Inseratl se sprejemajo iu vetjfc triatopna vrsta : 8 kr., če se tiska lkrat, A- » n »i n - n ,, ,, ,, i, 3 „ Pri večkratnem tiskanj Sf sena primerno zmanjfta. Rokopisi ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (adm nistracija) in ekspedicija na Starem trgu h. St. 16. Politim lisi za iIotiuu narod. Po poMi prejemati velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr. za polleta . . 5 „ — ,, za četrt leta . . 2 „ 50 V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 krA za pol leta. . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljan veljA 60 kr. več na leto. Vredništvo v Rilšerjevi ulici štev. 6. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soboto. Pomoč in zdravila zoper družbinske rane. Postava proti socijaluim demokratom za-dobila je na Nemškem, piše „0ech", že svojo polno veljavo. Povsodi se spisi, časniki, zborovanja, in sploh vse, kar je s socijalizmom v kakej zvezi, uničuje, konfiskuje ali razpušča; karkoli se zdi postavnim možem količkaj nevarno, se takoj mora razstresti na vse strani, kakor voda, če jo izliješ iz posode. Vladni organi prusko-nemški tešijo ali tolažijo se s tem, da s strogim postopanjem bo zatrta kmalu ona luna, ki je v zadnjem času jela na žalostni način kazati svojo moč ter si izbirati iz nujodličnejših krogov svoje žrtve. Bode pa Ii temu tako, kakor govore novinarji ? So-li nade, s katerimi se tešijo nemški optimisti in konservativci, istinite, opravičene, zastavljene na gotovem prepričanji)? Nam se to ne zdi tako. Istina, žalostna istina je, da bridka nezgoda tlači — vsaj tako pišejo vsi vladni organi — duši, mori Nemško. Nedvomljiva istina je, da razpada na Nemškem trgovina, obrtnija. poljedelstvo, blagostanje; istina je, da se v državi kulture pozgubljuje pobožnost, premineva nravnost. — Ilvalisajo se nemalo s tem , da Nemška je država neoskrunjene nravi iu strahu Božjega; ponašajo se, da nikjer ni kultura v tej meri razširjena, ko na Nemškem. A glejte I sam kancelar tega nemškega cesarstva pripozna Nemško ko ognjišče socijalne demokracije; ondi zaničujejo se vsi nravni zakoni ; ondi je bitnost društva države v opasnosti. — Sklenil je toraj omenjeni mož državo prestrojiti, socijalizem izgnati z železno pestjo izmed ljudstva, ter potrgati mu vse korenine. Knezu Bismarku, ki je jel povdarjati važnost nravnega i društvenega živenja na Nemškem, pritrjevali so vsi pravoverni kristjanje. Nemška mladež v viših ali nižih šolah, odgo-jena je po vodilih znamenitih modrijanov ; red-kokedaj spominja se evangelija Kristovega; odtegnjena od Boga, zaganja se toliko bolj v razkošnost. Kavno tako je pri učencih na obrt-nijskih in kupčijskih zavodih. Koliko bolj stra-šan in teman mora biti pa pogled med ljudi niže vrste 1 Človek strmi, čitajoč statistiko zločinov, in to tim bolj, ker je razvidno, da je število samomorov leto za letom veče. Kolikor bolj pa zgineva nravnost, toliko bolj množi se hudoba, zapravljivost, toliko bolj pogosto nastajajo bankroti na vseh straneh. Delavništvo , zgubivši vero ter odtegnivši se Bogu, dalo se je tolikanj bolj v naročje strasti in pregrehi. V svojej revi in gladu posluša glas, ki mu obljubuje pomoč, in ko bi trenil, nahaja se v bodočem socijalističkem — raji. Pridigarjem socijalnodemokratičnih naukov bo morda za nekaj časa policija zaprla usta: tudi v narodnem gospodarskem oziru smemo upati boljših časov, plemen pa, koje imajo mej ljudstvo zasad ti zopet nravno živenje, koje imajo odstraniti samomorsko mišljenje, takih plemeu ne more uničiti nobena sistema filozofična, — okrutnega zločinstva ne odstrane narodnogospodarske namere. — A kedo more tu pomoči ? Kje so zdravila za to bolezen. Odkod nade rešitve, kakoršnih Bismark in noben drug vladar ni dati, ni obljubiti narodom ne more? „Uuica spes nostra Deusl" Edina nada nam je Bog! Edino zdravilo za tako okuženo bolezen dušno je nauk Kristusov, je postava večne pravice in ljubezni Sina Božjega, so Božje resnice, katere nam podaja sveta naša cerkev. To je globoko naše prepričanje, na kojem je sozidana zgodovina cerkve od prvih časov sim na veke ... Ali nemški kancelar, politik in diplomat je to drugače razumel; drugače so zasuknili ljudstvo modrijanje in napihnjeni učenjaki. A vprašamo jih, kam so prišli ? Povoden socija-lizma žuga prodreti in splaviti je v splošno propast. Revolucije boje se gospodje, ki so si poprej domišljevali, da se jim mora uklanjati celi svet... Cerkev , ki se tem gospodom klanjati ni htela, — ni smela, padla je v nemilost, okovana je bila v vezi ponosne države. Nastal je boj, vnelo se je preganjanje; železni kancelar mislil si je podjarmiti cerkev ter storiti jo sužnjo svojim daljšim nameram. A mož se je prevaril v svojej ponosnej nadi. Res, da je žahbog mnogo zakrivil; mnogo krivic, mnogo uasilstva je nasledek okrutnih njegovih zakonov. — Pobrane so cerkvi šole, razgnani so mnogi redovi, ki so do sedaj učili mladež v katoliškem smislu; samostani, v kojili je dobival onemogli pomoč, kje so? Kam se bodo sedaj obrnili gladni bolniki? kedo bo namesto-val sirotam očeta iu mater? Oni zavodi, ki so poprej imeli težavno to nalogo, ter jo vedno vestno spolnjevali , so prazni in opustošeni. Duhovni in škofje, so iztirani enako hudodelcem. Zapirajo jih ko zločince, preganjajo jih od kraja do kraja. Tako v blaženi Nemčiji. In vendar mora sam knez Bismark spo- Sonetni venček. Oj sprejmi venček, srčno pozdravilo, Slovenija Ti cela, glej! častita; Za gcl slovesni majka proslavita Oblekla je radosti oblačilo, Ona, ki srce ti jo zmir ljubilo, Radiijo so, ni s solzami oblita, Na Te danes gleda Slava zmagovita, Daje Ti venec Javorov v vezilo. Neustrašeno budil si njene sine Odkrival jim: kaj prava jo svoboda, I)a velikansko mi smo rodovine. Zato Ti glas od vshoda u toliko /.a rod bi svoj storili, lin v raznih strokub likali, učili, Njegova g burno priča TI večina. — Hvaležno priča vsaka skor občina, Ti s rastnimi prisrčnimi voščili, I/, daljnih krojov prijatelji mili, Kdor čuti se v Slovenji domačinu. Kogar rodilu, jn Slovenska mati, Kodor le naroda govrug zaklet ni — Zasluge Tvojo nima priznavati. A mi doma |'ii vsi, duhovni, svetni, Navdušeno 'le čeme pozdravljati, Iskreni starčok soilonidosotlotni! Iskreni starčok HOili'iiidMOllut,nl !• lilej, v Tvojo čast /.linni se pevski zbori; Postimo noč, enaka svitli /.uri Prod Tvojim stanjem, naroda proštot' ui. — V Ljubljani beli — čudo — razumet — ui, Nožnimi vidijo su dan« prizori očetu v čiiHt svitlo se hišo, dvori, Proslavlja Te priprosti in umetni. Kmonu vstuiii! krasno nizodeni Vso čast možu, ki v tebi god obhaja; Saj ves Slovanski svut ga čisla, coni. (dej Očn naš! dolina lop'ga raja — Kjer bivajo zgolj narodni Slovani — Vipava — tudi vončok Ti podaja. Vipava tudi vončok Ti podaja, Saj jn nu/iičnost Tvoja, počastila, Ko hčerko jo — čitalnico rodilu, To v sladkem ji spominu ziuir' ostaja. — Zastave Tvojo ona no izdaja — hi v Tvoji pričnostl jo v last dobila, Petnajst jo tisoč grl ponovila Na taboru: da tnjstvu so lio vdaja; Pri mnogih bojih, ona jo kazala, Da kropki zarod ima dozoreli, l>u nima tla. za tujčeva stnjula, A danes pa v ljubo/,ni god veseli Slovenijo obhajil, hčerka zala Kmoni noči zaostali boli. ltlinoni unčo /.aostati beli, Kar tičn so hvaležnega spoznanja; Zlito tu cvetni vončok Ti poklanja Priprosti ovot — a srčno zarudoll. Oj, v vsaki kitici se inzsvotoli I Odkritosrčno kažo in naznanja: Kriku da čisla, Očo, Tvoja djanja. ti boju zu svoj narod — oHivoli! Da vtisnila v spomin si jo globoko Kar Ti učil si v dobi jo začetni, Dvigajo prapor narodni visoko; Iln tlak Vipavski, tuja smet ni, Poniogol mnogo kor si s krepko roko, 1/, \ločili src zdaj sprejmi vmičok svetni! Iz vročili siv zdaj sprejmi vončok svetni, Naj tudi on Ti vončit slavo čelo, Vodri src«, ki mnogo je trpelo, Ko dom napadal ludi zmaj prevzetni. Naj znani toraj vončok Ti sonetni, Da kur sojal si, jo o/.olouolo, Kodi sad stotorni Tvojo dolu, Da nikdar več mogočo ga zatrot ni. Dii, nikdar več! — so vroilio ho zjasnilo, Slovenija, glej' pomlajena, vstaja, Nevesti lioo ho jo zužarilo. Kinč Avstrijo — kinč Slavo bo, no „rajft" I — V In svrho /, vencem sprejmi se voščilo — »Sloveči vir ljubezni ga napaja. Hlovočl vir ljubo/,ui ga napaja , V čakaš da nam Ti še dobo milo, Siioluiti se, za kar I i snreo bilo, V letih krasnih cvetnega že maja; Da ljudstvo ki v zvestobi so ne zmaju t)o Avstrijo, pravico hi dobilo, V Sloveniji so mili vso /.družilo, »Postala ona da bi slika raju"; Da on. ki rodom piše večno pr&tko — Uil milostiv bi manjki oživeli lu Tubi, ki pripravljali pot ji gladko tem malo pomagano, Avatrija pa ima lahko veliko sitnosti; rviska diplomacija bo zdaj še-bolj srpo opazovala dogodke v Avstriji. V nanje države Vse govori o napadu fanatičnega republikanca na laškega kralja 13 11111 Iirrfa Dan danes ni več prijetno biti kralj; napadi na kronane vladarje se strahovito množd. S časom bodo vendar prišli vladarji k spoznanju, kaj se to jiravi, mirno gledati in dopustiti, da se stebri človeška družbo in ljudska nravnost, javno Hpodkopujo. 18. zvečer se je v Florencu med narodno demanštracijo razpočila Orsinova bomba, ki je 2 človeka ubila, nekaj jih pa ranila. Kupčijska dogodim med Avstrijo in NVm^ijo še zmirom ni gotova. Nemci s svojo močno razvito obrtnijo hočejo za se posebne predpravice za uvaževanje blaga v Av strijo. Ker nas imajo tako že jireveč v pesti, zato hoče naša vlada s povišano coluino nemške izdelke nekoliko odrivati; Prusi pa so zato silno razkačeni, ker se jim čudno zdi, da bi smela Avstrija Nemcem nasproti svoje koristi braniti. TurMJaše vedno neče izpolniti sklepov berlinskega shoda. Črnogorcem neče odstopiti, kar je obljubila; v Traciji in Macedoniji pa vlada slabeje iu grje, ko prej, akoravno je obljubila, da hoče za celo državo reforme uvesti. Rusi zato tudi nečejo svoje vojne nazaj poklicati , in jo bodo toliko časa na Turškem pustili, dolcr ue bo miru in reda tam doli. Izvirni dopisi. rviuriliorit, 10. novembra. (Rese r v n i p e š-p o 1 k II a r t u n g), pri kterem služijo Štajerski Slovenci, se je vrnil iz Bosne in se že 14. t. m. pripeljal v Maribor, čeravno je bil s prva na 12. napovedan. I/. Sarajeva je bil odrinil 28. oktobra, pa po strašni poti v dežju in snegu do Brodil je že veliko mož opešalo , zato jih niso silili še do Oseka peš hoditi, ampak prepeljali so jih na parobrodu v Sisek in od ondot po železnici čez Zagreb, Zidaumost v Maribor. To je'bil vzrok, da so en dan popreje prišli, kakor je bilo napovedano Po celi poti jih je ljudstvo veselo pozdravljalo in skoro na vsakem kolodvoru jim s kruhom in vinom postreglo, zlasti v Zagrebu, v Brežicah, na Zidanem mostu in v Celju. V Mari- HiuloBtno liodo s Toinivnom sprejeli To — soboritolji — zaspii ko sladko — I'rajsko krušni, luiljoni do>,oli. Urajsko krasni, miljoni dožoli, Kjer uiličo več no vzdiha Jio svobodi; ,.Kjor vsi ljudje so brnijo — vsi narodi" Kjer bodoino v ljubezni so objeli. Naj toraj venček mali nezvoneli Vipavski venčok, bodo Ti po godi, — PrlproBto cvetke, Oče, milo sodi — Sinovi, za to vnoti, so ga spleli. Ko toraj Tvoj veseli dan zazna so, Ko bode rojstvo Tvojo se slavilo, Ko dvigal juiBui don (Jo do neba se; Ko vso so v slavo Tvojo lio družilo Doline našo milo čuj — odglaso: „Oj, sprejmi vonfiok Brfino pozdravilo!" Ravnilo <>,i. sjirejmi venček, sorčno pozdravilo, (Jftstili Oče, milega naroda! Edini, druži mila ga osoda, Tvoj slavni dan, izraziti čutilo. ilzor ljubezni TI jo domovina, liolola v srce To jo nje nesreča, Lo nji daril vsa leta si cvetoča, Knaoili mož zna malo zgodovina. Iskreni starček Bodoindcsot letni! Vipava tudi venček Ti podaja, Km oni noče zaostali boli. Iz vročili src zdaj s|irejmi venček ovetnl, .Sloveči vir ljubezni ga napoja, l'rajnko krušni miljoni deželi!" — Silvester. boru, kamor »o prišli ob '/„11. uri dopoldne, je bilo že vse pripravljeno za slovesni sprejem, Od ranega jutra je bilo po mestu živo gibanje. Ilrame so kinčali z različnimi zastavami, okna venci in cvetlicami, na cesti pred Giitzovo pivarno so postavili iep slavolok s primernim napisom in po uPcali je bilo videti nenavadno mnogo ljudi. Kmalo po !). uri jo vse vrelo proti kolodvoru, kder so se zbrali višji vojaški dostojanstveniki, okrajni glavar, mestni župan nekterimi odborniki, polkova godba , ki je navlašč za to prišla iz Trideuta in neizmerna množina ljudi. Ko se proti 1. približa vlak, zaigra banda Kadecki-marš, kterega so došli vojaki z burnim pozdravom odzdravili. Ko častniki izstopijo, pozdravi jih s srčnimi besedami v imenu mesta župan iu državni poslanec dr. Duhač, podpolkovnik baron Pittel pa je odzdravil rekši: „Mariboržani imajo prav, da svoj jiolk s tako sijajnim sprejetjem počastijo, in slobodno so ponosni na svoje sinove in rojake, kajti hrabro so se bojevali, pošteno se obnašali iu na vsako stran svoje dolžnosti zvesto spolnih. Jaz sem srečen, da sem imel take vojake pud svojo komando." Na to so častniki pozdravljali svoje ondi navzoče znance, prijatelje ali sorodnike, vojaki pa so se pred kolodvorom postavljali v red , ter bili (»ozdravljeni od Mariborskih veteranov, ki so jih tudi v mesto spremljali. Vhod se je vršil po tem redu: uajpred polkovua banda, za njo Mariborski veterani s svojo zastavo in potem po kompanijah 1100 mož. kterim se je poznalo, da so prišli iz boja, kajti večidel so bili zagorelega, zarašenega obraza, oblečeni še precej dobro, le obutjo so imeli vsi slabo. Na ulicah so leteli od vseh strani med nje venci in šopki. Skoro vsak je imel v puškini cevi šopek cvetlic in okoli vrata lavorov venec. Za stava je bila polna vencev. Na velikem trgu so opravili za srečno vrnitev tiho molitev, in zaigravši cesarsko himno so jih razpustili na stanovanja, da se osnažijo in odpočijejo. Zvečer je bilo mesto razsvitljeno iu banda je svirala po ulicah, ki so bile polne ljudi. Drugi večer so mestjani vojake v Giitzovi pivarni pogostili z vinom, pivom iu kruhom in v soboto so bil razpuščeni vsak na svoj dom. Oficirjem na čast so še mestjani v soboto zvečer napravil v kazini velik koncert, nek komite dijakov pa je pošiljal povabila na veselic ■ v Oiitzovi pivarni osnovano na čast enoletnim prostovoljcem, ki so se vrnili iz Bosne. Iz vsega se je videlo pri tem sprejetju, da je mesto Maribor na svojo prejšno turkoljubje precej pozabilo ter se |>rav domoljubno obnašalo, kar mu gotovo ua čast. Illobrcpoljit. 10. nov. (Omika i n hvaležnost nekega učitelj a.) Mislimo, da je ravno leto preteklo, kar je bil napadel tukajšnji učitelj Maks Ivanetič vele-spoštovanega iu po vsem slovanskem svetu tako proslavljenega g. dr. Bleivveisa v ljubljanskem Tagblattu. Zdi se nam, da jo bil pobral svojo psovke iu frazo iz Zimmermannovega nekdanjega časopisa „Dio Frciheit." Tisti „fulminantni11 (!!!) artikel, s kterim se je jio prejšnji boritelj za Slovenijo, Maks Ivanetič, hotel prikupiti uekterim in tako dospeti do zažo-Ijene reinuneracije, je uekterim tak strah pred njim vcejiil v srce, da so se ga že od daleč bali. Pisatelju tega sostavka samemu je rekel nek učitelj: „Kaj pa hočete, recite mu kaj, I>a vas bo dal v „Tagblatt" in boste imeli. „Calumniure audacter, semper aliipiid haeret' — drzno obrekuj, vedno bo kaj prime, pravi star pregovor. Take reči si bo izmislil, du so boste od jeze snedli. Kaj Vaui bi pomagalo, čo pozneje prekliče, in vas prosi odpuščenja, listi gredo široko po svetu in marsikteri bi bral natolcevanje, opravičenja bi pa ne bral." Kaj da jo Tagblatt, to vsak v<5, in dasiravuo so se bili pred par leti tudi v slovenskih časnikih pokazali nekaki začetki tako imenovano .Revolveržurnalistike", kar je pa hvala Bogu vse ponehalo, sem se vendar temu bojazljivemu učitelju nasmejal ter rekel: „Suedel vas no bo, naj le piše in objeda po časnikih , se mu bo že odgovorilo P' Kakor se kaže, je vendar učitelj prav imel, ko je rekel, da se Ivanetiča zarad njegovega hudega jezika in strupenega peresa svet boji, Tu imate dokaze. Primerilo se je enkrat, da je Ivanetič tukajšnjega poštenega kmeta Mihca" malo z žganjem napojil, da se ju potem po svoji navadi lahko šalil ž njim , z revežem, ki sam ue more kaj za to, da ni kak grof, ali pa tak gospod kakor je gospod Maks. Ko se razideta, Milica čez kake pol uro sreča pred šolo Ivanetič ter ga obgovori: Ti .......lump ti, kaj delaš tukaj ? Mož ga začne debelo gledati, ko pa vidi, da se Iva lictič ne šali, tudi njemu kri zavre iu mu od- ovori: Ti si en s..........lump, ti, ne pa jaz. Zdaj pa Ivanetič precej moža toži v La-šičah iu — Mihec je moral 2 dni sedeti. Drugič. Koliko pisanja da je to človečo kočevskemu glavarstvu prouzročilo, koliko sitnosti so g. fajraoSter zarad njega imeli že prestati, to se ne da dopovedati. Tukaj je dobro znano , da je Ivanetič med šolskim podukom učence po vino v gostilno pošiljal, daje mesto jih brati in pisati učiti sploh namesto po šolskem črtežu podučevati, kadar se mu je zljubilo, otroke pred šolo vlekel iu ž njimi „turnal". Tako je dragi čas tratil, ko so otroci pred šolo skakali in se smejali, in šo une otroke, kteri so bili v 2. razredu motili, kteri bi bili tudi rajši skakali, kakor računali in pisali. Šolski nadzornik gotovo dobro jiozua Ivanetiča, pozna njegov nestrpni značaj vse učiteljstvo, bralo je okrajno glavarstvo pritožbe šolskega vodstva, ono tudi ve, da se je duhovščina odjio-vedala vsem konferencam, dokler bo Ivanetič v Polji, ker jo je enkrat Ivanetič v to zlorabil, da je zauiogel „staremu šulluksu" (lastni izrek Iv.) tukaj občespoštovanemu in priljublje-uenemu prvemu učitelju II. prav po glavi plesati. Kdo, Vas prašarn, so bo vdeležil tako seje, kjer je Ivanetič prav po nedolžnem udrihal po g. Iludoverniku, ko mu ta nikdar nič ni prizadjal V lu če se je II. oglasil, je precej potem Ivanetič vstal ter rekel: Gospod 11. kakor vodja šole praša, zakaj se to in to no zgodi, n. pr. da ni učni črtež na steni, zakaj da bo jio vino pošilja, nepoatavno „turna" učitelj Ivanetič na to odgovori: da je to uesramna laž itd. Seja je bila tako zanimiva, da so g. fajuinšter polni nejevolje ušli, g. katehet, pa odločno tirjall, da naj so seja sklene, ker so je njim gnjusilo nedostojno obnašanje Ivancti-čevo. Misli mar Ivanetič, da so vsi ljudje osli ua svetu I Tukajšnji partizan (privrženec) Iva-netičev zmiraj po svetu, posebno v Kočevskem mestu, okoli trosi, kako velikansko zmožnosti da ima Ivanetič, da taki ljudje so le za meščansko mestne šole itd. Toda to zmožnosti v šoli skoraj nič sadu ue obrode, tega so vsak človek lahko sam prepriča, saj pošteni možjo sami pravijo, da so nekteri otroci pri Ivano-tiču brati pozabili, kar so že popred za silo znali. Pa saj ui čuda I G. Linhart jo na svojo ušesa slišal, kaj da Ivanetič misli o tistih tablah na steni, dobro ve, da je rekel Ivanetič, da je vsa aedanja metoda pri podučevanji „ein Schmaru!" Mi mislimo, da ubog kmet plačujo učitelja zato, da bi otroke kaj naučil, ne pla čuje ga pa zato, kake zmožnosti da ima, in se te zmožnosti le takrat pokažejo, kadar jo treba po „Tagblattu" poštene ljudi psovati, in druge prav za „norca" imeti. Po letu je obiskal Iva-netič parkrat občespoštovanega in jako priljubljenega župana na Cesti. Ivanetič moža zmiraj pozdravlja: guten Tag, guten Abend, Ilerr Rilrgermeister, in mož, kteri ni sam kriv, da nemški ne zna, v sramožljivosti ni vedel, kam pogledati, kaj pa Ivanetič? IJatil se je pred nekem človekom takole: Ko bi se izmene kdo tako norca delal, kakor so jaz iz tega človeka, jaz bi ga iz hišo zapodil 111 Vse take in enake sitnosti bi bile morale znane biti glavarstvu, znana nezmožnost Ivanetičeva za šolo, dasiravno nekdo tako lepo zna popevati njegove eminentne talente in vendar so ni še nič zgodilo, dasi so se vso tri županijo tukajšnje; Videmska, Podgorska in Kompoljska, pri c. k. okrajnem glavarstvu zoper Ivanetiča pritožile Pred nekaj časom si je Ivanetič pri tu kajšnjem gospodu fajmoštru 7 gl. bil izposodil Ivanetič spiše č. g. fajmoBtru ,,Krkliirung o", da smejo oni vsled to ,, Krklivrungc" denar na pošti vzeti, kterega je pričakoval iz Kočevja od okrajnega glavarstva za vdeleževanjo pri učiteljskih konferencah. — d gl. naj bi mu pa v Ljubljano poslali, kar so gospod fajraošter tudi storili. Tisti dan, ko jo denar iz Kočevja prišel, si je pa Ivanetič na ravno ta denar, kterega je bil g. fajmoštru prepustil, pri gosp. Bcrdausu, tukajšnjem posestniku in poštarju v Ljubljani, kjer sta skupaj zadela, izposodil K gld., iii tudi njemu dal oblast, denar doma na pošti vzeti, tukajšnjega g. kaplana pa je prosil, da naj recepis podpišejo. Bordaus je dobro poznal lička Ivanetiča ter ni hotel dru-gači denarja dati, kakor da so ravno takrat v Ljubljani navzoči g. kaplan bili za pričo. Ko Brdaus pride domov, in praša svojo soprogo po denarji Ivanetičevem, izve da je „cvek" zs vdeleževanje pri Konferenci poslan — izginil. Brdaus piše lvanetiču, tudi potem osebno govori ž njim, in ga po očetovsko zarao nepoštenega ravnanja pokrega in Ivanetič ves skesan obljubi poveuiti denar in prosi potrpljenja. Ko se. pa sliši, da gre Ivanetič v Bosno, popraša Brduus za svoj denar pri sod-niji v Lašičah, kar bi ne bil storil, ko bi se ne bil Ivanetič očitno iz njega „norca delal.' Slavna laška sodnija pritisne Ivanetiča za denar in ga spozna za dolžnega pri plačevanji stroškov. Zdaj pa v znamenje hvalešnosti toži Ivanetič Brdausa v Trst, da je bil vsled nepostavnega izničenja pisma na denarju škodovan 1! I Poštna direkcija mu odgovori, da naj se, če je bil res oškodovan, pri sodniji pritoži. Ivanetič res svojega dobrotnika Brdausa toži jiri sodniji v Lašičah. (J. fajmošter so imeli veliko pisarenja k okrajnemu glavarstvu, do c. k. poštno direkcije v Trst, ravno tako g. kaplan, kteri so bili za pričo pri izročenji denarja iu so se pooblasteni na recepis podpisali. Šolski vodja g. Iludover nik bi celi vozek lahko popisal, koliko sitnosti da jo bilo zarad tega, in pred par dnevi ji! bil g. Brdaus v Lašičah obsojen, da mora kakih 10 gld. plačati. To ima tedaj za svojo dobroto, da se je lačnega rezervista Ivanetiča v Ljubljani usmilil. 2H. novembra jo poklican zop.it učitelj g. Iludovernik v Lašiče k sodniji nn odgovor, za g fajmoštra je pa že morebiti tudi spisan poziv, ker jih misli Ivanetič tožiti „\ve-gen Khretibeleidigung" zarad žalenja časti. Ples se je pričel, zakaj kadar je vreča prepolna se razveže, Ivanetič najsi pa nasledke sam sebi pripiše, sej mu vendar noben človek nič hudegu ni prizadjal. Znano so mu pa gotovo besede. „Wer Wind siieet, der wird Sturm crnten." Trl«'f(ri«llrnn dennrne c*w» '20. novembru. Papirna rimu (31.30 Sreburnii renta 62.66 — Zlata renta 71.80 — 1860l»tno državno posojilu 112 40 B Rubinu akcije 7S8 — Kruditne akcije 221.60 London 116.80 — Srebrn 100—.— Cen. kr. cekini 6.67.-20-Irankov 9.33. Domače novice. V Ljubljani 21. novembra. (K dr. JUeiioeisovi sedemdesetletnici). Pred stava in sprejemanje deputacij je trajalo od enajstih do ene. Najprvo so se poklonlili jubilantu deželni poslanci Kranjski, potem depu tacija, Štajarska, Goriška Tržaška raznotere doputacijo hrvatske, dalmatinske, dunajske in naposled deputacije občinske in pa raznoterih domačih društev. Banket popoludne bil je jako sijajen, ravno tako „beseda" zvečer, pri kteri se je najodličnejšega ljudstva vse trlo Mad besedo uročila je go«p/t Va/entov« g. jubilantu krasni lavorov venevc ljubljanskih gospej, mlada okoličanka tržaška pa šopek okoličinskih cvetlic. Po besedi, ktero bodemo obširneji popisali z drugimi slovestnostini vred, zabavali so se prišli gostje v spodnjih prostor li čitalničnih, kjer se je ljudstva vse trlo in je napitnini sledila napitnici. (iltestni odbor) ima danes poiioludne ob 5. uri svojo navadno mesečno sejo. (Stajarski Slovenci) so prav živo pogrešali, da se veleč. g. jubilantu dr. Bleiweisu m izročila diploma častnega občanstva Zavskega trga. Poprej se je po časnikih razglasilo, da hoče med drugimi slov. trgi m občinami tudi Žalec pri tej slovoznosti pokazati svojo slovensko lice, svoj narodni značaj ; toda prevarali smo se. (Iz seje. deželnega odbora 15. novembra.) Deželni odbor je enoglasno sklenil, deželnega glavarja namestniku g. dr. Janezu Blei-w e i s u k 7<>. rojstnemu dnevu lil. t. m. poslati pa vošilno pismo. Sklenilo se |e, da se ubogim družinam onih reservistov, kateri so se od vojaških krdel iz Bosne iu Hercegovine že na svoj tlom vrnili, cela tretja podpora (za mesec november) izplača. V gospodarski odbor za realko je bil namesto izstopivšega g. Jan M urni ku voljen g. Ant. vitez tiar i bo Idi.— Pritrdilo se je predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta , da se A n t o n V e r t nik v učiteljski službi v Osilnici definitivno potrdi, ltešilo se je tudi več občinskih zadev, in o izvršitvi raznih sklepov deželnega zbora se je potrebno ukrenilo. Razne reči. — Izpraznjena ustanova na deželni vino-in tuidjerajaki šoli na Slapu polbog Vipave. Na navedeni šoli z dveletnim podukom izpraznjena je za prihodnje šolsko leto, ki se meseca novembra 1.1. prične še ena deželna ustanova v letnem znesku po 120 II. za uboge sinove kranjskih kmetovalcev, ki so vsaj lil let stari iu so ljudsko šolo dovršili. Prošnjo naj se do 25. novembra t. 1. če mogočo osebno, izročo vodstvu deželne vino-iu šadjerejske šole na Slapu poleg Vipave. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne M. novembra IH7H. Organ is t in mož n ur, ki je že tri leta to službo opravljal in tudi cecilijansko or-arsko šolo v Ljubljani z dobrim vspehom dovršil, kur dokazuje njegovo spričevalo, nas prosi naznaniti, da bi rad dobil kako boljšo službo pri kakem župniku, kteremu dopado prava cerkvena glasba. IleiinrHlvenr cene KI. novembra. Državni fondi. Denar. Blago 5'/, avstrijska papirna ronta ... 61.46 61.66 6°/„ renta v srebru..............62 70 62.HO 4"/, renta v zlatu (davka prosta) . . 7I.H6 71.«6 Srečke (loel) 1H54. 1..............107. 107.60 „ „ 1860. I., culi.....112.40 112.80 ,< ,, 1H60. 1., petinke . . , 121.50 122.— Prennjskt listi 1864. 1., ...........142.— 142.60 ZomijiSčine odver.nic.o. Stajarske po 6";,........00. 99.60 Kranjske, koroSke in primorske po 5', 91 91.50 Oger»ko po 57,........7« 7f, 79 60 HrvaŠke iu slavonske po 5"' . . , , H4. — 85,— Sedmograftke po 6°.......7:4,— 7,1.60 Delnice (akcije), Nacijoiialuo banke..........789,— 790,— llnionske bank- ... . . 66.26 65.76 Kreditne akcije..............223.80 224.— Niioavstr. eskomptne družbe . 765, 740 — Angio-avstr. banke ... . . • 97 60 I 98 26 8ro('ke (loel), Kreditne po 100 gld a. v. • 161.50 162.50 Triaike „ 100 ., k. d. . 117.75 118.26 ,. 60 ...... . 62— 63,- Mmlcnske ,, 40 gld. a. v. 27 60 28,— Bainiove „ 40 „ „ „ . 38 60 .19,— 1'alffi-jeve „ 40 „ „ „ . 27 60 27 76 Ulary-jeve „ 40 ..............23 76 29 60 H t. (lenois „ 40 „ „ „ . 34.25 35.26 Windiscligrlitv.-ove „ '.!() ,, ,, „ . 29 — 29.50 Waldst.eiu-nvo „ 40 „ ,, „ -J-J f,() -J3, Srebro in ftiatn ........kini . . . • . 5.58 5.69 Napoleousd'or...... . . 9.82 9.88 A rebro ............100 — 100.06 n rezilnim n Gruden n na Tirolsk em riporoča se prečastiti duhovščini za izdeljavo plastičnih križevih potov po Kilrichu, ki lepo modelirani v izbukanim lelu stanejo : 106 contimotrov visoki in 66 contm. široki krušno pobarvani 700 i|lil. 58 contim. visoki in 40 centim. široki pa 300 (|ld. Jaslico za cerkve od 40 do 150 {|ld. Omenjena šola je v vrtini dotiki z veljavnimi umetniki iu poznavatelii cerkve iu uniet,-nijskih zahtev, ter /.umore vsled tega vsa naročila izvršiti natančno po umetnijskih in cerkvenih pravilih. Spoštovaje (*>) l» se na prosto roko senožet, ki meri 3'/s oralov, leži na Brezovici, iu trije predali za žito, kterih vsaki meri od 90 do 100 mernikov. Prodajo se tudi mize, skrinje, mesingasto pipo m drugo h i š n o orodje. Ob ......m se odda stanovanje s tremi sobami in drugimi potrebnimi prostori, in posebej še 2 kleti. Veti se zve na sv. Patra cesti Štev. 'dO, nora U7. (2) J. liiaftiti i* o v i nalilo miki v i.juoljaiii izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip Iliulerluii.