Kdor na zlo ne reagira, ga podpira (Iranski pregovor) frizersko - kozmetični studio lica Oktobrske revolucije 2 naročila sprejemamo na tel. 05 64 00 512 AVTO SOLA BISER Drevored I.Maja 41, Izola www.biser-as.si tel.: 05/ 641 74 48 Mob. 041 685 VSAKA ŽARNICA ŠTEJE Občinska svetilna komisija je na zahetvo zainteresiranih občanov ponovno preštela vse žarnice, ki v teh dneh svetijo na izolske ulice in parke. Po še neuradnih podatkih so prešteli 8514 žarnic, od tega je bilo 82 pregorelih. Sporočili so, da 4210 žarnic sveti za Tomislava Klokočovnika, 4212 pa za Bredo Pečan. Svetilna komisija je še sporočila, da pri ponovnem štetju ni bilo nepravilnosti, le nekateri člani komisije so se pri štetju malce opekli. Že po teh podatkih je jasno, da je neznano kam izginilo 10 žarnic, ki naj bi določile zmagovalca. Ob normalnih decembrih bi tako pomanjkanje zagotovo minilo brez opazk. Tokrat pa je drugače, saj pri določitvi zmagovalca šteje vsaka žarnica. Komisija ni vedela pojasniti, kje naj bi te žarnice bile. Možno je, da jih je kdo med štetjem enostavno odvil, morda sp končale kot dekoracija na jelki v Domu upokojencev. Skupina zainteresiranih občanov, združenih pod imenom »Žarnice so naše« je že napovedala pritožbo na Agencijo za elektrodifuzijo. Ta ima mesec dni časa, da določi uradnega zmagovalca. Po naših podatkih se odgovorni na agenciji najbolj nagibajo k temu, da bi Izoli v naslednjih štirih letih enostavno izklopili elektriko... (Darjan (pre)Gorela) RIBARNICA BO, RIBE PA... Obnavljanje oziroma kar prezidava stare ribarnice se nadaljuje in zdaj je sprememebe videti tudi v notranjosti tega izstopajočega izolskega objekta, ki ga najdemo tudi na najstarejših izolskih fotografijah in razglednicah. Prav kmalu naj bi v objektu spet zadišalo (zasmrdelo za nekatere) po ribah, seveda če ne bo ulov takšen kot v zadnjem obdobju, ko ribiči ne ulovijo niti za nafto. Če pa že kaj ujamejo, potem večji del ulova konča na borzi v sosednji državi. Bodo v drago obnovljenem objektu res prodajali ribe le trije ali štirje mali ribiči? Če je tako, potem smo denar vrgli proč. Pa bi lahko imeli taverno, skoraj takšno kot jo imajo v sosednjem mestu. -_____________________ ............ 2. Edi Dečman 3., 4. Darjan Gorela li Banka Koper Na sončnem nabrežju smo srečali ekipo Tv Koper, ki je snemala prispevek za božično kmetijsko oddajo. V njej bo nestor slovenskega kmetijskega novinarstva Vlado Ostrouška gostil tudi vedeževalko Ivico Cvikel, ki je s kart napovedovala srečo kmetovalcem v letu 2007. Baje bo letina dobra in tudi suše nebi smelo biti. Če je napovedala tudi višino skorajšnje Vladove pokojnine nam ni uspelo izvedeti... Gradimo, gradimo, nikoli ne spimo, gradimo v nebo, v zemljo vrtimo, pred zimo bežimo. Za keš, na puf, na lizing,kredit, čisto vse, mi znamo zgradit. Kdor bi rad imel gradbišče, lahko tukaj nas poišče. Zazidamo vam kar želite, povečamo vam gabarite, potešimo apetite. KMETIJSTVU DOBRO KAŽE tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola Izdelki za zdravo življenje Kristanov trg 1 - tržnica URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30-15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30-12.00 Lokalne volitve 2006 ZUPANOVA NENAVADNA UPOKOJITEV Slišali smo zgodbo o delavki republiškega javnega zavoda, t ki so ji po dveh tednih upokojitve sporočili, da so se ■ zmotili in da mora oddclati še devet mesecev. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi našemu začasnemu županu Antonu Juriševiču, ki ima zdaj za seboj že devet dni nepričakovanega povratka v "redno službo". V teh devetih dneh se mu je zgodilo verjetno več stvari kot v vseh letih od upokojitve. Najprej je moral doživeti nočno sejo občinskega sveta do petih zjutraj, potem je moral prevzeti nekatere naloge župana, spet nastopiti (skoraj) redno službovanje, opraviti nekaj protokolarnih nalog, predvsem pa se soočiti s problemi za katere je verjel, da mu bodo prizanešeni. Med slednje zagotovo sodi tudi nekakšna neuradna »inšpekcija« predstavnikov stranke Izola je naša, za katero se je kasneje izkazalo, da ni bila niti potrebna niti primerna, saj začasni župan v nekaj dneh pač ne more niti ne zmore opravljati del, ki bi ogrožala normalno poslovanje občine. Seveda pa se srečuje tudi z nekaterimi postopki, ki bi ob »normalnem izidu volitev« pripadli novemu »pravemu« županu. Gre predvsem za dogovarjanje o vodenju svetniškega kluba, ki naj bi ga sestavljal po en predstavnik vsake stranke ali liste, ki ima svetnika v občionskem svetu. Vendar pa je neuradno že slišati, da bi nekateri radi tudi drugačna razmerja. Verjetno pa si je še manj želel kadrovanja v občinski upravi, saj je med drugim znano, da je dosedanji vodja Urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine, Jadran Bajec, že odšel s te funkcije, zato se morajo na občini odločiti, kdo bo, vsaj začasno, prevzel vodenje tega pomembnega urada. Vsi se strinjajo, da je treba novega vodjo iskati med že zaposlenimi, le glede kandidatov si niso čisto enotni. Eni podpirajo imenovanje Ane Jamnik, drugi pa so za vrnitev nekdanje vodje, Jane Purger Gojanovič. VOLITVE V IZOLI ali Koga je strah odprtih omar? Ker se je javnost po pestrem volilnem dogajanju omejila na razpravo o pravici do pritožbe, sodnem razpletu in pristojnosti, bom svoj pogled skušal orisati „bolj po domače". Nekateri pravijo, da bi se Klokočovnik moral sprijazniti z rezultatom in pozabiti na pritožbo. S tem se ne strinjam. Prvič: ker je ena od osnov demokracije ravno ta, da se mnenje drugače mislečih sliši, preveri in če je le mogoče tudi upošteva. Vsak postopek, če je demokratičen in pravičen, dovoljuje pritožbo. Seveda ne kar tako, pač pa tehtno in podkrepljeno z dokazi, kar pa pritožba Klokočovnika gotovo je. Nenazadnje to priznava tudi Pečanova, ki se (čeprav pritožba ni uperjena proti njej, pač pa proti rezultatom) pred Klokočovnikom preuranjeno brani. Kot bi vedela, da bo ravno Klokočovnik s pritožbo uspel. Drugič: ker je ravno Pečanova v nedeljo po prvih rezultatih, ko ji je grozil poraz, v oko kamere odločno napovedala lastno pritožbo zoper njej neugoden rezultat. Tretjič: ker se mi zdi že sama prisotnost sina in moža Pečanove v volilnih organih dovolj tehten razlog za ponovno preverjanje volitev. Razum pravi, da obstaja vsaj možnost, če ne kaj več, da bi lahko bilo kaj narobe. Pa to ni vse. Konkretnih dokazov je veliko več! Klokočovnikovo pritožbo je Občinski svet vrnil v ponovno presojo Občinski volilni komisiji. Ni torej odločil kdo bo župan ali kdo ne bo. Sprejel je sklep, s katerim je ugodil pritožbi in pristojnemu organu naložil, da zadevo ponovno preveri. Ugotovil je torej, da obstaja utemeljen sum, da je z rezultati nekaj narobe. In zdaj mu Pečanova jemlje to pravico, češ da je politični organ, svojo pritožbo pa (ponovno, kakor da bi vedela, da bo izgubila) preuranjeno naslavlja na sodišče. Ob vsem tem se mi postavi samo eno vprašanje, ob katerem pa je nujno navesti osnovno načelo, ki glasi: „Prepričan sem, da sleherni Izolan zmore oceniti volilne glasovnice glede na obkroženo ime kandidata in jih prešteti!" Torej: Kdo se boji omar? Koga je strah da bi jih odprli in „volilno gradivo" ponovno pregledali? ZAKAJ? Prepričan sem, da volitve v Izoli skrivajo mnogo presenečenj. Ker sem že po naravi radoveden, predvsem pa ker sem za pošten rezultat, komaj čakam, da kdo odpre omaro in pokaže glasovnice, zapisnike, pisma. Pa naj se šteje. Štejemo pa ja vsi enako... Aleksander KREBELJ To pa menda ni edina kadrovska sprememba, ki se obeta v občinski upravi, vendar nič od enostransko željenega ne bo mogoče brez občinskega sveta. Verjetno bi lažje izpeljali oblikovanje nekaterih najpomembnejših komisij občinskega sveta, saj so kadrovanja v glavnem končana. Pri novoizvoljenih svetnikih je že čutiti željo po sklicu redne ali izredne seje, kjer bi se lotili tudi teh vprašanj, vendar pri drugi strani ni čutiti takšnih interesov. Morda se bodo kaj več dogovorili prav na današnjem srečanju predstavnikov svetniških klubov. V primerjavi s temi nalogami je začasni župan Anton Juriševič sodeloval tudi na dobrodelni dražbi Društva prijateljev mladine in na postavitvi temeljnega kamna za nov stolpič z neprofitnimi stanovanji. V obeh primerih je bil kar nekako v senci prejšnje županje Brede Pečan, ki je seveda še kako povezana z obema dogodkoma, zato te svoje vloge ni kar tako odstopila začasnemu, sicer koalicijskemu, županu. Nekaj pa je res. Že skoraj mesec dni smo brez župana in glej ga zlomka, nič pretresljivega se ni zgodilo. Morda pa bomo na koncu spoznali, da urejena lokalna skupnost z dobro občinsko upravo lahko funkcionira tudi brez župana. No ja, čisto tako le ni, poveličevanje njegove vloge pa je tudi odveč. Pritožba Brede Pečan na upravno sodišče "TOŽIMO, KER VEMO, DA IMAMO PRAV" Breda Pečan je v torek medijem predstavila pritožbo zoper sklep Občinskega sveta Občine Izola z dne 5. decembra 2006, ki jo je vložila na upravno sodišče v Nosi Gorici. Šestnajst strani dolgo pritožbo je pripravil in v glavnem predstavil Matej Podlipnik iz odvetniške pisarne Mira Senice. Breda Pečan je ob tem dejala, da so v uspešnost pritožbe popolnoma prepričani. PRITOŽBA V TREH DELIH Pritožbo so razdelili na tri dele. V prvem delu so izpostavili procesne napake, ki naj bi se pojavile pri odločanju občinskega sveta. Podlipnik je prepričan, da zakon ne daje podlage za izrek sklepa, ki Občinski volilni komisiji predlaga, da razpiše drugi krog volitev v celoti, saj se Občinski sveti sklicuje na določbo, ki se ne nanaša na ponovljene volitve. Zakon v primeru I nepravilnosti predvideva le ponovitev. glasovanja na posameznem volišču, ne pa ponovitev volitev v celoti. Poleg. tega pa, kot je pojasnil Podlipnik ! sprejeti sklep Občinskega sveta ne navaja natančno kateri pritožbi je dejansko ugodil. Odvetnik je še poudaril, da je o ugoditvi pritožbe občinskega sveta glasoval tudi sam kandidat Klokočovnik, kar je v nasprotju s Klokočovnikovim zatrjevanjem in nestrinjanjem glede prisotnosti Alojza Pečana (moža Brede Pečan) in njenega sina v organih lokalnih volitev. OBČINSKI SVET NAPAČNO RAZLAGAL ZAKONE Podlipnik meni, da je občinski svet v večini primerov napačno interpretiral določbe zakona o lokalnih volitvah. Po njegovem mnenju bi morala Občinska volilna komisija presojati le ugovore, ki jih kandidati podajo na OVK in te ni sprejemljivo širiti na nove domnevne kršitve, ki še niso bile znane. Povedal je še, da so bile navedbe v Klokočovnikovem ugovoru Občinski volilni komisiji precej drugačne od tistih v pritožbi na občinski svet. NAPAČNA ZAKONODAJA Breda Pečan je ob tem dodala, da je napaka že v samem Zakonu o lokalni samoupravi, ki govori o tem, da o pritožbi na izvolitev župana lahko odloča občinski svet. Ta pa je politični organ, ki tako odloča o drugem političnem organu, kar ni sprejemljivo. Po njenih besedah naj bi upravno sodišče po vsej verjetnosti odločilo njej v prid. “Po vsej verjetnosti bo sodišče odločilo v prid naši strani. Če ne bi tako razmišljali, se sploh ne bi pritožili,” . Novogoriško Upravno sodišče naj bi tako v roku enega meseca odločilo v zadevi. Breda Pečan upa, da bo izdalo t.i »Meritorno sodbo« in tako samo odločilo o tem, ali je pritožba upravičena in zadeve nebi vrnilo na odločanje Občinskem svetu. (D.G.) Lokalne volitve 2006 "V IZOLI SE NE POČUTIM VEČ VARNE" Petek, dobrodelna dražba, kjer so bili prisotni tudi izolski veljaki. Dogodek z dobrim namenom je potekal v mirnem in prijateljskem vzdušju, izgledalo je, da smo tudi v Izoli sposobni preseči politična nasprotja in skupaj združiti moči za dober namen. Po uspešni dražbi in prijetnem vzdušju ob kozarčku, se družba še ne odpravi domov, saj je petek in se lahko v soboto malo dlje spi. Pa gremo še na pijačo v krogu prijateljev. Pogovor poteka zunaj lokala, družba je mirna, nikogar ne motimo. Očitno ljudem za »šankom« v lokalu nismo všeč, ker kmalu pride nekdo pogledat kdo sedi pri mizi. Morda malo opit se čez nekaj časa vrne in besedno napade enega pri mizi. Poskušamo ga na lep način odsloviti, vendar kot da ne sliši naših besed, približa se in z dvignjenim glasom nadaljuje z žaljivkami. Poskušamo nadaljevati pogovor in ga ignorirati, vendar pristopi še bliže. Spet ga poskušamo na lep način odsloviti in ga prepričati naj nas pusti pri miru, pa pristopi k mizi in na 15 cm razdalje grozi drugemu članu pri mizi. Samo nemočno gledamo kdaj bo osebek še fizično napadel koga izmed nas. Prestrašeni in zgroženi pokličemo policijo. Medtem se oseba umakne in nam z razdalje grozi, da če pokličemo policijo »bomo že videli kaj sledi«. Policija hitro ukrepa, takoj so pri nas, vendar je oseba že pobegnila. Po prijaznem pogovoru s policistoma se izkaže, da je oseba poznana. Obljubijo, da bodo ukrepali, če ga srečajo, vendar je očitno, da se je nekam skril. Vseeno nam svetujejo naj bomo nekoliko previdni, ko se bomo vračali po ulicah Izole do avtomobilov na parkirišču. Z nelagodnim občutkom zapustimo lokal in na srečo dobimo prevoz do avta, parkiranega na obrobju mesta. Ne vem kako bi bilo, če bi morali peš čez mesto, grožnje so zvenele zelo resno. Morda je zanimivo tudi to, da so bile napadene osebe v naši prijetni družbi trije na novo izvoljeni svetniki v Občinskem svetu, verjetno ne tisti, ki bi bili najbolj poslušni oblasti ki se poslavlja, zato razmišljam ali takšen dogodek nima poleg nasilniškega tudi političnega ozadja. Kasneje se namreč izkazalo, da se oseba, ki nam je grozila, predstavlja kot »varnostnik županje«, pri tem verjetno misli na bivšo županjo. To je tudi zelo verjetno, saj smo ju prej isti večer videli skupaj v družbi. Verjamem in upam, da ga. Pečanova ni direktno vpletena ter da se zaveda, kakšne ljudi ima okoli sebe. Prosim jo, naj v svojem štabu in bližji okolici umiri strasti. Že prazne Izolske ulice samo po sebi niso najbolj mamljive za sprehode, po takem dogodku pa vsekakor ne bom več hodila po mestu brez primernega spremstva. Z.J. 60ejui$ Salon ~a nego telesa lesola, Smrekarjeva 12 tel.: 05/ 641 66 65 ODPOČITE SE OD NAPORNEGA VSAKDANJIKA IN BODITE LEPI, VITALNI IN SPROŠČENI V NAŠEM SALONU VAM PONUJAMO ŠIROK IZBOR STORITEV: - NEGA TELESA IN OBRAZA - PROTICELULITNI IN SHUJŠEVALNI PROGRAMI - NEGA NOG - PEDIKURA - DEPILACIJA - LASERSKO ODSTRANJEVANJE PREKOMERNE PORAŠČENOSTI PRAV TAKO LAHKO UŽIVATE V PRIJETNIH ROČNIH MASAŽAH, KI IMAJO BLAGODEJNI PROTISTRESNI UČINEK PODARITE LEPOTO IN DOBRO POČUTJE! PODARITE DARILNI BON IN RAZVESELILI BOSTE VAŠE NAJBLIŽJE. J JURČEK IZ ZIMSKE TRGATVE Takšnega, enokilskega jurčka sta v Brkinih našla Gregor in Suzana Mezgec. Pravzaprav je šlo bolj za slučajno najdbo, saj je za gobe zdaj vendarle nekoliko prepozno. A ob letošnji zimi je vse mogoče. Tudi to, da bo jurček prej v časopisu kot v loncu. SRNE NISO LE NA RAZGLEDNICAH Lovska družina Izola obvešča lastnike oljčnikov in lastnike vrtnin, daje do pomladi velika verjetnost paše srnjadi v nasadih oljk in po vrtovih. Srnjad, v obdobju zime in v začetku pomladi, kaj rada obgrize mlade sadike oljk in obere najboljši radič. Zato priporočamo ograditev olčnikov in vrtov s ustrezno mrežo ali pa vsaj uporabo kemičnih repelentov za odganjanje divjadi. V kolikor menite, da je škoda, ki jo je povzročila divjad, velika, kljub temu, da ste nasad ustrezno zaščitili, lahko o tem pisno obvestite Lovsko družino Izola na naslov: Lovska družina Izola, Baredi 20, ali pa še pred tem obvestite gospodarja LD Izola, Silva Koreniko iz Kort. Ob tej priložnosti pa vsem bralcem Mandrača in Izolanom želimo tudi vse naj...v letu 2007. Zoran Kosmina, predsednik LD Izola ZAVOD ZDRAVSTVENI DOM IZOLA Organizira kratke delavnice za Ohranitev zdravja V četrtek, 14.12.2006 od 16:30 v prostorih sejne sobe ZD Izola II. nadstropje. Udeležbo priporočamo vsem, ki imate povišan krvni sladkor, krvni tlak, holesterol, želite zdravo živeti in spremeniti življenjski slog, se izogniti stresu,.. Informacije lahko dobite pri Majdi Herbst,dipl.m.s., po tel 05/ 663 50 52 ali GSM 041-640-294. Mestna knjižnica Izola Vas prisrčno vabi na predstavitev knjige Evgena Geča: Skrivnosti lepote v četrtek, 14. decembra ob 19. uri, v čitalnico Mestne knjižnice Izola, Ul. Osvobodilne fronte 15, Izola Evgen Gec je rojen v Kopru. Po poklicu je lepotni oblikovalec obraza (vizažist), kije svoje dolgoletne izkušnje in znanje zajel v knjigi. Na predstavitvi bo razkril številne skrivnosti uporabe ličil in pripomočkov za različne namene, tako v vsakdanjem življenju kot za posebne primere. KNJIŽNA ČAJANKA V MKI Knjižne čajanke so namenjene starejšim ljudem, predvsem babicam in dedkom, ki radi berejo svojim vnučkom. V sproščenem klepetu ob čaju in piškotih jim predstavimo najboljše nove knjige za otroke in mladino, vključimo pa tudi nekaj predlogov branja za odrasle. Slikanica z naslovom Snežakov prvi božič pripoveduje, kako je snežak spoznal, zakaj je božič nekaj posebnega - dobival je namreč različna darila ... Tudi mi jih bomo izbirali med knjižnimi novostmi. Med slikanicami bomo predstavili še novi slikanici Božični vranček Rasputin najde srečo in 10 malih angelčkov. Prav posebna pa je slikanica, ki jo je izdala Založba Mladinska knjiga: za ilustracije v Pepelki Jacoba in Wilhelma Grimma je slovenska akademska slikarka Alenka Sottler na letošnjem Bienalu slovenskih ilustracij prejela nagrado Hinka Smrekarja za leto 2006. Roman v stripu je nov literarni žanr, ki bo navdušil tako ljubitelje slikovne kot tudi besedne govorice. Predstavili bomo roman Odeje avtorja Craiga Thompsona. Predstavili bomo tudi nekaj knjig za odrasle bralce. Naj lepša je knjiga Nobelovega nagrajenca Orhana Pamuka Ime mi je Rdeča, nato pa je tu še najnovejše delo enega najbolj priljubljenih slovenskih piscev Bogdana Novaka Pasja grofica. Knjiga Božič prihaja nam prinaša celo vrsto navodil za domiselne okraske, čudovita darila in slastne recepte. -P---------------------------------------------------------------- Oživljanje sterega mestnega jedra IZO-KARTICA ZA KORISTNE NAKUPE DOMA V teh, vsaj koledarsko prazničnih dneh, Izola daje videz nekoliko pozabljenega mesta, saj na cestah še ni čutiti običajnega prednovoletnega vrveža in izolski mali trgovci se že nekaj časa zavedajo, da so potrošniški tokovi odbrzeli mimo njih k velikim trgovskim centrom. In čeprav ga ni organa na lokalni ravni, ki ne bi govoril o oživljanju starega mesta dejansko ni bilo storjenega veliko in rezultati so vidni ob vsakem sprehodu skozi mesto. Zato smo se v Mandraču odločili za izdajanje takoimenovane IZO-KARTICE s katero bi vsaj prispevali k skupnemu iskanju novih možnosti poslovnega in siceršnjega oživljanja strega mesta pa tudi primestja in podeželja. IZO-KARTICA je pravzaprav udejanjenje starega reka: Pomagaj si sam in (bog) država ti bo pomagala. V mrežo IZO-KARTICE so vključeni: tednik Mandrač kot izdajatelj kartice, obrtniki in podjetniki kot partnerji in naročniki Mandrača kot lastniki kartice. In kako deluje? - Mandrač bo v začetku leta 2007 vsem svojim naročnikom (fizičnim osebam, ki jih je nekaj več kot 1.000), ob plačilu naročnine za prvo polletje 2007 izdal IZO-KARTICO. Kartica je plastificirana in se glasi na ime naročnika, ki z njo uveljavlja popuste pri nakupih v nekaterih izolskih trgovinah ali pri storitvah pri obrtnikih. Popust znaša 10%. Lastnik IZO-KARTICE pridobi tudi pravico do brezplačne objave MALIH OGLASOV, OSMRTNIC, ZAHVAL in ČESTITK v Mandraču. - Izolski podjetniki in obrtniki bodo v polletnem obdobju trajanja naročnine zagotovili dogovorjen popust svojim strankam, ki to uveljavljajo z IZO-KARTICO. Hkrati pa pridobijo pravico do dodatnega popusta pri neomejenem številu objav v tedniku Mandrač. (poleg že uveljavljenih popustov po ceniku). Že prvega dne seznanjanja trgovcev in obrtnikov v središču starega dela mesta smo dobili veliko število pozitivnih odzivov in velika večina povabljenih je sprejela akcijo z veseljem, saj se zavedajo, da brez skupnega nastopanja enostavno ne bo šlo. Do konca tedna bomo obiskali takorekoč vse trgovce, obrtnike in druge storitvene delavce, razmišljamo pa tudi o tem, da bi vključili gostince in še nekatere. Seveda bomo morali postaviti minimalno ceno pri kateri je mogoče uveljavljati popust z IZO-KARTICO. Kdo ve, morda pa postavljamo temelje bodočega konzorcija izolskih trgovcev in obrtnikov. Obrtnike in podjetnike izolske občine, ki bi želeli sodelovati v tej akciji, pa smo jih morda spregledali, pozabili ali jih preprosto nismo dobili pozivamo, naj nas pokličejo na telefon 040 211 434, da se dogovorimo o sodelovanju. MANDRAČ BREZ INFLACIJE Naročnikom Mandrača sporočamo, da bodo v naslednjih dneh prejeli položnico za plačilo naročnine za prvo polletje leta 2007. Višina naročnine ostaja nespremenjena, saj se zavedamo, da smo časniki takorekoč nenehno na situ naših bralcev in naročnikov. Položnice so še izpisane v tolarjih in v tolarjih boste naročnino lahko plačali do 31. decembra 2006, po tem datumu pa boste morali na pošti ali banki izpisati novo položnico v Eurih. Vsi, novi in stari naročniki, bodo po plačilu naročnine prejeli IZO-KARTICO, ki bo veljala toliko kot naročnina, torej do julija 2007. Tudi z njo Mandrač ostaja pomemben del Izole. ELTA KABELSKA TELEVIZIJA IZOLA Vsem našim strankam in krajanom Izole voščimo vesele Božične praznike in srečno Novo leto 2007 Ai nostri clienti ed a tutti gli abitanti dTsola Auguriamo un Buon Natale ed un felice Anno Nuovo 2007 SKORAJ MILIJON ZA ZVEZDICE Klub ne preveč agresivni reklami se je v veliki dvorani palače Manzioli v petek zvečer zbralo presenetljivo veliko udeležencev ali vsaj opazovalcev dražbe slik, ki so jih za Društvo prijateljev mladine Izola prispevali izolski in ne le izolski likovniki. Kot je že nekaj let v navadi so umetniki, ki imajo v Izoli ateljeje za en tolar oziroma delujejo v katerem od izolskih likovnih društev, darovali svoje slike in na ta način omogočili izolskemu DPM-ju ter skupini Zvezdice, da pride do prepotrebnega denarja za svoje delovanje, ki ga nameravajo zdaj širiti tudi na podeželje. Tako je v pozdravnem govoru povedala predsednica društva Ana Jamnik,poslanka v državnem zboru,Breda Pečanpa je spomnila na tradicijo takšne humanitarne akcije, ki šteje že pet uspešnih izvedb. Tokrat je svoja dela prispevalo 18 umetnikov, z izjemo najdražjega pa so prodali prav vsa in tudi kupcev je bilo veliko, saj sta le dva dražbenika kupila po dve deli. Najvišjo ceno je dosegla slika Milenke Arsemovz naslovom Zlati časi, katere cena se je s 50 tisočakov z dražbo kar podvojila. Za razbremenitev ozračja so tudi tokrat poskrbeli glasbeniki. Vladka Gojak je nastopila s kitristom Markom Stropnikom, kasneje pa pritegnila tudi Danilu Kocjančiču, ki je zapel nekaj svojih uspešnic. Svoje sta dodala šeVlado Jeremičs pesmijo Romanca na svetilniku in Mef z eno novo in eno staro. Povejmo še, da so delavci in sodelavci društva prijateljev mladine iz Izole, ki si iskreno želijo trajnejše ureditve svojega statusa, pripravili razstavo fotorafij o svojem delu, v vinskem baru Manzioli pa je bilo pesem slišati še pozno v večer. Stanovanja za Izolane KAMEN NA KAMEN - LIVADE ZAHOD Orkester »Mužika sv.Lazarja« iz Boršta je sredi blatne njive, kjer so bili včasih vrtovi izolskih kmetov, gradbinci pa so jih spremenili v gradbeno polje, s koračnicami pričakal nekaj Občinarjev, svetnikov in slučajnih mimoidočih. Brez velikih besed in govorov so na hitro položili temeljni kamen za prvega od štirih novih blokov, v katerem bo 49 stanovanj. In če se ob tem sprašujete kdo bo v teh stanovanjih čez dobro leto stanoval, koliko jih boste lahko kupili, koliko pa najeli, vam ne moremo pomagati. Ker Občina in Gorica Leasing, ki v gradnjo investirata, tega enostavno še ne vesta. Na občini pravijo, da bodo držali obljubo, po kateri bodo lahko izdani svoje staro in manjše stanovanje lahko zamenjali za novo in večje, če ga ob tem 15 let ne bodo prodali. Kakorkoli, kriteriji bodo znani nekje do februarja, neuradno se govori, da naj bi cena kvadratnega metra znašala okoli 1250 evrov. Občina Izola in Gorica Leasing sta v gradnjo naložila 900 miljonov tolarjev, stolpič so narisali v štanjelskem podjetju MD2, gradili pa bodo ljubljanski gradbinci družbe Gradis. V enem letu bodo zgradili tri etaže in mansardo, v katerih bo 49 stanovanj, velikih od 30 do 80 kvadratnih metrov, v garaži pa bo 112 parkirnih mest. Kako bo nov stolpič izgledal nam ni uspelo izvedeti, po predstavitveni brošuri sodeč pa obljubljajo blok v mediteranskem slogu s velikimi balkoni in pročeljem v kamnu in ometu. Ker so to obljubljali vsi dosedanji investitorji v podobne novogradnje, pa so se končni izdelki bistveno razlikovali od papirnatih opisov, nestrpno čakamo na prve slike... (Darjan Gorela) BO BELVEDERE DOBIL NOVE LASTNIKE? Lastnik družbe Belvedere Nikolaj Ulijanov, ki prihaja iz Samare v Rusiji, se je odpovedal osem milijonov evrov vredni naložbi v prenovo hotela Belvedere. Zanj išče vlagatelja ali kupca, izolski hotel Marina pa ohranja v svoji lasti. "Ulijanov, ki je družbo kupil pred petimi leti, je zaradi dolgotrajnega postopka izgubil voljo za prenovo hotela na Belvederju. Zdaj išče vlagatelja ali kupca," pravi Branko Seljak, direktor Belvederja. Družbo so razdelili na dva dela - novi družbi sta. Hotel Belvedere in Hotel Marina. Izolski hotel namerava Ulijanov obdržati v svojih rokah, na območju svetilnika, kjer je prav tako lastnik zemljišča, pa načrtuje depandanso v okvirni vrednosti 150 milijonov tolarjev (626 tisoč evrov). Lokacijski načrt za skoraj dve milijardi tolarjev (osem milijonov evrov) vredno prenovo hotela Belvedere je bil potrjen lani. Projekt predvideva 80 sob, center dobrega počutja z bazenom, pa tudi novo cesto. "Od občine smo za 400 milijonov tolarjev kupili še 12 tisoč kvadratnih metrov zemljišča," razlaga Seljak. Načrti pa so tudi za drugo fazo, in sicer za gradnjo dodatnih hotelskih zmogljivosti in teniških igrišč. "Trenutno se pogovarjamo z dvema resnima kupcema, o katerih lahko povem le, da sta iz Francije in Avstrije," pravi Seljak. Po njegovih besedah so kljub zmanjšanju števila prenočitev za glede na lani prodajo povečali za tri odstotke, dobiček pa kar za več kot štirikrat. Razlog je, da so zvišali cene. (vir: Finance) NAMESTO CIPLJEV BELA RIBA Ministrstvo za kmetijstvo in ribištvo je enajstim morskim ribičev iz treh obalnih občin, 1. decembra izdalo posebno dovoljenje za izlov cipljev in drugih belih rib v portoroškem rezervatu. Tokrat sodeluje le enajst ribičev, kar je štirikrat manj kot v preteklih letih, od izolskih pa sodelujejo le ribiči izolske Ribe Mnogo zasebnih ribičev naj bi se, po besedah sodelujočih, že naveličala neuspehov iz prejšnjih let, kar slednji zavračajo, o čemer priča tudi pismo enega od njih. Manjše število ribičev seveda pomeni možnost nekoliko boljšega zaslužka in če je soditi po izlovu, ki so ga opravili v noči na torek, ko so prvič vrgli mreže in zajeli prvo večjo količino belih rib belih, bo zaslužek kar dober. S prodajo približno tone salp in šnjurov ne bi smeli imeti težav, seveda če bodo te kvalitetne ribe prišle v naše ribarnice. Sodelujoči ribiči so sicer ugotovili, da cipljev ni bilo v mrežah, vendar je bil to le eden od treh dovoljenih izlovov belih rib v sezoni. Poleg bele ribe pa bodo do konca marca lahko še petkrat metali mreže za ulov cipljev. Prejeli smo ZA KOGA DELA RIBIŠKA PISARNA Izolski ribiči smo pred dnevi presenečeno opazovali koprske in piranske ribiče ter ribiče našega domačega podjetja, kako se v večernih urah opravljajo na lov v Piranski zaliv. Seveda smo bili raztočarani ob ugotovitvi, da letos nismo med tistimi, ki so prejeli dovoljenje ministrstva za izlov cipljev. Seveda ga nismo mogli prejeti, ker niti prosili nismo zanj, saj nismo vedeli, da je ministrstvo že začelo s podeljevanjem dovolilnic. Pisarna za ribiče, ki deluje v Izoli, oziroma gospa Snežana Levstek, ki jo vodi, je namreč pozabila opozoriti nekatere izolske zasebne ribiče, ki jih je že itak malo, prav tako ni bilo nobenega obvestila na oglasni tabli, ki si jo je tako želela. Presenetljivo je, da izolski ribiči niso bili obveščeni, čeprav prav izolska občina financira delovanje te ribiške pisarne. Koprska in piranska občina ne sodelujeta pri financiranju pisarne, vendar so njihovi ribiči očitno bili obveščeni o podeljevanju dovolilnic za izlov ciplev. Ali se zdaj tudi ribiči delijo na ribiče A in ribiče B kategorije. S. S. M. PEŠPOT V JAGODJU Že več let opozarjamo merodajne na neprehodno javno pešpot v Jagodju. Obljub mnogo, ukrepov NIČ! Po tej poti očitno hodijo le za oblast nepravi ljudje. Te dni je na pot pridrvela še skala (glej fotografijo!). Pot je do neprehodnosti uničila iztekla voda iz poškodovane vodovodne cevi pred letom dni (po krivdi Rižanskega vodovoda, ker gradbincu ni vrisal svoje cevi). Vodovod bi pot lahko popravil na račun zavarovalnice - pa ni. Vse so si ogledali občinski inšpektorji, vodje komunalnih služb - obljubili, da bo v kratkem urejeno - pa še ni. Stroški ureditve (malo planiranja in nekaj gramoza) bi stali manj kot en steber novih obvestilnih tabel, od katerij jih je še veliko praznih, saj se ne ve, kaj naj bi se napisali nanje. (Horvat Anton) JPSL v. Pobude in mnenja ZAMRZNITEV IAVNEGA NATEČAJA ZA SVETILNIK ? Spoštovani g. Anton Juriševič, Sprejmite naše najboljše želje k predsedovanju občinske uprave. Kot vam je znano se Civilna iniciativa Gibanje za Izolo z bivšo županjo ni dobro razumela, ker je le-ta vodila občino avtokratsko. Posledice takega vodenja so bile, da so sprejeti zazidalni načrti padali kot domine, predvidene gradnje niso odražale želja in potreb občanov. Občani enostavno niso hoteli takih rešitev, ki so jim bile vsiljene. Upam, da se bo z vašim županovanjem spemenil način vladanja in da boste bolj prisluhnili potrebam občanov in tudi civilnim združenjem. Na vas se obračamo s pobudo za zamrznitev javnega natečaja Svetilnik. Kot vam je znano so se okoli tega izolskega prostora kresala različna mnenja. Upam si trditi, da je prejšnjo županjo »odnesel« tudi Svetilnik. Prejšnji ZN je padel zaradi nasprotovanja prizadetih občanov, zgodila se je črna gradnja, ki jo je bilo treba na intervencijo inšpekcijskih služb odstraniti. Pa vendar je tik pred volitvami bivša županja razpisala nov natečaj za ureditev tega občutljivega območja. Smatramo, da je bil natečaj sprožen v nepravem času (pred volitvami), menimo da po rezultatu volitev ne odraža političnega stanja občine Izola. Največja zamera razpisovalcem natečaja pa je sestava komisije za ocenjevanje prispelih natečajnih rešitev. Menimo, da je sestav komisije izbran pristransko in je podcenjevanje stroke na slovenski obali živečih strokovnjakov. Civilna iniciativa Gibanje za Izolo, zaradi naštetih razlogov daje pobudo in predlaga novemu županu, da natečaj, ki je sedaj v teku, do nadalnjega zamrzne, da se ponovno preuči, kaj občani želijo narediti na tem območju, izdela nova projektna naloga ter, ne nazadnje, da se ponovno preuči sestav komisije. V upanju da bomo korektno sodelovali vas pozdravljamo Civilna iniciativa Gibanje za Izolo Mladen Baša, u.d.i.a. Kaj podariti za praznike? Svojim dragim podarite Revitin DARILNI BON. Z njim bodo lahko pri nas izbrali kakršen koli izdelek za dobro počutje in zdravo življenje: merilnik krvnega tlaka, udobno obutev, anatomski vzglavnik, protibolečinski stimulator, ionizator, vlažilnik, naravno kozmetiko, perilo moči za več energije, masažne aparate in še mnogo drugega. Ne morete zgrešiti - preprosto in dobro boste rešili zadrego, kaj podariti. Revitini darilni boni so na voljo v različnih vrednostih. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 - 64 MLADINSKI CENTER V PARKU ARRIGONI? Slovenci imamo le malo morske obale, zato jo moramo optimalno izkoristiti predvsem za namene, ki bodo našim ljudem omogočili več blagostanja in prijetno bivanje. Tako moramo tudi v Izoli, ki je eden lepših krajev ob obali, izkoristiti vse naravne danosti in park Arrigoni bi lahko bil ena od lepših zelenih oaz v našem kraju. Ob tem moramo seveda paziti, da na najatraktivnejših delih zgradimo take kvalitetne objekte, ki bodo skozi vse leto, dali občini čimveč dohodka. Občani Izole smo le s težavo preprečili gradnjo Argoline (čeprav pri tem nismo imeli podpore oblasti), katere gradnja bi še povečala število spalnih naselij na tej predragoceni lokaciji. Gradnja Mladinskega centra je za izolsko mladino verjetno potrebna, menim pa, da je predvidena lokacija neprimerna. Dejavnost mladine je že po naravi bila in je tudi danes hrupna (še bolj kot nekdaj), tako v prostorih kot tudi na prostem. Ampak, tako je bilo vedno, saj je mladost glasnejša od starosti, zato predvidena lokacija v bližini stanovanjskega predela ni primerna. Dejavnost mladinskega centra gotovo sodi bolj ob robu naselja, tako kot je to v primem Gaviolija, pa še tam so nekateri sosedje menda precej na udam zvočnega onesnaženja. O kinu na vrhu predvidenega objekta v parku Arrigoni pa sploh ne gre izgubljati besed, razen če so si domislili, da bodo gledalci imeli slušalke na glavah. Ce pa gre za kulturno, recimo manj glasno dejavnost mladih, pa je gotovo primerneje, da to dejavnost združujejo s kulturnim domom, ki bo ena naj večjih izolskih investicij še pred mladinskim centrom. Pri mladinskem hotelu, ki naj bi bil sestavni del tega mladinskega centra pa imam pomisleke glede gospodarnosti take investicije. Na tako lepi in dragi lokaciji je mesto hotelu ali podobnemu objektu visoke kategorije, ki bi lahko zaposloval večje število Izolanov in bo občini (občanom) prinašal dobiček. Ne vem kakšne prihodke imajo mladinski hoteli, bojim pa se, da bomo morali za delovanje takšnega objekta spet Irriti izgubo iz občinskega proračuna, tako kot se, vsaj posredno, menda dogaja pri podobno načrtovanem gostinsko internetnem objektu na tržnici. Doslej v predstavitvah in utemeljitvah gradnje mladinskega centra v Arrigoniju še nisem zasledil prikaza ekonomske upravičenosti. Morda jo poznajo mladinci, ki so si hodili ogledovati take objekte po svetu. Če jo imajo bi bilo lepo, če bi nas seznanili z njo, če je nimajo pa si lahko pomagajo z izkušenimi turističnimi in hotelirskimi kadri, ki jih je tukaj kar nekaj. Zato predlagam, da Izolani (ne le izolska oblast) še enkrat premislimo o tej gradnji. Dejstvo, da so načrti že naročeni pa ne sme biti ovira za morebitno drugačno odločitev. Strošek izdelave načrtov je v primerjavi s škodo, ki bi lahko nastala s premalo domišljeno in ekonomsko upravičeno gradnjo, zares minimalen. Verjemite, nič novega ne bi storili. V Izoli smo v preteklosti že dosti načrtovali pa načrte potem pospravili v predale, veliko smo tudi spreminjali in celo rušili, pa se zaradi tega nikomur ni zgodilo nič hudega. Horvat Anton Spomeniško nezaščiteni zid nekdanje tovarne Argo se nevarno nagiba.Ali se bo ob močnejši tramontani sesul na mimoidoče pešce? Kje je izolski šport VRHUNSKO POVPREČIE IZOLSKEGA ŠPORTA Bliža se konec leta in tudi izolski šport bo pokazal in položil račune. Takoj je treba povedati da bodo stvari »polovične« saj se večina klubov in društev ravna po tekmovalni sezoni, kar pomeni, da so nekateri šele na sredini tekmovalnega ciklusa in da se stvari do konca lahko spremenijo, toda prav bistveno na bolje verjetno ne bo šlo nikomur. Sicer pa je moj namen bolj splošen prerez tega kaj premoremo. Nobena skrivnost ni, da je šport tesno povezan z denarjem oziroma z gospodarskimi uspehi. Ne enega ne drugega pa v Izoli ni ravno v izobilju in tako smo gospodarsko pa tudi športno vedno manj prepoznavni. Seveda se športniki še vedno lahko pohvalimo z naslovi in sicer od svetovnih prvakov navzdol, a je to prej posledica srečnih naključij kot pa rezultat dobrih pogojev v katerih deluje izolski šport. Najslabše nam kaže pri ekipnih športih saj smo na ekipne članske naslove že pozabili in rešujejo nas predvsem naslovi v mlajših kategorijah. Časi, ko smo v članskem nogometu, rokometu, odbojki in še kje nekaj pomenili so daleč in nič ne kaže, da bo v kratkem kaj bolje. Med ekipnimi športi so visoko naprimer balinarji, ki že nekaj let po srečnih naključjih ostajajo superligaši a so še vedno brez pokritega balinišča in so igrali tekme v Kopru, naslednjo sezono pa bodo zaradi visokih stroškov, kot domačini gostovali celo v Sežani. Svoje lastno kegljišče so sicer dobili izolski kegljači, vendar so kljub temu v ženski in moški kategoriji nazadovali v nižji rang tekmovanja, težave pa imajo tudi s podmladkom. Od deklet v prvi A ligi nastopajo: odbojkašice, rokometašice in igralke namiznega tenisa Rezultati so žal slabi, vsem gre na tesno in se borijo za obstanek v ligi, a se bodo očitno vse tri ekipe, malo po sreči, malo zaradi povratka izkušenih igralk, le obdržale med prvoligaši. Bistveno uspešnejša so ta društva pri mlajših selekcijah. Žal klubom ne uspe zadržati mladih perspektivnih kadrov. Obstaja cela vrsta razlogov, od šolanja do tega, da klubi tem igralka razen ljubezni do športa in domačega kraja nimajo kaj ponuditi. Razmišljanje o štipendiranju je čista romantika. Nič bolje ni pri moških ekipnih športih. Nogomet v Izoli se, kljub bogati zgodovini in dobremu objektu, že nekaj let ne more prebiti nekoliko višje. Kaj pomeni denar lahko potrdijo tisti izolski nogometaši, ki uspešno nastopajo za boljše klube doma in tujini. Tudi rokometašem ne uspe več skočiti na »zeleno vejo«, mučijo se v dmgoligaškem tekmovanju in njihova usoda ni čisto jasna. Povsem so se izgubili odbojkaši, košarka pa komaj začenja in vprašanje je, če lahko, ob sosedih v Kopm in Portorožu, sestavimo kolikor toliko kvalitetno domačo ekipo. Ugled športne občine rešujejo posamezniki, od jadralcev in veslačev do tekmovalcev v borilnih veščinah, posebno poglavje pa so avtomobilisti, kjer premoremo celo udeleženca svetovne rally serije. Toda v njihovem primeru bi težko govorili, da so deležni kakšne posebne pozornosti, finančne in dmgačne, s strani občine oziroma ustrezne inštitucije za šport. Bolj ali manj se morajo znajti sami, sicer bi kmalu končali v izolskem povprečju. Slaba skrb za organiziranje športa v Izoli in pomanjkanje denarja pa nista edina razloga za počasno padanje v podpovprečnost. »Tanki« smo tudi s športnimi objekti, ki jih sicer imamo kar nekaj, vendar so vsi po vrsti »polovični«. Športne dvorane so neprimerne za druge prireditve, igrišča na prostem so v glavnem zaprta za rekreativce, tisto v Jagodju je bilo zgrajeno celo brez sodelovanja športne sfere in zato nič čudnega, da so igrišča postavljena tako, da lahko uporabljajo le eno in da igrišče nima niti vode niti WC-ja. Posebno poglavje pa je seveda položaj in vloga telesne kulture v naši družbi Vse manj je šolskih športnih tekmovanj, sindikalne igre so izgubile svoj pomen, rekreacijo si lahko privoščijo tisti, ki jo lahko plačajo. In vendar se lahko Izolani pohvalimo z več kot sedemdeset (70) športnimi klubi in društvi, kar je gotovo zavidanja vredno število. Kje se torej stvari zatikajo. Pravzaprav povsod. Začne se pri šoli, nadaljuje v društvih, svoj del krivde ima tudi organiziranost športa v občini in nenazadnje je tukaj tudi država, ki skuša zdaj stvari urejati z novim Zakonom o športu. Toda, država sama ne more ustvariti nekemu okolju primernih pogojev za razvoj športa. Tudi sama društva in klubi bi morali storiti več. Za začetek tako, da bi vrnili k življenju Zvezo športnih društev in preko te, s pritiski na lokalno skupnost, skušali uresničevati svoje cilje. Šport postaja vedno dražji in vedno bolj privilegij bogatih, tistega starega, amaterskega športa za vse je vedno manj. Morda smo najlepšo prispodobo razlik v pojmovanju in organiziranosti športa videli na ženski rokometni tekmi Slovenija:Norveška. Tam je bilo jasno videti, kako šport razumejo in kako ga urejajo v dveh oddaljenih evropskih državah. (Ž. Kovačič, ur.) Nov zakon o športu POMAGAJMO Sl S SOSEDI Medtem ko izolski Center za kulturo šport in prireditve postaja vse bolj birokratska ustanova, ki ima največ opravka sama s sabo in ko izolska Zveza športnih društev obstaja samo na papirju se na področju delovanja društev, še posebej športnih, dogaja marsikaj življensko pomembnega. V pripravi je nov zakon o športu, sredi tega leta je bil objavljen nov zakon o društvih, veljati pa začenja še cela vrsta finančnih zakonov, ki so še kako povezana z delovanjem društev. Toda, izolske društvene in športne sfere kot da se to ne tiče in marsikje verjamejo, da bo šlo tudi vnaprej po starem. Pa ne bo šlo. Tega se pri sosedih v občini Koper še kako zavedajo, zato jim Alenka Šarkanj (ki je naša soobčanka) redno pošilja informator s katerim jih obvešča o vsem, kar je za njihovo delo pomembno. Iz decembrske številke povzemamo. 1. POSVET 0 ZAKONU 0 ŠPORTU : v prostorih Hotela Adria v Ankaranu, dne 14.12.2006 ob 17.uri. Sklicuje ga Regijska pisarna OKS pri Športni zvezi Koper, na pobudo Ministrstva za šolstvo in šport. Pričakujemo udeležbo in seveda pripombe na obstoječo zakonodajo s strani čimveč športnih društev. Po posvetu se bomo dogovorili za datum posveta, na katerem bi vam rada prenesla vsebino in gradiva, ki sem jih prejela na posvetih na temo Zakona o društvih in o davkih v športu! 2. ZAKON 0 DRUŠTVIH - obveznost društev do 28.12.2006 Nov Zakon o društvih je bil objavljen 13.6.2006 v UL RS št. 61/2006 in je pričel veljati 8.6.2006. POMEMBNO! Vsa društva oz. zveze morajo v skladu s 57. členom novega Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/2006), v roku šestih mesecev od uveljavitve zakona, to je do 28.12.2006 , Upravni enoti, zaradi vpisa v register društev, posredovati dodatne podatke o zastopniku društva oz. zveze 3. DAVKI V DRUŠTVIH: spremembe davčne zakonodaje pomembne tudi za športna društva: V UL RS št. 117/06 z dne 16.11.2006 so objavljeni vsi novi davčni predpisi: Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-l)ZZakon o dohodnini (ZDoh-2)/Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)/Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2)/Zakon o davku na vodna plovila (ZDVP)ZZakon o davku na dediščine in darila (ZDDD)ZZakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Želela bi vas opozoriti na nekaj zadev, ki so za društva trenutno najbolj pomembne: 1. Možnost izstopa iz sistema DDV od 1.1.2007 za društva, ki v letu 2006 ne bodo presegla 25.000,00 EUR obdavčljivih prihodkov: 2. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 4. PRIBLIŽUJE SE PREHUD NA EURO - OPOMNIK Tudi za društva veljajo vsa določila predpisov, vezanih na prehod na EUR: ŠPORTNA ZVEZA KOPER, Alenka Šarkanj KAPUČINO IZKBMIVKIlWLKi Nogomet OBČNI ZBOR MNK IZOLI V petek, 15. 12. 2006 bo ob 19.00 uri v klubskih MNK Izola občni zbor. Zanimiv bo zlasti zato, ker naj bi klub po odstopu Srečka Zebca dobil novo vodstvo. Od slednjega pričakujejo privrženci izboljšanje pogojev za uspešnejše delovanje kluba in zlasti kakovostni dvig prve enajsterice. (BV) Odbojka -1. SOL-ženske Luka Koper - Galeb grup Hitachi 3:2 (-24,10,-14.19,12) Koper - Dvorana na Bonifiki, gledalcev 150, sodnika Adrovič, Perčič (Kamnik). Galeb Grup Hitachi: J. Pešič, Brenko, Baranovskaya, Zavrtanik, Bratož, Skomina, M. Pešič, Ukota, Glavič. Trener: Tihomir Pešič. Čeprav so Koprčanke prvo medsebojni dvoboj zlahka dobile s 3:0, povratno srečanje ni obetalo enakega izida. V dobrem mesecu dni so namreč Izolanke izboljšale svojo igro in stopnjujejo formo, kar je poleg novih točk povečalo motivacijo mlade ekipe. Pri Koprčankah pa je nekaj spodrsljajev nekoliko omajalo samozavest ekipe, ki je bila kljub temu pred derbijem v prednosti zlasti na račun izkušenj, domačega terena in daljše klopi. Kljub temu Borut Kralj ni želel tvegati in je na parket poslal najmočnejšo šesterko. Ta je izkoristila začetno nezbranost nasprotnic in si priigrala manjšo prednost. Pri izidu 23:19 bi domače igralke lahko niz hitro zaključile v svojo korist, a so jih gostje dohitele, v končnici pa sta zatem^ Maja in Jelena Pešič dosegli odločilne točke za svoje moštvo. Sledil je niz, ki so ga domačinke zlahka dobile predvsem po zaslugi požrtvovalne igre v obrambi. V nadaljevanju sta bili moštvi do sredine rezultatsko izenačeni, nakar so igralke Hitachija pobegnile in kljub manjšim napakam v lastnih vrstah prepričljivo osvojile tretji niz. Nihanje v igri Izolank je prišlo še bolj do izraza v četrtem nizu, ko so v obrambi precej popustile in ob izidu 17:10 dopustile tekmicam skoraj nedosegljivo prednost. Ko je zatem Hitachi naredil delni izid 8:1 in izenačil na 18:18, se je obetal preobrat, a so to preprečile domače napadalke in odločitev o zmagovalcu prestavile v peti niz. Izolske odbojkarice so držale korak do izida 3:3, zatem pa dopustile Koprčankam vodstvo treh točk, katerega slednje vse do konca niso izpustile iz rok. Nova točka je Izoli zelo dobrodošla, ob tem pa je šel našim odbojkaricam na roko tudi razplet^ ostalih tekmah. Ljubljanski Vital je namreč premagal Šentvid in tako pomagal Izoli do napredovanja na peto mesto. Tudi obeti v zadnjih dveh krogih so za Izolo ugodni. Ta vikend njihova najnevarnejša tekmeca: Šentvid, ki igra proti Luki in Kamnik v dvoboju proti Benediktu, teoretično ne bi smela osvojiti točk. Izola bo tekmo tega kroga z Novogoričankami odigrala naslednjo sredo v gosteh in glede na razmerje moči ne računa na točke. Naslednjo soboto bo na sporedu zadnji jesenski krog. Izola doma pričakuje Kamnik, s katerim naša dekleta ne bi smela imeti težav. Z novimi tremi točkami in s solidno bero točk bi se tako utrdile na petem mestu, kar je že boljša garancija za obstanek v ligi in odlična podlaga za nadaljevanje v pomladnem delu. (B.V.) Namizni tenis -isHn-čiamce flrrigoni : Fužinar Interdiskont 1:6 V zadnjem 9. krogu jesenskega dela prvenstva so članice igrale doma proti realno dragi ekipi letošnjega prvenstva. Edino zmago je ekipi prinesla kristin Fatorič, ki je gladko s 3:0 premagala Manco Fajmut, prvo slovensko mladinko. Nepremagani pa sta ostali Bolgarka Asja Kasabova in Natalija Lužar iz Mengša, ki letos nastopa za Fužinarja. Za ekipo Arrigonija sta nastopili še Nika Marušič in Maja Grizelj. Ekipa Arrigonija bo tako prvi del prvenstva končala na 8. mestu, kar je bil pred prvenstvom tudi cilj. II.SHTL-člani ArrigonUSobota I11:6 Člani so zjutraj proti dragi ekipi Sobote odigrali rezultatsko nekoliko pod pričakovanji. Izolani so zelo slabo pričeli, saj so gostje takoj povedli 3:0. Do konca dvoboja pa je le Gregorju Vukoviču uspelo zmagati en dvoboj. Arrigoni:Kema II 4:6 Tudi proti drugi ekipi iz pomuija so Izolani zelo slabo začeli. Gostje so tudi tokrat povedli 3:0 nato 5:2. Nato so Izolani odigrali kot znajo in se približali na 4:5. to pa je bilo tudi vse, kar jim je uspelo odigrati do konca dvoboja. Po dve tekmi sta zmagala Simon Frank in Gregor Vukovič, v ekipi pa sta nastopila še Blaž Petrinja in Iztok Jerman. Ekipa Arrigonija je kot novinec v ligi končala prvi del prvenstva na 9. predzadnjem mestu. V drugem delu pa bo treba narediti vse za napredovanje vsaj enega mesta, da se ne bo treba boriti za obstanek v ligi. TOP 12 V LIVADAH V soboto in nedeljo bo v o.š. Livade potekal 1. TOP 12 RS za člane in članice v letošnji tekmovalni sezoni. V prvi kvalitetni skupini mad 12 najboljših, bosta nastopili Kristin Fatorič in Kristina Rahotin, v drugi pa Alenka Ačimovič in Maja Grizelj. V drugi skupini bo prvič v zgodovini slovenskega namiznega tenisa nastopil tudi Izolan in sicer Simon Frank. Umik turnirja : sobota od 10. ure do 13. uretrije krogi, od 16.ure do 20. ure štirje krogi in v nedeljo od 9.ure do 13. ure štirje krogi. MLADI IZOLSKI ROKOMETAŠI V POREČU Ekipa mlajših dečkov RD Istrabenz plini Izola je minuli konec tedna nastopila na rokometnem turnirju v Poreču, kjer je v konkurenci hrvaških ekip zabeležila 3 zmage in 3 poraze. Čeprav je v igri mlade izolske ekipe še veliko napak in nihanj, so fantje na trenutke prikazali všečno dinamično igro v napadu in borbeno v obrambi. Veseli tudi napredek povratnikov in začetnikov (Matijašič, Turk, Malovec) ter rezervnega vratarja Bmadiča, ki skupaj z Gregoričem tvori vse boljši vratarski tandem. Lepih trenutkov skupnega bivanja v Poreču se bodo fantje še dolgo spominjali... V Poreču so izolske barve branili: Tadej Gregorič, Andrej Sokolič, Gregor Čič, Ervin Džogovič, Peter Cividin Peloza, Marko Rončevič, Črt Kočevar, Jakob Kodelja, Luka Šolaja, Kristjan Mikac, Ivan Bmadič, Gabriel Miklobušec, Matej Malovec, Marko Turk in Tadej Matijašič; trener Branko Franovic. Mlajši dečki RD Istrabenz plini Izola igrajo v soboto, 16. 12., ob 12.30 v dvorani na Kraški proti ekipi RK Gorica Leasing. Vabljeni! VABIMO VSE LJUBITELJE B0K0META, 'HA Sl V PETEK, 15.125006 OB 20.00 UBI OGLEDAJO ROKOMETNO TEKMO 1.B OBL MOŠKI MEB BO ISTBABEHZ PLINI IZOLA : BABEČE Judo Novoletni turnir v Celju NA novoletnem judo turnirju v celju je kot tekmovalec Judo kluba Izola pri cicibanih nastopal Aron Vončina in dosegel izvrstno tretje mesto v kategoriji nad 50 kg. X POGLED C S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Žalosten in čm rokometni teden je za nami. Temno čm. Vse kar smo imeli v Evropi se je poslovilo. Najbolj nerazumljiv je izpad naših prvakov, Celjanov. Danes verjetno ni več sigurne razlike v golih, katera ti omogoča mimo povratno tekmo. Morda bi, veliko več pomenilo, če bi razlika bila nižja in bi bili igralci Celja bolj napeti. Podzavest je verjetno naredila svoje in tudi krivci se skrivajo nekje tam. Veliko bolj »dostojno« so se od Evrope poslovili Hrpeljci. Na gostovanju jim je uspelo izgubiti z manjšo razliko kot v Kopru. Seveda so Španci odigrali le toliko kot je bilo potrebno, Baliču pa sploh ni bilo potrebno, da posreduje. Tudi Trebanjcem po remiju v Parizu je doma spodletelo. Visok domači poraz je dokaz več, da naše ekipe lahko presenetijo samo enkrat. Za kaj več nam manjka še veliko stvari, denar pa je le izgovor. V domačem prvenstvu so igralci Cimosa nekaj dni bili prvi na lestvici. Včerajšnji derbi med Gold Clubom in Gorenjem pa je bil pomemben za tretje mesto. Moško prvenstvo se prihodnji teden prekinja, pričnejo se priprave reprezentance. Kako bodo evropski kiksi delovali na ekipo? Veseli nas lahko, da vsi naši »legionarji« zelo dobro nastopajo za svoje klube. Sicer pa bodo priprave potekale pri nas, videli pa bomo tudi slovensko-hrvaški pokal. Luknja v vodi tudi za naša dekleta, slovo od evropskega prvenstva po treh porazih. Prihranile pa so nam nekaj živcev, saj bi bilo nadaljevanje verjetno še bolj klavrno. Samo z dvema dobrima polčasoma se pač ne da priti do točk. Nihče v ekspediciji, ne vodstvo, ne igralke ne vedo kaj se je dogajalo. Po imenih imamo dobro reprezentanco, kaj se dogaja med tekmami v glavah igralk in tudi v srcih pa ostaja skrivnost. Kako prav bi nam prišlo malo »balkanizma«, predvsem športnega. Izganjanje sindroma je slovenske kolektivne športe tako osiromašilo, da o kakšnem ekipnem evropskem naslovu lahko samo še sanjamo. Morda se nam lahko ponovi še kakšna nogometna pravljica, vendar so temelji slovenskega športa vedno bolj tanki. Posledica so naša državna prvenstva, katera so proti ostalim ekipam nekonkurenčna. Še tistega malo dobrega kar vzgojimo ne moremo zadržati in temu je res vzrok denar. www.goldenindex.com POKROVITELJ n r Pa TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Jadranje OPTIMISTI ODHAJAJO V URAGVAJ Prvih deset dni decembra je bila na pripravah v Reggio Calabrii ekipa najboljših slovenskih optimistov v postavi: Jakob Božič (Burja), Simon Laganis, Ren Kaligarič (Olimpie), Enej Kocjančič (Jadro Koper), ki bo konec meseca odpotovala na svetovno prvenstvo v Uragvaj. Kim Pletikos (Burja) je manjkala zaradi bolezni. Ekipo sta vodila Izolana: Sandi Dekleva kot trener in Team leader Jurij Dorošenko. Glede na pogoje, ki jih poznajo v Montevieu je bilo mesto priprav pravilno izbrano, imeli so dobre vetrovne m temperaturne pogoje (veter od 10 do 22 vozlov, zrak pa v povprečju 22 stopinj Celzija). Na sestanku strokovnega sveta za mladinski šport pa so v torek zvečer sklenili, da se bo ekipi pridružil kot predstavnik države tudi Pletikos, na prvenstvu pa največ pričakujejo od Jakoba Božiča, čeprav glede na delo na pripravah ne gre odpisati niti Laganisa in Kaligariča. SOLIDNO V PULJU Medtem ko so se reprezentantje razreda optimist v Italiji urili za nastop na svetovnem prvenstvu, ki jih čaka konec meseca v Urugvaju, se je ostali del našega jadralskega podmladka udeležil regate Svetega Nikole v Puli. Regata poimenovana po zaščitniku pomorščakov je na skrajni jug istrskega polotoka zvabila 253 optimistov, 56 krmarjev enoseda laser 4.7, 33 laser radialov in 6 standardov iz Slovenije, Slovaške, Poljske, Madžarske, Avstrije, Italije, Češke, Nemčije in Švice. 348 posadkam je jadra dva dni prašil jugo, le v petek so morali organizatorji tekmovanje preklicati zaradi premočnega vetra. Najštevilčnejša flota je tako srečanje odpravila s petimi piovi, vse tri različice laserja pa s štirimi. Slovenci smo imeli svoje predstavnike v vseh omenjenih razredih, a se nihče od naših ni posebej izkazal. Pri optimistih je močan in nestalni južni veter najbolje krotil Klas Kaligarič, ki je na koncu zasedel 24. mesto, Urška Košir je bila z 38. rezultatom naša druga najboljša predstavnica, Eva Peternelj pa tretja na 54. mestu. V enosedu laser 4.7 je najviše prijadral Matej Valič, ki je bil absolutno 13., mesto slabšo uvrstitev pa je vpisal Andraž Gulič, novinec v tem naraščajskem razredu. Po nekoliko višjih uvrstitvah sta posegla Jure Mrakič in Nik Pletikos z laser radiali, ki sta ujela 6. in 7. mesto v skupni razvrstitvi. Jure Mrakič in Dany Stanišič sta bila naša predstavnika v olimpijskem standardu, s katerim je Mrakič ujel val številka 4, Stanišiču pa se je strategija izšla za zadnje 6. mesto. Poglejmo uvrstitve slovenskih optimistov (253 tekmovalcev, 5 regat, 1 odbitek) 1.Giulia Lantier (ITA), 2.Antonio Tamburin (ITA), 3.Lara Vadlau (AUT), ....24. Klas Kaligarič, 38. Urška Košir, 54. Eva Peternelj, 56. Matija Čok, 58. Jakob Perne, 66. Gal Švare,_ 70. Domen Stepančič, 76. Maks Vrščaj, 85. Robin Gorenšek, 96. Timi Frantar, 102. Žan Zelko, 108. Eva Veber, 112. Tim Podlogar, 113. Peter Jare, 135. Lenart Gregorič KICKB0XING CR0ATIA OPEN - TRIKRAT BRONZA KIT IZOLA No, končno se je za tekmovalce KBV KIT iz Izole zaključila letošnja uspešna tekmovalna sezona. V petek in soboto, dne 8.in 9.12.2006, so se še udeležili tradicionalnega lO.Velikega božičnega kickboxing pokala v Kutini, znanega kot Croatia Open, na katerem je tokrat sodelovalo rekordnih 799 tekmovalcev iz 108 klubov, iz 17 držav, V petek zvečer so bile na vrsti ekipne borbe v semi contacu, izolski klub so tu zastopali Anja Hudales, Mirzed Vukalič, Raniš Smajlovič in Andrej Škergat V l.kolu so se srečali z ekipo Slatine iz Hrvaške. Po obetavnem začetku, pri rezultatu 5 proti 3, je prišlo do poškodbe Vukaliča, kateri si je izpahnil komolec. Tako ekipa ni imela niti teoretičnih možnosti za napredek v naslednje kolo. Sobota je bila rezervirana za posamične borbe v vseh kategorijah in disciplinah. Med prvimi v semi contactu, med kadeti, do 69 kg, je v borišče stopil Niki PEČAR. Žreb mu je za nasprotnika namenil Laszaka iz Madžarske. Po Pečarjevem vodstvu v prvi rundi, je sledil preobrat, madžar je povedel in kasneje slavil zmago z rezultatom 9 proti 6. Do 57 kg je_ nastopil Andrej Škergat, ki je dobil za nasprotnika Macuro iz BIH. Končni rezultat 9 proti 6 za Škergata in napredovanje v naslednje kolo. Tu ga čaka Hartmann, aktualni kadetski svet.prvak. Po izenačeni borbi in pri rezultatu 7 poti 7, lahko bi rekli po rahli prevladi Škergata, je prišlo do sodniške odločitve, dodeljena je bila minus točka Škergatu, zaradi prestopa. Iztek časa, zmaga madžara s 7 proti 6. Tu smo videli, da se Škergat lahko kosa s tekmovalci s samega vrha. V isti kategoriji, je Tomi Pečar v prvem kolu dobil za nasprotnika Atanovskega iz Makedonije. Zmaga 6 proti 0 ga popelje v naslednje kolo. Tu se sreča z Bujakom iz Madžarske. Tu Pečar pokaže, da je to njegov dan, rezultat 9 proti 4. Napredovanje naprej. Z zmago nad avstrijskim tekmovalcem Blummenom s 7 proti 2, vstopi v krog tekmovalcev, ki se bodo borili za medalje. Polfinale, tu se sreča ponovno z madžarskim tekmovalcem Ivanyjem, po zaključku borbe, napreduje v finale Madžar. Vsekakor je 3,mesto velik uspeh za Pečarja. V najmlajši kategoriji, do 42 kg je barve izolskega kluba branil Jaka Hudales. Po prostem prvem kolu in kasnejših zmagah s 6 proti 0 in 9 proti 4 se Hudales uvrsti v polfinalni krog. Tu za nasprotnika dobi Vargo iz Madžarske, sicer finalista iz zadnjega SP. Hudales tako osvoji 3.mesto, s tem je izenačil lanskoletni uspeh, ko je bil ravno tako tretji. V kategoriji med članicami je nastopila nad 65 kg Anja Hudales. V prvem kolu se je srečala s svojo staro znanko Čohanovo iz Hrvaške. Tokrat je bila sreča na strani nasprotnice, v naslednje kolo napreduje hrvatica. Sledila je disciplina light contact nad 89 kg, kjer je nastopil Raniš Smajlovič Po napredovanju v drugo kolo, se tu sreča z hrvatom Martinovičem. Zmaga Smajloviča in napredovanje v polfinale. V polfinalu mu nasproti stoji poljak Myslinski. Med izmenjavo udarcev, poljak plasira močan udarec pod pas,v kolk, kar povzroči začasno prekinitev borbe. Tako ostane na 3. mestu, poškodba pa mu še onemogoči nastop v drugi disciplini semi contactu. Vsekakor je to dober zaključek letošnje tekmovalne sezone. LEPA VEST Znanci in športni prijatelji so nam sporočili, da okrevanje Anje Stubelj, dolgoletne rokometašice, kije doživela nenadno zdravstveno težavo, dobro poteka. Vse najboljše ji želimo in NE SE DAT. Center zet kulturo, šport in prireditve Izola Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola Javni razpis za sofinanciranje programov na področju športa v javnem interesu v občini Izola za leto 2007 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je sofinanciranje izvajalcev programov, in sicer : 1.1. Športna vzgoja otrok in mladine, za programe : - športna vzgoja predšolskih otrok - športna vzgoja šoloobveznih otrok - športna vzgoja mladine 1.2. Športna dejavnost študentov 1.3. Športna rekreacija 1.4. Kakovostni šport - članske ekipe 1.5. Vrhunski šport 1.6. Šport invalidov 1.7. Izobraževanje 2. Pogoji razpisa 2.1. Usposobljenost kandidata : Na razpisu lahko sodelujejo vse pravne osebe javnega in zasebnega prava in zasebniki, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje dejavnosti na področju športa ( 3. in 4. člen Pravilnika o merilih in vrednotenju športnih programov v občini Izola ), imajo sedež v občini Izola ter delujejo na območju občine Izola. 3. Vsebina vloge 3.1. Pisna vloga z navedbo programa oziroma programov prijave in razpisno dokumentacijo: - podatke o članstvu ( Obrazec 1 ) - dokazilo o usposobljenosti kandidata ( fotokopijo statuta društva, odločbe o registraciji od pristojnega upravnega organa in obvestila Statističnega urada RS o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti - samo društva, ki tega še niso oddala ) - izpolnjene obrazce za sofinanciranje športnih programov ( od Obrazec 2 do Obrazec 19 ) 3.2. Program dela in finančni načrt kandidata za leto razpiha. 3.3. Razpisna dokumentacija : interesenti dvignejo razpisno dokumentacijo na sedežu Javnega zavoda CKŠP Izola - OE Center za šport na Oktobrski revoluciji 1, dodatne informacije v zvezi z razpisom pa dobijo na tel. 05/640-35-39. 4. Rok in način prijave: vloge s predpisano dokumentacijo, morajo kandidati poslati s priporočeno pošto ali oddati osebno na naslov prejemnika : -CKŠP Izola, Kraška 1, p.p. 61, 6310 Izola (osebno na: OE Center za šport-Okt. revolucije 1 -Izola); v roku 30 dni od dneva objave v Mandraču. Na ovojnici mora biti napisano sledeče : 1. polni naslov pošiljatelja 2. polni naslov prejemnika 3. pripis " Javni razpis na področju športa za leto 2007 " 5. Postopek obravnave vlog: datum odpiranja vlog je dan po roku prijave. Odpiranje ne bo javno. Strokovna komisija bo odprla pravočasno poslane prijave in ugotovila, ali prijave izpolnjujejo razpisne pogoje. Vloge, ki bodo prispele po razpisnem roku za prijavo, bodo zavržene. Kandidati, ki bodo oddali nepopolne vloge, bodo na to opozorjeni, za dopolnitev vloge pa bodo imeli na voljo dodatni sedem-dnevni rok. V kolikor kandidat v določenem roku ne dopolni vloge bo le-ta zavržena. Programi kandidatov bodo obravnavani na podlagi Pravilnika o izvedbi javnega razpisa. Strokovna komisija tudi ovrednoti programe na podlagi Pravilnika o merilih in vrednotenju športnih programov v občini Izola. 6. Izbrani kandidati bodo o dodelitvi sredstev obveščeni najpozneje v osmih dneh po potrditvi Programskega sveta in Sveta zavoda. Izola, 07.12.2006 Center za kulturo, šport in prireditve Izola OE Center za šport Izola Center za kulturo, šport in prireditve Izola Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini izola za leto 2007 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je sofinanciranje izvajalcev letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Izola, in sicer : 1.1. Sofinanciranje delovanja kulturnih društev in izvajanja njihovih letnih programov 1.2. Sofinanciranje kulturnega projekta v programih društev, ki niso registrirana kot kulturna društva 2. Pogoji razpisa 2.1. Usposobljenost kandidata : Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki delujejo v okviru registriranega društva ali društva, ki izvaja tudi kulturne projekte in izpolnjujejo ostale pogoje iz 2.člena Pravilnika o merilih in vrednotenju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Izola ), imajo sedež v občini Izola ter delujejo na območju občine Izola. 3. Vsebina vloge 3.1. Pisna vloga z navedbo programa oziroma programov prijave in razpisno dokumentacijo: - splošni podatki o društvu ( Obrazec K 1 ) - dokazilo o usposobljenosti kandidata ( fotokopijo odločbe o registraciji od pristojnega upravnega organa in fotokopijo obvestila Statističnega urada RS o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti - samo društva, ki tega še niso oddala ) - izjavo odgovorne osebe, da so navedeni podatki v prijavi točni ( Obrazec K 2 ) - seznam članov društva (Obrazec K 3 ) - vsebinsko poročilo o delu društva v letu 2006 (Obrazec K 4 ) - finančno poročilo o delu društva v letu 2006 (Obrazec K 5 ) - program dela društva za leto 2007 (Obrazec K 6 ) - finančni načrt kandidata za leto razpisa (Obrazec K 7 ) 3.2. Razpisna dokumentacija : interesenti dvignejo razpisno dokumentacijo na sedežu Javnega zavoda CKŠP Izola - OE Kulturni center , Oktobrske revolucije 1, dodatne informacije v zvezi z razpisom pa dobijo na tel. 05/641-55-71 ali na 05/641-35-13. 4. Rok in način prijave : vloge s predpisano dokumentacijo, morajo kandidati poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov prejemnika : CKŠP Izola, Kraška I, p.p. 17, 6310 Izola v roku 30 dni od dneva objave v Mandraču. Na ovojnici mora biti napisano sledeče : 1. polni naslov pošiljatelja 2. polni naslov prejemnika 3. pripis " Javni razpis na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti za leto 2007 " 5. Postopek obravnave vlog : datum odpiranja vlog je dan po roku prijave. Odpiranje ne bo javno. Strokovna komisija bo odprla pravočasno poslane prijave in ugotovila, ali prijave izpolnjujejo razpisne pogoje. Vloge, ki bodo prispele po razpisnem roku za prijavo, bodo zavržene. Kandidati, ki bodo oddali nepopolne vloge, bodo na to opozorjeni, za dopolnitev vloge pa bodo imeli na voljo dodatni sedem-dnevni rok. V kolikor kandidat v določenem roku ne dopolni vloge bo le-ta zavržena. Programi kandidatov bodo obravnavani na podlagi Pravilnika o izvedbi javnega razpisa. Strokovna komisija tudi ovrednoti programe na podlagi Pravilnika o merilih in vrednotenju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Izola. 6. Izbrani kandidati bodo o dodelitvi sredstev obveščeni najpozneje v osmih dneh po potrditvi Programskega sveta in Sveta zavoda. Izola, 07.12. 2006 Center za kulturo, šport in prireditve Izola OE Kulturni center Izola Začetek prejšnjega tedna je bil v izolskem Shoto klubu izredno koncertno obarvan. NEPTUNE V ponedeljek so nastopili bostonski Neptune, ki niso le navadna, klasična alternativna zasedba. Sami namreč izdelujejo lastne inštrumente, in to ne iz lesa ali podobnih lažjih materialov, temveč iz odpadne kovine in težkega železa. Že sam pogled na oder je nekaj posebnega. Lonci, 30 kilogramov težke kitare in gora elektronskih pripomočkov. In že samo zaradi tega je zvok Američanov nekaj posebnega, popolnoma drugačnega. So pa Neptune v teh treh letih kar redno nastopajo v Shoto klubu, po očitnem dolgotrajnem procesu iskanja, končno našli svoje mesto v glasbenem vesolju. Če so prejšnji koncerti bili posebni bolj zaradi nenavadne opreme, je ponedeljkov postregel z odlično fuzijo alternativnih kvazi rokerskih prijemov in hipnotičnih elektronskih ritmov, i Navdušili so že s samim začetkom, to navdušenje pa se je samo še stopnjevalo skozi cel koncert, vrhunec pa je seveda doseglo ob bisu. Neptune so dokazali, da je za igranje zanimive glasbe dovolj že velika mera kreativnosti in iznajdljivosti, ter seveda kilometrine. Res dober koncert. EjBF'9 K« MSB ELVIS S SODASTREAM Že naslednji dan pa sta se v Shoto klub pripeljala člana avstralskega akustičnega dua Sodastream. Tako v rodni Avstraliji kot v Evropi sta že zelo popularna v kantavtorskih krogih, Slovenija, oziroma Izola, pa jih je tokrat prvič slišala. Glasba še najbolj spominja na tisto nesrečno preminulega kultnega avstralskega kantavtorja Nick Drake-a. Visoki vokal glavnega vokalista je res Nick Drakeovski, aranžmaji so sicer nekoliko preprostejši, pa vendar kljub temu dovolj zanimivi, da se ne izgubijo v morju banalnosti. Koncert je sicer odprl izolski kitarski virtuoz Elvis Sahbaz in v pol ure programa pokazal vse svoje kitarsko zmaje. Zzala klasičen aasfop, Obiskovalci so domačina zelo pohvalili, res pa je, da je s samo kitaro, brez drugih pripomočkov, težko pritegniti poslušalce več, kot je to uspelo Elvisu. Sodastream so nato večer le nadgradili in v več kot uri programa prikazali, kako lahko brez divjanja dovolj pritegneš prisotne, da kljub, že nekoliko pozni torkovi uri ne zehajo. Nekoliko nenavaden koncert za klubske razmere, vsekakor pa prijetna programska osvežitev. MEF a NOB ZA SHOTO Čez teden dni, v četrtek 21. decembra bo v Shoto klubu Mef ob pomoči Armanda Šturmana pripravil celovečerni koncert katerega izkupiček je namenjen delovanju Shoto kluba, ki ves program uresničuje zgolj s prispevki svojih članov. Vstopnina za ta avtorski dogodek, ki ga bodo obogatili še nekateri zanimivi gostje, bo 1.000 tolarjev. Naslednji "klasični" koncert pa se bo v Shoto klubu zgodil na božič, torej 25.12., ko bodo klubske temelje poskušale zamajati hrvaške legende melodičnega hardcora Debeli Precjednik Aljoša Križ Aljoša Križ je slikarka, keramičarka, lutkarica in pravljičarka. Živi s svojo posvojeno hčerko Zalo in kužkom v lepem podstrešnem stanovanju v Izoli, ob morju blizu sprehajalne poti, ki vodi k svetilniku. Vozi velik bel avto in tudi sicer je vedno v gibanju. Trenutno v izolski Mestni knjižnici razstavlja svoje še ne videne vedute mesta Izola, ki jih je naslikala na svilo in platno. Aljoša, bi lahko kaj povedala o svojih koreninah? Kakšna kri se meša v tvojih žilah, da si tako polna energije, vedno nasmejana, vedno hiteča, polna idej in ustvarjalnega zagona? Moja hči Zala se je o koreninah učila lani v šoli. Ob učenju z njo sem svoje znanje dopolnila. Genealogijo morda res lahko primerjamo s koreninami cipres ali mimoz. Toda če razmišljam o človeku, je to drugače. Sama izhajam iz vsejugoslovanskega prostora z zamejskimi prilitki krvi. Moj oče je bil Slovenec z Goriškega konca, mama pa prihaja iz hrvaškosrbske družine. Njen oče je bil Romun in je šele nato postal Srb. Moja starša sta delala in študirala v Sarajevu, kjer sta se spoznala in poročila. Kasneje sta živela v Zagrebu in se nato ustalila v Izoli. Resnično mislim, da sta me izoblikovali širina in različnosti, živete v mojem otroštvu. Z mojo hčerko Zalo pa res živiva malo drugače kot drugi. Poleg slikarstva se ukvarjaš še s keramiko in lutkarstvom. Katero od teh področij ti je najbližje, katero je zate največji izziv? S slikarstvom sem imela nekaj stikov v svoji mladosti. Ogledala sem si številne razstave v raznih galerijah. Prostori, kjer sem živela, so bili poslikani. Potem pa se mi je v zrelih letih slikarstvo kar zgodilo. Nisem mogla zanositi, a si s to resnico nisem hotela uničiti življenja, pa sem se odločila, da bo pač nekaj drugega zapolnilo moj čas. Vpisala sem se na slikarske tečaje na Likovno akademijo. Kasneje sem s pomočjo prijateljice in mentorice Ingrid Knez kar naredila prvo razstavo. In se je zavrtelo in se vrti še danes. Po vseh teh letih slikanja in vseh narejenih slikah danes lahko rečem, da je slikanje edino delo, edina konstanta, ki se je do danes nisem naveličala.. V izolski Mestni knjižnici je razstavljeno tvoje keramično delo Varujem te, angelček moj. Si že imela kakšno razstavo keramičnih del in kje? Veliko ustvarjaš v keramiki? Kakšne motive najraje upodabljaš v keramiki? Boš na tem področju še kaj ustvarjala? Keramika je umetnost, ki ji moraš posvetiti prav toliko časa kot slikarstvu, česar pa jaz niti slučajno nisem naredila. S pomočjo svoje najboljše prijateljice Ingrid Fikfak sem se srečala s keramiko in spoznala osnove keramičarstva. Dobila sem možnost ustvarjati z glino. Nisem pa zdržala pri lončkih in manjših keramičnih izdelkih, ker me je potegnila figura. Tridimenzionalnost, ki jo v slikarstvu prenašaš na dve dimenzije, v keramiki živiš. To je čudovito! Vse težave in učenje slikarske figure sem v keramiki hitro udejanila v nekaj izdelkih. Nadaljevala nisem, saj me ni dovolj pritegnilo in časovno smo vedno vezani na odločitve. Moje ukvarjanje s keramiko mi je le vzbudilo neko videnje in željo, da bi morda nekoč svoje slikarstvo z veseljem dopolnila z kiparjenjem. Mogoče se nekega dne najde prostor in čas. Pred letom dni sta s hčerko Zalo v izolski Mestni knjižnici izvedli zanimivo lutkovno predstavo. Sama si sešila lutke in naredila sceno. Sploh te lutke zelo pritegujejo. Zadnje čase na področju lutkarstva sodeluješ tudi z vsestranskim umetnikom Daretom Brezavščkom. Kaj načrtujeta, če ni skrivnost in kaj ti pomeni sodelovanje z njim. O lutke! Zabava brez meja! Lutke me spremljajo skozi vse moje življenje. Kot otrok sem si jih sama delala. Vedno sem bila skriti samotar in sem si z ročno spretnostjo, ki mi je dana, ustvarjala vse, kar sem hotela. Tako sem se neskončno zabavala. Izdelovala sem lutke, gledališča in to pokazala tistim, ki so mi bili blizu. Lutke same, scena in tekst že popolnoma izpolnijo mojo notranjost. Ker pa sem z izkušnjami dojela, da slika ne živi, dokler nima svojega zida in lutka ne zaživi drugače kot v trideset minutnih ponovitvah, sem sprejela razstave kot zaključek slike in danes poskušam z lutkovnimi predstavami doreči zgodbo. Pri tem igra veliko vlogo moja hčerka Zala, ki je danes že zadosti velika in sposobna za igro z lutkami na odru. Kako lepo je lahko, ko se z našimi različnostmi ne motimo, ampak dopolnjujemo. Moja Zala je živahen in nemiren duh, polna je energije. Nima rada samote in ni ji blizu mukotrpno in dolgotrajno vztrajanje pri izvedbi, je pa čudovita v igri, dobra v jeziku in glasbi. Tako sva preprosto lahko dobra ekipa. Začenjava in poskušava. Prekrasen je občutek, ko se v nekem trenutku najdeš v delu s svojim otrokom in on ni več tvoj otrok, temveč sodelavec, soustvarjalec in se preprosto dopolnjujeta, ker se zelo dobro poznata in imata rada. Tu bi morala povedati prav tako Zalino zgodbo z lutkami, saj ima ona v tej dejavnosti vsaj polovični, če ne večji delež. V njeno življenje je že v samem začetku vstopila lutka Jaco, ki ji je očka prinesel s Češke in je še danes naš družinski član. Jaco je poslušal vse, kar jaz nisem smela slišati, razumel je vse, česar jaz nisem razumela. Počel je lahko stvari, ki so bile smešne in nore in pripovedoval je vse tiste pravljice in zgodbe, ki jih jaz nisem poznala. Ne samo Zali in ne samo doma. Vsem njenim prijateljem, znancem, povsod: na dopustih, na potovanjih, na izletih. Tako je Zalo spodbudil, da je sama pri petih letih v vrtcu naredila svojo lutkovno predstavo. Izmislila si je besedilo, izrezala lutke iz papirja in pripravila svoje pajdaše za akcijo. To predstavo so večkrat izvedli za otroke v vrtcu. Po vseh teh dogodkih bi bilo žalostno, da vsaj ne poskusiva. Lani sem se odločila za ustanovitev Lutkovnega društva Mari o net.te in tako sva zdaj na začetku tega dela in te zabave. Ker pa ni vse tako enostavno in ker se morava še zelo veliko naučiti, si zelo želiva sodelovanja z ljudmi, ki jim je lutkarstvo že domače. Lani sva se bolje spoznali z lutkarjem Daretom Brezavščkom. Bili sva njegova predhodnica pri novoletnem veselju. Dareta poznam že veliko let, spoštujem ga in ga občudujem. Ker se razumeva, upam na njegovo pomoč in na sodelovanje. So pa še drugi dobri Izolani, ki so mi obljubili pomoč: Nevenka Gregorčič, Zvonka Radojevič, Vesna Debeljak. Vsi ti s svojim znanjem in delom lahko prispevajo k mojemu učenju. Upam, da bo šlo, saj imam v zadnjih letih občutek, da je čas krajši in da se ura hitreje vrti, kot se je v mojem otroštvu. Dejavna si tudi v društvu Deteljica. O posvojitvah si predavala v vrtcih in v šolah. Se še ukvarjaš s tem? Društvo Deteljica je društvo, ki pomaga neplodnim parom preko posvojitve dobiti otroka. Ljudje se premalo zavedamo, kaj in koliko nam je dano, dokler ne nastopi bolezen, invalidnost ali kakšna druga nemoč. Takrat šele v resnici dojamemo, kako bi morali biti srečni. Neplodnost je invalidnost, ki se je zaveš, ko se zgodi. K sreči obstajajo dobre socialne delavke, ki svoj poklic jemljejo kot poslanstvo. S prostovoljnim delom in ljubeznijo zelo dobro poskrbijo za otroke, ki so ostali brez staršev in za ljudi, ki ne morejo postati biološki starši in imeti svojih otrok. To ni spoznavni večer, v katerem se v pogovoru lahko posvoji otroka. Deteljica je mala šola osebne rasti. V njej tudi leta dolgo delaš na sebi in svoji osebnostni rasti, da slednjič kot pozitivna, odrasla oseba brez predsodkov in želje po obsojanju lahko globoko prepričan posvojiš otroka in ne čutiš nobene razlike, kot če bi bil tvoje rojen. Mislim, da je lahko žal vsem tistim, ki niso imeli možnosti tega šolanja. To oblikovanje v društvu Deteljica mi je dalo nov pogled in osnovo za to kvaliteto življenja, ki jo danes živim. Moje mnenje je, da bi moral biti možen kakšen podoben program za vse bodoče starše. Tako sem o temi posvojitve govorila v vrtcu in v šoli. V prihodnosti pa imam v načrtu niz lutkovnih zgodbic na temo drugačnost. Ena od zgodbic bo govorila tudi o posvojenem otroku in o sami posvojitvi. Mogoče pa na ta način le povem nekaj, vsaj nekaj od tistega, kar je treba slišati. Kaj je vzrok tvoje sreče? Sprijaznjenost s seboj, to, da živiš v najlepšem kotičku tega sveta, zrela leta? Sreča se v vsakem od nas pojavi, ko sprejmemo sebe take kot smo, ko ne zahtevamo preveč od sebe in si ne želimo veliko materialnih dobrin. Delo, ustvarjanje je ključ do samospoštovanja, do zadovoljstva nad sabo in do občutka, da zares živimo. Delo je ena najlepših stvari, ki je dana človeku. Le pretežko ne sme biti in zanj moraš imeti zadosti časa. To prinese smeh in dobro voljo! In svet se vrti in na ta način zelo lepo tudi mi z njim. Tako živim in taki so moji načrti za naprej. (Špela Pahor) Novo na tržišču: Pesnik naprodaj! Na eni od številnih praznih izložb v starem mestnem jedru je budno oko našega fotoaparata zabeležilo naslednji oglas. Človek na sliki ne išče stanovanja, ne izgubljenega psa in ne ponuja tečaja mistike. Ponuja kar samega sebe, pesnika. Kdo se skriva pod ponudbo ne vemo, če pa koga mika pesnik v hiši mu lahko piše na: rikki_boy@hotmail.co.uk (dg) • • ČETRTEK 14. december Manziolijeva Palača Izola ob 19.00 ur predstavitev knjige »Isola: Immagini di una storia Izola: Zgodovina v slikah« predstavitev knjige »Isola: Immagini di una storia - Izola: Zgodovina v " ' ™ ' «-SP -1® slikah« v založbi vil Mandracchio« Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola. Bogato ilustrirana knjiga, kije v celoti dvojezična, je uredil Silvano Sau in grafično oblikoval Andrej Šumenjak. V knjigi je predstavljena zbirka predvojnih razglednic, z obsežnim dodatkom slik iz povojnega obdobja. Med temi so fotografije predkratkim preminulega Erminija Benčiča, Giovannija Russignanija z čmobelimi slikami 60-ih let ter z slikami Vlada Zavišiča in Claudia Chicco. Na koncu predstavitve obogatene z projekcijami urednika Silvana Sau, vsem prisotnim bo podarjen izvod knjige. Kino Odeon ob 18.30 OSNOVNI DELCI - Elementarteichen / Drama, Nemčija, 2006 / R.: Oskar Roehler Scenarij: Michel Houellebecq in Oskar Ro / Igrajo: Moritz Bleibtreu, Christian Ulmen, Martina Gedeck Polbrata Michael in Bruno odraščata v 70-ih letih prejšnjega stoletja vsak pri svojih starih starših, pri katerih ju je pustila njuna seksualno osvobojena hipijevska mati. Michael je vase zaprt in seksualno popolnoma neizkušen molekulami biolog, ki najde v svoji nekdanji sošolki Annabelle ljubezen svojega življenja. Bmno je seksualno zelo aktiven pisatelj, čigar zakon je šel po zlu in ki na ezoteričnem tabora spozna učiteljico Christiane in se zaljubi vanjo. / Berlin, 2006, nagrada Srebrni medved za najboljšega igralca, nominacija za ZJatega medveda; nominacija za evropske filmske nagrade ob 20.30 RADIJSKI ŠOV- Glasbena komedija/drama, ZDA, 2006 / RežijatRobert Altman Igrajo: Woody Harrelson, Tommy Lee Jones, Meryl Streep, Kevin Kline, Lindsay Lohan, Garrison Keillor, Virginia Madsen. / Radijski šov je film o enem najbolj nenavadnih radijskih programov. V tem programu pevci nastopajo v živo. Težave nastanejo, ko novi lastnik zagrozi z ukinitvijo. Nastopajoči skušajo preprečiti najhujše, a se morajo hkrati spopasti tudi z lastnimi težavami: od osebnostnih kriz, do pomanjkanja idej in glasu za nove nastope. »Radijski šov« je zadnji film velikega režiserja, ki je v 81 letu pred kratkim umrl v Los Angelesu. Nagrade: Berlinski festival 2006, nagrada "Berliner Morgenpost”, nominacija za Zlatega medveda. • • PETEK 15. december Kulturni dom Izola ob 20.00 - Prešernovo j>Iedlaišče Kranj in KUD J. Kermelj VIŽE INU GRIŽE ....odpete in napete... režija : Nena Močnik Igrajo : Katja Verderber, Urška Šlibar, Miha Bizjak, Klemen Torkar Kriminalno ljubezenski mjuzikl, limonadnica, slovenska žaj finca, polna spletk in prevar, strasti, drame, skrivnosti in ljubezenskih zapletov....Parodija brez primere ! ! ! ! ! ! V živo v izvedbi mladih pevcev, igralcev in plesalcev in ANO PUPEDAN s starimi akustičnimi instrumenti ! Viže imi griže lahko gledate z zapitimi očmi, pa boste vseeno videli zgodbo !!!!!! Vstopnina : 1.500 sit ( enotna ) Kino Odeon ob 18.30 OSNOVNI DELCI - Elementarteichen / Drama, Nemčija, 2006 / R. Oskar Roehler ob 20.30 RADIJSKI ŠOV- Glasbena komedija/drama, ZDA, 2006 / RežijatRobert Altman • • SOBOTA 16. december Kulturni dom Izola ob 17.00 - Slovensko Mladinsko gledališče Ljubljana SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV režija : Vito Taufer Igrajo : Janja MajzeljSneguljčica; palčki : Ivo Godnič, Sandi Pavlin, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Pavle Ravnohrib, Ravil Sultanov, Dario Varga,; kralj, princ: Sebastjan Cavazza; kraljica mati : Nataša Sultanov, Maruša Geymar Oblak VSTOPNINE NI !!!! - Vabljeni starši in otroci !!! Manziolijeva Palača Izola ob 20.00 Koncert zbora "Capella Tergestina" iz Trsta dirigent: Marco Podda Skupnost Italijanov Dante Alighieri Kino Odeon ob 18.30 RADIJSKI ŠOV - Glasbena komedija/drama, ZDA, 2006 / RRobert Altman ob 20.30 OSNOVNI DELCI - Elementarteichen / Drama, Nemčija, 2006 / R.t Oskar Roehler • • NEDELJA 17. december Kino Odeon ob 18.30 OSNOVNI DELCI - Elementarteichen / Drama, Nemčija, 2006 / R. Oskar Roehler ob 20.30 BORAT Komedija, ZDA, 2006 / Režija: Larry Charles • • PONEDEUEK18. december Kino Odeon ob 18.30 OSNOVNI DELCI - Elementarteichen / Drama, Nemčija, 2006 / R. Oskar Roehler ob 20.30 BORAT Komedija, ZDA, 2006/Režija: Larry Charles • • TOREK 19. december Kino Odeon ob 20.30 BORAT Komedija, ZDA, 2006 / Režija: Larry Charles • • SREDA 20. december Kino Odeon ob 18.30 ob 20.30 BORAT Komedija, ZDA, 2006 / Režija: Larry Charles nhltlUl NEPRIJETNA RESNICA - Režija Davit Giiggpnhpim Sončna Dvorana Vabimo vas na otvoritev prodajne razstave »UNIKATNI NAKIT« Simona Černeta, ki bo v četrtek, 14. decembra 2006, ob 19.00 uri v Sončni dvorani, ulica Giordana Bruna 6 v Izoli. Gost večera boRudi Bučar. Razstava bo odprta od 15. - 29. decembra, od ponedeljka do petka med 17.00 in 19.00. Vljudno vabljeni. ulica Giordana Bruna 6, Izola FELINE IN GOBLENI V galeriji COSA NOSTRA v Koprski ulici bodo v soboto, 16. decembra ob 19.00 uri odprli razstavo nenavadnih del vsestranskega umetnika IVANA PETERLETA-IVANCKA Galerija Meduza 2,„„ Otvoritev 39. razstave umetniške keramike FRUCTUSIGNIS - DELO MESECA DARJA FABJANČIČ SOŽITJE otvoritev v četrtek, 14. decembra 2006 ob 19. uri galerijaIN SUL A BARVAVELIKI FORMAT SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 Zvest Apollonio, Ljerka Kovač, Janez Matelič, Mira Ličen Krnpotič, Jana Mihelj, Majk Mulaček in Tomo Vran. galerija ALGA Novoletna prodajna razstava izdelkov, slik in keramike galerija krajcar razstava vitražev SILVO MARUŠIČ Kristanov trg, Izola v v MESTNA KNJIŽNICA IZOLA Domoznanski oddelek Prisrčno vas vabimo, da si v prazničnih dneh ogledate razstavo miniaturnih vlakcev iz zbirke našega meščana, zbiratelja JOSIPA MIHELI Razstava je na ogled v času odprtosti knjižnice, vsak dan od 9h do 18.30, ob sobotah od 8h do 13h. Želimo vam lepe božične in novoletne praznike! MESTNA KNJIŽNICA IZOLA ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO vabi otroke od četrtega leta dalje na ure pravljic, ki bodo vsak torek in vsako sredo od 17. do 17.45. Uram pravljic v stekleni pravljični sobi sledijo tudi likovne delavnice. Vodita jih Nives Kaligarič in Špela Pahor. Od Pirana do Ankarana IDEJA O UMETNEM OTOKU JE NERAZUMNA Danes, v četrtek, 14. decembra ob 19. uri bodo na sedežu Primorskih novic v Kopru predstavili knjižno noviteto pisatelja, fotografa in zagovornika narave Iztoka Geisterja: POPOTOVANJE OD PIRANA DO ANKARANA Iztok Geister že od leta 1996 živi v Kocjančičih, v istrskem stilu zgrajeni hiši. Po izobrazbi je sicer pravnik, ki piše predvsem strokovne članke, poljudnoznanstvena besedila in znanstvene razprave o naravi, za svojo dušo pa piše tudi prozo in poezijo ter radijske igre. Za svoja dela je prejel več nagrad: 1969 nagrado Zlate ptice, 2001 Rožančevo nagrado in leta 2004 nagrado Prešernovega sklada. V letu 2004 je izšla njegova monografija o Sečoveljskih solinah, naravopisni esej Popotovanje od Pirana do Ankarana pa je zanimiv tudi za najbolj lokalpatriotske Izolane, saj je mesto v knjigi našel tudi naš nesojeni izolski otok. Kot so zapisali v vabilu ta domišljijski sprelet po slovenskem obrežju poteka tako, da pripovedovalec lebdi v ozračju sedanjosti, ki je iz ptičje perspektive videti kot most med preteklostjo in prihodnostjo. Osupli spoznamo subkulturo trstišč, lepoto polojev, otoški značaj mesta, sramovanje močvirja, školjčno sipino in da soline pripadajo reki. Šele, ko preberemo to knjigo, se nam zamisel o umetnem otoku zazdi nerazumna. Knjigo in avtorja bodo v kratkem predstavili tudi v izolskem Shoto klubu in tudi to je bil, ob že omenjenem otoku, dober povod za kratek pogovor z avtorjem. - Kako dejansko gledate na celotno obalno območje, oziroma bolj natančno, izolsko obalno območje in koliko mislite, da je tu še sploh ohranjene narave? - S to ohranjenostjo je tako. Mi si ponavadi predstavljamo kot ohranjene površine tiste, ki so zavarovane s kakšnim občinskim odlokom ali tudi zakonom, kot recimo Škocjanski zatok, ampak ne gre za to. To je pravzaprav že izhod v sili. Mi nočemo imeti getov, pa čeprav tukaj ne gre za ljudi temveč za rastline in živali, če seveda govorimo o naravnih rezervatih. A vendarle tudi do prebivalcev teh rezervatov moramo začeti spreminjati pogled in jih videti kot nam enakopravne ali enakovredne. Narava je najbolj ohranjena tam, kjer se neprestano spreminja. Na morskem obrežju je lep primer. Če se sprehajate danes ob morju in boste naslednjega dne naredili isto pot, lahko mimo zatrdite, da hodite po poti, kjer še ni stopila človeška noga, ker je medtem plima to preplavila in na nek način spremenila. Morje neprestano spreminja morsko obrežje, le da tega ne vidimo. Za nas to ni merilo časa. Za naravo pa je. - Torej neokrnjeni naravni kotički so tisti, kjer človek še ni imel možnosti vpliva, pa čeprav dobronamernega. - Eno je to če ni imel možnosti, ampak ponavadi gre za to, da premalo upoštevamo to, da narava vrača udarec. Ampak ne gre za to, da vrača udarec, temveč se neprestano spreminja. In kjer dopustimo, da se spreminja, tam prihaja do izraza. Recimo ustje Dragonje. Gledamo samo na soline, ne pa na ustje. Vidimo le Škocjanski zatok, ne pa Badaševice. Njej lahko pripišemo vse pozitivne zasluge, da je takšen kot je. Kar je slabega gre seveda pripisati človeškim faktorjem. Da ne govorimo o Fažani, kjer so soline že stvar preteklosti. Če mi dopuščamo, da se lahko svobodno razvijajo tej naravni procesi, da se dogajajo nemoteno, potem smo naredili največ kar smo lahko za naravo, ne pa kakšen rezervat, ki je največkrat kar mimo. Znan je primer v Sečoveljskih solinah, kjer so sprejeli določene površine za gnezdenje ptic, naslednje leto pa so gnezdile nekje drugje. Treba je gledati celoto, ne pa samo človeški doprinos in kultivirane naplavine. Celoto, reko z njeno dinamiko, z njenim poplavljanjem. To je bistveno. Prednost teh površin je, da so dosti velike. Na takem območju bi morali pustiti cono, kjer imajo popoln mir, ne pa da jim z zakonom podarimo prostor, kjer že 10 let niso gnezdile. komunala "U Sredstva, namenjena voščilnicam in poslovnim darilom smo namenili Bolnišnici Izola in Centru za socialno delo Izola. < ,, I fondi previsti per l'acquisto dei biglietti augurali e dei regali aziendali sono stati destinati al Ospedale di Isola ed al Centro di assistenza sodate di Isola Drage občanke in občani! Hvala za vse, kar smo skupaj postorili. Želimo si, da bi se še naprej skupaj veselili sadov, ki jih obrodi uspešno sodelovanje. Kolektiv Komunala Izola d.o.o. Care cittadine e cittadini! Un ringraziamento a tutti voi per quanto abbiamo fatto insieme. Ci auguriamo che anche in futuro si possa godere insieme dei frutti di una proficua collaborazione. Il collettivo della Komunala Izola d.o.o. Od Pirana do Ankarana (nadaljevanje s prejšnje strani) - Torej bi splošna zavest več pomagala kot kakršenkoli odlok. - Mi Slovenci razmišljamo tako. Če je nekaj zavarovano si že manemo roke, da smo veliko naredili, da smo nekaj prispevali in lahko tudi pričakujemo kakšen denar od evropske unije ker so to nepovratna sredstva in ker smo tako sodobni, in tako napredni, in tako širokogrudni. V resnici pa smo ene mone, ki je kar primeren obalni izraz. - V tej knjigi ste omenili tudi naš znani izolski otok, ki je bil nedavno uvrščen med 10 najpomembnejših projektov Republike Slovenije. - Sem zaprepaščen, da se vlada spušča v takšne stvari. Veliko vode bo še preteklo in veliko diskusij bo še potrebnih, da sploh lahko pride do tega. Poleg tega pa se mi zdi popolnoma etično nesprejemljivo graditi otok, če pa smo ravnokar oziroma nedolgo od tega enega uničili. Tu mislim na Izolo, Koper pa še vedno uničujemo pred našimi očmi. Torej, ta dva otoka zanemarimo in pozabimo, da sta otoka, gremo pa graditi tretjega. Seveda je tu velika razlika, ker ta otok ne bo mesto, ker mesto ne nastane od danes do jutri, zato se mi zdi popolnoma nesprejemljivo. Dajmo poskrbeti, dokler je še čas, vsaj za Koper. Lahko bi, vsaj simbolično, povezali Škocjanski zatok s Semedelskim zalivom, in tam umestili marino, ker je dovolj prostora na Bonifiki, in bi Koper bil spet otok, in to kljub vsem objektom, ki nastajajo v zaledju. Saj se vidi, da je otok, če pogledate iz smeri železniške postaje proti mestu. To je seveda etični vidik, drugo pa je, kako nastane otok. Otok nastane tako da morje oblije kopno z vseh strani, kjer je otok le vrh ledene gore, bi lahko rekli. Mi pa hočemo uveljavljati nasprotni proces. Da bomo goro v namakali v vodo. In treba je vedeti, da če bo to veliko 30.000 kvadratnih metrov, kolikor načrtujejo, bo na morskem dnu zemlje še trikrat toliko. Kaj bo vse to povzročilo? To lahko vedo morski biologi. - Toda tega še niso jasno povedali. - Ja, saj tudi ne morejo. Lahko le nekaj izračunajo, ne morejo pa natančno predvideti. Imamo pa več primerov, ko so takšni megalomanski projekti, že marsikje povzročili velike spremembe. Primer je lahko Kaspijsko morje oziroma jezero ali karkoli je zdaj to. Nimam pa nič proti temu, da bi kje odprli morsko obrežje, torej odkopali obalo in bi morje zalilo neko območje ter bi tako nastal otok po skoraj naravni metodi, ko voda zalije kopno. Z izsuševanjem Bonifike smo med obema vojnama izgubili približno 8 kilometrov morskega obrežja s tem, ko se je naredila pregrada od Kopra pa do Ankarana. Če bi se tam spet naredilo morje, bi lahko imela Luka brez vsake škode tam tudi svoje operativno območje. - Bližje vam je proces, ko morje zapeljemo v kopno, ne pa kopno v morje... - Ja. Tako nekateri pravijo, da bi prestavili Rižano, da bi se lahko ob njej sprehajali, pa s tem ne rešiš ničesar. Bistvo Rižane, kot vsake reke, je ustje. Če pogledate na zemljevid izpred 200 let, je sipina Rižane segala tako daleč, kakšna dva kilometra v morje. Ostanke te sipine sem še fotografiral v osemdesetih, in to je bilo zadnje, kar je tam od nje še ostalo. Zdaj je tam Luka, pa drugi pomol, in nameravajo postaviti še tretjega, kar je po moje nedopustno. Tega bi se v Kopru morali zavedati. Zaradi tega sem to knjigo tudi napisal, da bi ljudem nekoliko odprl oči. Ne gre samo za politične igre, gre predvsem za naš odnos do narave. - Vrniva se k našemu otoku. Material naj ne bi dobili ob izkopavanju tunela med Koprom in Izolo, kot so napovedovali, temveč ob gradnji drugega tira - Sem si že mislil, da bo tako, ker tisti material iz tunela ni primeren. Malo pa sem že praktičen in sem kakšno hišo v življenju že zgradil, tako da vem, zakaj je kakšen kamen potreben. V moji knjigi pa sem tudi povedal, da mislim, da bodo iz drugega tira naredili obod otoka , iz tunela pa notranjost. Je pa res, da bo tunel nastal nekoliko prehitro, tako da... Mislim, oziroma želim si, da do tega le ne bi prišlo. (Aljoša Mislej) O najbolj boleči izgubi pri načrtovanem posegu na morsko obrežje, izgubi morskega dna, takšnega kot je, se pravi naravno zamuljenega, je doslej javno spregovoril predvsem morski biolog Lovrenc Lipej in se zavzel za njegovo ohranitev. Podpiram tudi njegove besede, ko pravi, da če že kdo hoče podaljšati morsko obrežje, potem naj raje izkoplje zemljo in zgradi zaliv. Naj dodam, da v takšnem umetnem zalivu tudi umetni otok ne bi bil tujek. Podobno je namreč tudi moje mnenje o oživljanju zgodovinskih akvatorijev. Kakor je ostudno, da si slovenski globalisti prav nič ne pomišljajo prenesti facies arabskih emiratov pred istrsko sovdansko ostenje, tako je tudi etično nevzdržno, po vsem tem, kar smo, ne da bi se kdajkoli iskreno kesali, storili z Izolo in Koprom, govoriti o umetnem otoku kot o nadomestilu za nekdanja otoka. Ravno nasprotno, ko bi tema dvema mestoma, dokler še ni prepozno, vrnili njun otoški značaj, bi šele imeli moralno pravico premikati gore. Vse to pišem in govorim zato, ker so otoki moja zemljepisna ljubezen in ker verjamem, da bosta nekdanja otoka nekega dne spet to, kar sta bila. (odlomek iz knjige) BOŽIČNE SEČE OBTRZASKEM ZALIVU (nadaljevanje iz prejšnjega Mandrača) VOLČJE NOČI Najbolj skrivnostno obdobje v letu je bilo od božiča do sv. treh kraljev. To so bili dnevi največje teme v letu in tesnobe, čas dvanajsterih ali volčjih noči. V teh nočeh so ljudje poslušali glasove demonov in strahov, čarovnic in škratov ter gozdnih volkodlakov, ki so se mešali z zavijanjem vetra deževnih in snežnih zimskih neviht. Volčje noči niso ostale več niti v spominu naših ljudi. Gotovo pa so bile še v prejšnjem stoletju tudi v naših krajih še kako žive. Ta trditev se opira na pričevanje starejšega moškega iz Brega: V zimskem času so stiskali oljke v torklji (oljarni), v zapovrstjo, eden za drugim. Ko je nekdo opravil z delom, je prepustil mesto drugemu. Navada je bila, da je olje, ki se je scedilo iz raznih posod, pustil "za vuka ali za vouka". Običajno so ga odnesli domov stiskači, ob zaključku del pa so za likof z njim zabelili riban šelin (zelena) s slanimi s#rduni. Podoben likof so delali tudi Kontovelci, le da so na tem olju cvrli fancle z diišu (žlične krape s slanim sardonom). Vesna Guštin, Kontovel 1997 BOŽIČNA VILJA Na božično viljo (vigilijo) popoldne smo v mamini predsobi s svetlorumenimi poribanimi deskami, na mizici, naredili jaslice. Z očetom in bratcem smo prejšnje dni nabrali mahu. Mama je na mizo pogrnila izvezen prt, nanj položila leseno desko in začela polagati mah. Nato je prinesla kartonast list s pastirci. Izrezali smo jih in začeli postavljati po mahu. Med tem nam je bil bratec bolj v napoto kot v korist, saj se je motal med najinimi nogami. Ko smo končali, pospravili odvečne stvari in pometli, smo prižgali luminček (leščerba). Potem smo molili in zapeli Tiho noč... tisto najdaljšo v letu - noč družinske topline - noč Jezusovega rojstva. Dopoldne nas je obiskal materin oče, njemu smo, z razliko od nonota po očetovi strani, rekli uače Taduljnjev ali uače s Cola. Uače je bil mežnar in je na viljo dopoldne prinesel k hiši blagoslovljen ogenj. Odstranili smo velike obroče na štedilniku in mežnar je v štedilnik z goreče gobe z britvico odstrgal ogenj. Kako so prasketale te iskrice! Božični ogenj je na mah začel goreti v čast dnevu, ki je začel zdaj rasti. Nato je mežnar dobil božični pobirek, voščil vesele praznike in odhitel k naslednji hiši. Pri sosedih je ponovil obred - marsikje odstrgal ogenj še v odprto ognjišče. Med Slovenci na Tržaškem je navada še vedno živa. Namesto mežnarja obiščejo hiše ministranti in namesto žareče gobe prinesejo k hiši žareče ogeljčke. Nada Morato, Repentabor 2004 KROPLJENJE HIŠ Na viljo božično je hodil po hišah kropit duhovnik z zgonarjem (zvonarju). Najprej je kropil v farni vasi, nato po drugih vaseh. Danes dajo župniku denar, vsak kolikor želi. V otroštvu mojih staršev je bilo v navadi, da so dajali guspude (župniku) 6 jajc, zgonarju 2, medtem, ko so v Krkavčah dali po 1 liro in 50 čentežimov, zgonar pa je hodil sam pobirat Imel je vrečo in mernik. Vsaka hiša mu je dala mernik ali dva fermentona (komzi). Pina Pištan, Sv. Peter, Krkavče 2004 KAJ SO NA SVETI VEČER JEDLI? Na viljo božično se ni smelo jesti. Zjutraj se je popilo kavo iz cikorje in ječmena, kateri je gospodinja dala malo soli, ker sladkorja ni bilo. Do večera se potem ni smelo dati v usta ničesar. Da bi otroke prepričali k postu, so jim starši pripovedovali o konjičku, ki bo prišel zvečer v hišo in pojedel seno, ki ga bo hišni gospodar tisti dan položil pod mizo. Da pa konjička ne bodo videli, če bodo čez dan kaj jedli. Otroci so zvečer nestrpno čakali tega konjička, a ga ni bilo od nikoder. Medtem so zaspali. Ko so jih zbudili, da gredo k polnočnici, sena pod mizo ni bilo več. Oče jim je razložil, da je konjiček prišel, pojedel seno in odšel. »Vi pa ga niste videli, ker ste zaspali!« je zaključil. Za večerjo so po naših hišah gospodinje pripravile bakala ali ribe -liste s polento, ohrovt in vse zelenjave, ki so bile takrat še na vrtu. Matere so obvezno ocvrle ffitle in jih nekaj skrbno zaklenile za svete tri kralje. Nadja Rojac, Gažon 2004/Nada Morato, Korte 2006 V naslednjem Mandraču: Kakšna bo letina, Lučanje svetega Štefana, Koledovanja, Tepjejenca, Navade ob novem letu. KRIMINALNE ROPARJI S KIJEM Izolski policisti in kriminalisti še vedno zelo intenzivno obravnavajo kaznivo dejanje ropa. V ponedeljek, nekaj minut po pol šestih popoldan je Izolanka iz Ljubljanske ulice prijavila, da sta jo ob povratku iz trgovine v stanovanju pričakala dva zamaskirana neznanca in jo napadla s kijem. Pri tem sta jo poškodovala in ji ukradla denarnico, v kateri je imela denar in dokumente. NA kraj so takoj prihiteli policisti pa tudi reševalci, začelo se je intenzivno preiskovanje kraja zločina, napadena pa je o napadalcih dala naslednji opis: prvi je suhe postave, visok okrog 180 cm. Na glavi je imel črno kapo z izrezom za oči, oblečen v črno usnjeno jakno in črne hlače; drugi moški je prav tako suhe postave, visok 165 cm, na glavi je imel črno kapo z izrezom za oči in je bil prav tako oblečen v temnejša oblačila. Policisti imajo nekaj dobrih sledi in verjamejo, da bodo storilca kmalu odkrili. VLOMILEC STAREGA MESTA Ponoči je neznanec vdrl v gostinski lokal in sicer tako, da je z lomljenjem ključavnice vlomil skozi vhodna vrata, ter ukradel dnevni izkupiček. Povzročil je za približno 70 tisočakov materialne škode. GRADBENI VLOMILEC Policisti so prejeli obvestilo o vlomu v objekt gradbenega podjetja. Ugotovili so, da je neznanec v objekt vlomil skozi okno tako, da je s silo telesa sforsiral pregibno okno in nato iz predala mize ukradel 5.000 Sit v različnih apoenih. TAKO JE PRAV Na policijsko postajo je prišla Izolanka in izročila 4 injekcijske igle z neznano snovjo, ki jih je našla v stanovanju in so last njenega sina. Ker obstaja sum, da gre za mamilo, so bile igle zasežene, vsebino pa bo pokazala podrobnejša analiza, nakar sledi ustrezen ukrep. Primer omenjamo predvsem zaradi tega, ker kaže na pogumno in upajmo tudi pravočasno reakcijo staršev, da bi preprečili večje posledice, ki bi bile pogubne tako za otroke kot starše. SRAKA TATINSKA Nekaj minut po 13. uri je neznani moški v Izoli, v eni od trgovin, prodajalki, ki se je posvečala kupcem, ukradel GSM aparat Telit T250, vreden 40.000 SIT. Za predrznim nepridipravom poizvedujejo izolski policisti. KOLO ZA ZIMO V večernjih urah je pred prostori športnega društva neznanec ukradel zaklenjeno gorsko kolo znamke ROG ARROW, rumeno črne barve. Kdor bi kjer koli opazil omenjeno kolo naprošajo, da to sporoči na policijsko postajo. PSIHOAKTIVEN VOZNIK Policisti so med nadzorom prometa zaustavili voznika osebnega avtomobila, zoper katerega so zaradi suma vožnje pod vplivom psiho aktivnih snovi oziroma mamil, odredili strokovni pregled. Med samim postopkom pa so mu policisti zasegli še 13 tabletk, za katere obstaja sum, da gre za mamilo. Po prejetih rezultatih opravljene analize tablet in strokovnega pregleda, sledi zoper voznika ustrezen ukrep. ALI TAXISTI KRADEJO? Na policijski postaji se je zglasila občanka in prijavila, da je kot potnica v taksiju pozabila oziroma izgubila svojo denarnico. Voznik naj bi, po pričevanju očividke, kasneje vsebino denarnice izpraznil in le to odvrgel v smetnjak. Po končanem zbiranju obvestil in zaslišanju osumljenca, sledi kazenska ovadba. BODI ZVEZDA BREZ PETARD V letošnjem letu se Policija vključuje v akcijo zmanjševanja uporabe pirotehničnih izdelkov v okviru akcije: BODI ZVEZDA NE MEČI PETARD. Vodji policijskega okoliša bosta v mesecu decembru, v sodelovanju z osnovnimi šolami, opravila preventivno predavanje o nevarnostih uporabe pirotehničnih izdelkov - petard, ognjemetov ipd. Učence bosta tudi seznanila z zakonodajo, ki ureja to področje, določbah kdaj se lahko uporablja pirotehnične izdelke, na kakšen način in na kaj je potrebno biti pozoren pri nakupu le - teh. K temu, da v našem mestu ne bodo dojenčki, otroci, ostareli, bolni, živali in vsi ostal trepetali pred pokanjem petard, lahko nedvomno veliko prispevajo vsi starši s svojo vzgojo, nasveti in nadzorom svojih otrok. Naj kot policijski nasvet in priporočilo na kratko povzamemo nekaj določil Zakona o eksplozivih, ki bodo pri ravnanju utegnila koristiti: * prodaja pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok je dovoljena le v prodajalnah, ki imajo za to dovoljenje le v času od 19. do 31. decembra, * uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja, * uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, v nobenem primeru ni dovoljena v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah, v vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih, * prepovedana je predelava pirotehničnih izdelkov, uporaba v drugih predmetih ali lastna izdelava, * mladoletnikom do 15. leta je dovoljena prodaja in uporaba le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Za kršitve zakona pri nezakoniti uporabi pirotehničnih sredstev je predvidena globa v višini najmanj 100.000,00 SIT (oziroma protivrednost globe v Evrih po 1.1.2007). Kot opažamo se občani največkrat osebno obrnejo prav na vodji policijskih okolišev Mitjo REBERNAKA in Tomaža MRAKA. Oba sta dosegljiva na telefon (05) 61-61-300. Vaše mnenje, pobude in vprašanja pa lahko pošljete tudi po e-mailu na naslov mitja.rebernak@policija.si ali tomaz.mrak@policija.si. NOČNEGA DEŽURNEGA NE BO VEČ Od ponedeljka, 11. decembra 2006 dalje, na Policijski postaji Izola med tednom ni več stalnega nočnega dežurnega policista (to je tisti, ki vam odpre vrata in vas prvi povpraša za razlog vašega prihoda). Odsotnost dežurnega bo praviloma med 22.00 in 06.00 uro od nedelje zvečer do petka. V tem času bodo vsi klici preusmerjeni na Operativno komunikacijski center, patrulja policistov PP Izola, ki pa bo normalno opravljala delo na terenu, pa bo na klice napotena enako kot doslej. (Policisti PP Izola). MALI IZOLSKI OGLASI ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori - Kupim garažo v Izoli, tel 041 488 346 - V Jagodju oddamo garsonjero,primemo za mlad par ali 2 študenta/ki. Ločena kuhinja, opremljeno, centralno ogrevanje, vrt, parkirno mesto Cena 250 Eurov in stroški Tel. 040 346 912 - Kmetijsko zemljišče kupim v Piranu ali Izoli- neobdelano ali zaraščeno, tel 051311 180 - Na Krasu kupim stanovanje, hišo ali parcelo, brez posrednika gsm 031 406 739 - Oddam lepo opremljeno enosobno stanovanje v Polju. Najraje mlademu zaposlenemu paru. info 641 3002 - ŠTUDENTOM oddam 4 sobnoopremljeno stanovanje v Jagodju s souporabo kuhinje, kopalnice z WC, WC, teraso. Ima tudi poseben vhod in centralno kuq'avo. Tel.: 031/439 738 - Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. gsm:031/598 633 - Iščem stanovanje v Izoli,lahko soba z souporabo kopalnice. Redno plačam. 041 902 925 - Kupim garsonjero, manjše stanovanje ali hišo, lahko tudi starejšo, potrebno obnove, v Izoli ali okolici Inf. Na tel. 051 325 385 Motorna vozila - Prodam avtomobil škoda karavan, letnik 93, v voznem stanju, neregistriran, za 20.000 sit. Gsm: 051 251 211 - Osebni avto VOLVO S 40, letnik 97, rdeče barve, 135 000 prevoženih km, prvi lastnik, alarmna naprava,, registriran do januarja Gsm: 041 424 813 dopoldan Gsm: 041 842 826 popoldan - Ugodno prodam štiri kovinska platišča oblečena v zimske gume (dunlop) za Audi 4, dimenzije 185/65/15 z okrasnimi pokrovi in 1 aluminijasto platišče oblečeno v novo semperit gumo istih dimenzij, prav tako za Audi 4. Tel. 05 6414 024Gsm 040 912 249 - Prodam gorsko kolo Balance z opremo Shimano,2 lprestav, staro 10 masecev in še v garanciji. Cena: 25.000 Sit. tel.031 357 060 - Žanet - Električni skuterTY 223,NOV (nosilnost do 75 kg) prodam za 20.000 Sit Tel.:041 933 630 Delo Starejšim nudim pomoč na domu tel 041 233 451 - Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih Gsm: 051 251 211 -Starejšim obolelim ter drugim,nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108 Razno - Prodam bunjo - brački sivec,cca 9m2 po polovični ceni Gsm: 040 731 622 - Sony Playstation^tar leto in pol z igro Fifa 2004 prodam, cena 24.000 SIT. tel 040 794 355 - Prodam skoraj novo, 2 meseca rabljeno, zakonsko posteljoza 30.000 sit Gsm 041 896-557 - Zelo ugodno prodam kotni kavč, raztegljiv v posteljo in klubsko mizico Gsm 041 860 393 - Prodam starejši lesen pianino, tel. 041 227 720 - Podarim leseno posteljo za eno osebo z jogijem in otroško pisalno mizo. tel. 041 915 192 - V torek zjutraj sem med Koprsko ulico in avtobusno postajo izgubil črni anorak vrhunske blagovne znamke Kilimanjaro. Najditelja prosim, da javi na tel 040-156 915 - Poceni kupim ali prevzamem kavč, tel 041 344 280 - Prodam metrska hrastova drva - 15.000 SIT m3, tel 041 344 280 -Potrebujem inštruktorja za angleškim italijanski jezik za srednjo stopnjo, tel 031 406 739 - Kamenje primerno za škarpe z njiv v vasi Grbci /Šared/ po dogovoru lahko odpeljete. Odvoz možen samo v suhem vremenu, tel 041 721 220 - prodam otroško stajico po ugodni ceni. /tel 051 302 438, o5/ 641 5338 - Rabljeni motorni mlin za grozdje, 5001-kad za kmetijstvo in 2001. sod iz steklene volne za vino ugodno prodam, tel. 041 828 605 - Ugodno prodani play station 1 z igricami, cena po dogovoru gsm 031 779 282 - Zelo ugodno prodam pisalno mizo (višina 0,76)novo zakonsko posteljo (140X190), omarico za TV in glasbeni stolp gsm 031 201 667 - ŠE PRED ZIMO POSKRBITE ZA TOPEL DOM, KRAŠKA DRVA tel 040 342 200 - Libra d.o.o. laboratorij meril odkupuje tehtnice, mesoreznice in salamoreznice. tel 031 568 778 M/TOEDIOTvC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 odg. urednik: Vlado Grlica; tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik i elektronski prelom : GRAFFI! LINE d.o.o, Izola; tel.05/ 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid mfiriijfiv Ministrstva za kulturo RS. pori zaporedno številko 522. Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 , NLB® Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana IZOLA Muzčeva ulica 2 telefon: 041 349 331 od ponedeljka do petka od 8.30 do 19.00 sobota od 9. do 13. ure kvalitetna baterija •FM radio •MMS • budilka »kalkulator •600 spominskih mest + SIM ) »konferenčna zveza ^ »teža samo 93g Mjk »pokrovtipkovnice »SAR samo 0,80W/kg 3.900 SIT »16,27 EUR MOTOROLA W220 DVE NOVICI NA EN MAH NOVA STANOVANJA ZA IZ0LANE Začasni župan Anton Juriševič je dočakal svojo prvo protokolarno priložnost. V družbi s nesojeno županjo in poslanko Bredo Pečan in direktorjem Gorica Leasinga je postavil temeljni kamen za novih 49 stanovanj v Livadah, nasproti Osnovne šole. In čeprav se še ne ve, pod kakšnimi pogoji bo mogoče do stanovanj priti, koliko jih bo mogoče kupiti in koliko le najeti na občino trdijo, da bodo predvsem za Izolane. V stolpiču bo 49 stanovanjskih enot skupne uporabne površine 3380 m2 in podzemno parkirno hišo za 112 parkirnih mest. Etažnost objekta je klet, pritličje, tri nadstropja in mansarda. Vrednost investicije je okoli 900 mio SIT. Stanovanja so od manjših enot (garsonjere) velikosti 30 m2 do večjih trisobnih stanovanj velikosti do 80 m2. Objekt bo zgrajen v 12 mesecih od uvedbe izvajalca v delo. Mnogi so nas spraševali kje je naš dolgoletni dispečer Samo. Odkrili smo ga v novem neprofitnem stanovanju, ki ga je dobil po občinskem razpisu, glede na dobro voljo Eve in Fatime, prijateljic in pomočnic, ki skrbita zanj, pa mu očitno ni hudega, čeprav čaka na komplicirano operacijo kolkov. Da bi le bilo še več tako dobrih novic.