St. 70.
b. g. v, ******
i
luo r
V Trstu v sabofo septembra 1883.x
J:
Tečnj V]

INOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»▼ adiuoftti )• moOf.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vaako sredo in »aboto o poludna* Gena zu, v«t>	t	Vsi dnvisi se poSUJajo Uredništvu • v la Tor rente« »Nuova Tlpogratia viiak mora biti
leto je O pld.,' za polu leta 9 gld.. za ietrt leta % pid. »O kr. — Posamezne Številke se	(	frankiran. Rokopisi ort>/ posebne vrednosti so ne vračajo, — Inseratt (razne vrsto nazna-
dobivajo pri opravništvii in v trafikah v Tritu po r» kr.. v Gorici in v Ajdovščini po	(	nila in poslanice) so zaračutiljo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi
kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema OpravniŠtvo »vil Zonta 5.«	) črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
-J- Grof Chambord.
Henrik Karol grof Chambord, francoski kralj, zvesti sin katoliške cerkve, železni značaj in plemenito dobrotljivo srce, smel je po vsej pravici vsklik-noti besedami velikega papeža Gre-goija VII.: L)ilexi justitiam, odii ini— quitatem, nune morior contemptus. Težko je dobiti primernejega napisa, ki bi bil dičil grob, ter naznanjal potomcem kraj, kde počivajo ostanki Henrika V., kralja Francozov. On je vedno držal visoko svojo zastavo, beli in neomadeževani prapor, znamenje resnice in pravice; on ni hotel ni krvi iednega Francoza proliti, da zasede Kraljevi prestol in krono, zbral si je 1(0 plemenita duša, raje prognanstvo in v tem, daleč od ljubljene Francoske, v mirnem selu Frohsdorf je ii mrl.
Henrik Karol Ferdinand Marija Deodat Artoaški, vojvoda Bordoški, grof Chambord, je sin vojvode Berry, ti je bil usmrten23. septembra 1820, unuk kralja Karola X., porodil se je v Parizu 29. septembra 1820 in dobil je naslov vojvoda 13ordeaux.
Ko je prejel sv. krst, v majniku leta 182i, v katerem je Napoleon I. izdahnol svojo dušo, podarili so mu francoski legitimisti graščino Chambord. Od todi izvira priimek, kateri si je pridejal v prognantvu. Julijska revolucija je vrgla ob tla burbonski prestol, Karol X. se je odpovedal kroni; Delfin, jijega prvorojenec, se je tudi jej odpovedal na račun grofa Chamborda, ki je bil mej tem v Rambouilletu za kralja proglašen. Ali sreča mu ni bila mila, moral je iti v prognanstvo, kder je skoro vse svoje živenje prebil. Najprvo je šel na Angleško, od todi v Prago na Češkem, potem v Gorico ;
Podlistek.
Popotna pisma.
(Spisala Antonija Kobler.)
II.
(Konec).
Meni pa jok ni Škodoval, ker preobilnega jokanja me je dobra mamica varovala, srečen sem bil v njenem naročju ■in v bližji dražega ini očeta.
Pa kakor dim, ki 6e v zraku vedno manjša in se popolnoma razgubi in zgine, tako tudi človek, kolikor se viSje spenja, toliko rnanj mu sreče ostaje, ter je poseben ljubljenec osode, ako je popolnoma ne izgubi.
Gotovo vas, gospa, denes z svojim listom dolgočasim. Žal mi je, toda oprostite, jaz ne morem drugače. — Tukaj je tako samotno in zato Vam ne morem dru zegu pisali, razen svojih misli. V sebi pa čutim potrebo, da jih komu razodenem, in jaz nemam boljega prijatelja od Vas. gospa, iri vem, da imate potrpenje z menoj, kakor z bolnim otrokom. In kakor veste, gospa, jaz sem bolan in jako bolan, ali najdeni zdravje za bolno srce, tega ne vem. Kolikokrat ste me vprašali: Kaj Vam je. da ste tako otožni? A jaz nisem imel poguma, Vara vzroka povedati, bal sem se, da ne bi se mi smijali. Molčal sem toraj in trpel, danes pa ne morem več, ker po
šel Je na popotovanje, prehodil je Avstro-Ogrsko, Nemško in Italijo. Leta 1841, dne 28. julija je padel raz konja v Kirchbergu, Henrik V. si je zlomil levo nogo in od tega časa je na isto nogo šepal. Oženil se je v letu 1846 z Modensko princezinjo Marijo Terezijo, ki je bila tri leta sta-riša od njega ; v tem zakonu je voi-voda živel srečno. Največ svojega ži-venja v prognanstvu je prebil v Avstriji. Posebno rad je prebival v svoiej grajščini Frohsdorfu, mirnem,' tihem selu blizu Dunajskega Novega-Mesta, ločen od hrupa burnega sveta Malo-kedaj je k njemu prišel kakov francoski odličnjak, ali druga visoka osoba, sč svetom se je malo pečal, maloka-tera novica je od njega mej svet prišla; le kmetje in ubožci po okolici so blagoslavljali dobrohotno njegovo roko, katera ni nikdar odrekla pomoči. Novembra meseca leta 1843 seje bil nastanil v svojoj rezidenciji v Belgrave Square pri Londonu. Ker pa njega bivanje na Angleškem Anglom ni bilo po godi, Henrik V. je bil primoran popustiti AngliČansko, povrnovši se 1. 1844 januvarja meseca v Gorico. Francoski legitimisti, kakor smo povedali, darovali so mu grad Chambord v 1. 1821. kot v darilo rojstva, Mnogo časa je tudi prebil v Benetkah, in od leta 1875 je velik del vsac^ga leta prebil v Gorici. V letih 1849 in 1850 je bil Henrik prisoten na kongresih legitimistov v Emsu in Wies-badenu, da se zedinijo z Orleanisti, kar pa se ni hotelo zgoditi.
Leta 1872 se je grof nahajal v Anversi, da od blizo vodi delovanje svojih prijateljev, pa tudi ta pot zaman. V ietu 1873 je on sprejel v Frohsdorfu grofa Parižkega in vojvopo Join-vill-a in od obeh je bil pripoznan gla-
svetu ne najdem nifi, da bi me zvedrilo, povsod čujein o nesrečah itd., kakšna ve sela novost mi Se ni priSla na ušesa, in vendar seni za to prijel za popotno palico, da bi se razvedril, in tako Vaš svet sprejel, ki ste rekli: »Vi, dragi prijatelj, imate preveč časa, premalo skrbi, od samega zdravja zbolite, idite malo po svetu, in videli boste, da so drugi ljudje vse bolj nesrečni, nego Vi, ne vem, zakaj bi morali biti tako otožni? Idite toraj, raz vedriti se, meni pa prav pridno pišite popotna pisma, vse vaše dogodke in tudi misli.«
Videte, kako dobro sem si zapomnil Vaše besede. Toraj tudi mi3li naj Vam pišem? da tudi misli Vam bom pNal, t*r Vam povem, kako Rem nesrečen. Vi sicer pravite, da sem srečen; ali je pa to sreča, ko sem zeubil še mlad roditelje, potem p:i moral zapustiti domači kraj,' ter iti mej neznane ljudi? Da, gospa, še zelo neizkušen sem moral spoznati svet. in ločiti dobro od hudega. Skusiti pa sem tudi moral, da ni vse dobro na svetu, videti sem moral, da se pravičnim delu krivica in narobe, čast se dela tudi nevrednim, in Iju i je se spoštujejo le po denarju in premoženju. To spoznanje me je vžalilo, iskal sem sreče pa je nisem našel, dokler nisem nečega dne zagledal deklice, katere pogle<l me je očaral. 01 tistega časa Hem bil ves drugačnejp, srce mi je jelo drugače biti, vse drugače sem čutil, in mislil, svet se mi je zdel zopet lep, in ljudje vsi dobri
vaijem njih obitelji. V začetku oktobra jo prišla v Solnigrad deputacija Or-leanistov, da se sporazume, in bilo je skoraj verjeti, da se to pot povsem pobotajo, ali vendar srečnega vspeha ni bilo. Nemško-francoska vojna leta 1870—71 in njeni nastopki so obračali stoprav občno pozornost na grofa Chamborda. Rodila in ojaČila se je bila želja po nekedanjem dediču francoskega prestola in našla se je legiti-mistiČna večina v Versailleskej zbornici, katera je prestol ponujala grofu Chambordu. Posebno delalen pri tem je bil škof Orleanski Dupanloup, ki si je prizadeval obe stranki spojiti.
Vse je bilo pripravljeno, grof sam je leta 1871 prišel na Francosko, ter se je ponujal svojim rojakom v gla-sovitem manifestu, kateremu so bile zadnje besede: »La parole est h la France et l1 heure est h Dieu.« Še so se mu bližali Orleanski princi, ali v pismenej izjavi 27. oktobra 1873 odbil je odločno vsako koncesijo in ustavno poroštvo, in s tem so bile njegove nade uničene in njegova monarhija je zg inola. Velika osoba je stopila iz svetovnega pozorišča. Po dolgotrajne) i hudej bolezni zamrla je v Frohsdorfu velika duša, pravi legitimen kralj fran coski.
Za njim žaluje stranka, ki je v največjem nasprotju z denašnjo republiko, žaluje cerkev, katerej bil bi postal prvi zaštitnik, če se bi mu bilo posrečilo, kedaj zavladati Franciji. Pred smrtjo se je pomiril z vojvodo Pariškim, tega imenoval svojim naslednikom; stranke, kakor direktne obitelji Bourbon ni več, ker on je bil poslednji potomec; sedaj pripade vodstvo i prestolje Orleansom. Francoska republika znebila se je velike nadloge, zopet za nekoliko lažje diše, čeprav
In pošteni. Jaz pa sem živel za ideal, katerega sem le enkrat videl, in s prvim pogledom tuli ljubiti jei. Iskal sem njo po sprehodih, iskal po veselicah, iskal po samoti, in povsod, tako dolgo, da sem jo našel. — O, gospa, potem so bili svečni dnevi, kder sem mogel bližal sem se jej posrečilo se mije priti v hišo njenega očeta; on me je sicer prijazno sprejel, a ne dol<ro trpel, slutiti je jel najno ljubezen. — To se ve da jaz še brez »kruha« mu nisem mogel biti po volji za ženina njegovej hčerki Angeli; še manj pa sem se upal, o tem kaj omeniti, toda ljubila sva se in jaz sem upal s strahom v svojo srečo, in smem reči Preširnom sedaj:
»Som dolgo upal in se bal, Slovo sem upu, strahu dal; Srce je prazno, srečno ni, Nazuj si up in strah želi.«
Toda, ako sva oba tudi skrbno prikrivala ljubezen, »stari oče hudi mož« je vendar uganil, kaj da se v najinih srcih godi, ter ni hotel čakati, da bi jaz dobil svoj »kruh«, ker pri najboljšej plači bi se mu ne zdel pripraven in vreden zet. on je bil aristokrat, jaz pa priprost jurist, pred svoje ime nisem mogel nobenega »pl.« postaviti
To je bilo, gospa, dovolj, da nisem mogel nobene nade gojiti, ako tudi Angela ni nobenega vzroka v tein videla, a oče baron bi raji dal svojo glavo, nego dovolil, da bi se moja rudeča kri zmešala s plavo njegovo.
Vsega tega z Angeliko nisva motrila,
so Orleanisti postali jači s6 spojitvijo Bourbonov. Ime Bourbon bodo ostalo in se nadalje odzivalo v nasledniku Pariškem.
Truplo grofa Chamborda v Frohsdorfu je bilo saboto maziljeno in se v nedeljo izpostavilo v gradu na ogled. Ogromna množica ljudstva iz okolice Dunaja, pa tudi mnogo najvišjih ple-menitašev s Francoskega je došlo te dni gledat ostanke zadnjega sina glasovite kraljevske rodovine francoskih Bourbonov, pred katero se je nekdaj Evropa tresla.
3. t. m. se pripelje rakev s truplom v Gorico, kder se bode še isti dan ob devetih služila slovesna Črna maša v stolnej cerkvi. Pogreb bode ob štirih popoludne od stolne cerkve v ono Frančiškanov na Kostanjevici. Delajo se uže velike priprave; tudi mnogo Francozov je uže došlo v Gorico. Cesarja bode zastopal njegov brat nadvojvoda Ljudevik Viktor. Gorica je zgubila z grofom Chambordom velikega dobrotnika — po pravici sme Goriška za njim Žalovati.
Deželni zbori.
Deželni tbor goriiki. (Izvirno poročiloj Letrta seja je bila torek, 28. avgusta. Precej, ko se seja odpre, prosi g. Pajer za besedo, ter hoče dokazati, da napadi v tretje.) seji g. Lokatelija o zanikemosti deželnega odbora, ki ni zahteval račune iri proračune Županije Kormin in po tem takem Županiji škodoval, niso pravični. G. Pajer je pokazal z akti, da županstvo Korminsko je bilo šestnajstkrat pozivljeno, predložiti račune in proračune in celo štirikrat kaznovano, več ni mogoče deželnemu odboru storiti; — g. Locateli je to mirno poslušal in sramoten ostal. (Opomba uredništva. Čuditi se je, da se g. Đ. Locateli, sedanji župan Korinina, ni o tem prepričal iz županijskih aktov, predno je tako po nevrednem napal deželni odbor.)
Potem so se sprejeli predlogi finančnega odseka o računih in proračunih raz-
ampak ljubila sva se in v veselih srečnih sanjah živela. V baronovo hišo nisem smel več, a ljubezen je iznajdljiva, videla sva se vse eno vsak dan tukaj ali t.im.
Je-li baron vse to vedel ali slutil?
Necega dne sem pričakoval Angelike zabadava, tako tudi drugi in tretji dan, Angelike ni bilo več. Sedaj, gospa, nisem se mogel več vzdržati, edina misel, če je morebiti Angela bolna, bila mi je strašna, skrb za njo ni mi dala ni miru, ni pokoja; idem toraj do »hotela«, v katerem je bival baron z svojo hčerko ter vprašam vratarja, ali je morebiti gospica Angela bolna ?
»Ali ne veste, da je gospod baron z gospico in vsemi svojimi odšel?« vpraša me vratar radovedno. Jaz nisem na njegovo prašanje odgovoril, ampak hlastno vprašal, če mu je znano, kara je odšel z Angeliko ?
»Gospod baron ni nobenemu povedal kam.«
»In kedaj so odšli?« vprašam zopet.
»Pred tremi ali šterimi dnevi«, olgo-vori mi vratar, prišla je neka stara čmerna gospu, baron se je satn peljal na kolodvor po-njo, ko pride, jako se gospica prestraši, tiospa pa se ni ganola več od nje strani, dokler niso vsi odšli.« Jaz sem bil uničen, letal sem po mestu setu ter tja brez vspeha popraševai, moja ljuba je biiu zame zgubljena, zastonj sem jo iskal do danes seje nisem našel.
K malu potem sem bil imenovan za
nih zalogov. — Pri zalogu za podporo v vojni ranjenih in družin v vojni umrlih sta hotela dr. Mavrovicli in dr. Verceg-nassi dokazati, da je deželni odbor prekoračil postavne meje, zadnji ie jako smešno celo trdil, da nekatere ženske in otroci, kateri so dobili podpore, nif-o bili v vojni, kar je obudilo občen smeh: a dr. Pajer in dr. Tonkli sta oba govornika temeljito zavrnola in ostala sta potem pri glasovanji oba protigovornika s predlo-logom, naj se odbor graja, v strašne) manjšini. Predlogi deželnega odbora o raznih podporah so se izročili peticijskemu odseku v preudarek in poročanje. Seja se je potem zaključila; prihodnja seja pa bode v sredo, o. t. m.
Omeniti mi je tudi, da bo vtorek zjutraj imel peticijski odsek svojo sejo, da reši mnoge prošnje, katerih se Še nobeno leto ni položilo toliko, kakor let03.
Istrski zbor. V torek, 28. p. m. je imel ta interesantni zbor peto in zadnjo sejo. Rešil je v tej seji proračun za leto 1884, potem cel koš peticij in sploh vse gradivo, kolikor ga je bilo pripravljenega, v pur urah. Dr. Amoroso je govoril in predlagal, drugi poslanci pa so le prikimali, in ko so se uže naveličali tudi ki-manja, zaključil je deželni glavar letošnjo sesijo z govorom, v katerem je obžaloval, da ni slovanskih poslancev v zboru, in izrekel nado, da drugo leto pridejo (ako jih zopet ne spode, kakor letos). Videlo se je, da so se gospodje lahoni nekoliko bali, da ne pride na njih glave kaka toča od zgoraj, zato pa so se nenavadno po-brinili.
Slavnost v Postojni.
Jutri bodo slavili vrli Notranjci v Postojni GOOletnico, odkar je Kranjska prišla pod Habsburško monarhijo. Tam bodo Slovenci slovesno prisegali, da hočejo ostati vedno zvesti cesarski rodbini, ob enem pa tudi majki Slavi; tam bode tudi najlepša prilika, da slovensko ljudstvo protestu je proti nakanom Iredente.
Ob enem pa ima ta slavnost tudi namen, da pospešuje zidanje narodnega doma v Ljubljani, kateri bode vidljiv dokaz vseslovenske narodne zavesti in vta-jemnosti. —- Mi torej to pomenljivo narodno slavnost v Postojni pozdravljamo najsim-patičneje in srčno želimo ngjlepiega uspeha. — Zato pa tudi priporočamo ne le No-tranjcem, ampak tudi vsem drugim slovenskim rodoljubom, posebno pa onim na Primorskem, kder je naš list najbolj razširjen, da se udeleže te pomenljive in lepe slavnosti, za katero so vrli rodo-Ijubje na Notranjskem žrtovali mnogo truda in denarja, in katera bode gotovo prav velikanska. Kedor le more, napoti naj se jutri v Postojno. Slavnost je vseslovenskega pomena, in narodna tast \ahteva od vsacega Slovenca, da kolikor mogoče pripomore v povzdigo slavnosti.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Minister zunanjih zadev grof Kal-nohj se je 30. avgusta v Solnogradu sešel s knezom Bismarkora. To je znamenje, da politično obnebje ni tako tiho, i da se vendar le utegne nekaj plesti, ker Bismark brez vzroka ne iSČe pogovorov ministrov zunanjih zadev druzih držav. Resnično je, da
pristava pri okrajnej sodniji v N. daleč od mesta, to imenovanje bi me bilo v drugačnih razmerah gotovo razveselilo, a tisti čas mi je bilo neljubo, ker menil sem, da se mora Angelika povrnoti nazaj, in da njo, brez katere mi nI mogoče živeti, moram zopet dobiti. Jedva pa sem bil dobra dva meseca pristav v N., uže sem bil zopet prestavljen v Vaše mesto, draga gospa. Vse se je čudilo mojemu naglemu na-
Erelku, jaz pa menim, da je imel stari aron roko vmes, on je pospešil, kar sem jaz komaj v letih upal, toda ne iz dobrohotnosti do mene, ampak kakor slutim, da bi Angeliki zmedel vsak sled za menoj. Da, gospa, jaz vem, da je Angelika, edina moja sreča na svetu, za me izgubljena in tako zdihujem k Vam v daljavo, da: »Srce mi jvtrujeno miruje, Ne vabi ga živenja hrup; Po sreči mi ne zdibuje — Neznan ni strah, neznan je up.«
Vi pa, draga prijateljica, imate moje srce odkrito, sedaj veste, kakšno je moje notranje stanje, ali boste Še trdili, da sem srečen ? — Ne, tega ne morete reči, ker veste, da nisem in prave sreče ni za mene več. Sedaj, ko sem pismo na Vas, gospa, končal, napotim se dalje in ko najdem kraj, da si mi bo toliko dopadal, da bom moyel v njem prebiti vsaj nekoliko dni, prosil Vas bom, da mi boste blagovolili pisati, ker od Vas nekoliko vrstic uže teško pričakujem.
Vam udani
Živko.
povsod vlada neka negotovost, neko začasno stanje, prave zadovoljnosti skoraj nikoder ni, vse je nekako na polu dovršeno, in zato na dolg mir ni misliti, toliko manj, ker ga socijalno praSanje izpodkopuje.
Ž Dunaja se brzoiavlja, da bode saksonski kralj Albreht kumoval prvo-rojoncu prestolnega nadvojvoda Rudolfa.
Iz Berolina se brzojavlja v »Times«, da se v diplomatičnih krogih govori in pričakuje novica o zaro-čenju nadvojvodinje Valerije s pre-stolnim portugalskim princem Dom Carlosom.
Po Trstu se zadnja dva dneva raznaSa glas, da je baron Ivanović, sedanji dalmatinski deželni namestnik, določen za deželnega namestnika na Primorskem. — Mi to prodajemo, kakor smo kupili, če je kaj resnice na tem, ali nič, tega ne vemo.
Hrvaškemu lanu Pejačevićn je bilo naročeno, naj izvrši ministerskega sveta sklepe, o katerih smo zadnjič poročali. A ban je cesarja prosil, naj ga oprosti tega ukaza, sklepov on ne more izvršiti, ker se je prepričal, da se bo hrvatsko ljudstvo do zadnjega branilo nezakonitih grbov zmadjarskimi napisi.
Ogertki driavni zlory ki se je imel sklicati na 28. septembra, utegne se, kakor se poroča iz Budimpešta, sklicati uže v prvih dneh tega meseca, da ukrene, kar treba, zoper proganjanje j ud o v. Poročila iz mnogih kraj ev na Ogerskem dokazujejo, da so bili napadi na jude dogovoijeni in vre-jeni. Skoraj vsa zalaška občina je kakor na migljaj vstala, kmetje so oboroženi drli v mesta ter napadali jude, in ko so vojaki hoteli storiti konec tem napadom, unel se je v veS krajih krvav boj mej vojaki in kmeti, da je bilo na obeh straneh veS mrtvih in ranjenih. In teh nemirov še ni konec, ker vsak dan se poroča o novih nemirih.
Vnanje dežele.
Ruski car in carica sta prišla 30. avgusta v Kodanj, kder ju je ljudstvo navdušeno pozdravilo.
Na Francoskem je Chamborbova smrt obudila mej monarhisti živo gibanje ; k pogrebu jih pride mnogo; v Gorici so uže vsa stanovanja najeta in tudi v Trst jih je uže mnogo prišlo. V Parizu so monarhisti po voglih nabili pozive, ki državljane opominjajo, naj se zbero za monarhijo pod kraljem Ljudevitom Filipom II. Policija je te potrgala.
Na Španskem je zdaj nekoliko bolj mimo; kralj je dal ukaz, naj se vsak poskus motenja miru z orožjem zatare ; ali mej ministri je nastalo različno menenje in vsled tega utegne ministerstvo odstopiti in Sagasta sestaviti novo ministerstvo. — Kralj pa se pripravlja na pot na Nemško. Mi-nisterski svet mu je svetoval, naj se napoti skoz Francosko v Nemčijo. Odpotuje 5. septembra iz Santandra in pride 19. septembra v Frankobrod, potem pa se vrne na Špansko skoz Belgijo in Francosko. Mi menimo da v tacih Časih, kakor so sedaj, špansko kraljestvo prav zelo potrebuje kralja doma, ker lahko bi se zgodilo, da se mu pota na špansko zemljo zaprd, ko se bo vračal v svoje kraljestvo.
Kraljica na otoku Madagaskar je umrla.
Dopisi.
Trsi, 29. avgusta.
Zadnje tržaške iiomatije so navadnim narodnim nibilistom in morda kacemu <lon KiŠotu tako močno razgrele možgane, da so vso hudo jezo izlili — ne na »Iredento«, — ampak na tukajšnje delalce za našo stvar in pa na naš list v »Slo-
venski Narod«. Odprl jim j<i rad svoja predala, da s tem pokaže, k;iko imajo prav istrski in tržaški lahoni, kadar trdijo, da vse gibanje na Primorskem je importirano iz Kranjskega, ter ima svoje glavne podpornike v Ljubljani. O ironija I V dopisu št. 19- »Narod:i« čitamo nek plagiat dopisa iz Rojana v Št. 66 »Edinosti«, torej nič originalnega, razen napada na vodstvo tukajšnjih Slovencev. Dopisnik očita tukajšnjim slovenskim voditeljem, da nemajo značaja, eneržije, da so omreženi iri še več likih epitetonov jim daje. — Direktno na predsednika društva »Edino*fci« in državnega poslanca, g, Nabargoja, se dopisnik ui hotel spraviti, on ga cel<5 hvali z očividnhn namenom, da hi krojil, ali kedor se ujema s politiko g. N.ibtrgoju, tu ge utora, ujemati" dosledno tudi a postopanjem vodstva v Trstu, ker noben korak se ne zgodi v Trstu, da ne hi ga bil odobraval tudi predsednik Nabergoj, kakor to jasno dokazuje zapisnik seje odbora društva »Edinosti« dne 80. t. m. A razen osobnosti nahajajo se v onem plagiat-dopisu tudi prav dobre hibe. — Dopisnik pričakuje Mesije v podobi advokata, in prerokuje takemu Mesiji, da se bode lehko vozil v kočiji. Kedor pa tukajšnje razmere pozna, ta v ć, da se posebno slovenski advokatje boje Trsta, akoprem je ta bojazen manj ali več neopravičena. Kaj po-menja to, da se skoro vsi slovenski advokatje nič ne brigajo za tržaške kočije in da rajŠe po Ljubljani peš hodijo, nego da bi se v Trstu vozili? To zagonetko je lehko razvozlati. — V Trstu čaka narodnega advokata, ki boče res uvesti v svojej pisarni vseskoz slovenski jezik in tukaj prodreti led, težka naloga. A takemu advokatu bi gotovo vsaj nekoliko let ne cvetle rožice v podobi rumenjakov, da bi se mogel voziti v kočiji; naš slovenski kmet, rokodelec itd., je ubog, ne more plačevati visokih ekspensarov, mnogo bi mu bilo treba tudi zastonj napraviti, ako bi res hotel koristiti slovenskej stvari. — Ne rečemo, da ne bi sčasoma dobro živel, a da bi si mogel držati ekvipažo, to dvomimo, in ker poznamo človeško slabost, menimo, da niti dobro ne bi bilo, da bi se tak advokat preveč vozil, ker, kako hitro kedo, posebuo pa Slovencev, postane »ekvipažar« v Trstu (to velja tukaj skoro 10 gld. na dan), presneto malo se meni za slovenske plebejce. Tega nas skušnje uče. Da je torej pot odločnega slovenskega advokata v Trsta s trnjem posuta, to vedo na&i mladi advokatje, in zato jih Trst nič kaj ne veseli. — Pri vsem tem pa mi Želimo, da dobimo na Primorsko, in sicer ne le Trst, temuč tudi kam drugam Še, takin advokatov, ki bodo vse spise za slovenske stranke delali po slovensko, kar se pa dozdaj na Primorskem le izjemoma vrši, in znano nam je celo, da taki advokatje, ki so voditelji naroda, važnih spisov ne pišejo v slovenščini, ampak le v italijanščini, in slovenski spisi v advokatskih pisarnah na Primorskem so le bele mušice (t. j., strašno redki in pa le majhni). Nek strašno narodni advokat je uže večkrat javno izrazil se: »Ako pišem slovensko, gotovo zgubim proces«. Morda utegne res kaj resnice biti na tem; a pri vsem tem »spega« Iz tega reka želja po ekvi-paži, zatorej pa je celo neprevidno, advokatom, posebno pa narodnim advokatom, obečati ekvipaže.
Tudi m še v zvezdah zapisano, da more prav advokat biti dober voditelj ua-roda, in ako bi smeli verjeti francoskemu učenjaku Buffon-u, je celo javnim interesom škodljivo, ako v javnih zastopih odločujejo advokatje. Mi ne verujemo slepo temu učenjaku; tudi advokatje moraio biti; ali d.i bi bili le oni poklicani, vo diti javne zadeve, tega ne verujemo. — V neko mesto na Primorskem so željno pričakovali mladega advokata in ga u Že predno so ga dobro poznali, proklicali za vodjo naroda. — A kaj se zgodi ? Predno je bilo par mesecev, poimalo se je, da ima čudne ideje in pojme in da njegovi spisi za nek list so bili pač za koš, a ne za list. Taki a priori poklicani voditelji preveč mislijo o sebi; a sposoben voditelj je le tak, kateri se čisto malo aH nič ne šopiri na svoje voditeljstvo, kateremu je stvar nekako prirojena, in človek, katerega vodstvo narod ne čuti uže nadležno, kakor se to tu in tam godi. — Kar se tiče Trsta, moramo reči, da so bili uže davno v Trstu nekateri možje, katere morda zdaj nahajamo mej »mal-contenti«; a ti možje so prepuščali vodstvo — komu? Nočemo postati pikri; le to konštiitujemo, da se je zdaj v štirih ali petih letih pri vseh slabih Časih in gmotnij mizeriji več storilo za slovensko stvar v Trstu, nego mnogo časa poprej. —
Kei'o nam more oporekati ta faktum ? Ker se je dopisnik v »Ntroiu« oglasil, nadejamo se, da nam pošljejo zdaj poštenega in veščega odvetnika iz središča Slovenije; mi vsi ga bomo radi podpirali, in prav bi bilo, da bi se tu ii tak pošten od vet iik prepričal, da v Trstu delati za Slovenščino je še vse kaj druzega, nego pa v Ljubljani, ter da je laže napadati, nego pa delati in izpostavljati se tukaj v
v Trstu. Karakteristično je le to, dsl so se zadnje čase združile vse naše in trii,iške »schone Seelen« in da utegnemo še učakati, da si bosta nafia Sokrat tci Harlekin prožila roke v Ljubljani v namen, da hi se maščevala nad nami. —-A to vse pričakujemo hladnokrvno, in ker nam denes primanjkuje prostora, bomo prihodnjič zavračali še druge napade v Slov. Narodu«.
V Bazovici, 27. avgusta. Z veseljem pozdravljamo sleherni korak napredka pri naših vrlih okoličanih. Tudi Bazovica se je zdramila iz predolgega spanja; vstaja, ter hoče stopiti v kolo za blagostanje domovine delajoČih Slovanov. Imamo pevsko bralno društvo, katero želi s pomočjo drugib vrlih domoljubov pokazati iskro svojega živenja i delovanja. V ta namen priredi dne 8. septembra veselico na prostem pri gosp. UrbanČiČu. Ker želi tudi vrli »Tržaški Sokol« poslaviti naše domače »Sokolce« z svojim prihodom, bode veselica tem krasnejša. Veselica bode obsegala: po-zdrav-govor, deklamacijo, dvogovor, petje, godba in ples in razsvitlj.ivo z bengalič« ni mi ognji. Ker se naši pevci kaj marljivo urijo v petju, da id lahko tudi s združenimi zbori pevali, želeti bi bilo, da bi tudi drugi okoličanski pevski zbori po-čestili našo veselico. Krasno bi bilo videti i poslušati združene okoličanske zbore na bazovskej ravnini. Tukaj naj bi vsi pevci podali Bi roke, ter prisegli, vzajemno delati le za blagostanje mile naše domovine. Pričakujemo vas, dragi okoličani, da se v velikem Številu udeležite naše slavnosti, hočemo se pobratiti, ter pokazati ljubezen do domovine i cesarja. Uljudno prosimo one pevske zbore, kateri se želć udeležiti naše veselice, naj ustmeno ali pismeno naznanijo g. Uiban-čiču v Bazovici, da se natančneje uredi program, katerega naznanimo prihodnjič.
Hajd na noge, le v korak proti Bazovici, vrli »Sokol«, da se tam zavrtimo v kolu i podamo rokol
Riftenberg, 19. avgusta. Z jako veselim srcem smo pozdravili okrožnico, kojo je slavno c. k. okrajno glavarstvo poslalo vsem Župinstvom na Goriškem, v kojej župane opominja, naj delajo na to, da se, kolikor mogoče prej odpravijo javni plesi. Ali vidi se, da je ta okrožnica nekojim gospodom županom bob v steno.
Vsak količkaj zavedni človek lehko spozna, v koliko škodo so ti javni plesi, koliko denarja lehkoinišijeni mladeniči s tem zapravijo, ker jim še dokaj skušnje manjka, da bi spoznali, koliko denar stane. A to naj bode še, če prav se denar tako malomarno zapravi, to vendar ne bi bilo še toliko zlo. da le bi bili pred vsako drugo katastrofo obvarovani, ki utegne iz teh plesov nastali. Javni plesi so zelo škodljivi zdravju, tam se na prostem pleše, plesalci se raz grejejo i u prehlade, kar je gotov nastopek unetja pljuč (pljučnice) ali druzih bolezni, za kojimi potem leta in leta hirajo, dokler popolnoma pod ležejo pod gru lo. Enaki plesi so tudi povod raznim drugim zlom, skoraj nikoli ne izostane btvz tepeža in nesramnega proklinjanja, da človeka groza pretresa, ko Čuju taka vnebovpijoča proklinjanja, da mi Slovenci nemamo tacih, ampak rabijo se iz tujih jezikov, da s tem bolj svoje surovosti vtrjujejo. Zall-bog, da nam je bila dana prilika, opazovati enake surovosti v nedeljo, 12. avgusta, ko je bil tak javni ples pri RoiČih v dornherŠkej županiji. K temu plesu se je sešlo mnogo ljudstva iz raznih krajev Vipavske, in ko so se nekoji bo$je kapljice preveč navlekli, jeli so prepire in tepeže snovali, povod k temu so dali prejšnji plesi, pri kojih se je sklenolo za dalj Časa sovraštvo. A izid teh raetežev, koji so bili tu in tam celo popoln ine, bil je tak, da je bilo videti več krvavih glav, in marsikoji je imel tudi pleča dobro namazana.
Sramotno in graje vredno res je to, da se tu mej nekaterimi mladeiiiČi še vedno tako pogosto boji ponavljajo, ker drugod skoraj popolnoma zginoli. Pa še večjo krivdo gre pripisovati onim, koji dajo povod tem tepežem in surovostim s tem, da dovoljujejo take plese.
To toraj naj vam bode za danes povedano, vsem onim gospodom županom, koji se radi spenjajo nad ukaze in nasvete slavnih c. k. okrajnih glavarstev. A vendar upam, da se nekoji gosp. župani in tudi mladeniči poboljšajo in mi dado priliko, da jih pozneje javno pohvalim.
12 Klanca 23. avgusta.
Ker se ni še nobeden oglasil o svečanosti, katera se je vršila dne 13. t. m. v spomin umrlemu Č. g. Jožefu Finku, duhovnemu pastirju v Klanca; prosim, sprejmite ta mali dopis v svoj cenjeni list, da bi stvar tajna ne ostala. Dne 13. t. m. se je odkril spomenik umrlemu č. g. Jožefu Finku duhovnemu pastirju tukajšnje duhovnije v Klancu pod vo Istvom vele-čestitega g. dekana in kanonika Jan-a iz Doline. Svečanosti so se vdeležili ti le čč. gg. duhovniki: č. g. dekan in kanonik Jan
iz Doline, potem čč. gg. duhovniki: iz Boršta. Ske.tnja, Kontovelja, Općin, Ro-dika, Brezovice, Slivja in Klanca. Ob deve tej uri so so pričele molitve vseh čč. gg. duhovnikov za umrlim. Nazoči ljudje, katerih je prišlo precejšnje Število k ljubu velikemu delu, pogovarjali so se po svečanosti mej seboj, da niso še slišali tako milega petja, kakor so la dan č. g. duhovniki za dušo rajnega vtukajŠnjej cerkvi repevali. Po dokončanih molitvah se prične rna maša. s petjem tukajšnjih cerkvenih pevcev, katerim se mora čast dati, da so popustili vsak svoje delo, ter prišli svojemu rajncemu duhovnemu pastirju zadnjo čast skazit. Po dokončanej sv. maši po-
f>rime besedo č. g. dekan in kanonik Jan z Doline, ter navaja v prav lepem govoru vse zasluge in d<j^rote, katere je pred petimi leti umrli č. g. Jožef Fink napravil v tukajšnej cerkvi in duhovniji v prid In zveličanje svojih vernih; »atoraj naj se ga spominjajo v molitvah v cerkvi, kakor tudi na grobu, kder stoji njegov spomenik ln kaže kraj, kder njih duhovni pastir počiva. Ljudstvo je prav pazljivo poslušalo in vsem je bilo milo pri srcu za svojim rajnkim duhovnikom. Na to je bil sprevod h grobu rajncega, kateremu so se pridružili vsi nazoči verni. Tu se je odkril lepi kameniti nagrobni spomenik 2 in pol metra visok z napisom rojstnega kraja, dneva in leta ter smrti dan in leto umrlega, spodaj pa: Mir njegovej duši. Spomenik je napravil prav ceno in ukusno gosp. Trohe -pri sv. Ivanu pri Trstu, katerega priporočamo vsemu občinstvu na mnoge na-ročbe. Na to so se opravile še zadnje molitve za dušo rajncega. Ko se končajo molitve, zapoje majhen zber klanskih pevcev pod vodstvom tukajšnjega učitelja gosp. Grahli-ja nagrobnico: »Na gomili«, katero je vse ljudstvo tiho in pazno poslušalo, ter se čudilo tako milemu petju, za katero se mora čast dati pridnim mladeničem, kateri so se v kratkem času toliko lepih cerkvenih in drugih pesni naučili. Opo-ludne pa je bil skupen obed pri vrlem č. g. duhovniku Ivanu Svetu, kateri je vzor pravega rodoljubja In podpornik v>»a-koršnih dobrodelnih naprav v tukaj in »j duhovniji.
Iz Brezovice* 20. avg.
(Cesarjev rojstni dan) je obhajala naSa Čitalnica v nedeljo, 19. avgusta, mesto v soboto. Čitalnično vodstvo je preskrbelo strelni prah, da se je pred, pri in po sv. maši streljalo; tudi pritrkovanje je slovesno mašo poveličevalo. Isto je bilo tudi popoludne pri blagoslovu.
Po 4. uri, kakor je bilo čitalničarjem naznanjeno, pričeli smo se zbirati v malem našem »narodnem domu«. Z veseljem moram omeniti, da so nas počestiii tudi oni čast. gosp. udje, koji so se našega društva ogibali. Tedaj dragi, »viri-bus unitis«, po geslu presvltlega cesarja moramo delati# ako hočemo kaj doseči. Počastil je društvo sč svojim pohodom tudi čast. gosp. Rebolj, novi naš koope rator, ter s tem pokazal, da mu je društveni razvitek našega zatiranega naroda na srcu. Bog dal, da bi mnogo let mej nami ostal, ter pridno deloval za dušno in gmotno narodno blagostanje.
Tudi dva g. dijaka sta se udeležila; ikoaa, da je naša fara. kakor vsa slovanska Istra, dijakov uboga, in to je uzrok, da v Istri tako polževo napredujemo. Inteligencije nam manjka in nam je bo še dolgo manjkalo, ker naš narod je ubog, ne more svojih otrok izšolati, a zavirajo ga Še Šole, ki so popolnoma na protina-rodnej podlagi osnovane. Ali nam zasiie v tem obziru k malu ljubo solnce? Ali se na Dunaji kedaj na nas spomnijo, ter ustanovč srednje šole na narodnej podlagi ?
Predsednik g. Kastelec razloži pomen denašnjaga dne in zakliče trikratni »živijo« presv. cesarju k njegovemu rojstnemu dnevu; močni trikratni »živijo« se razlega po sobi, pevci zapojd cesarsko pesem, a topičev groin grmi po dolinici.
Tajnik g. Medvešček razlaga v slavnostnem govoru — »združenimi močmi« prelepe lastnosti presvitlega cesarja, ki hoče imeti mir mej svojimi narodi, ki ljubi vse narode obširne Avstrije z jednako očetovsko ljubeznijo, ki želi, da se deli tudi nam Slovanom jednaka pravica, kakor drugim narodom, ki je dal našemu milemu slovenskemu jeziku jednako veljavo, kakor drugim itd.
Le škoda, da od vseh teh dobrot, ki so nam zagotovljene, dobivamo mi istrski Slovani, malo več, nego nič. V Istri nas Lahoni še vedno proganjajo, tlačijo, ker en četrt Lahov gospoduje tri četrt Slovanom. Da to ni pravično, da to ni po cesarjevem geslu in po programu sedanjega ministersiva, mora sprevideti vsakedo, če tudi bi bil slep in gluh, ter upamo in pričakujemo, da tudi na Dunaji to sprevidijo, ter nam pomagajo!
Dalje tudi upamo, da naše sodnije in druge oblastnije postanejo vendar k malu iz upornih, poslušni hlapci cesarjeve zelje in cesarske postave, da pričn6 spoštovati naš slovenski jezik, ter v istem z nami občevati. Ako našega lepe"a jn-zika uradniki ne znajo, to je tudi njihova škoda; na naš kvar bi pa to ne smelo
biti ; ako se ga nočejo učiti, naj pred6 • s trebuhom za kruhom«, kamor hočejo, dokler pa so pri nas, morajo spolnovati cesarsko postavo in spoštovati naše narodne pravice, katere spoštuje sam pre-svitli cesar.
Slovani v L-tri naj si to dobro zapomnijo, naj pri vsakej priliki tirjajo, da se njim pravica deli; naj se ne boje, kajti cesarska postava je to, in gosp. uradniki naj si zapomnijo, da »kedor ne uboga, tepe ga nadloga 1«
Zjvijo, slava presvitlemu cesarju ob 53. rojstnem dnevu, ker on je varuh tudi naših narodnih pravici — Pevci zapojo »Od Urala do Triglava l«
Da smo se potem pritoževali o žalostnem našem stanju, o zatiranih, narodnih pravicah, o ubogem kmetovalcu itd., kedo nam to zameri, saj »sila kola lomi l«
Da smo se hudovali nad našim deželnim zborom, ki hoče zavreči volitev jednega nalik poslancev samo zato, da bi jih ostala samo čvetorica, ki bi ne mogla še »boba ob steno« metati«, to je, staviti predlogov gluhim ušesom laške večine, bilo je naše hudovanje opravičeno, kajti tri četrt Slovanom ne privošči laška en četrt, 5e borih 5 poslancev ne. Žalostno ; struna bo tako napeta, da poči, in to naj si dobro zapomnijo I
Prišel je v pogovor tudi kmetijstvu škodljiv tičji lov, s katerim se tako pridno bavijo naši italijanski sodeželanl.
Radi tega predlaga gosp. Medvešček, naj »Čitalnica naprosi društvo »Edinost«, da isto pozve pri ministerstvu poljedelstva, zakaj se postava proti lovu tičev ne izvršuje povsod enako in strogo, kakor to zahteva javna blagost. — Pričujoči so bili vsi s tem predlogom zadovoljni. — Da pa ne bo dotična prošnja, ki jo pošlje naša »čitalnica« po društvu »Edinosti« na ministerstvo osamljena, da ukaže vsem primorskim oblastni jam, da bodo odslej strogo prepovedale ptičji lov, ter pazile, da se bodo dotične postave povsod jednako spoštovale, prosimo tudi druga narodna društva istrska, občinska glavarstva, da tudi ona v tem smislu pošljejo prošnje po »Edinosti« ministerstvu.
Ker pričakujemo v cesarskej rodovini »veseli dogodek« v kratkem, predlaga g. Kastelec, da bi ne bilo odveč, ako se prvo nedelo po tem zopet zberemo v »Čitalnici«, kder bodemo obhajali srečen prvi porod in takrat zopet katero pore-čemo o našem žalostnem narodnem stanju.
Vsi smo bili s tem zadovoljni, kajti tako pokažemo, da na Se mlado društvo ni le na papirji, temuč da pridno deluje. — Lepa hvala vsem, ki kaj k temu pripomorejo, a Bog blagoslovil naše delo in trud . Na svidenje v obilnem številu!
8k—v.
IZ Ljubljane, 26. avgusta.
StjaSanski krik in vik je r.astal zopet po fakcijoznih listih, upijeio in javkajo, ter se penijo, kakor bi se bilo blaženemu nemštvu, Bog zna, kaj zgodilo. In kaj je povod temu? Neke nemčurske »frajle« so nosile zadnje dni črno-rudeče-zlate trakove, ter hodile s pošvedranimi čevlji v »Zvezdi« sem ter tja. Nekdo, komur se je preneumno zdelo, da take »dame«, ki doma večkrat stradajo, in nemajo niti dveh soldov, da bi si kupile kruha, iztrgal je enej teh dvomljivih »dam« črno-rudeči-zlati trak, ter ga stran vrgel. To se ve da, ni bilo pametno, ker se ve, da fakcijozna drhal na vsako stvar preži, katera bi se dala porabiti za njene podle namene, namreč blatiti po širnem svetu slovenski narod, ob katerega žuljih ta gadja zalega živi, ter javkati in upiti, da jih slišijo tudi onkraj črno žoltih mejnikov. Bolj pametno bi baš bilo, da bi jej dal dvajset soldov, da bi si dala ta »dama« svoje pošvedrane čevlje popravit in ako bi jej bilo še kaj ostalo, naj bi si kupila kos kruha, katerega je jako potrebna, S tem bi bila stvar veliko bolje opravljena, in ne bi si bil mazal rok m tako dvomljivim blagom. Sploh se pa mora konstatirati, da tako ostuden nesramen švindel, kakor ga uganjajo zdaj nemški fakcijozni listi, ne nahaja se nikoder drugod, ako tudi pogledamo časopise vseh druzih narodov. V enej sapi upijejo, kako slabo se nemštvu godi, koi liko imajo prebiti, kako so zatirani Nemci v Avstriji, kako obupno stanje imajo zdaj celd v Kranjskej, osobito pa v Ljubljani-a vse je gola laž, ostuden nesramen švindel, kojega je zmožno le tako perfidno časopisje, kakor je prav zdaj nemško fakcijozno časopisje. Narod, ki vedno na svoja prsa bije, da je prvi kulturni narod na svetu, ki se tako ošabno baha, da imajo vsi drugi narodi za vse dobro hvaležni mu biti, kakor sem prav danes bral v nekem fakcijoznern, uže v pruskem smislu pišočem listu, narod, ki vsacemn prodaja svojo kulturo in svojo vednost, moral bi se sramovati, da je njegovo čas-ništvo krenolo na tako umazano pot, na pot perfidije, laži in obrekovanja. Ne moremo verovati, tudi ne bomo trdili, da ves nemški narod odobrava tako početje fakcijoznega nemškega časopisja, a žal dovelj, da so sploh ljudje, ki to ostudno početje odobravajo in mu še ploskajo,
dobro vedoči, da je vse to le »humbu^'«; in tacih je veliko. »Take so naše razmere,« rekli bi lahko mi Slovenci, da je vsacemu pritepenemu Prusu, vsacemu domačemu renegatu, vsacemu ptujcu na prosto voljo dano, da zabavlja na nas, da nekaznovan izmišljene stvari ali pa po svoje prikrojene dogodke brzojavi po svetu, le da oblati deželo, v katerej se tnu jako dobro godi, in katero vzlic ta-cemu groznemu »zatiranju« za nobeno ceno ne zapusti, ali pa da zasluži s tem par Judeževih grošev, s katerimi si za par dni malo zboljSa svoje parasitsko živenje.
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar. Presvitli cesar je odaril 30(J gold. za notranjo opravo cer-ve v Košani.
Imenovanje. Cesar je imenoval Čast. g. Štefana Kajola stolnim kanonikom goriškega metropolitanskega kapitolja.
Odlikovanje. Načelnik tuk. postaje, g. Julij Pirovano je dobil od črnogorskega kneza Danilov red.
V Meji odbora In poverjenikov društva „Edinosti" dne 30. t. m. sklenolo se je to-le; Enoglasno je obveljal predlog g. predsednika Nabergoja, naj odbor v imenu političnega društva v posebnih pism h izrazi slovanskim poslancem v istrskem zboru, in sicer gospodom : kanonik Sterk. V. SpinČiČ, Matko Laginja, Zamljič in Ant. Križanac, naj-ČastnejSe priznanje in najtoplejšo zahvalo larad postopanja v letošnjej sesiji istrskega zbora.
Potem se je pročitala prošnja brezo-viške Čitalnice, vsled katere je sklenol odbor, da odpošlje na ministerstvo poljedelstva prošnjo, da bi ministerstvo za-ukazalo za to poklicanim vladnim organom, da postavo zarad kmetiji Škodljivega lovljenja ptic bolj strogo izpeljuje, ker se je pokazalo, da posebno okolo istrskih mest vsako boro ptico vlove. — Potem se je sprejela odpoved tajnika, g. I. Doli-narja, in denarničarja g. G. Sterleta in sklenolo se je, da mora predsedništvo sklicati občni zbor v Trst v sredi meseca oktobra. — Na dnevnem redu bode
g oročilo o spremembi pravil in potem se ode volil nov odbor. Ako želi kak ud staviti kak predlog, je prošeu, naznaniti ga odboru, da ga postavi na dnevni red.
Naposled je prišel na vrsto razgovor o napadih v »Slovenskem Narodu«. Gosp. predsednik je konstatira), da kedor hvali postopanje njegovo, dosledno ne bi mogel grajati postopanja njegovega namestnika, kajti on se vjema z vsakim dosedanjim korakom zadnjega v javnem živenju in vjema se tudi popolnoma s postopanjem uredništva napadanega društvenega glasila, ter obžaluje, da so našli taki neopravičeni napadi pot v slovenske liste.
Enako se izrazijo tudi mnogi odborniki in konečno izreče odbor enoglasno svoje povoljno zaupanje podpredsedniku društva in uredništvu lista »Edinosti*. S tem je bila končana seja.
TržaSke novosti. C. h. mornarica. V sredo popoludne pripluli ste v luko c. k. oklopnici »Lissa« in »Ferdinand Max«, načelnikom eskadri, gospodom kontre-admiralom Pauer.
Nesreče. — Slepim materam v svarilo. — Osemletna punčika, Justinica Furlan, igraje sč svojimi tovaršicami, je v četrtek zvečer padla raz pritlijčjega okna na nlico in se teško poškodovala, čeprav je okno le meter visoko. — Uprav ta dan, za las je manjkalo, da ni kočija na lesnem tr^u smrtno povozila otročiča, ki je po malomarnosti matere brezskrbno po ulici taval. Zahvaliti se ima pridnemu kočijažu, ki je konja »stante pede« u-stavil. Matere, radi vaše malomarnosti za vam poverjeno deco, boste imele težak odgovor pred Bogom.
Nemojte delati prenaglo! Kovaški Učenec France Bertoli, 141etni dečko, je v četrtek .zvečer po dokončanem delu zapiral delalnico. Kakor se vidi, hotel je opravilo prenaglo končati, bodi-si radi čakajoče tovaršije, ki takim možem nikoli ne pomanjkuje, ali kaj druzega, duri ga tako močno po glavi udarijo, da je bil primoran iti v mestno bolnišnico.
Ranitev v mestnej ječi: Če ni rezila grdim zločincem h navade, dejali bi nra-voslovci, dober je tudi Žebel, ali kaj trmu sličnega. V sredo sta bila dva nepoboljšljiva grešnika za kazen zaprta v temno celico. Eden teh tiČkov, kar meni nič tebi nič, skoči nad tovariša, ter ga zaporedoma več potov rani s žebljem, kojega je malopridnež imel zakritega. K sreči za kolego v temnej celici, rane so lahke. Kaj ga je k temu spodbudilo? — nekateri pravijo, da osobno maščevanje; šaril Mi pa rekamo: Zverino je treba izolirati, in tako bode popolnem neškodljiva.
Samomor. V Trstu ni tedna, skoraj bi dejali, dneva brez samomora. V sredo v jutro se je obesil na podstrešji svojega stanovanja Jožef Mazzoli, IBletni optični učenec, v tovarni gospoda Petra Stolfa v ulici »de Fin« Št. 1. Vrvica je bila prešibka, vsled česar se nespametnež zgrudi na pod, pouzročivši velik ropot, na kar
pribite domači; jamejo ga stresati, močiti, da ga tako v riovo živenje probude — pa bilo je prepozno. Na mesto došli dr. D' Osmo je mogel le njega smrt konstatirati. Njega truplo so prenesli v stanovanje njegove tete v ulici »S. Vito« Št.
10.	Bolezen v glavi je bila uzrok mladeni-čeve smrti.
Magistratov! določbi. Mestni magistrat naznanja, da se morajo v prihodnje kosti po mestu voziti v zaprtih vozovih. Prestopki proti tej naredbi se bodo kaznovali z globo 50 gld., ali pa s primernim zaporom.
Druga določba se tiče razprodaje novega vina in molta. Magistrat naznanja ob-člstvu in pridelovateljem, da se novo vino, ali mošt ne smeta prodajati na drobno, dokler ni komisija pridelka preiskala, ter posebnim spriČalom razprodajo dovolila. Pridelovatelji, ali razprodajalci na drobno, ki žele prodajati novo vino, ali mošt, morajo to naznaniti opravništvu (administraciji) mestnega užitniriskega urada (dacaJ, ta vzame nekoliko dotičnega novega vina ali mošta, ki ga odpošlje mestnemu fizi-katu, da stvar preišče, dokler pa ta ne izreče svoje sodbe in ne pošlje odloka, ne sme se razprodajati. Prestopki se bodo kaznovali z globo do 50 gld. in zaplenitvijo pridelka, bodisi glede pridelovateijev, ali pa oštirjev, poslednjim pa, ako bi se tej naredbi ustavljali, odvzame se tudi krčmar-jenje.
Razpis daril za lepo vedenje* V tekočem letu se bode vršila Četrta delitev obrestij ustanovne glavnice, vložene od Antonije udove Clivio za darila onim, ki se lepo (čednostno) vedejo. Obresti ustanovne glavnice so namenjene, da se dele »na vse večne Čase« na enake dele, sleherno leto, mej dve ubogi deklini, lepega vedenja, ki Še isto leto stopite v zakonski stan, hčeri poštenih, a ubogih obitelji, katoliške vere. O podeljevanju daril razpolaga mestni zbor. Razpisani ste dve premiji po 260 gld. vsaka, koji se podelite dne 14. oktobra t. 1. na obletni dan smrti blage ustanovnice. Podelitev denarja se pa vrši uprav Še le isti dan, ko se dotična peroči, kar se mora zgoditi v jednern letu po slovesnem odmenjenju darila. Prošnje naj se vlože pri tukajšnjem magistratu,
11.	oddelku, najdalje do 20. septembra t, i. podprte teml-le listinami: a) krstnim listom svojim in onim Ženina; b) spričalom lepega vedenja zaročencev; c) in še s katero drugo listino, ki povsem prošnjo podpira, in ki služi v vodilo mestnemu zboru.
Razpis Stipendije. Razpisana je vseučiliščna Štipendija ustanove Al-brechta Byk. Štipendija znaša letnih 300 gld. in do nje imajo pravico ubogi in pridni tržaški dijaki obiskujoči vseučilišče ali politehniko. Štipendija traja do konca rednih Študij in izjemoma Še na dalje, dokler si mladenič trdnega stališča v izvoljenem stanu ne napravi, kar pa ne sme trajati nad tri leta. O podelitvi Štipendije določa mestna delegacija. Prosilci naj vlože svoje prošnje pri tukajšnjem magistratu najdalje do 15. septembra t. 1. podprte s temi-le listinami: 1. Krstnim listom, 2. domovinskim listom, 3. spričevalom o stanju svoje obitelji, 4. spričevalom poslednjih poluletij študij. Na prošnje, ki ne bodo omenjenimi listinami podprte, ne bode se oziralo.
\ Postojno na jutrajsitjo slavnost pošljejo le le društva deputacije : »Tržaški Sokol«, delalsko podporno društvo in čitalnica. Gospodje »Sokoli« iu udje drugih društev, ki se peljejo po železnici so naprošen), da se zberejo jutri ob 9. uri dopoludne v kavani »Bott«.
Nadzorniki delalskega podpornega druitva so vabljeni v nedeljo, 2. septembra, ob 6. uri popoludne, v »Hotel Evropa«, na posebno važuo posvetovanje.
Tržaike porotne sodbe, kakor smo uže poročali, pričnejo se z dnem
3.	septembra t. 1. Na dnevnem redu so te-Ie obravnave: 1., 3 ln 4. septembra: Proti Jožefu Alessio iz Kopra, radi uboja. 2. in 5. septembra: Proti Francu Boretta iz Milana, zatožen tatvine. 3. in 6. septembra: proti Henriku Waage iz Kotora, radi tatvine, in proti Jurju Petrurepulo, iz Libare, zatožen udeležbe pri tatvini.
4.	in 7. septembra: Proti Ivanki Bortuzza iz Trsta, radi goljufije. 5. in 15. septembra: Pioti Antonu Benčina iz Podbrež, zatožen razžaljenja časti. 6. in 11. septembra: Proti Jakopu Gotič iz Vipave, zatožen zlorabe uradne oblasti. 7. in 12. septembra: Proti Ambrožu Ascoli iz Milana, zatožen tatvine. 8. in 13. septembra: Proti Dominiku Foz/.ini iz Trsta, zatožen tatvine. Druge tri ali štiri obravnave pridejo Še na vrsto.
Petarde ne pokajo le v Trstu; ampak zadnje dni tudi v Vodnjanu v Istri, kder sti počili te dni 2 petardi, ena pred stanovanjem g. dr. BatiČa, slovenskega odvetnika v Vodr.janu.
Miklošičeva slavnosl. K slavnosti v Ljutomeru iz Ljubljane popelje se: deputacija »Matice Slovenske«, »»Sokola« in dokaj drugih odličnjakov.
Toča je pobijala na sv. Jarneja dan pri sv. Ani v Slovenskih gorioab.
Priporočilo našim gospodom ilopi%nlkoill. Ker nam dohaja vedno več dopisov iz vseh krajev in se moramo kolikor mogoče o/.irati na vse dobre dopisnike. pa tudi na drugo gradivo, da je potem list poln mnogovrstnega gradiva, kar bralcem najbolj ugaja, prosimo vse gospode dopisnike, naj pišejo kolikor mogoče le kratko t*r poročajo le o dogo licih In se ne spuščajo v predolge raznrave, katere moramo potem krajšati. Kratko in slano, to je najboljše.
TaiVln« In policijsko. V sredo je redarstvo zajelo v bližini preluke P. F., Štaeunskega pomočniki, ki je dalje časa služboval v Kopru i tamošnjemu gospodarju več blaga izneveril.
Na električno razstavo na Dunaju čedalje bolje obrača oči vsa Evropa; zdaj je vsa dovršena. V nedeljo jo je obiskalo plačujočih 10 000 ljudi, druge dni pa jiti dohaja 4-5000. O razstavi bomo Še obširnejše govorili.
Vremensko prerokovanje za mesec september. Mathieu de la Dioine prerokuje za ta mesec tako-le vreme: Lepo vreme od 1. do 9. t. m.; od 9. do 16. t. m. pa skoro po vsej Evropi močno deževje, vsled česar bo tudi veliko hladneje postalo. Na morju bodo od 9. do 15. hudi viharji Od 16. do 23. prav slabo vreme po vsej Evropi, viharji, plohe, povodnji, posebno ob rekah, katere se stekajo v jadransko morje. Od 23. t. m. do 1. oktobra lepo vreme po osrednjej in severnej Evropi; a v visokih hribih pokazal se bode uže sneg. — Mesec september bode v obče deževen; temperatura se bode v obče spreminjala po vsej Evropi. Potrebovali bi v septembru lepega vremeua, a če se vresniči, kar prorokuje Mathieu. gorje kmetovalcu l
Tržno porodilo.
Kava. — Prašanje po kavi postaja čedalje živahnejSe, vsled Časar so postale tudi' cene više in se je zadnje dni prodalo mnogo kave, posebno pa Rio, katere je šlo nad G000 vreč po 40 do 58 gld. in čez. Java stane 72 do 78 gld., Santos 50 do 66 gl i., Portoricco 90 do 114 gld., Ceylon plant 92 do 135 gld.
Sladkor — mirna kupčija, c-me so postale zopet šibkeje; prodalo se je 5000 vreč sladkorja od 29% do 31'/, gld.
Sadje — zanemarjeno; le za pome-ranče so bili kupci. — Pomaranče, limoni 3'/. 91/, gld., mandlji 100 do 113 gld., rožiči 6'/, gl U, fige v vencih 17 gld., opafia 21 gld., cvebe Eleme 22 do 33 gld., Sultani na 24 do 36 gld.
Olje. — Vsled poročil, da se je oljka v Italiji slabo obnesla, poskočile so cene prav zdatno in stane denes namizno olje 70 do 82 gld., jedilno pa 38 do 44 gld.
Petrolje — vedno trdno na 10'/, gld.
Riž — italijanski 19 do 24 gld., in-diški 127, do 16 gld.
DomaČi pridelki. - Maslo dobro domaČe 89 do 99 gld.
Žito. — Gene so postale zopet mla-hove.
Les — v dobrem obrajtu.
Seno — dobro konjsko gld. 1.10 do gld. 1.50.
Borano porodilo.
Vsled poročil iz Ogerskega, da tam raste antisemitsko gibanje, postali so kursi slabši.
Dunajska l>or*a
dne 54. avgusta.
Enotni drž. dolg v bankovcih 78 gld.	30 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 79	»	— »
Zlata renta......99	»	45 •
5% avst. renta . . . . 93	»	35 »
Delnice narodne banke . 836	»	—■ «
Kreditne delnice .... 293	»	10 •
London 10 lir sterlin . .119	»	85 »
Napoleon.......9	»	49 «
G. kr. cekini......5	»	65 »
100 državnih mark ... 58	»	40 »
Dr. MUGHA
se j" oreselil 04. avgusti na Corso st. 30. v tretje nadstropja. Priporoči se p >enno 7.a bolezni maternice, začatek jetike. ali za bolezni, za katere imena sami bolni ne znajo. Zdravi vsak dan zjutrai od 8 do 10 ure in popoludne oi 2 do 4 ure.	4-1
Gostilna „Alla Vittoria"
Via Arcata št. 8. Nhrčino pivo iz znamenite pivovarne Šve-batske po soldov 7 čaša. — Steklenice po soldov 18.
Vino istrijsko po soldov 36; belo po soldov 40; črni teranec po soldov 44 liter. Miš-maš po soldov 8 čaša. Kosilo po soldov 20. — Kuhinja izvrstna. Gospodje gosti so oproščeni daril strežaju. 2-1 Gostilničar Luigi Ukmar.
Šolskih knjig, pisank, tiskovin za čast. duhovščino in si. urade, pisarniške oprave, cementa Portland, barv, izdelkov tukajšne c. kr. pr. premice in barvarije, kermenskega in vinskega prahu in raznega druzega blaga v prodajalnici
Angela Casagrande v Ajdovščini. 3-2
Nad kavarno »aH' antica Torre« v
II. nadstropju hiše št. 27 v uiici Riborgo vhod natanjčno nasproti loterije, se je odprla dne 6, t m.
HOVA BAUKA,
pravilno dovoljena po visokej namestniji z odlokom št. 18401 in po slavnem mestnem magistratu z odlokom št. 355n, in sicer bode ta zavod dajal posojila na vsako vrstne javne vrednostne listine in na listke od tržaške zastavnice (Monte di piett)
Da bode slav. občinstvo vedno točno postreŽeno, bode omenjena banka vsak dan neprenehoma odprta od 8. lire z)lltra) pa do 8. uro zvečer.	8—7
Javna zahvala.
Presrčno se za h valujem vsem tistim, ko so mojemu rajncemu. prezgodaj umrlemu sinu Antonu skazali zadnjo čast. Greta, 27. avgusta 18^3.
Anton Krajcer. trgovec.
Naznanilo.
Ponižno podpisani si jemlje čast javili slavnemu p. n. naslovljenemu občinstvu. da bode s 1. septembrom odprl novo peltai»nonakolodvorskemtrgu(Pi izza lella Simone) tik Kalistiove hiše, kder se bode delal kruh vsih baz po dunajskej šegi, svež vsako uro dneva. Naznanja tudi, da bode drž .1 različne pijače za hlajenje, potem razne likerje, desertna Vina. in pivo V botfiljah iz imenitnih pivovarn Pisno, Steinfeld in Budweis. Priporoča se tudi za pekarijska dela vsake vrste zasebnikov, katera bode izvrševal z vso natanjč-nosljo i u hitrostjo.
3—1	Anton Soliur-lc.
Poslano.*)
Mene sta obrekovala Jakob Macarol in Anton Macarol, prvi poljski čuvaj, drugi posestnik v Sežani, da sem jaz govoril, da so naši občinski starešine slabi ljudje. — Vsled tega sem bil primoran, tožiti oba in res sta bila obsojena oba na 4 dni zapora. — To javim v svarilen izgled vsem onim, ki radi čas tratijo z lažmi in obrekovanjem.
Sežana, 29. avgusta 1883.
Jožef Gsrbec.
V saboto I. septembra odprem
krčmo „PRI SLONU",
Via Torrente, nasproti gledišča Armonia in se priporočam našim Slovanom, da me pridno obiskujejo; postregel jim bom z dobrim istrskim vinom, teranom in drugimi bazami, pa z dobrimi jedili, vse po prav nizkej ceni.
2—1	Franc Ftolle.
*) Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva	Ured.
Kraljica vsih lekov.
veškem tr
Deset let velikanskega uspeha, čudodelne zdravilne moči, je ta lek dobro poznan ne le v cesarstvu avstr.-oger. ampak tudi na inostran-skem.
Jako po ceni, je znak dobrodelnosti in pomoči v člo-nahnja v kajŽiei
ubožua, kakor" tudi v palači velikega bogatina.
Spremljevana po prlporočbah najuče-nejših zdravnikov, in po neskončnem številu spričeval, se odlikuje zaslužno mej tolikimi zdravili, o katerih tako pohvalno govorć četrte strani časnikov.
Kraljica vseh lekov je Franz'sche Esseit,
napravljena po Gabrlolu Ploeo II-«, iekarničarju v Ljublianl, kateremu se pošiljajo naročbe, in katere se izvršujejo točno proti povzetju.
Gosp. G. Piccolt, lekamičar v Ljubljani.
Podpisani spričuja čisto resnico, da je tinktura Franz'sche Essenz spoštovanega gosp. Piccoll-a, lekarničaria v Ljubljani visoko obrajtana od mnogih bolnikov tudi drugih bližnih far zarad uje čudodelne in hitre pomoči in nenavadnega uspeha, tako sicer, da ga ni dneva, da ne bi prišel kak bolnik k njemu v Fianono in ga prosil, naj mu proaa kako steklenico te čudodelne esence, katero on vedno ima pri rokah za svojo in rabo družine.
Fianona 3. oktobra 1882.
Anton Wlassich, župnik-kanonik.
Uže mnogo časa zdravim mnoge bolezni z najboljšim uspehom le s čistili. Predpisujem tudi Vašo Franz'sche Essenz, katera razun nje znane uspešnosti, ima tudi prednost, da prouzročuje obilna izpraznenja brez da bi kaj dražila črevesje.
Trst v oktobru 1882.
Zaloga v Trstu v lekarnah: Feraboschi (Corso), Leitenburg (Piaz2a S. Giovanni in Giardino pubblico), Prendini (Palazzo Mo-dello).	20-14
Dr. Pardo, praktični zdravnik.
Na vse nreblvalce Avstro-(M.
Nujni oblic!
Zarad podedovalne razdelitve so dediči 121 let obstoječe trgovske hiše Ivan Karol Kunzschmidt v seji dne 1. junija t. I. idtle-noli, da dajo v naj> m dosedanje prostore s 1. novembra 1883 in prodajo vse v zalogi nahajajoče se razno blago po ceni, kar stanejo ln surovine dotičnih izdelkov, to-r®i »koro zastonj, da bodo le mogli prostore sprazniti do 1. novembra.
To le blago je še v zalogi: 4500 ženskih košulj iz najfinejšega angleškega šifona s pravimi švicarskimi vezenim: ušitki, resnično umetne ve-zarije, po gld. 1.50 komad in gld. 16.50 tucat.
1500 ženskih nočnih korset<jv prav iste baže. prav dolgih in po vsej dolžini všltimi švicarskimi vezeninami, naje-legantnejše napravljenih, prava krasota za vsako damo, komad gld. 150, tucat po gld. 16.50. 5600 spodnjih kitelj iz najfinejšega naravnega platna, okrašenih st švicarskimi svilnatimi portami po gld. 1.40 komad gld. 15»50 tucat. — Iste iz rudečeea kretona, komad gl. 1.50, tucat gl. 16.50. 3560 moških kušulj iz najfinejšega angleškega Sifona, čveterojebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16.50 tucat. Košulje za gospode po najnovejšem kroju in pariški fasoni l imajo na jezičku c. k. orel in nadpis •k. k. auschl priv. Patent* krasota za vsacega, stanejo le gld. 1.80, tucat gld. 19.
1500 tucatov pregrinjalnih garnitur iz da-masta z vtekanimi slikami cvetic itd obstoječih iz prta in 12 tavajolov po gld. 2.85, neobhodno potrebno za vsako hišo, po neizrečeno nizkej ceni. 2000 turških brisalnic, vsak komad posebej denjen, z rudečimi dolgimi franŽami, prekrasno blago, tucat gld. 3.75. 2000 velikih Ženskih fačolov za čez rame iz najfineje berolinske volne z dolpimi franžami v raznih barvah, kakor belih, rujavih, drapanih, kariranih, turških. komad gld 1.20, tucat 12.50. 400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikih, najfinejših z temnim robcem in bogatimi franžami, kateri so rabljivl kot najlepša obleka še cel6 po 20 letnej rabi, 1. vrste poprej gld. 15, zdaj le gld. 5.85, 2. vrste poprej gld. 12, zdaj le gld. 4.85 komad. 400 preštepanih odej (koltrov) v perzijskih in indiških barvah in slikah, z volneno podstavo gld. 3 komad. Odeje iz najfinejšega volnenega atlasa, kompletne za največo posteljo, v vseh barvah: rudeče, modre, rumene, zelene itd. z najfinejšo volneno podstavo, poprej gld. 12, zdaj le gld. 6.85 komad. — Odeje iz najfinejšega kašmira v vseh barvah, poprej gld, 10., Zdaj le gld. 5.40 komad.
5000 tucatov prestralj iz dobrega teškega platna za vsako, še tako veliko posteljo komad gld. 1,35, tucat 15. 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh posteljskih pogrinjal in enega pregrinjala za mizo z kravatami iz baržuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7.50.
Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld. 15.— na enkrat dobi remu-neracijo, ali brezplačno eno švicarsko uro iz francoskega pozlačenega brona Plastika z dol po verigo; za natančnost se juniji 2 leti.
Naročbe proti gotovem denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. poŠti) je treba pošiljati na	3—1
Erbschafts-Vervvaltung Rabinovvicz,
Wien, II Schiffamtsgasse Nr. 20
■■■HR^rsioss^c.-j ;; ..' •_•• Neprevarl ivo !
U*pp|) frarantirati ! Znesek dobi vsak precej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigur- M no delajoč
fllolMiransaiiua (sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno dela proti plesevosti in izpadanju las. Uspeh garantiran. ako se večkrat rabi. Odpošilja se v originalnih steklenicah Hiter u .peti i po glj. 1.50 in steklenicah za poskušnjo po gld. 1.
Dobiva se ; J. Grolich v Brnu (lirunn) - V Trstu pri Pavlu Rocca. — V Gorici pri G Cristofo-letti. - V Zadru pM K Androvlch. -Nobena prevara!	10-9
Tam se tudi dobiva pristna Grollchova karpatska ustna voda, zanesljivo sredstvo za ohranjene zobov, zobnega mesa in ust, narejena iz zdravilnih korenin in rastlin moravskih Karpatov, sttklenica po 60 kr.
mm
Telegram iz Ogerskega!
Zaradi smrti
zastonj
1470 žepnih ur.
Lastnik ene največih trgovin z urami je nedavno umrl in je v svojej oporoki svojim dedičem dal strogo povelje, da porabijo pokretnine in nepokretnine na svojo korist, mej tnm ko so primorani v proti ognju sigurnej kasi shranjenih 1470 Žepnih ur proti plaSilu srebrnega pokrova, potem troŠkov za reguliranje inmočno pozlačene verižice iz double-zlata	daroviti,	da bode tako vsa-
kemu prilika dana, da se preskrbi s prefino regulirano žepno uro glavne vrste, in ker je uže samo srebrno pokrovo, izvrstno reguliranje in veriga iz doubie-zlata skoro toliko staia, kolikor se zdaj praša za celo uro, le v svojo lastno korist, ako naroči kolikor prej in kolikor več ur mogoče, ker je gotovo, da bode mala zaloga k malo pošla,
Sč spoštovanjem	DodlSI.
Te-le ure so v zalogi: 509 komadov lopnili ur na cilinder iz najfinejšega francoskega double-zlata, ali pa močno posrebrnenega nikla, fino graviranih in giljoširanih, z močno pozlačeno verižico, zlata fasona. fino na minuto repasiranih. Vse skupaj le gld. 4.60; iste iz pravega 131otnega srebra po c. k. uradu za punciranje nosku-Sene in močno pozlačene le gld. 6 50. Iste ure na cilinder iz teškega, pravega 14 karatnega zlata po c. k. uradu za punciranje poskušane, poprej gl. 45, zdaj pa za smešno ceno od le gl. 16.
356 ar na oldro
iz najfinejšega francoskega double-zlata, ali močno posrebrnenega nikla fino graviranih in giloširanih, na 15 pravih rubinov, z natanjč-nim strojem, kazali za sekunde in krasno verižico, fino repasiranih le ql. 7 — Iste ure na sidro (anker) iz težkega 131otnega srebra, po-skušenih po c. k. uradu za punciranje in močno pozlačenih le II gl.
275 WaahlngthORSklh remontolr ur iz močno posrebrnenega nikla pfi double-zlata, navijajo se brez ključa, z mehanično pripravo za kazala, z plošnato Sipo, kazališem iz emaila in kazali za sekunde, reguliranih na sekundo, najizvrstnejša ura sveta. Cena s krasno verižico vred le gl. 8.30.
250 arebrnih remontolr ur iz teškega 13 letnega srebra, potrjenega po c. k. uradu za punciranje, navija se brez kljuSa, z mehanično pripravo za kazala, plošnato šipo, emailirano kazališče in s kazalom za sekunde reguliranih na minuto, najizvrstnejša ura sveta. Poprej gld. 25. zdaj za smešno ceno od le gld. 13.
Da vse ure gredo natanjčno,
jamčim 5 let. v
Stiskalnice sa vino
PH. MAYFARTH <t Comp.
najnovejše sisteme, trehajo le malo prostora. odtiskujejo s podvojeno hitrostjo, nego poprešnje stiskalnice; so jako ročne, trdne in za trajnost napravljene. 10—8	(Prešanje.)	se izdelujejo v vsih velikostih zu pri-
vatne. kakor tudi za veće producente, kakor posebnost. PoroStvo, spričevala nad 100) uže oddanih tiskalnic. Narise in cenike na vsako prašanje brezplačno i/i franko. Grozdne mlirae, najnovejše konstrukcije. NaročbB o pravem času zaželene.
Dunaj II. Praterstrasse 6G. Tovarna v Frankobrodu n. M.
NAZNANILO.
24. avgusta 1883 našlo se je	tajno
predaloe "Vms v omari za blago, katerega rabi le dedič in v njem je bila ta-le prava zlatenina. Vsa zlatenina je poskuiena po o. k. uradu za punciranje in okralena a ponarejenimi žiahtnlml kameni In briljantl.
Vsi kamni imajo vsled izvrstnega brušenja lepšo svitlobo, nego pravi ln je ta resnica bila potrjena užh po stoterih zlatarjih in strokovnjakih, kateri so te čuda videli in tudi nakupili.
217 prstanov Iz pravega zlata, e ponarejenimi briljanti,-
v vseh velikostih, pravo 6 karatno zlato in fine j baržunovej škatljici, komad le gld. 3.75. 184 parov uhanov iz briljantov ali gumblo,
iz 0 karatnega pravega zlata s krasnimi bri-ljanti v finej baržunovej škatljici. par le gld. 3.75. 222 parov uhanov Iz pravega zlata
punciranega na 0 karatov z najlepšimi koralami, se škatljico le eld. 1.50 par. 164 medaljonov
iz močnega, pravega lHlotnega srebra, po-skušenega po c. k. uradu za punciranje vsak komad druge krasne oblike, graviranih in emai-liranih, razen tega tudi moSno pozlačenih, ko. mad le gld. 3.60. Iste iz francoskega double-zlata s ponarejenimi briljanti le gld. 2 50. Naročbe po pošti, kakor tudi telecrafične, katere se izvršujejo proti povzetju, aH pred-pošiljatvi dotičnega zneska, naj še pošiljajo na
IGNAZ BOROW, Postyen na Ogerskem. 3—1
Lastnik, društvo »EDINOST«. Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIC.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.