LETO .'V. LJUBLJANA, S. JAKU AR J A 1926. STEV. 3. |i|4W>£NINA-ZA'JVGOSLA-VHO ČETRTLETNO DIN l§* CEIOLETNO-DIN-OO/ZA’ INOZEMSTVO 1E DODATI POjTNSNO/OGLAS* *PO CENBKV/ posamezna Številka* po din-150 POŠT. ČEK. RA^. 13.188 Izlava. I ;• * . ■ wm vrednjJtvoin-vprava* V'VČITEL7SKI *'TI$KARNl/ R©KOPI$l SE N£ VRA-CAlO/ANONlMNl DO-. 'P5SI »$E*NE>PQIOBČV-| *3E70/POjTN!NA* PLA-VCAN A V * GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Oblastni upravni odbor oblastne Oriune v Mariboru ie na svoii četrti polnoštevilni seli dne 3. ianuaria 1926. pomnoženi z zastopniki krajevni!! organizacij, soglasno sklenil: I. Odobrava se sklep Glavnega odbora Oriune v Zagrebu dna 28. decembra 1925 in skico izvršilnega odbora Oriune v Mariboru ene 14. decembra 1925. 2. izrekn se neomajen« zaupanje predsedniku direktoriia bratu driu. Ljubi Leonilču. 3. Ugotavlja se na podlagi stvarnih dokazov, da so nekateri člani SDS začeli sistematično borbo zoper Orjuno in se vmešavali v njene notranje zadeve Das? ie ne želi. bode Orjuna v mariborski oblasti borbo, če se ii bode vsiljevala, morala sprejeti. Oblastni odbor Oriune v Mariboru, vičnost najboljši porok končnega, popolnega uspeha. Resnica se širi med ljudi samo z bolestjo in mukami. Za vsemi strašnimi dnevi trpljenja poti na Golgoto, pride prej ali slej tudi Velika noč in z njo Poveličanje ideje, v katero globoko verujemo. Prelivali smo že našo kri in še bomo zalivali našo zemljo z njo. ki ie kal njene bodoče veličine. ako bo tak domovine ukaz. — Oriunaši kandidiramo samo na svinčene krogltfce in nikdar na gumijeve. To ie bila doslei in bo i v bodoče maksima Oriune! OviunaSI, naprej! Kampanja, ki .ie bila naperjena zbog bogsigavedi kakih interesov visoke politike, proti Oriuni in nje-eritnu vrhovnemu političnemu šefu br. dr. Lj. Le on tiču, je sedaj konča- j na. Udarcc že vnaprej dobro pr c- ’ mišljene in v potankosti idelane akcije, ki je imela nalogo poodsrra-17 it vi dave pokreta, razbiti istega, se je razblinil ob neprebojni falangi organizirane vojske zvestih Orju-liašev. Juriš na samostojnost organizacije ic odbit na celi črti. Orjuna ie izšla iz te neenake i borbe močnejša, kakor ie bila še j kdaj doslei S svojim nastopom je dokazala, da ie v sedanjem času vseobčega razsula in partijskih in-triganstev v resnici pozvana do konca izvesti borbo do zmage čistih in ponosnih praporov brezspo-razmnskega in integralnega jugo-slovenskega pokreta, ki jih ie razvila po.- vsej zemlji naše nerazdeljive domovine. Dokazala' je dokumentarično ob tei težki priliki, da io prelita kri njenih junakov veže tako trdno, da so bili zaman vsi naklepi onih, ki so jo mislili z odločnim zamahom razbiti. Izšla ie iz borbe zmagovita in za vedno Dokopala nade. da bo kdai postala garda štipendistov in plačanih opričnikov katerekoli partije. Odločno in brez oklevanja so Pregazile njene železne vrste malenkostne osebice psevdoonunašev ki so io mislile zavesti iz sedanje noti ravne linije na krive in nesi-Knriie stranpotice. Ako ie izguibila ai v tej borbi, potem so bili to samo partizani in neorjunaši; ki so ji bili le prevečkrat v nadlego In balast. V mnogih slučajih so bili ti baš naravnost nesreča za naš pokret, ker so mu povzročali mnogo težkih Blazni imperijalisti. ur. kj jih ie moral preboleti m ko je sprejemal udarce in preganjanja v korist drugih, ki so se nahajali izven naših vrst. Ohranili smo mirno kri v najtežjem trenutku odkar obstoja naša organizacija in dosegli s tem priznanje. da smo pozitivni in dcla-tvorni politični činitelj. Sedai pa .ie potreba zopet takoj na cido Neizprosno prodirajmo na-prei po naši ravni poti. ki ie edino poštena, ker ie neizprosno dosledna,' prožeta borbenega duha in brezobzirna tako proti levici, kakor proti desnici. Z nami pojdejo vsi pravi in izgrajeni Orjunaši. ki hočejo, da v tej zemlji zavladata že enkrat red in poštenje in da ne-osvobojenim bratom onktaj Karavank in Snežnika zasije čim meje žar Svobode. Nuše število ne bo silno v številkah, nego po energijah, ki leže zakopane ,y naših discipliniranih hi enodusnih vrstah. Nadaljevali bomo z izgradnjo Orjuna-šev, ki bodo zmožni iz posameznih zdravih enot graditi močno in silno celoto. Pomagal nam ne bo pri tem nihče. Vsi pa budo vstajali proti nam. ker jim opaja dušice strah, da jih bomo prej ali slej izgnali iz templja naše domovine, kjer danes gospodujejo verižniki, dragoletniki, sarafi in podle kramarske duše ... Orjuna predvideva ta bod in se ga tudi ne plaši, ker se zaveda in trdno veruie. da je nositeliica novih dogodkov v tej’ zemlji, kjer danes osrečujejo narod rodoljubi z dobro nesočimi advokatskimi pisarnami in blagoslovljeni voditelji z bogatimi prebendami. Smrt njenih najboljših ie bilo očiščenje in potrjen je njene velike misije. Potrdila pa ie tudi staro izkušnjo. da sta preganjanje in kri- Dežela vladarjev s strojnicami in petardami besni najbrže na deli-rijumu zemljelačnosti. Drugače ni mogoče razlagati pohlepa in blaznega imperializma prepolnih govorov njenih reprezentantov, ki mislijo po zavojevanju najbolj strahopetnega naroda, kar iih ie pod božjim solncem nadaljevati s svojim delom nad narodi izven svetih mej Italije — matere lepote. Jugosloveni smo molčeč in brezmejno pohlevno potrpežljiv narod. Bivajoči na ozemlju, kjer se križajo cilji in pota dveh kultur in dveh različnih si svetov, smo se že nekako privadili neprestanim aspiracijam sosedov na naše 0'zcmlje. Bili smo se za njegovo _ posest ih bili se še bomo. Od todi tudi tista deloma nerazumljiva apatija na-pram vedno_češče se ponavljajočim glasovom velmož naroda brzo-tekačev in širokoustnežev. Zadnje čase postaja preobjest-110 zadirkovanje prijateljske zaveznice, s katero živimo še y najboljših odnošajih izpod Drača, ko ie pustila umirati brez pomoči naše najboljše, že uprav neznosna Šarlatan z levi je že razdelil vso našo državo na bodoče imperiiske province. kjer bodo ncograničeno gospodovali njegovi črnosrajčnišk> banditi. D’Annunzio pa se pripravlja na nov pohod preko Rečine v neodrešeno Dalmacijo, kjer ga z neskončnim hrepenenjem pričakujejo starorimski kamni in polahonje-ne vlačuge v dalmatinskih obmorskih mestih. Ni nam neznana zgovornost uzorpatoria na Monte Citoriju. Vemo. da mnogo več govori, kakor izvrši. Poznamo Pa tudi stanje onkraj, v naše živo meso vsekanih meja. in poučeni smo dobro, da se pripravlja v Italiji vse kar je italijanskega na veliki trenutek, ko bo na Ouirinalu proklamiran imperi-jnin Velike Italije. Dovzetnost italijanskega naroda za bombastične fraze in načrte 3 e že dovelj potrjena. Zato ni čudo. da Vsebina „Orjune“ štev. 3: Izjava. — Orjunaši. naprej! — Blaž-ni imperljalls'1. — Dr. Leontlč — g. Pribičevič. — Sramotna odredba. — Orjuna Laško. — Dopisi. — Pokret.— Kronika. — Zrna. — Oslo-bodjenje Medjlmurla. — Listek: Iz laških ieč. LISTEK. JANEZ TRPIN: Iz laških ječ. (Trpljenje brata Frana Teglja.) Molčal sem in razmišljal o kulturi takole izšolanih ljudi, ki po prvi oviri, ki se jim stavi pri izvrševanju njihovega dela povsem ponore in izgube razum. Ironični nasmeh ie bil moj odgovor na njegovo prizadevanje. v V mislih sem citiral besede našega pisatelja: »Trd bodi mož. ne-^prosen in jeklen« ter molčal. V Trst! Iz samotne celice so me premestili v skupno sobo. Vstopil sem v novoodkazani stan. Tri prične, pet strganih odej in devet jetnikov. Laška matematika. Okna zamrežena. Brez najmanjšega koščka šipe, da je pihala burja nemoteno skozi naš »udobni stan«. Sredi zime smo. Italijani zmrzujejo v zakurjenih sobah. mi pa ležimo stisnjeni in pre-mraženi pri 20° Celzija, izpostavljeni mrazu in burji na golih tleh, ker za devet ljudi na treh pričnah ni moči najti prostora, tudi pri najboljši volji. Tedni so minevali. O svobodi ni glasu. Zdi se mi, da smo živi pokopani in da izginemo prej ali slej tako, kakor so žrtve carske Rusije v mrzli Sibiriji. Influenca me je vrgla na tla v kot, kjer trpim in pričakujem odrešenja... 28. novembra vstopi kovač in me vkuje v verige. Navajen je kovanja verig. Ni redko to opravilo v odrešenih pokrajinah, kjer nosi že vsak vidne ali nevidne verige in otekle členke. Niti vedel nisem, kdaj so se zakovale verige, ki so zarožljale, da me ie zapeklo v dušo. Rob! Jetnik kletega sovražnika. Brezmočen in uklenjen. Misel na beg mi je postala s tem absurd, nekaj nemogočega. Odslej nisem mislil nanj niti v sanjah. Z menoj so vkovali še enega sojetnika. Nato pa so naju zvezali skupaj in obdali s stražo štirih karabinjerjev. Vstopimo na avto. Pred Tiho dolino stoji kmetski očanec in zre na nas. Gube mu preprežajo čelo in žile na rokah mu igrajo. V krčih trepeče obraz. Govoriti hoče! Odpre usta! Izpljunil je le kri. ki ie kot rubinast šikrlat zažarela v belem snegu. Vgriznil se je v jezik. S palico pa ie udaril do tleh, da se je zaiskrilo! Postojnci nas gledajo. Saj tud' ni takole vsakdanji pogled na tak je popolnoma prevzel načrte in programe sedanjih krmilaniev Italije in se na slepo vdal toku imperializma, ki danes vlada v dušah patriotičnih Italijanov. Italijanski narod .je sedaj povsem v rokah onih. ki inu slikajo in propovedujejo veliko bodočnost, zgrajeno na razvalinah vseli sosednih držav. Četrti Rim! Imperium! To sta gesli, ki sta zavladali na italijanski ulici. Ta pa vlada že od nekdaj Italijo. Prva etapa na ooti do bodočega imperija, pa io osvojitev Dalmacije in nadvlada na Balkanu. Doseči ta cit) ie danes že maksima fašizma, ki vidi v oslabitvi Jugoslavije največjo garancijo bodočih uspehov pri uresničevanju njegovega ideala. S tem dejstvom bo moral računati prej ali slei tudi naš gospod zunanji minister, najsi je obdarovan z naravnost zavidanja vredno orientalsko indiferentnostjo. Caporetski fanfaroni pa se še ne zadovoljujejo s tem, da bi segala oblast četrtega Rima preko Balkana in celega Jadrana. Hoče se jim še. vse več zemlje. Njihove aspiracije obsegajo tudi del Švice —• kjer »željno pričakujejo« zmagovite vojske aduanskih junakov. 200.000 ne-odrešenih, v treh tesinsfcih biserih —< Luganu. Bellinzoni in Locarnu. Mlada Italija črnih srajc sanja tudi o tem. da bi postala zanjo volna nacionalni posel, kakor je bila nekoč njihovim »pradedom v itnpe-ratorskem Rimu« ali Nemcem pred letom 1918. V teh sanjah vzgajajo že sedai italijanski narod v fraaiko-fob/ji, da bo kos ob ugodnem momentu pomeriti svoje sile z Veliko nacijo. Tedaj bo mogoče pomakniti meje na strategieno črto in zasesti stare italijanske zemlje Nizzo z Mo-nacom in Savoyo. ki že nestrpno pričakujejo trenutka, ko bodo za veke prešle pod okrilje rogljev savojske zvezde. Razumlivo .ie seveda, da bo morala tedaj Francija odstopiti imperiju brez nadaljnjega še Korziko in na Tunis z Marokom, za katere je bila Italija pred leti tako grdo nasamarjena. Ker mora postati Sredozemsko morje »inare nostro«, bo potreba še nekai okupacij v Anatoliji iti Cili-ciji na račun Turčije. Saj pripadati ti dve provinci Italiji še izza časov, ko so tudi kramarili beneški trgovci in goljufali tako krščanski kot islamski svet. Radi sigurnosti in strategič-nih potreb se bo zasedlo pozneje še o’azo Djerabub v Egiptu, ki er že se dai sondira duce teren. S temi odrešitvami, okupacijami in strategičniini zasedbami bo imperij Velike Italije že tolikanj okrepljen, da se ne bo drznila proti njemu vstajati Zveza narodov, ko bo uzorpator ponovno zasedel Krf in ostalo Jonsko otočje. V tem trenutku že tudi ne bo daleč dan, ko bile grozne in nepopisne. Na eni strani zelotizem paznikov, ki so bili poučeni o mojih težkih pregrehah, na drugi sotrpini, ki so me zasovražili, ker nisem hotel z njimi in njim v veselje ubiti svojega boljšega jaza, ki mi je velel vedno proč od te družbe. Delali so z menoj kot z zverjo. Spomnil sem se neprestanega naglaševanja veličine italijanske kulture in civilizacije. Klel sem io iz vse svoje strte hi zbičane duše ter ii želel čimprejšnjega pogina, ko se bo pod železnjmi prstmi res zdravili in čvrstih narodnih sil zdro- bila kakor svetopisemski orjak na lončenih nogah. To sistematično ubijanje me io toliko izmučilo, da sem pričel vidno hirati. Slabel sem iz dneva v dan. čutil sem, kako mi gloie po prsih, kjer me je hotelo včasih kar začhn šiti. Kako tudi ne! Svobode, luči, gozda in zraka navajenega, so tne zaprli v svinjake in me hranili z jedjo, po kateri smo marsikateri dan lovili podganje ostanke in odpadke. Mislil sem iti k zdravniku. Pozneje sem se premislil. Bolje je bilo tako. Kajti edino zdravilo, ki ga jg znal ta lopov, je bilo ricinovo olje, katerega so vlili vsakemu bolnemu jetniku ina-kar s silo v usta. Posledice tovrst-* nega zdravljenja si ni težko predi stavljati. Bolnik je navadno oslabel na smrt, nakar so ga odnesli umirajočega v bolnico, kjer ie koiičal žalostno svoje bore življenje. Tako se je izvršilo tudi z mladim fantom ju* goslovenskim državljanom, starim 24 let. ki ga ni bilo več nazai iz bol-i nice. Z njegovo smrtjo ie bila mogočna država fanfaronov zopet razorožila za 'večno enega poznejših' maščevalcev. Svoboden? Minevali so tako meseci. Nekega dne sem nenadoma zapazil izza je niških zidov temno zeleno list;3 Stran 2. »O R J U N A« Stev. 3. nego šovinistično imperialistična dogma črnosrajčnikov. To dogmo in z nio združeno hvalisanje ter brezmejno samozaupanje zmagovalcev pri zelenih mizah moramo razbiti, makar za ceno naših lastnih glav! Mir, ki vlada danes med nami na- vzlic vsem strašnim izzivanjem Ita* lije. mora biti le sila, ki gromadi strašne sklade titanske moči za hip. ko bodo zbrisale za vedno sramoto z zemlje Vilharja. Goriškega slavčka in tolminskih puntarjev. J. T. Dr. Leontič — g. Pribičevič. (Iz govora predsednika br. dr. Ljube V pojasnilo članstvu podajamo s sledečim izvleček govora br. dr, Ljube Leontiča na seji Glavnega odbora v Zagrebu. Uvodoma je br. Leontič omenil zahteve nekaterih tretjih oseb izven organizacije, da resignira na svoi položaj v organizaciji. Povdar-jal je, da je za svoje delo odgovoren samo organizaciji in nikomur drugemu. Postopal je tako. kakor bi moral vsak pošten človek in član organizacije, ki še posebno akcentuira viteštvo pri obrani moralnih vrednosti, biie potem že to osebne ali nacionalne. Pri reševanju njegove zadeve je treba strogo razlikovati njegov osebn! spor z g. Pribičevičem radi žalitev na njegovo osebo, od onih insinuacij, ki so padle ob kongresu SDS na naslov Orjune. Bavil se bo samo s svojo osebno zadevo, dočim. prepušča drugo Glavnemu odboru Prvj očitek g. Pribičeviča ie b'l, da se ie dr. Leontič udeležil Kongresa intelektualcev v Zagrebu. ki ga je dovoli jasno ovrgel dr. Leontič že v švoji publicirani izjavi. Vršil se ie ta kongres že nred Kongresom Orjune leta 1923.. ko ie bil izvoljen predsednikom vseh Orjun. S to izvolitvijo, ki je bila soglasna in enodušna, bi Or jim a kot taka že leta 1923. uničila v§p eveutuelne pomisleke, ki jih je mogla imeti zbog kongresa intelektualcev, ako bi se ga bil br. Leontič v resnici udeležil. V resnici pa ni bil ta niti med sklicatelji, kaj šele med ude-ležniki tega zbora. Udeležil se je samo ankete »Srbskega književnega glasnika« in g. dr. Nikole Stojanoviča, ki je sklical sestanek v Ilid-žih. Na tej anketi ie odkrito izjavil, tla ne veruje v uspeh nameravane akciifv intelektualcev in da ne more sodelovati pri njej. Isto je pozneje izjavil mnogim udeležencem, ki so ga pozivali pismeno in ustmeno k sodelovanju. (Tako n. pr. gg. dr. Smodlaka, dr. Tomljenovič. Milan Marjanovič. Rudolf Giunio in drugi.) To ie prav dobro vedel tudi g. Pribičevič, ker mu ie br. dr. Leontič sam dvakrat pojasnil, da se tega kongresa ni udeležil. Opozoril ga je tudi na to. da mn je ta netočna trditev zelo neljuba, ker ne želi, da bi sodila o njem javnost, kot o človeku, ki ne ve kai hoče in ki te v stanu menjal! svoje politično prepričanje. V celem življenju ie bil samo enkrat član stranke in to zemljoradiii" ške. Hotel r>a ie v nfci oosvetiti svoje moči samo našemu zanemarjenemu seljaku in to posebno še zbog uverjenja. da bo sodelovanje srbskih, hrvatskih in slovenskih Seljakov via faeti izravnalo vse plemenske spore in združilo naše k me' te z enotno jugoslovensko ideologijo. Po vstopu v O njuno je posvetil vse svoje moči samo organizaciji, Leontiča na seji Glavnega odbora,) ki ji načeljuje. Tako predstavlja vse njegovo politično udejstvovanje od organizacije jugoslovenske predvojne omladine pa do danes eno linijo, s katere ni nikdar ni:« za hip krenil na desno ali levo. na če tudi le samo za en milimeter. Po tei brezkompromisni liniji ie vodil vedno tudi Orjuno. Ohranil ji je nad in izven-strankarsko obeležje, neodvisnost ter neomadeževani prapor čistega in borbenega jugoslovenstva v. času. ko so vse stranke sklepale kom" promise na račun jugoslovenstva. Ni ga poštenega in častitega človeka v tej zemlji, ki bi mogel dr. Le-ontiču očitati, da se ie le najmanj pregrešil v načelih, ki iih propove-duje Orjuna. Vsled tega ie bila insinuaciia g. Pribičeviča. da je bil dr. Leontič med sokrivci razcepa demokratske stranke, kot udeleženec zagrebškega kongresa povsem neresničen. Nasprotno je bil baš br. dr. Leontič iskren prijatelj te stranke. Želel Ji je kar največjega razmaha, da bi zamogla z delom za izenačenje zakonov in urejevanjem političnih prilik čim bolje sodeloval pri konsolidiranju države. Prepovedoval je tudi neprestano poleg tega še potrebo ustanovitve enotne parlamentarne fronte vseh jugoslovensluh strank in vedno najostreje grajal vsako rušenje ali cepljenje istih. Obisk pri g. N. Pašiču. Druga Insinuacija g. Pribičeviča se ie nanašala na obisk brata dr. Ljube Leontiča pri g. N. Pašiču. kot ministrskemu predsedniku. Povod temu obisku so bila preganjanja Orjunašev, ki iih mora ščititi Orjuna in .njeno vodstvo. Najsi je bil po statutih pooblaščen, da predstavlja po njih tudi sam or* ganizacijo, ie vendar poiskal že predhodno odobrenje Direktorija in posameznih članov Glavnega odbora. Tako bratov velikega čelnika inž. M. Kranjca, inž. I. Cavljine in D. Jevdjeviča. Proti tei poseti »J imel nobeden izmed njih niti najmanjšega ugovora. Naglašalo se te Še baš da je (a oMsk naravnost nujen. ker bi bilo z njim mogoče poučiti predsednika vlade o protipo-stavnih in krivičnih preganjanjih Orjunašev, ki so zatirani v tei zemlji samo zategadelj, ker se izpostavljajo za dobro svojega kralia. države in nacije. Po tei pritožbi, ki io ie izrekel brat Leontič k. Pašidu ie želel poizvedeti kai več o delovanju br dr. Leontiča pred in med vojno. Kajti dr. Leontič ga ie obiskal ravno dva meseca pred izbruhom svetovne vojne kot predstavnik jiigosloven-ske omladine. česar se je sivi pre-mijer spomnil ob tei priliki. Z ozirom na to želto mu .ie br. dr. Ljubo 1 Leontič narisal ves potek medvoj- nega delovanja jugoslovenske revolucionarne omladine in mu obrazložil prave vzroke sporov vlada kraljevine Srbije z Jugoslovenskim odborom in jugoslovensko revolucionarno omladino. ki je imela že tedaj povsem svoje gledišče na vsa pereča vprašanja tiste, dobe. Formuliral je tudi ta gledišča sledeče: Srbska vlada ie stala na stališču, da ie naša država stara na zunaj in znotraj: Jugoslovenskl odbor ie branil gledišče, da ie naša država nova napram zunaj in znotia.<: Jugoslovenska omladina pa ie stala na stanovišču. da ie naša država stara napram zunaj In nova na-pram znotraj. Ob teij priliki je br, dr. Leontič razloži g. Pašiču tudi ideologijo or-junaškega pokreta. ki je samo nadaljevanje predvojne revolucionarne omladine. Razlikuje se od te samo po tem. da ie revolucionarna omladina rušila Avstro-Ogrsko. dočim hoče Orjuna sodelovati pri konsolidaciji naše države in izgrajenju edinstvene jugoslovenske nacionalne zavesti. Podčrtal je še osobito to, da predstavlja jugoslovensko ime eminentno narodni pojem, dočim srbsko ime involira narodni in verski pojem. Naglašal ie tudi ne-omejno stališče Orjune pri pobijanju separatizma in hegemonizma. Končno ie smatral br. dr. Leontič potrebnim omeniti, da čuva Orjuna nad vse svoje brezkompromisno stališče izven in nadstrankarskega pokreta in da z ozirom na to ne išče od vlade niti zase, niti za organizacijo kakrSnekoli pomoči, ob-zirov ali privilegijev. Zahteval pa je v imenu organizacije, ki se žrtvuje za dobro narodne celote, da preneha samovoljno šikaniranje Orjune in Orjunašev no različnih partizanskih uradnikih. O vsem poteku tega obiska je bil g. Pribičevič po svojih ljudeh prav točno poučen. Navzlic temu je napadel br. dr. Leontiča. ki ie predsednik samostojne narodne organizacije. koje predsednik pač sme obiskati po potrebi predsednika ministrskega -sveta, najsi J’e tudi šef stranke, s katerim je g. Pribičevič sedel niz let na vladi. Napadel pa ga ie tako, da ie pač lahko predvideval zle posledice svojega klevetanja predsednika Orjune, ki ni zagrešil drugega, kakor da ni član SDS in da je Orjunaš zvest načelom sklepov Kongresa in sej Glavnega odbora. Ako ne bi ta reagiral na ta grobi napad, v katerem fltu ie očital g. Pribičevič tudi osebne interese, kar pomenja toliko, kakor materialne koristi, bi pač ne bil pravi Orjunaš, ki mu ie osebna čast nad vse. Po premisleku vseh že v objavi »Orju-našemlcc navedenih možnosti po-iskanja zadoščenja za kruta žaljenja. se ie odločil končno za način, ki ostane do končne rešitve široki javnosti • neznan in ki navadno zadevo zgladi »in camera caritatis.« Svojo namero ie obrazložil pred njeno izvršitvijo članom zagrebškega oblastnega odbora. Vsako pomišlanje in obotavljanje bi znači-lo oklevanje in strah pred eventu-elnimi razkritji g. Pribičeviča. S tiskom ni bilo mogoče zapo-četi borbe, ker ie razpolagal gosp. Pribičevič z vsem aparatom tiska SDS. Pomagalo bi mu gotovo tudi ostalo časopisje že zbog sovraštva napram Orjuni. S tožbo bi dal partizanskemu tisku samo možnost klevetanja, dokler se ne bi zadeva morda po par letih obravnavala pred sodiščem. Končno ie izjavil br. dr. Leontič: »Moja osebna zadeva je sedaj že rešena in to končnoveljavno na način, ki ni pustil na moii časti niti sence. Vem. da zahteva večina Glavnega odbora odločno, da gremo dalje, kakor sem zahteval ?az. Izjavljam kategorično da se bom uprl z vso odločnostjo vsakemu predlogu, ki bi morda izgledal kot provokacija kogarkoli in tanglral občutljvost kateregakoli člana organizacije. Zahtevam samo zgolj golo kon-staHranie s strani Glavnega odbora, da je moi spor z g. Svetozarom Pribičevičem rešen. Nič več in nič manj!« Tako besede brata predsednika dr. Ljube Leontiča. Sramotna odredba. Protijugoslovenski kurz sedanjega nemoralnega konkubinata R. R. se vedno jasneje in odločneje kaže. Pri nas je pričel to lepo družbo s te strani predstavljati abolirani kraljevi minister g Stjepan Radič. S svojimi poznanimi izjavami o jugoslovanstvu, je dovelj krepko podčrtal separatistično naziranje sedanjih vlastodržcev. Pomagala mu ni ne malo tudi njegova teorija o treh prstih in eni pesti na podlagi čije je izrekel tudi znano krilatico, da jugoslovenski narod v smislu orjuna-ške ideologije sploh ne obstoja. Najsi .ie na to izjavo odločno reagirala vsa jugoslovenska javnost, ni .smatrala vlada potrebnim izreči v tem načelnem vprašanju, da se ne strinja z njo. Vlada ie z molkom pristala na to izjavo in jo na ta način viti faeti priznala kot delno svoje mišljenje. Ker je bila s to izjavo zgovornega šefa slabše polovice vlade najavljeno gledališče iste na jugoslo- venstvo; je smatrala tudi boljša polovica. da mora po sedemletnem prikrivanju svojih separatističnih tendenc katero reči k stvari. Poslala je na govorniško tribuno najenergičnejšega med črnimi radikali, dovolj poznanega orijen-talskega majstora z mora, g. Ljubo Jovanoviča. Izpolnil je popolnoma njene nade. S samo njemu dano mirnodušnostjo, poznano dovplj iz solunskega procesa, je pretrgal vse zastore taktike in ozirov, za katerimi je krila večina N. R. S. svoje pravo prepričanje in izrekel: »Mi nimamo programa integralnega jugoslovenstva. niti ga tudi nikdar imeli ne bomo!« Vlada ie šla tudi mirno na dnevni red preko te izjave, ki je v diametralnem nasprotstvu z njenimi izjavami in prisegami narodnemu edinstvu! Še več! Pričela je z delom in praktičnim udejstvovanjem tega separatističnega nazirauja. Na> preje seveda stari in neugnani nasprotnik jugoslovenstva Stjepan Radič, ki je pričel z najenergičnej-šim poslovanjem napram vsem, ki so se izkazali v njegovem resoru, kot pravi in neomejni pristaši Jugoslovenstva. O tem njegovem postopanju se ie že dovoli pisalo in govorilo. Sporedno z njim je seveda korakal tudi njegov posinovijo* nec Pavle Radič, ki je pričel delo* vati med prvoboritelji za Jugoslo-venstvo — jugoslovenskimi dobro* voljci. Končno je nastopil še sam gospod zunanji minister dr. Momčilo Ninčič. ki ima v svojem resoru pač več. kakor dosti prilike občutiti, kolikega pomena ie za državo čim popolnejše in dosledneje izvršeno narodno edinstvo. Gospod minister nima za vse to nikakega smisla. Namestn da bi baš on vplival, naj se ne forsira smešno in vsemu svetu nerazumljivo eshaesarstvo. je izdal odlok, kj odločno potrjuje naše mnenje, da s svojo kratkovidnostjo in naravnost božjo gluhostjo spada vse kam drugam, nego na fotelj zunanjega ministra. Poslal je namreč na vse svoj® podrejene instance poslaništva, konzulate, zastopstva in ekspoziture odlok, v katerem odločno prepoveduje uporabo naziva Jugoslavija, Jugoslovenstvo. jugoslovenski. ju« gosloven in vseh še morebitnh tovrstnih označb! Vsako prekršenjo tega odloka bo kaznovano z izključitvijo iz službe! Tako dejstva. Kdor pozna razmere za zasilnimi mejniki naše ljube SHS, ve dobro, kako tretirajo inozemski faktorji naslov naše države. Uporabljali so dosedai in tako bodo trdno verujemo i v bodo-če, edino razumljivi- in praktični --1 samo bodočemu premijerju radikalne partije g. Ninčiču — tako so* vražni naziv — Jugoslavija. Gosp. zunanji minister pač lahko prepoveduje jugoslovenstvo podrejenim či-niteljem. nikdar pa ne more kaj ta* kega napram ostalemu diplomatske* mu svetu. Zasluge g. ministra na di* plomatičnem polju za našo državo so dovolj poznane. Saj režejo vse krvave brazde v najvitalnejše interese našega naroda. Omenimo naj samo le nettunske konvencije, na kojih objavo še sedaj zastonj čaka* mo in njegov res gigantski trud. da za vsako ceno primešetari prijateljske in zadovoljive odnošaie s sose* do onkraj Planine in Logatca. Da ne govorimo še o drugih njegovih velikih činih, kjer si ie iztekel pri* Znanje in čast v bortn za blagor domovine. ki jo morajo tako opetova-no zastopati razni Beneši. Vse njegove zabrane in grožnje pa ne bodo prav nič škodovale razmahu Jugoslovenstva. To bo slavilo svoje triumfe še tedaj, ko se bo govorilo o gospodu Ninčiču. kot zgle- Slara tovarna nogavic in pletenin. Ustanovljena leta 1888 M. FRANZI & sinovi Lastnik: FELIKS FRANZ L LJUBLJANA, Privoz 10 Postni p:edal 44 Telefon St. 425 drevja. Spomlad. Z bolečino sem uvidel, da traja martirii že osmi mesec in da še ni igleda na boljše. Od zaslišanja v Postojni me ni več živ krst p op ra šal Česarkoli že. O mojem aktu ga ni bilo sledu. Ali je izginil, ali pa je pokopan za večno v brezdnih italijanske justice? In z njim tudi jaz. 28. maja je vendar zaklical v celico paznik tudi moje ime in me pozval, da se. pripravim na pot. Preselili so me v zapore k jezuitom, kar je pomenilo zame, da je bil uspeh laške preiskave napram meni negativen in da ni več daleč čas. ko bom zadihal zopet svobodni zrak. Zavriskal bi bil tisti hip. ko sem to zvedel, da rhj ni bilo tako težko za Izgubljenih osem mesecev mladega življenja, ki mi jih ie nasilno ukradla vsemogočna laška ju-stica. Tako sem odšel samo vesel. Spremljali so me do hipa. ko so se zaprla za menoj težka železna vrata jetnišnice, zavidanja polni pogledi mojih sojetnikov, ki so morali šc brez upa rešitve čakati i v nadalje poslovanje — visokega suda. Pri jezuitih. Nič manj, če že ne še bolj pro-sluli, kakor zapori v Via Coronea, so oni pri jezuitih. V njih ima namreč legar stalno in vedno zvesto ognjišče. Privadil sem se že bil nemarnosti in umazanosti laških ječ. Osupnil pa sem. ko sem bil prestopil prag jezuitov. Napram njim ie bila celo luknja v postojnskih sodnih zaporih naravnost salon. Pero ne more dovolj opisati vse globine svinjarije, ki se pase in cvete v teh prostorih. Treba jo je le videti ali skusiti. Stcnice, podgane, fekalije, legar, bolezni vseli imen, najslabše strani umazanosti velikega primorskega mesta Nad vsem tem pa satansko gnavljenje poživinjenih laških paznikov, ki hočejo menda sko-ro kar najboli za večno zagreniti zadnje ure jetnikov, ki se nahajajo tik pred osvobojenjem. Celice prepolne, tako da Smo se morali pri Spanju na tleh menjati, ker ni bilo za vse dovoli prostora. Delali so z nami, kakor z živalmi kje v kaki zamračeni Španiji. Prenašal sem vse te muke povsem mirno. Moje misli so že zdavnaj poljubljale sveta tla svobodne domovine In se veselile hipa, ko bom mogel po babilonski sužnosti pozdraviti zveste mi brate — Orju-naše. Čas ie tekel počasi, kot svi- nec. Vselej, ko ie zaškripal ključ y vratih sem se tresel in poln pričakovanja čakal, da me pozovejo in odpuste. Pričakoval in hrepenel sem dolgo ... Končno na ie le sinil dan, ko so me odpeljali v spremstvu detektiva na policijsko ravnateljstvo. Tu so me še enkrat fotografirali, premerili, vzeli odtiske prstov in me prisilili k podpisu izjave, da se nikdar več ne povrnem pod savojsko krono, dokler ne sprejmem za to posebnega dovoljenja italijanskega vojnega ministrstva. Trideset prvega maja' sem bil zopet v Postojni. Vtaknili so me ponovno v dobro mi že poznane sodne zapore, ki na so se mi zdeli silno lepi in udobni napram onim v Trstu. Še bolj kot to pa me je tešila zavest, da sem tu samo za par dni in da sem s sleherno minuto bližji velikemu trenutku — osvobojenja. Prvega junija, na dan, ko je triumf irala po Beogradu Ninčičev, Orjuna . in manifestirala za osvobojence zasužnjenih rojakov, sta me spremila dva karabinljerja do vlaka in me v njem pustila samega! Sam! Po osmih mesecih neznosnega jetništva. sem prvič zopet občuti! vso nepopisno radost, ki jo uživa prost in svoboden človek. Vse naokoli mene je zažarelo v novi luči in zdelo se mi je, da vstopam v novo življenje. Naglo ie vozil vlak proti Rakeku. Z vsakim udarcem osi mi ie zavriskalo nekaj opojno nadvse vese-lega. Jugoslavija. Pozdravljena in blagoslovljena mati, v kateri raste v trpljenju in. zatiranju nov rod, ki v ognju bolesti kali svoj značaj in voljo za bodoča velika dela. Bratski pozdrav tudi Vam bratje, Orju-naši, prvi glasniki, ki ste me prišli kot prvi pozdravit v svobodi. V ideji, za katero se bijemo mi vsi skupaj, sem našel tudi v najtežjih hipih dovoli utehe, da sem prenesel vsa še tako silna ponižanja. V njej pa tudi črpam neporušljivo sovraštvo in mržnjo polno želje po osve-ti za vse krivice, ki so mi bile izvršene in ki jih bom prej ali slei maščeval nad črnosrajčniki ob bistri Soči. Tako povesti enega izmed neštetih naših. Polne bridkosti, razočaranj in naravnost nemogočih muk. Povest, ki jj odgovarja povsem ona brata Stanka. Pepeta ali katerega drugega onih. ki niti za hip ne pomišljajo, ako zahteva od njih domovina žrtev. Nehvaležno je njih idealno delo in prizadevanje. Saj žanjejo zanj samo zaničevanje, prezir in osamljenost. Dočim partizanskim agitatorjem kar dežuje služb, umirajo ti fantje napol gladu, ker Jim domovina ne mara dati niti koseka kruna. Med njimi tudi brat France Tegelj, ki še danes šest mesecev po vrnitvi iz laških ječ, zastonj pričakuje, da mu bo ta zemlja nudila sai najtršo skorjico kruha... Nič! Nema bud* žetne možnosti. Za slovesen obisk Italije in njenih hrabrih sinov v pu-hodnjem letu vlada nrav gotovo ne bo štedila. Kakor se tudi m stiskalo na banketih po podpisu rapaliskih pogodb. Nam je po vsejn tem težko. Naša vera in neomajna zvestoba do neodrešene zemlje pa ostaja in ie navzlic vsemu temu neomajno trdna. Vera. da bo napočil čas za nas in za one onkraj provizornih meja gori v nas in prešinja dušo s tolikim prepričanjem, da nismo in n:ti ne bomo za liip klonili. Razmnoževalne aparate. THE REX CO., Ljubljana. mm m m > \i . > > : ■ < 'jr.x t >y v ' §<4**%< p»»ii i ,S§^r'' -'fe:1 .vVu^., du diplomata, kakršnih ne smejo Jugosloveni nikdar več postavlja.1 na mesto zunanjih ministrov. Njegovo anathemiziranje ie Jugoslaviji samo v dobro in blagoslov! Puca samo, da mora biti ideja dobra m prava že baš zategadelj, ker jo on preklinja! Orjunaši sprejemamo novo smer vlade sporazuma mirno na znanje, ker se zavedamo, da mora biti čaša gorja napolnjena do roba in da mora Jugoslovenstvo preko vseh po-staj pasjona na Kalvarijo, kjer bo doživelo trenutek poveličanja, v pogubo farizejem in pisma rjem. ki zali rivajo danes z njegovo besedo svoje licemerstvo in osebne namene! A. V. Orjuna Laško. Dne 2. januarja t. 1. je imela ob 20. uri Orjuna Laško svoj redni letni’občni zbor, katerega se je kljub deževnemu vremenu udeležilo 25 članov, kar je vsekakor lepo število, če se upošteva, da biva veci|^ izven Laškega in to celo do en ure daleč. Otvoril je skupščino predsednik br. Firm. ki je s toplimi besedami pozdravil navzoče — posebno pa oblastnega delegata br. Poliarca. V jedrnatih besedah je nato podal pregled delovanja Orjune — v kraju. ki ie še danes močno nemčurskl in renegatski. Konstatiral je, da Orjuna v Laškem kljub večnim izpre-membah vsled odpotovanja številnih bratov, ki so bili tekom leta .prestavljeni na druga službena mesta počasi a konstantno napreduje, Ua si je svoi položai utrdila in da ie svoj obstoj po potrebi toidi javno dokazala v nastopih proti izzivanjem drugorodcev in renegatov. Poročilo br. predsednika ie navzoče članstvo sprejelo z odobravanjem, na kar ie podal poročilo br- tajnik, ki je poročal o došlih in odposlanih dopisih. Navajal je dalje. da šteje organizacija nekai nad 60 članov, da ie med letom pristopilo 17 novih članov, odpotovalo enajst — in odstopil le eden. Odbor je imel v preteklem poslovnem letu 13 rednih sej in eno izredno. Prireditvi sta bili dve in to za potno blagajno v Beograd — igra »Poslednji mož« in proslava Ujedinjenja. katero ie omogočila agilna s. dr. Roše-va. Organizacija je poslala na kon- gres in zlet v Beogi ad 4 člane iu enega delegata na oblastno Siiup- SULepo in pregledno poročilo br. tajnika se soglasno odobri, nakar poda poročilo o financah organizacije br. blagajnik. Stanje blagajne ni baš rožnato, vendar je v nici nekaj gotovine. Oblastnemu odboru se je plačal progresivni davek v znesku 500 Din. Blagajnik predlaga. da se onim revnejšim članom, ki so s članarino zaostali, zaostanek odpusti— kar se soglasno sprejme. Na predlog brata preglednika da skupščina br blagajniku absolutonj* Pri poročilu in sledečih volitvah je bila izvoljena od odbora predlagana lista z izpremembo. predlagano od br. dr. Roša. Prj slučajnostih podeli br. predsednik besedo delegatu oblastnega odbora, ki pozdravi skupščino ter poziva brate na delo ter na agitacijo in širjenje našega tiska Cbvorl še br. dr. Roš. ki opozarja na to, da mora Orjuna — zlasti v krajih, kjer ie še dosti renegatov — voditi napram njim in napram drugorod-cem neizprosen in brezkompromisen boj ter ščititi predvsem domače delavstvo. Br. predsednik po-, zdravi še novo došlega br. inž. Homana. ki bo Orjuni Laško- vehka pridobitev. Radi zadeve z nemčur-jem Fretzejem — odstopi br. Cetina. ki se ni hotel podvreči častnemu sodu niti obžalovati svoj prenagljeni korak. Ker ie bil dnevni rgd izčrpan, ie br. Firm ob^ 22. uri zaključil lepo uspelo skupščhio s pozivom na čim intenzivnejše delo! Dopisi. Iz Dravograda smo objavili dopis o g. Kokolju, ki pa ni slonel na stvarnih podatkah, vsled česar ga s tem lojalno popravljamo. Slovenjgradec. Česa naša mestna Orju-na tudi v letu 1926. ne sme pozabiti? 1. Da nosi hiša dr. Harpfa v Slovenigradcu napisi »Zdravnik dr. Jan Harpf«, dočini so njegovi uradni spisi (recepti) še danes okrašeni s pečatnim odtiskom »Primararzt dr. Hanns Harpf, Windischgratz«. 2. Da je izstopil pristaš Koroščeve stranke, slovenski odvetnik dr. Bratkovič oficielno iz šolske družbe sv. Cirila in Metoda in da zahaja v Schullerjevo gostilno, dočirn hodi Schuller od meščana do meščana nabiraje podpisov za nemško šolo. 3. Da opravlja na pošti v Slo-venjgradcu službo uradnika zva-ničnik Kert, ki zabava kot državni nameščenec v gostilni Eichholzer slovenjgraške nemškutarje z čudnimi dovtipi na račun naše države. Kert ne spada na severno mejo naše države! Rakek. Prošlo nedeljo ie priredila drainatska sekcija Orjune Rakek prav dobro izvajano Bevkovo igro »Kajn«. Igralci so s svojim res lepim igranjem dojmili na vse. kar najbolj globoko in jasno Izrazili čustva, ki jih goji vsak pošten in čestit Jugostoven napram narodnim izdajalcem onkraj meje. V nedeljo 3. jan. so gostovali vrli rakovški Orjunaši v Planini, nato Pa pojdejo še v Cerknico. O uspehih v telj dveh krajih bomo še naknadno poročali. Usi pokrit, Orjuna Št. Jakob-(Krakovo-Tr-Hovo naznanja svojemu članstvu, da se vrši članski sestanek dne 16. januarja ob 20. uri v salonu gostilne Mrak na Rimski cesti štev. 4. Dolžnost članstva je. da se istega Polnoštevilno udeleži. Na sestanku bo uradoval tudi blagajnik. Orjuna Št. jakob-Krakovo-Tr-novo naznanja svojemu članstvu, da se vrši v soboto, dne 23 januarja ob 19. uri 30 min. v salonu gostilne Mrak na Rimski cesti štev. 4 ledni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Odbor. Cefniškj ssstanek mestne Orjune Miibfjana se vrši v torek, dne 12. januarja ob 8. uri zvečer v prostorih na Dunajski cesti. Vabljenj so tudi vsi člani, ki žele vstopiti v čet-niško sekcijo. Mes.ni glavar. Or.:una Šiška priredi v soboto, dne 9. januarja ob 20. uri v krasno dekoriranih prostorih restavracije »Bellevue« maškerado. Za vsestransko zabavo preskrbljeno. To-Vei. kdor se hoče zabavati, naj po-Seti omenjeno maškerado. . Akademska Orjuna javlja, da 0 sklicala v najkrajšem času občni z])or. na kar opozarja vse brale akademike. . Poslali so za kritje deficita OrjjH-?nn 3ra pr‘ Jelšah Orjuna Celje Din, Slovenjgradec 30 Din, Pragersko 30 Din. Organizacije, spo- minjajte se Orjune Šmarje pri Jelšah. Priskočite ji v sedanjem težkem trenutku na pomoč, da krije deficit. Orjuna Vič ie priredila na praznik sv. Treh kraljev družabni večer. ki je izpadel res kar najboljše. Posebno je ugajal vsem izbrani spored, ki je bil povsem umetniški. Najglobje ie dojmila na vse navzoče globoko občuteno recitirana Oton Župančičeva »Koroška«, ki jo ie krasno recitiral br. Petre ob spremljanju g. Gruma na glasovirju. Nič manj pohvalne niso bile ostale točke. Predvsem petje koroških narodnih pesmi, ki jih .ie umetniško odpela s. prof. Milena Verbiičeva ob spremljevanju prof. O. Ranči gaja. Neumorna viška Orjuna zasluži za to prireditev popolno pohvalo iu priznanje z bodrilom, da i v bodoče prireja tako dobro uspele prireditve. Orjuna Mirna priredi v nedeljo, dne 10. januarja maškerado. na kar opozarja vse svoje člane in prijatelje v lepi mirnski dolini. Škofja Loka. Nemila usoda je ponovno posegla v naše vrste in nam v najlepši moški dobi nenadno ugrabila br. Antona Komatarja. 1 ako odhajajo naši bratje drug za drugim v večnost, odkoder nj vrnitve. mi pa izgubljamo svoje najdražje. Že ob prvih oočetfcih se je pridružil našemu pokretu in ostal zvest član do svoje prezgodnje smrti. Velike množice ob njegovem pogrebu so pričale o priljubljenosti, ki io ie užival pokojnik. Imenom O. O. sta ga spremila na njega zadnji poti br. dr. Tone Jamar in F. Kobentar; škofjeloška Orjuna pa z uniformirano deputacijo. Naj počiva v miru! Škofja Loka. Kakor že javljeno, se vrši plesni venček tukajšnje Orjune v soboto 9. januarja s pričetkom ob 20. uri »Pri Oteju«. Sodeluje salonski orkester »Sloge« iz Ljubljane. Veselični odsek bo poskrbel, da bodo posetniki v vsakem oziru‘zadovoljni. Bratske organizacije in prijatelji iskreno vabljeni. Na svidenje! Mestna Orjuna Zagorje ob Savi javlja, da se vrši njen zadnji članski sestanek pred občnim zborom, ki se vrši dne 17. januarja 1926 ob pol 15. uri v »Sokolskem domu;? pri g. Turku na podlagi sklepa zadnjega članskega sestanka ob 10. uri dopoldne dne 10. januarja 1926. Dolžnost vsakega člana je, da se sigurno udeleži! — Odbor. Službene oblave. SEJA OBLASTNEGA UPRAVNEGA ODBORA LJUBLJANSKE OBLASTI Se vrši v nedeljo, dne 17. januarja 1926 ob 14. uri v prostorih Oblastnega odbora (»Učiteljska tiskarna«). Oblastno tajništvo. Članstvo ponovno opozarjamo na propagandni tečaj Orjune v Splitu, ki bo trajal en mesec. Oskrba in prevoz v Split brezplačna. Kdor bi se rad udeležil tega tečaja, naj se nemudoma javi Oblastnemu odboru Orjune Ljubljana. Oblastno tajništvo. Kronika. Odbor za postavitev spomenika Lundru in Adamiču se je osnoval Po časopisnih vesteh že lansko leto po Vseh svetih. Pohlevno smo čakali, da se ta odbor že predstavi javnosti in da prične z nabiranjem prispevkov za končno postavitev spomenika. Odbor se- doslej še ni oglasil, zato ga prosimo, da se vendar že konstituira in predstavi javnosti. Ako tega ni bilo mogoče izvršiti pri zanikerni naši inteligenci. kj ima smisla za vse drugo, samo za narodne žrtve ne, ie pa potreba. da se to javno ožigosa in vpiše v knjigo njenih črnih pogrešk in grehov. »Delavska politika« je smatrala tudi nujnim v svojih otroških krčih zaleteti se v Orjuno. Komaj fc izšlo toliko številk, kot je prstov na eni roki. pa že obsoja Orjuno na^ smrt in prorokuje s svojimi krmežljavimi pogledi njen razpad. Mi smo takih napovedi smrtnih pličev že davuo navajeni jn nas samo potrjujejo po narodnem pregovoru, da nas čaka še lepo življenje. Orjuni so že drugi napovedovali pogin in razpad, ki so imeli globoke poglede in sive lase, pa so se vendarle bridko zmotili, Dočirn so sami že zdavnaj ugriznili v zemljo, Orjuna še vedno raste in se krepi v veselje in ponos pravih Jugoslovanov. Te pa v resnici žalosti naravnost že brezumno cepljenje in razkoljevanje v delavskih vrstah, kjer bo kmalu toliko frakcij, kolikor ie ambicioznih ljudi med proletarskimi voditelji. »Orfei v podzemlju« ;n Italija. Pri premueri te operete smo imeli priliko čuti g. Pečka v njegovi ulo-gi »Pečatni vosek« Deti 0J1Q star0 o »Dveh nesrečnih Italijanih« Pesem je žela splošen, naravnost buren aplavz. Kar nenadoma pa so jo odstavili iz teksta operete in jo zamenjal s prozo, kj nai bi nadomestila cenzurirana nesrečna Ita- Občui zbor »Svete vojske« se vrši v nedeljo, dne 10. januarja 1926 v Ljubljani (»Rokodelski dom«), in sicer ob 9. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdrav. 2. Poročilo odbora. 3. Samostojni predlogi, ki jih je treba štiri dni pred občnim zborom prijaviti. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. — Popoldne se vrši v istih prostorih ob 16. uri brezalkoholna prireditev, h kateri vabimo vse prijatelje treznostnega pokreta. Vstopnine ni. — Odbor. Pomotoma je izostalo pri novoletnem voščilu kavarne »Evropa« ime njene lastnice gospe Tonejče-ve. kar s tem popravljamo. Dokažite. List zaščitnikov slovenske sainožitnosti zadnje čase še precei molči o Orjuni. Zaganja se le še v njo z napadi na nacionalizem. Tako ie zadnjič izlegel zopet sledečo, vsebine prebogato cvetko, iz žegnanih škofovih vrtov: » Ne meneč se za vpitje poprečnega in podpoprečnega inteligenta in zapeljane množice je slovenska katoliško časopisje dosledno pobijalo zmo.e. ki 50 se razširjale med nami pod imenom »naciunalizaia«. da-si s P»avo ljubeznijo do naroda uiso imele nobene zveze, ampak so hotelo najvišje duhovne dobrine naroda. vero. resnično humani eto, kulturno solidarnost vsega človeštva, popolnoma podrediti omejenemu šovinizmu v škodo resničnemu napredku naroda.« »Slovenca« pozivamo, da se jasno in decidirano izjavi, kdaj sma hoteli jugoslovenski nacionalisti >.najvišje duhovne dobrine, vero, resnično humaniteto. kulturno solidarnost vsega človeštva podrediti omejenemu šovinizmu v škado resničnemu napredku naroda.« Upamo, da ne bo zopet molče prešel preko tega vprašanja kakor je sicer že njegova stara in priznana navada. »Neka Dalma.inci bitdu od sada, kao i do sada verni čuvari našega mora — za njima čvrsto stoji ujedi-niena domovina!« (24. XII. 1918 — 24. XII. 1925.) Prav radovedni smo. kje tiči vzrok temu cenzuriranju. Menda v resnici ne v kaki intervenciji kakega italijanskega zastopnika, ki . nam s svojim vtikanjem v naše čisto privatne razmere že prav presedajo. V slučaju, da^ bi *e bn0 kaj takega v istini izvršilo, potem je to nad vse poniževalno za naš narodni ponos. Ni dovolj, da preganja in zatira kulturna Italija vse naše kulturno življenje v neodrešeui domovini. Sedaj naj bi se še vtikala v naše nacionalne državne zavode! Potem pa zaprimo še mi naše gledališče in pojdimo med d’An-nunzieve pajace, saj za drugam itak ne bomo. Sedam godina. Sedma se godina navršava od časa u koiem se za uvek odmaklo madjarsko kopito sa suzami rapstva obli ven og medji-murskeg tla. Još se nije ni slegla zemlja na grobovima bez ikakvog suda postreljanih, još su se njihala drveča pod teretom nevino obešenih seljaka, koji %u imali odvažnostl da se odupru tlačitelju. Još se nije slegao jauk i bolni krič u crkvi zlo-stavljenih žena i dece. kada su po-bedonosne jugoslovenske čete prešle Dravu i po tlačitelju postavljene granice. da donesu Medjimurju 'i Prekmurju toli žudjeno oslebodjenje. Badnjak! 24. decembra 1918. — Dan. kada ie Bog poslao svoje an-djele s geslom; »I mir ljudima na zemlji!« Živo mi je u uspomeni taj dan. — Kako su ugodno budila konjska kopita koja su nosila kršne sinove ujedinjene Jugoslavije! — Pa-trola. — Za njima beskrajni niz ponosnih pešaka — Medjfanuvci. Zagorci, Graničar i, Dalmatinci i Šuina-dinci. — Za njima artilerija! Kako so glasno zaklicala srca ugn*etenih! Prvi put se zaigralo kolo nekaž-njeno. Vidio si u njemu oficira. Vojnika. seljaka. gospodina i u mnogim su se očima caklile suze radosnice, dok su usne blaženo šaptale: »I mir ljudima na zemlji!« Sedam ie godina prošlo od tada. Da li ie to oslobodjenje donelo za-ista slobodu tome narodu? Kako ie teško reči istimi! Kako ona boli! Nu mora se izreči; »Ne«. Donelo mu ie slobodu da može govoriti svo" jim materinjim jezikom bez straha, da mu ne dobace »btidos krobat«. ali duševno oslobodjenje preporod, mir i pokol nije mu donelo. Čudno zvuči ta negacija, ali ie istinita. Dol-njj redči potvrditi če istinitost tz njega madiarskpK janjičara. — Njihovo Skolstvo u osnovnim školama >iiie se mnogo brinuio z;i znanstveni nnpredak več mu ie bila glavna svrha, da deca zaborave cla su Sloveni. da zatoine u njima sve šlo ie slovensko. Medjimurje ie preplivala masa sadjarskih intelektualnih rad« iiika. trgovaca i obrtnika. Sto in.ie :.š!o .milom, išlo ie šilom. Vlasti sa znale dobro da upotrebe svoju moč-— Način-tog odgoja pokazan se do- bar no Madjara, jer ie narod pomalo gubio i onu, ma i pogrešim nacio-nalnu svest sto ie imao. U svom lutanju od gospodara do gospodara, narod Medjimurja nije inogao da se opredeli za koje pleme. Madjar nije hteo da bude jer je Sloven. Ali nije se opredelio ni za Hrvata ni za Slovenca, več ie uzeo ime Medjimuree« kao svoje narodno ime — poput Bunjevca, Šokca i Muslimana. Žalostna ie to činjeni-ea. ali torne nije mož d a toliko na- rod kriv. koliko nepovoljni istorijski razvitak. Na žalost zla kob Medji-niurja nije ioš dovršena, jer ga još nvek bacaju, odnosno vode kavgu radi njega — iz čistih partijskih motiva, koji se skrivaiu iza plemenskih — glede oblasfie pripadnosti. Još žalosnije je to, da se ovo dogadja u jednoj jedinstvenoj državi, gdc kod podele na oblasti ne bi smele da igraju ulogu plemenske, a ioš manje partijske težnje, več bi se moraio ravnati s obzirom na geografski po-loža.i i ekonomska prednost pripoje-rija. U potonjem pako slučaju gravitira Medjimurje svakako oblasti mariborskoj. a ni u kojem slučaju »materi zemlji Hrvatskoj«. kako to separatistička štampa mikana ličnim i partijskim interesima hoče. — O plemenskom imenu pako, koje su Medjimurci trebali da prime ili za-drže. neču da raspravljam. Držim da io nije savremeno. jer je to za ujedinjenje indiferentno. Prepuštam to radje onima koji imadu volje i vremena da vode kavgu o toni. da li su Medjimurci potomci panonskih Slovenaca ili su Hrvati. ____________(Nadaljevanje.) a ING. DUKIČ IN DRUG GRADBENO PODJETJE mm pra RESTAVRACIJA ■bimfi LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 34 Sl NejboiJIl Šivalni streli in pletilni (trojt Izborna konstrukcija Ib elegonlna Izrriltcv Iz tovarne v Liucu. Ustanovljono 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno Pogamciiiii deli kolen In Šivalnih Birojev 10 letna garancija Pisalni stre?! ,,ADLER" in „URANIIA". Kolesa Iz prvih tovarn .Dflrkopp', ,Styrla‘, ,Wnffenrad‘, ,Kayser*, Tel. št. 937. Za pjeino ;«iia ' ¥ O X glasbene plošče Stroji potrebSCine Gflavna zaloga H. Kenda Ljubljana Mesini trg 17. IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta 46. Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela, moderne leseno stavbe, ostreSja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Giadba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. * ^ ^ -f m 44 99 ^ “ opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu „CABA“ onne ocHrypaeajyhe jihohh-lapcKo npyiiiTBO y 3arpe6y ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d. d., in Zemaljska banka d. d. v Beogradu, ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank •ustanoviteljic okroglo 80 milijonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenilo v LJUBLJANI. Sv. Petra casla it. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah. ustanovljeno leta 18B8 (Riunione) Tel. št. 937. GwalM zastopstvo za Slovenijo; UIU, Beethovnova ulita Sttv. 4 (v lastni palati). Direkcija za Jugoslavijo: ZAGREB, iiatzova oliij ilev. 10 (v lastni pM- Isii kspiia! lil. ie0.6i.00ll'-. s« sni kapital Lit. 1IU'-. SKLEPA: Zavarovanja zoper po/ar — zavarovanja zoper vlom — zavarovanja proti razpoki stekla — zavarovanja zvonov — zavarovanja transportov — zavarovanja strojev proti razpoki — šomaž zavarovanja — zavarovanja zoper točo — življenska zavarovanja, in sicer: dosmrtna zavarovanja — zavarovanja na doživetje — zavarovanja starostne rente — posamezna nezgodna zavarovanja — nezgodna zavarovanja otrok — jamstvena zavarovanja. Podružnice V Jugoslaviji: Beograd, Bečkerek, Novi Sad, Sarajevo, Subotica, Split, Sušak, Ljubljana, Osijek. Glavna zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije. Pojasnila in proračuni se dobe brezplačno pri vseh podružnicah. n H ■ ■ STANISLAV MATTE f Kamniška ul. št. 20, prodajalna: Sodna ulica št 5 se priporoča za razna krznarska dela. Vse v zalogi nahajajoče kožuhovine (posebno jopice) po znatno znižanih cenah. — Prevzemam vse vrste koze za strojenje in barvanje. ■ m m ZAHVALA. P. n. Jadranski zavarovalni družbi V Ljubljani, Beethovnova ulica 4. Prijetna dolžnost mi je zahvaliti se Vam s tem za Vašo kulantno postopanje ter točno likvidacijo škode, katera mi je bila povzročena vsled požara na moji deloma pri Vaši spošt. družbi zavarovani parni žagi v Slov. Bistrici. Ob tej priliki moram tudi naglasiti, da sem bil v vsen dolgih letih, kar sem komitent Vašega cenj. zavoda, v vsakem 6ziru in vselej tako postrežen, kakor se le more pričakovati od prvorazrednega zavarovalnega podjetia m ne bom nikdar opustil, ceni. Vas zavod vselej m poveod kar najtopleje priporočati. Z odličnim spoštovanjem Josip Kiibisch I. r., Celje. Lastnik in izdajatelj Oblastni odbor Oriuna v Ljubljani, Tisk Učiteljske tiskarne; zanio odgovarja France Štrukelj. Odgovorni urednik: Jože S pa n.