporazum, ki se ga pa potem niso držali ! Že takoj pri vložitvi zahtev ; namreč, da jih niso vložili, oziroma predložili podjetju, ampak takoj inšpekciji dela, misleč da bodo tako sami izvedli pogajanja in stopili pred delavstvo, češ, »vidite, mi smo Vam zboljšali Vaš položaj«. ‘V dopisu pravijo, da stoje strogo na razrednem stališču, da nas ne bodo prosili z: siepaiski enotni nastop, temveč, da bodo svoje delo izvajali s strogo razrednega stališča. Kako pišejo in kako praktično delajo, imate tukaj popolno sliko, da to podkrepimo zgoraj priobčeni dobeseden poziv njihove podružnice v Vevčah, da nismo ml bili tisti, ki smo forsirali enotni nastop, marveč, da smo se le njihovemu pozivu odzvali s poštenim namenom, na kar pa je sledila prevara od strani tistih, ki so nas pozvali za enotni nastop. Da se prva kakor tudi druga pogajanja na inšpekciji dela niso mogla vršiti, je popolnoma jasno, ker nasprotna organizacija zastopa komaj dobrih 10 odstotkov delavstva in so nasprotniki dobili tudi tozadevni odgovor. Lahko bi se bila pogajanja že končala, če bi nas bili nasprotniki — kakor so s pozivom za sporazum — vsaj obvestili, da gredo preko podjetja na inšpekcijo dela. Ker tega niso storili, je jasen dokaz, da jim je šlo pri tem samo za korist njihove organizacije, ne pa za korist delavstva. Delavstvo Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode se bo še dobro spominjalo, da ko smo leta 1920/21, vložili zahtevo za 15 % povišanje, nasprotniki pa za 75 '7o, kar je imelo za posledico, da se ni doseglo to, kar bi se lahko doseglo. Držimo se načela : kadar je čas ugoden in se lahko doseže, tedaj se stavijo zahteve in take, ki so dosegljive. Treba je stvarnosti in resnosti. Gospodje okrog »Delavca«, Vi pravite, da sem se izjavil, da so zahteve pretirane in sicer na strani 3. zgoraj imenovane številke ; na strani 2. iste številke pa očitate »Nezavis-nim«, da stavijo zahteve po 200 % povišanju, dosežejo pa 10%) ; prvič se v isti številki ne krijete, za kar navedem lahko še en dokaz, drugič se pa praktično ravnate in delate tako, kakor očitate svojim bratcem »Nezavisnim«. S tem postopanjem in ravnanjem v Vevčah ste pokazali, vso zahrbtnost, neiskrenost v delavskih gibanjih. Pomnite, da s takim delom in početjem ne boste zakraljevali v Vevčah, Goričanah in Medvodah, kakor obetate v svojem dopisu. Tovariši in tovarišice ! Zdaj pa sami presodite! Gorenji naslov so socialni demokratje naslovili na nas: Iz poročila boste prišli nujno do zaključka, da je bil zgrešen. »Barabca« nikdar ni* bil tisti, ki se je kakšnega dogovora držal, temveč oni, ki je dogovor prelomil in padel tistemu, s katerim se je dogovoril, v hrbet. Sedaj lahko \ . zapišemo mi : »Delavstvo, ki ga varate gospodje okrog osrednjega društva kemičnih delavcev, Vas bo sodilo in bo skopnelo še tistih 35, kolikor jih še imate«. Delavstvo papirnic Vevče, Goričane in Medvode se dobro zaveda, kdo ga je poznal v najtežjih časih in kdo mu je pomagal ; radi tega povejmo enkrat za vselej raznim Rejcem iti Svetkom, da naj hodijo svoje kaline lovit drugam in ne v Vevče, kar so lahko spoznali na nedeljskem shodu. Med brati in sestrami. Šole v Tržiču. Meščanska šola se dvigne za eno nadstropje na račun minule pravde med predilnico in tr-žiško občino za vodno silo. Poslopje bo v ponos tržiški občini. Gre pa tudi za enonadstropen povišek ljudske deške šole, ki se nahaja v jako mizernem stanju, ker manjka šest učilnih sob za deško in dekliško osnovno šolo. Vsled pomanjkanja prostorov se je moral šolski pouk tako urediti, da sta dva razreda v eni učni sobi in sicer eden ima pouk dopoldan, drugi popoldan, vsled česar morajo biti otroci po pet ur neprestano v šoli, kar pa jako slabo vpliva na otrokov razum vsled dolgotrajnega napora možganov. Da vsled tega nima učiteljstvo pravega uspeha pri poučevanju, je samoposebi razifmljivo. A pomanjkanje učnih sob še ni vse, ampak so še te v takem stnaju, da se je bati, da bodo šolske oblasti celo šolo zaprle in se bo tako ukinil pouk. Poslopje dekliške in deške ljudske šole v Tržiču je last tržiške občine. Zato je dolžnost, da skrbi občina za svoje javne naprave in higijeno svojih občanov, zlasti šolskih -otrok v tem oziru. Vse to vedo in vidijo gotovi gospodje pri občinskem odboru, pa se z vsemi štirimi upirajo povišku in popravi, ljudske šole pod pretvezo, da nečejo občine obremeniti. Pač se pozna, da so gospodje starega liberalnega kopita, katerih individualno načelo je »vsak sam za se« vsled česar nimajo zmisla za boljšo bodočnost naše mladine in blagor večine prebivalstva, ampak le za gotov krog takozvanih »boljših ljudi«, da ti ne bi plačevati previsokih davkov, katerih pa v resnici ne plačujejo sami, ampak prevalijo na ljudstvo. Na jeziku pa imajo isti gospodje najbolj socialno pravično čuteče srce zlasti ob volitvah, ker takrat so zares radodarni. Preko tako važnih šolskih zadev pa tudi delavstvo ne more in ne sme iti. Dev. Mar. v Polju. Dne 29. aprila smo imeli zdrav-stveho predavanje pojašnjevano s kino slikami, katero je priredil Zdravstveni odsek po g. dr. Ivo Pircu o čuvanju zdravja. Dvorana Ljudskega doma je bila natlačeno polna. Pogrešali smo le preveč moških. Zelimd še več predavanj osobito z ozirom na industrijski kraj o jetiki in alkoholu. Ob tej priliki se delavstvo iskreno zahvaljuje Zdravstvenemu odseku in g. dr. Pircu za naklonjenost. kruha ! Ker ga pa Lapornik odtrguje, Uaj ga reže gi. Pamet gospodje. dru- Trboveljska družba praznuje letos 50 letnico obstoja. Da se ta jubilej proslavi je umevno. Družba je svojemu uradništvu v ta namen darovala lepe svote. Od 5 tisoč kron dalje. Menimo da ni ga med rudarji, ki bi jim tega ne privoščil. Saj so tudi trpini. Žalostno, dovolj žalostno je pa, da se prezre — rudarje. To je tiste, ki so skozi 50 let izpostavljali zdravje in življenje za družbo. Tiste ki so trpeli in umirali za družbo. 'Tiste jetične, lačne obraze, ki jih bičajo razni Laporniki. Ali teh res ne vidite ; ali ste nanje pozabili ? Zganite se ! -4- Sijajna zmaga krši. socialistov v Zidanem mostu. Dne 28. aprila t. so se vršile tukaj v cementni tovarni volitve obratnih zaupnikov. Za listo Strokovne zveze tov. delavstva je glasovalo 144 delavcev, za listo Podružnice kemičnih delavcev (soc. dem.) a 38. Skupina strokovne zveze ima vsled tega 5 zaupnikov, nasprotniki pa 1. To je velik uspeh našega dela v kratkem času, odkar smo si priborili tla v nekdaj tako rudečem Zidanem mostu. hude potrebe, iskati zavetja v strokovnih organizacijah, kjer se s skupnimi nastopi bori za svoj življenjski obstanek. Za višje cilje, ki ga ima strokovna organizacija, se ■■ je pa naš delavec vedno premalo zanimal. Ta čut za potrebo združevanja se je dvignil šele po vojni. Delavec se je zavedel : Enaki smo si po trpljenju in cilju, zatorej bodimo enakopravni in združimo se. Celo kmetski delavci so spoznali to in v njihovih vrstah se je pojavila silna zahteva po organizaciji. Vse povojne prilike so seveda to zavest same po sebi še podkrepile. Pri tem pa smo pozabljali na vzgojitev potrebnih'moči. ki naj vodijo v bodočnost delavski pokret. Tako stojimo danes nasproti velikim nalogam brez mladih, čilih, izobraženih sil. Verno pa, da bomo dosegli samo to, kar bomo sami ustvarili z delom., Če danes grajamo kapitalistični družabni red, če si želimo obratnih svetov in če zahtevamo socijalizacijo, se moramo v prvi vrsti zavedati, da bo vse to izpeljivo šele tedaj, ko bo delavstvo tudi sposobno prevzeti produkcijo popolnoma v svoje roke. V to svrho se je ustanovila v Ljubljani »Krekova mladina«. Lep cilj in silna naloga ! Pri dobri volji in ob resnem delu nikdar neizpeljivo. Zato : Naprej ! Politika je boj — organizacija je moč! A. Semenič. Krekova mladina. Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina &. Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1. Potrebno in umestno je izspregovoriti na tem mestu nekaj besedi v pojasnilo vsem bratskim društvom in prijateljem o pomenu in namenu »Krekove mladine«. Zadnje leto smo vedno bolj in bolj čutili potrebo, da se ustanovi delavska mladinska organizacija ; kajti opažalo sc je, da pešajo strokovne organizacije v mnogih ozirih baš zaradi pomanjkanja organizatotično sposobnega naraščaja. Ob pogledu na delo, ki čaka naše strokovne organizacije na gospodarskem in socialnem polju, uvidimo takoj, da nam manjka ravno pri delavski mladini zadostno število ljudi, ki bi jamčili, da bodo sposobni, ustreči težkim nalogam organizacije. Je to deloma ena posledica svetovne vojne. Kakor kmetski, tako tudi mestni delavec ni pred leti čutil tako Jugoslov. strok, zveza. Celje. Članstvo J. S. Z. se opozarja na soc. izobraževalne večere, ki se vrše vsako sredo zvečer ob 7. uri v tajništvu pri »Belem volu«. Člani lahko povabijo seboj svoje tovariše somišljenike. Tajništvo J. S. Z. v Celju. Skupinam celjskega okrožja J. S. Z. Opozarjamo vse odbore, da uredijo poslovne knjige, statistiko članstva, članske knjižice itd., ker v doglednem času izvrši tajništvo revizije združene s članskim sestankom. Čas in način revizije se naznani skupinam pravočasno. Pripravite se, da uredimo poslovanje in svoje vrste. Katera skupina želi za shod govornika, naj to javi vsaj 6 dni poprej tajništvu, ter ob enem naznani natančen čas in kraj shoda. Binkoštne praznike vporabite za utrditev in razmah vaše organizacije, ter za pridobivanje naročnikov »Pravice«. Tajništvo J. S. Z. v Celju. Štraik v Zagorju. Iz rudarskih revirjev. Rudarji Zagorskih revirjev so v soboto 12. t. m. prenehali stavkati. Štiridnevna stavka je bila izraz nejevolje, da Trbovelj, prem. druž. ne odpusti inženirja Lapornika. Imenovani je namreč nestrokovnjak in kot tak škoduje družbi in rudarjem. S svojo nespretnostjo je povzročil stotisoče škode, rudarje pa tira še v Večjo bedo. Znano je, da so rudarji in to akordanti, družinski očetje pri njem zaslužili komaj 17. dinarjev. Vsa njegova taktika je ena sama nepravilna poteza. Sicer pravijo, da došla komisija pod vodstvom ravnatelja Skubica ni ugotovila nikakih nerednosti. Mi pa poznamo te vrste komisije in opozarjamo družbo, naj vkljub nasprotni ugotovitvi komisije, Lapornika premesti, ker bodo sicer čez teden dni zopet obstala vsa — kolesa. Saj ne počenjajo tega iz nagajivosti. Toda živeti hočejo. Za trdo delo — flMT Ustanovljena leta 1911. Hranilnica kmetskih občin Dunajska cesta št. 38 v hiši Zadružne zveze nasproti „Bavarskemu dvoru". Hranilnica kmečkih občin sprejema In obrestuje hranilne vloge po 5%. Rentni in invalidni davek plačuje od 1. julija 1922 dalje hranilnica sama. — Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadu rstvom posebnega komisarja kot zastopnika pokrajinske uprave v Ljubljani. Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo. Naročajte * SOCIALNO « » mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja. Urejujejo: Gosar, Fr. Terseglav in dr. dr. A. Gosar', Fr. Terseglav in dr. Engelbert Besednjak. Naročnina za l. 1923 znaša: za Jugoslavijo 40 D, za inozemstvo 50 D., posamezna štev. stane 5 D. Dobi se še tudi celoten I. letnik za ceno 30 D. Naroča se pri upravi „Socialne Misli", Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kolportalni oddelek, Poljanski nasip 2. Pri trgovcu pazi na znamko in vtisnjeno besedilo GAZELA MILO Kupujte le pri tvrdkah* Hi ipserirajo v „PRflVIGI“! KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA MIROSLAV BIVIC Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za oenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del. VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV. Cene nizke I Postrežba točna I Delo solidno I II ll IIIII VALENTIN VOJSKA, pleskar in ličar Ljubljana, Cerkvena ulica št. 11 Vaše blagorodje! Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom, naj se obrne na naslov Fr. P. Stare, slikarski mojster Ljubljana, Florijanska ulica. se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. DELO SOLIDNO! CENE ZMERNE! Vairarna Ontral" UUMJANA. sv. Petra nasip Kavama nVSIlliai poleg zmajevega mostu poleg zmajevega se priporoča cenjenemu občinstvu za tnnogobrojen obisk- Štefan Mikolič, kavamar. ima I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani bogato izbero manufakture, češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na Kongresnem trgu štev. 2 dobro vino po nizki ceni. Hranilne vloge članov obrestuje po 5%. Člani dobe 3°/o blagovni popust. Pristopnina 10 kron, delež 100 kron. Prijave sprejema pisarna na Kongresnem trgu št. 2 in vse zadružne prodajalne. V Vašem interesu je, da postanete član, članica naše zadruge! Izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar-