RAZVOJ ONKOLOGIJE V OBDOBJU 1938 do 2002 doc. dr. Albert Peter Fras, dr. med. o nko l o š ki inš titut Lj ub lj ana Razvojna obdobja onkološkega inštituta Z odlokom uprave Dravske banovinę je bil leta 1937 ustanovljen Banovinski inštitut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb. Pobudnik ustanovitve in prvi vodja je bil docent dľ. Josip Cholewa, ki se je že kot vodja bľežiške bolnišnice vedno zanimal za rukave bolezni' Zavodu so prostore odredili v stari šempetrski kasarni, kjer smo še danes, te prostoľe pa Smo poimenovali kot stavbo A. Poudariti je treba, da je bilo odprtje že v tedanjih razmeruh pomembna pľidobitev za Slovence, saj so se bolniki z rakom zdravi|i kot drugi bolniki po različnih bolnišnicah v drž.avi. 1. avgusta 1938 so na Banovinski inštitut sprejeli prve bolnike in jih v tem letu obsevali. Prvotni inštitut je imel oddelka z 28 posteljami. obsevali so s tremi rentgenskimi obsevalnimi napľavami, brahiteľapijo pa so izvajali z Ż26 Ra. Obsevalne naprave, ki sojih uporabljali, so bile ob ustanovitvizavoda nove, to so bile rentgenska obsevalna napľava ''stabilivolt", ''Schäffer_Wittejeva'' kontaktna naprava za obsevanje ter "Chaoulova" kontaktna obsevalna naprava za obsevanje iz neposredne bližine. Zanimivo pa je, da so radij za potrebe brahiterapije kupili od pľimarija dr. Pogačnika, ki ga je kot otolog uporabljal že od leta I9Ż8.Pozneje so še radij dokupili tako da smo desetleda imeli na razpolago 460 mg radija. obdobje med Ż. Svetovno vojno je dejavnosti inštituta okrnilo in šele po vojni se je inštitut razvijal naprej. V obdobju po vojni je bil inštitut na silo združen s tako imenovanim rentgenskim zavodom v skupen ''Rentgenološki in radiološki zavod''. Zęleta 1947 'ko se je ustanovila katedra za onkologijo in radioterapijo, se je zavod preimenoval v onkološki inštitut, ostal pa je v sklopu zdruźenih ustanov medicinske fakultete. V tem obdobju so bile zasnovane tudi nove dejavnosti, osnovan je bil centralni Register rakaza Slovenijo z obveznim prijavljanjem rakavih bolezni od 1. januarja 1950, leta 1951 citološka diagnostika in zdravljenje z novimi citostatiki. obdobje v letih od I95Ż - 1960 je pomenilo predvsem intenzivnejši nzvoj posameznih stľokovnih dejavnosti. S pridobitvijo novih kadrov so se razvijale radioterapija,radioťlzika, Zasnovane so bile nove dejavnosti, tako fizioterapija leta 1956, radioizotopna diagnostika leta 1957, epidemiologija in medikosocialna služba pa leta 1958. Za to obdobje je pomembno tudi razvijanje timskega dela. Leta 1955 so začeli prve bolnike obsevati z "Betatronoffi'', k ga je sicer kupil Inštitut "Joźef Stefan". To je bil prvi akcelerator v Sloveniji. Na inštitutu Jožef Stefan so ga uporabljalije za poskuse, vendar je bil tako prirejen, da je bil 8 uporaben Za obsevanje bolnikov z globoko leŽečimi tumorji, pľedvsem s pljučnimi tumorji. Tudi prostorsko seje inštitut razširil s pridobitvijo prostoľov Invalidskega podjetja '' S oče'' in Zav o da za r ehabilitr acij o invalidov iz'' šempetrske kasarne''. Upravnoadministrativna in hkľati tudi denarna vezanost inštituta na zavod kliničnih bolnic (sedanji Klinični center Ljubljana) sta oviľali razvoj inštituta. Prizadevanja za osamosvojitev, trajala so več kot dve leti, so končno dosegla uspeh. Z odlokom takĺatnega Izvršnega sveta (23. junij 1961) je bil 1. augusta 1961 inštitut Zopet ustanovljen kot samostojen zavod. ocenjujejo, da je po osamosvojitvi inštitut vzcvetel. Za to obdobje je pomembno, da je bilo omogočeno ľazvijanje raziskovalne dejavnosti. Leta 1964 so inštitut z odločbo Republiškega sekretaľiata za ľaziskovalno delo in visoko šolstvo uradno priznali kot znanstveni zavod. Vedno več zdravstvenih delavcev je doseglo stopnjo doktoľja in magistľa znanosti, sodelavci so bili deležni nagrade Sklada Borisa Kidriča, inštitut se je vključeval v mednaľodne koopeľativne raziskave. Leta 196Ż je na inštitutu pľičela delovati prva telekobaltna obsevalna naprava ''Gamatron'' v prostorih, zgrajenih na dvorišču stavbe A. Prostorska stiska bolnikov, hospitaliziranih na inštitutu, se je prehodno nekoliko omilila s pľidobitvijo gluhonemnice, pred tem pa je moral inštitut zgraditi še leseno barako za 24 postelj ob Lipičevi cesti. Bivšo gluhonemnico, stavbo ob Zaloški cesti smo adaptirali z lastnimi sredstvi, poimenovali smo jo stavba B. V to stavbo smo poleg bolniških postelj vselili tudi nekatere laboratorije, predvsem pa knjižnico, ,'p.uuň" in gospođaľskďenote (kuhinjo, pľalnico). Šele š pľidobitvi3o bivše Inteľne klinike letaI97Ż, ki smo jo pľav tako adaptiľali s svojimi sredstvi, se je prostorska stiska omilila. V vseh tręh stavbah smo imeli 330 standardnih postelj, pomanjkanje postelj pa smo poskušali omiliti s tako imenovanimi 'zasilkami''. Tako je znašal dnevni stalež hospitaliziranih bolnikov več kot 360. Sele najnovejše smernice zđrav|1eĄarakavih bolnikov s pľehodom na ambulantno zdľavljenje so olajšale vsakodnevno iskanje prostih postelj za bolnike. Drugo tęlekobaltno obsevalno napravo smo kupili |eta 1969 iz sľedstev sklada za gradnjo inštituta. Najpľej smo jo postavili v prizidek na dvorišču šempetrske kasarne, S prevzemom stavbe C, torej bivše interne klinike, pa v prizidek ob njej. Z vselitvijo v teleterapevtski objekt (TRT) smo jo ponovno pľeselili leta 1977. Misli o novem inštitutu so se porodile že v medvojnem obdobju. Celo prvi načrti so še dostopni v našem aľhivu. S predvidevanjem ruzvoja onkologije so bile že Leta 1961 izđelanę strokovnoprogramske ZaSnoVe. Leta 1965 so bili s pomočjo republiških sredstev izďelaniprojekti Zanov inštitut. ZagoÍov|jena so bila sľedstva in lokacija. Po tedanjih načrtih naj bi gradili inštitut na desnem bľegu Ljubljanice. Toda z zakonom o gľaditvi Kliničnega centra iz |eta 1966 se je graditev inštituta preložila. ostali smo brez novega inštituta. Sele z novim zakonom izleta I97I je 9 bilo odločeno, da se pľvi del inštituta, tako imenovani teleterapevstki objekt (TRT), zgraďi na levem bľegu Ljubljanice' Ta objekt skupaj s stavbo D, kjer so ambulante, laboratoriji in bolniški oddelek, je bil dokončan |eta I98Ż. V TRT smo vselili obsevalne naprave, oba telekobalta ter novi linearni akcelęrator. Toda misli na novi inštitut nismo nikoli opustili. Leta 1994 je bila izdelana pľogľamska Zasnova za novi inštitut, leta 1997 pa So se zač.ela gradbena dela in do danes ni dokončan. In še nekateri mejniki v delovanju inštituta: Leta 1970 smo uvedli kombinirano citostatsko zdľavljenje. Leta 1973 je bil na pobudo akademika prof' dr. Franca Novaka, Svetovno znanęga ginekologa, ustanovljen Center zabolezni dojk. S pľidobitvijo prostorov v stavbi bivše inteľne klinike, poimenovane stavba C, so se Sprostili prostori v šempetrski kasarni, tako da si je centeľ zabolezni dojk, poimenovali smo ga po kirurgu prim. dľ. Jožetu Żitn1ku, našel svoj pľostoľ. Ker je v stavbi A ostal tuđi rentgenski oddelek S prvo mamogľafsko ľentgensko napravo (mamograf), je bilo to sicer priročno, vendar so bili in so ti prostori - in takšni so še vedno - neugledni, utesnjeni. Istega leta smo začeli upoľabljati tudi prvi simulator. To je pravzaprav rentgenska napľava' ki omogoča simuliranje obsevalnih polj in pomaga pľi načrtovanju obsevanja. Leta 1975 smo začeli določęvati hoĺmonske receptoľje ter izvedli prvi kĺiokirurški poseg. Zanimivo je, da napravo, ki omogoča tak poseg, uporabljamo še danes, seveda če ni v okvari. Pomemben napľedek smo storili v bľahiteľapiji. Brahiterapija kot del radioteľapije je pri zdravljenju uporabljala kaľ več radionuklidov, najpogosteje pa smo uporabljali radij in iridij. Vse posege smo vľšili ročno, kar je pomenilo veliko obremenitev ľok in celega telesa opeľateja zarađi ionizirajočega sevanja. Leta 1979 pa smo pľičeli zamenjevati radij s cezijem, uvedli smo tako imenovano ''ľočno poznejše polnjenje'' (after loading). Leta 1983 smo kupili Curietľon, prvo mehansko napravo za poznejše polnjenje za ginekološko bľahiterapijo. Pľednost takih napľav je v tem, da se terapevt in negovalno osebje praktično ne obsevajo, ker naprava z aktiviľanjem samodejno vstavi vire sevanja v Že vnaprej vstavljeni nosilec vira v bolnici, pľi posegih ali negi pacientke pa lahko vire začasno ocistranimo. šeie ieta i993 smo kupiii Miniľaci, pľav tako napravo za poznejśe polnjenje, kot vir sevanja se upoľablja iľidij' To napľavo uporabljamo ali smo uporabljali zazačasne vsadke pri zdravljenju ginekoloških oblik raka in ľazličnih vrst raka obsečnice. Leta 1983 je kot samostojni oddelek začel delovati oddelek za psihoonkologijo. l0 Pľostoľi sedanjega onkološkega inštĺtuta Pľvi prostoľi ustanovljenega onkološkega inštituta so bili v ''šempetrski kasaľni''. Iz zgodovine je znano, da je šempetrska kasarna dobila svojo dokončno podobo leta 1780, to je pľed več kot ŻŻ0leti. Začetek šempetrske kasaľne pa sega še dlje, saj so pľav na tem pľostoru stale zgradbe lazarętaže od 13. stoletja naprej. In prav v teh pľostorih so še vedno nekateľi najpomembnejši oddelki onkološkega inštituta, kirurški, intenzivni, diagnostični, brahiľadioteľapevtski. Druga stavba onkološkega inštituta (o.I') je stavba B, bivša gluhonemnica. Poleg bolniških oddelkov smo vanjo preselili knjiŽnico, kuhinjo, del uprave in lekarno, knjižnico. Z zmanjśevanjem posteljnih kapacitet smo V stavbo B preselili še Registeľ raka za Slovenijo. Keľ je bila v 60.letih vedno hujša prostorska stiska, Smo V letih 1966-67 postavili pľovizorij, paviljon s 24 posteljami za ginekološke pacientke. S pľidobitvijo stavbe C leta 1973 smo pľovizorij kot bolniški oddelek opustili, vanj pa naselili upľavo. Leta I98Ż smo dogľadili stavbo D ob objektu TRT, vanj smo poleg bolniškega oddelka D II naselili v prvo nadstľopje patocitološki in patohistološki laboratorij ter računalniški centeľ' Z graditvijo novega inštituta, ta bi morala biti končana leta 1999, pńčakujemo da bo letos dokončana vsaj stavba H ob stavbi D, kjeľ bi pridobili dva sodobna bolniška oddelka; v pritličje, namenjeno bodočemu radiološkemu oddelku, pa pa bi vselili ambulante, seveda začasno, dokleľ ne bi adaptirali stavbe D. Klinične stľoke in opľemljenost inštituta Na onkološkem inštitutu so Zastopane tri klinične stľoke: kirurške, ľadioteľapija in intemistična onkologija. Kiruľške stroke so še vedno locirane v stavbi A, le del ginekološke operative ima del hospitala v stavbi C. Radioteľapija z obsevalnimi napravami ima te locirane v objektu TRT, razen bľahiterapevstkega oddelka, ki je v stavbi A. obsevanci so hospitalizirani pľetežno v stavbi C ter delno v stavbi D v drugem nadstropju. Bolniki in bolnice, ki pľejemajo sistemsko zdľavljenje, so hospitalizirani v stavbi B, delno pa na dveh oddelkih v stavbi C in D. Stľoge ločenosti pravzapľav ni, k temu je pripomoglo tudi vedno pogostejše kombiniľano zdravljenje, saj veliko število bolnikov zdravimo z obsevanjem, obenem pa pľejemajo sistemsko zdravljenje. Inštitut razpolaga s sedmimi obsevalnimi napravami za teleterapijo. Dve rentgenski obsevalni napľavi sta namenjeni za povľšinska in paliativna obsevanja, dve telękobaltni obsevalni napravi in tľije akceleľatorji pa za obsevanje globlje- in globokoležečih tumorjev. Z najnovejšim linearnim akceleratorjem bomo dosegli poleg natančnega globinskega obsevanja, k temu bo pripomogla priključena 11 načrtovalna naprava zatridimenzionalno načľtovanje, tudi obsevanje z elektľoni, in to predvsem tumoľjev, ki ne segajo pregloboko in ni zaźeleno, da bi bile struktuľe pod njimi po nepotľebnem izpostavljene ionizirajočemu sevanju. Internistična onkologija Se nedvomno najhitľeje razvija' Na ľazpolago so vedno bolj aktivne učinkovine zazdrav|jenje solidnih tumoľjev in sistemskih obo|enj.Za svetovnim ľazvojem skoľajda ne zaostajamo, poudaľiti pa je treba, da je sistemsko zdravljenje med najdľažjimi. Poleg tega sistemsko zdravljenje spľemljajo toksični sopojavi. Zapleti, zlasti po agľesivnem sistęmskem zdľavljenju, so pogosti, Zato so nujni posebno opľemljeni prostori. Graditev in opremljenost takih pľostorov sta pľedvidena v stavbi D po adaptaciji in nadgľadnji' Zelo je poudaľjeno timsko delo. To pomeni, da pri odločitvi o postopku zdravljenja Za posameznega pacienta pravzaprav nikoli ne odloča en sam specialist, temveč je v strokovni skupini, ki spĘema odločitev, več stľokovnjakov različnih strok. Znano je, da danes 28vo rakavih bolnikov pozdravimo s kirurškim posęgom' I8vo z obsevanjem, 87o s kemoteľapijo in 67o s kombinacijo radioterapije in kemoteraplje. Zavedati se je treba, da kombinacije vseh načinov zdravljenja raka vedno bolj vstopajo v standardna zdravljenja in le skupina različnih strokovnjakov lahko izbeľe najbolj ustrezen način zdravljenja. Za delovanje kliničnih stľok in številnih raziskovalnih dejavnosti so potľebni tudi ustrezno opľemljeni laboľatorijski oddelki, prav tako pa tudi specialna knjižnica. Gotovo so oddelki za patomorfologijo, patocitologijo in tumoľsko biologijo vključno z laboratorijem Za tumoľske označęva|cę med najbolj pomembnimi za vso dejavnost na inštitutu. Da pa Smo lahko povsem samostojni. so pľav tako potľebne vse druge gospodaľske in administrativne dejavnosti. Danes je vseh sodelavcev na inštitutu več kot 700. od tega je 1 09 visokostrokovnih delavcev, med njimi 87 specialistov različnih stľok, ki So Zastopane na inštitutu. Ker je inštitut učna ustanova, so številni tuđi specializanti vseh strok, skupaj z visokostrokovnimi zdravstvenimi sodelavci 28. Poleg vsakdanjega rutinskega dela poteka na inštitutu Ż4 znanstvenoľaziskovalnih študij, med katerimi so nosilci raziskovalnih tem kar v đvajsetih pľimerih z inštituta. Hkľati poteka kar 30 kliničnih študij. Tudi publicistična dejavnost je bogata, sodelavci inštituta objavljajo svoja dela v najbolj priznanih znanstvenih in strokovnih revijah po svetu ter samostojnih publikacijah. Inštitut dvakĺat na leto izdaja strokovno revijo onkologija' od prvega iziďa je minilo že šest let. V reviji s svojimi sestavki sođelujejo visokostrokovni sođelavci inštituta in je namenjena vsem slovenskim zdľavnikom. Zdravstvena nega in oskrba onkološkega bolnika sta danes visokostrokovni dejavnosti' Vseh zaposlenih v tej dejavnosti je na inštitutu več kot ŻŻ0. Z ľazvojem stroke lahko pľičakujemo, da se bo ta dejavnost še ľazšiľila, saj se mora kot vse pľeostale onkološke stroke nenehno ľazvijati in dopolnjevati. In ne nazaďnje, svoje znanje in dognanja je dolžna posredovati tudi drugim lŻ zdravstvenim delavcem. Zavedati se moramo' da inštitut ne more oskĺbeti vseh obolelih za ľakom, zdľavljenje in nega pa Se morata nadaljevati tudi tedaj, ko je bolnik že zapustil našo ustanovo. Izobraževanje iz onkološke zdravstvene nege je kot obvezeni del pripravništva na inštitutu prisotno že odleta 1989. Zanĺmivo pa je, da v rednem učnem progľamu na Visoki šoli za zdľavstvo onkologija ni pľedmet v ustľeznih smeľeh, Íazen na oddelku za ľadiologijo. In to celo, če vemo, da incidenca ľaka narašča. Skoraj nujno je tľeba v izobražęvalni program za diplomiľane medicinske sestre/zdravstvenike uvesti onkologijo in onkološko zdravstveno nego kot samostojna predmeta. V letu 2003 bo onkološki inštitut praznoval65. obletnico začetka delovanja. Viri: 1. Šavnik L: Zdrav|jenje raka. DZS Slovenije, Ljubljana, 1949 2. Sovinc A, S Plesničaľ' Šempetľska vojašnica - poskus vrednotenja kulturnega spomenika. Med razgl 1989: Ż8: 56I-575 3. 35. obletnica začetka dela onkološkega inštituta v Ljubljani. 1938-1973. Ljubljana 1973 4. onkološki inštitut v Ljubljani' 1938 - 1978, onkološki inštitut v Ljubljani, Ljubljana, 1978 5. onkološki inštitut v Ljubljani 55 let 1938-1993' Ljubljana 1993 13