TELEFON PISARNE: 4687 COE TLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISABNE: 4687 COBTLANDT. no. 64. — Sites v. 64. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 18, 1915. — ČETRTEK, 18. MARCA, 1915. YOLUMB FRANC JOŽEF POSLAL PAPEŽU LASTNOROČNO PISMO. AVSTRIJA NOČE DATI NITI TRIDENTA, NITI TRSTA. RUSI NA ŠESTSTO MIU DOLGI FRONTI V OFENZIVI. IZ RIMA POROČAJO. DA JE S PREJEL PAPEŽ BENEDIKT X V. AVSTRIJSKEGA POSLANIKA V POSEBNI AVDIJENCI. POSLANIK JE REKEL, DA SE BODO V VOJNO ZAPLETLE VSE EVROPSKE DRŽAVE. ZAVEZNIKI SO OBLJUBILI GRŠKI PREMAJHNO PLAČILO.ZA VARSTVO INOZEMCEV. OBSTRELJEVANJE SMIRNE. NA HRIBIH OKOLI MESTA JE NAD 80,000 TURŠKIH VOJAKOV. S RBSKA VLADA HOČE POSRBI TI VSE BOLGARE V MACEDONIA. STALIŠČE ŠPANSKE VLADE. OBLEGANJE OSOVECA. Poloiaj na vzhodnem bojišču. |p«t ostalemu brodovju. Načrt se Berlin, Nemčija, 17. marca, — jim je popolnoma ponesrečil. Tri-Boji na vzhodnem boji^-u se še j je mšilei min so se potopili, kri-vedno nadaljujejo, vendar se zad- žarka, katera jih je čuvala, je pa njih štiriindvajset ur ni situacija 1 močno poškodovana, posebno izpremenila. Da bi prepodili Rusi Nemce izpred trdnja- i Angleško poročilo, ve Osove<\ S«> začeli znova prodi- London, Anglija, 17. marca. — rati od reke Njetnen proti Tilsi-,12 Aten poročajo: Angleška kri-tu. Pri Kovnu so nameravali 2a- žarka "Amethvst" je dospela v vzeti z naskokom nekaj naših po-lDartlan<",skfV ožino in. začela oh-etojank, toda mi smo jih pognali streljevati utrdbe. Kmalo zatem uspešno v beg. Kratko poročilo st* Je morala vrniti. Na njej je bi-velikega nemškega generalnega,!« 22 mornarjev mrtvih. 10 pa štaba se glasi: t težko ranjenih. Rusi ko začeli prodirati proti Tauroggen, toda naši premoči se niso mogli ustavljati. Južno od reke Visle je položaj neizprvme-njen. Situacija v Karpatih. Berlin Nemčija. 17. marca. — Mj avstrijskega glavnega stana ^roeajo. da v Karpatih rnska infanterija niti y pošte v ne pride. pač sr p* vrte neprestani spopadi med našo in rusko artilerijo. Avstrijci odbili vse sovražne napad«. Dunaj, Avstrija, 17. marca. — Kljub skrajno nenpotlnemu vremenu *e z boji na Južno Poljskem, v Vzhodnji Galiciji in Bukov ini še vedno nadaljuje. Sovražniki so že večkrat poskušali zavzeti naše postojanke pri Wisz-kouw, toda mi smo jih vedno po-vnali v heg. Južno od relce Dnje-ster se ni ničesar posebnega prigod ilo. Ruska, poročila. • PetrOfrad, Rusija. 17. febr. — Tz zanesljivega vira je znano, da ne nahaja ruska armada na celi fronti, ki «ega od reke Njemen do Bukovine, v ofenzivi. Desno krilo je že zopet vdrlo v Vzhod-njo Prusijo. Ker je nastopilo holj vlažno vreme in so reke prestopile bregove, so se morali Nemci na nekaterih meatih za več milj umakniti. Pred trdnjavo Osovec j* tako majhen del ruske artile-rije, da sploh ne pride v poStev. V teku 38 ur bodo Rusi z vso silo napadli Przemvsl in ga poskušali zavzeti. It,tava roškega generalnega štaba. Petrograd, Rusija, 17. febr. — Generalni štab ruske armade naznanja: —- Pri Jednorozecu smo zaplenili 17 nemških topov. V Karpatih dobro napredujemo. Pri Munkaču smo zapodili Avstrijce ▼ beg. kampanje. Petrograd, Ruaija. 17. febr. — Na vzhodnem bojišču se je začela spomladanska kampanja. Ob lest-sto milj dtjlgi fronti, ki sega od reke Njemen de Dnjestra. divja-|jo vroči boji. 300 funtov konzerv. Ruaija. 17. febr. — Med avstrijskimi jetniki, ki so dospeli v Kijev, se nahaja tndi neki avstrijski zrakoplove«, katerega srakoplov »o Rusi izstrelili iz zraka. Zrakoplovec je ostal nepoškodovan. Pozneje se je dognalo, da je imel v zrakoplovu ,'JOO funtov konserv. katere je hotel prepeljati v Przemvsl. 17. marca, r Dardanel-bojnih Pretežka naloga. Berlin, Nemčija, 17. inarca. — Zavezniki bodo skorajgotovo prenehali z obstreljevanjem Darda-nel, ker so izprevideli, da bi izgubili polovico svojega brodovja. predno bi dospeli do Carigrada. Smirna. London, Anglija, 17. marca. — Neka tukajšnja brzojavna agen-tiira je dobila iz Smirne poročilo, da se je odpeljal župan mesta Smirna na angleško bojno ladijo, kjer se je posvetoval s poveljnikom angleškega brodovja. Takoj zatem so prenehalo bojne ladije obstreljevati mesto. Tnozemci so dobili povelje, da naj v teku štiriindvajset ur zapuste mesto. Poročilo, da so zavezniki i-'k*--cali v Mali Aziji nekaj tisoč svojega vojaštva, je neresnično. 80,000 mož. Berlin, Nemčija. 17. marca. — fz Aten naznanjajo, da so zavezniki zadnja dva dneva prenehali z obstreljevanjem Smirne. Povzročena škoda je malenkostna. Na višinah okoli mesta je koncentriranih 80.000 mož, ki razpolagajo 7. velikim številom topov in strojnih pušk. Bnsi so zavzeli Arhavo. Petrograd, Rusija, 17. marca.— Ola vni stan ruske armade v Kavkazu poroča, da so zavzeli Rusi mesto Arhava. ki leži ob obali Črnega morja, 25 milj jugozapadno od Batuma. Za varstvo tujcev. Washington, D. C., 17. marca.— Ameriški poslanik za Turško, Morgenthau. je sporočil državnemu departmentu, da je dobil od turške vlade zagotovilo, da se ne bo nobenemu inozemcu ničesar zalega zgodilo. Glavna stvar je seveda, da izpolnujejo vse predpise, ki jih izdajo turške oblasti. Lastnoročno pismo avstrijskega cesarja. London, Anglija, 17. marca. — Rimski dopisnik tukajšnjega lista "Daily News**, Mackenzie, je br-zojavil: Avstrijski cesar Frane Jožef je odločno proti temu, da bi se izročilo Italiji Trident oziroma Trst. Včeraj je sprejel papež Benedikt XV. v posebni avdienci avstrijskega poslanika, ki mu je izročil lastnoročno pismo avstrijskega cesarja, v katerem pravi, da Avstrija pod nobenim pogojem ne more odstopiti Italiji niti koščka ozemlja. Po avdienci se je poslanik izrazil, da se je upanje na mir -celo zmanjšalo in da je blizu čas, ko se bodo zapletle v vojno vse evropske države. kare.šta milanskemu listu "Cor-riere della Sera", da je rumun-ska vlada sklenila na vsak način dobiti Besa rabijo nazaj. Ce ne bo drugače, se bodo pridružili Ru-muni Nemčiji in z njeno pomočjo iztrgali Rusom Besarabijo. Nevarnost za Grško. Berlin, Nemčija. 17. marca. — Ko je bivši grški ministrski predsednik Venizelos v kraljevem svetu predlagal, da naj bi Grška podpirala zaveznike pri obstreljevanju Dardanel. so bili kralj in častniki generalnega štaba odločilo proti temu. &ef grškega generalnega štaba je slednjič rekel: V tem slučaju se nikakor ne smemo pridružiti /.aveznikom. Našo armado bi izpostavili veliki nevarnosti, poleg tega bi pa tudi dali Bolgarom lepo priliko, da bi nas napadli. Nadalje bi bilo zaveznikom nesmiselno pomagati zategadelj, ker je plačilo, katerega nam obljubljajo, premalen-kost no. Srbi in Bolgari. Berlin, Nemčija, 17. marca. — 'Agence Bulgare* naznanja: Srbski naučni minister je izdal nekaj značilnih odredb za šole v srbskem delu Macefionije. Naredbe so take, da se bo že v teku nekaj let posrbilo vso t a mošnjo bolgarsko mladino. Španska v skrbeh. Madrid, Španska, 17. marca. — Ko so izačeli zavezniki obstreljevati Dardanele, ni Španska vedela, kakšno stališče bi zavzela. Politični krogi so prepričani, da bi bili interesi španske vlade v veliki nevarnosti, če bi zavzeli zavezniki Dardanele in Carigrad. Včeraj se je sestal španski kabinet. ki se je bavil edinole s to zadevo. Ministrski predsednik Dato je rekel slednjič, da bo vlada vedno sledila vsem dogodkom in bo, če bo treba, do zadnjega branila svoje interese. Boj s nstaši. Rim, Italija, 17. marca. — Pri Gehadiji (severna Afrika) so se spopadli italijanski vojaki s ta-mošnjimi domačini, ki so vprizo-rili ustajo. Italijanskim vojakom je poveljeval polkovnik Paiola. Ustaši so se morali slednjič z ve- SUtiftto Nemčija, 17. m area. — Neki dopisnik je sporočil iz Bn- Z zapadnih bojišč. Boji pri Arras-Lorotto. Glasom poročil iz Berlina so se odločili boji pri Arras-Lorette v prid Nemcem. OBSTRELJEVANJA. Francozi so obnovili svoje naskoke v Champagne. Boji v Argonih in pri Vauquois. čolni ob irski obali. Neki nemški podmorski čoln je torpediral angleški parnik ob za-padni obali Irske. 3000 MILJ VOŽNJE. Berlin, Nemčija. 17. marca. — V današnjem ofieijelnem poročilu glede operacij na zapadnem bojišča se glasi sledeče: 4'Boji za posest neke višine na zapadnem obronku gričevja Lorette, severo-zapadno od Arras, so se odločili ugodno za nas. V Champagne, posebno zapad-no od Perthes in severno od Mes-nil so vprizorili včeraj Francozi več brezuspešnih naskokov. Severno od Mesnil se je obnovilo naskoke z močnimi četami ter se nadaljuje z boji. V Argonih še ni končan boj. Francoske čete se je pregnalo s slemena južno-zapadno od Vau-quois, katero sleme se je nahajalo v njih posesti. Brezuspešno sta nadalje potekla dva francoska naskoka v gozdu Le Pretre, seve-rozapadno od Pont-a-Mousson. V Vogezih se vrše le artilerijski boji." Pariz, Francija. 17. marca. — V današnjem ofieijelnem popoldanskem poročilu se glasi, da je belgijska armada ob Tseri zopet napredovala in da je odbila vse nemške protinaskoke. Severno od Arras so skušali uprizoriti Nemci pri Notre D?*me de Lorette močan protinaskok. katerega se je pa odbilo. Mesti Soissons in Rheims se je zopet obstreljevalo. V Champagne. sev: rno od Mesnil. so zasedli Francozi neko važno višino na fronti, ki se razteza preko o00 metrov. Neki francoski letalec je vrgel bombe v Polmar, gorenja Alza- eija. Obstreljevanje Nieuporta. V neki brzojavki na "PetifPt-risien" se glasi, da so pričeli Nemci s 16-palčnimi havbicami obstreljevati mesto Nieuport. V mesto je padlo 30 strelov, ki so razdejali več poslopij. Ubit ali ranjen ni bil nihče. Dijaki se javljajo prostovoljno. Amsterdam, Holandska. 17. 20,000 dijakov višjih razredov srednjih šol v Nemčiji se je oglasilo za prostovoljno vojaško službo. Prorokovanja glede konca vojne. London, Anglija. 17. marca. — Pred Royal Statistical Society je imel včeraj Edgar Crammond. znan finančni izvedenec, predavanje glede stroškov vojne. V svojem predavanju je prišel do sklepa, da se bo končala vojna meseca julija in sicer vsled izčr- likimi izgubami umakniti. Na bo- panja več držav, zapletenih v voj-jišču je obležalo 140 mrtvih in 45 — ranjenih. Nobenih brzojavk za Xcarfijo in Avstrije. Western Union Telegraph Co. je včeraj objavila, da je za nedoločen čas ustavljena brzojavna zveza z Nemčijo in Avstrijo, via Tuekerton. MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915 so vendar enkrat dospele. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig m sicer: 1. Koledar xa leto 1915; 2. Mesija, 1 made; 3. Mladim sr. com, 2. svezek; 1 Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske večer nice, 68. zvtaek; 6. Duhovni boj (motitvenik), naj dopoilje m* i DOLAK. -mm no. Crammond ceni skupne stroške vojne do konca julija na $16.990,000,000 in ekonomske izgube radi pokvarjenega imetja in drugih direktnih in indirekt-nih izgub na $45,740,000.000. Pri oceni predavanja je 'Times' mnenja, da so številke nekoliko previsoke ter se sklicuje na to, da je cenil ministrski predsednik Asquith stroške Anglije za isti čas le na $2,500,000.000, dočim jih ceni Crammond na 3 milijarde 540,000.000 dolarjev. Angleiki seznam izgub. London, Anglija, 17. marca. — Glasom zadnjega angleškega seznama izgub, vštevši boje pri Neuve Chapelle, je bilo 191 častnikov ubitih, ranjenih ali pogrešanih. Holandska, 17. marca. Nizozemska vlada je prepovedala izvoz svinjskega mesa v katerikoli obliki. ^ f Angleška admjraliteta odklanja domnevo, da imajo Nemci postojanko v bližini Anglije. South Shields, Anglija, 17. marca. — Danes v Tvne dospeli parnik '4Blonde*' sporočil, da gra je napadel neki nemški aero-plan ter da je bil pri tem ubit en mornar. London, Anglija. 17. marca. — Delovanje nemških podmorskih čolnov najnovejšega in dosedaj nepoznanega sestava se je danes tukaj na izvrsten način demonstriralo. Angleška admiraliteta je objavila, da je neki podmorski čoln, brezdvonmo tipa ' I* 20", obkrožil Irsko ter torpediral pred Inishtnrk. na zapadni obali Irske, parnik " Atalanta". Da je mogel izvršiti to razdejanje, je. moral nemški podmorski čoln prevoziti najmanj razdaljo .3000 milj. Admiraliteta odklanja teorijo, da imajo Nemci skrivno mornariško postojanko za podmorske čolne v bližini angleške obali. Skoro ob istem času se je naznanilo, da je bil torpediran Leith parnik ''Fingal** in sicer v Severnem morju. Pet inožkih in ena žensk,; je izgubila življenje, dočim se je ostalih 21 ljudi rešilo. Ta poročila najbrž potrjujejo od prieetka vojne krožeče vesti, da so najnovejši nemški podmorski čolni tako sestavljeni, da lahko pridejo v Atlantik ter tam potapljajo angleške parnik'1. Poročilo admiraliteta. Angleški parnik "Atalanta". 579 ton, last J. & P. Hutchinson v Glasgow, je bil dne 14. marca proti poldne, pred Inishtnrk, na zapadni ohali Irske, torpediran od nekega nemškega podmorskega čolna. Posadko se je izkrcalo na otoku Inishtnrk in tudi parnik se nahaja v pristanišča. Angleški parnik "Fingal*' iz Leith. Škotska, je hil dne 15. marca proti 11. uri zjutraj torpediran pred Northumberland obalo ter se je potopil. 21 članov posadke se je izkrc'alo v North Shields, o šestih pa se poroča, da so izgubljeni, med njimi ena ženska. Potop podmorskega čolna. Glasgow, Anglija. 17. marea. --Kapitan angleškega parnika Apollo'* je danes sporočil, da je njegov parnik na poti iz Rotterdam v Bristol kolidiral z nekim nemškim podmorskim čolnom ter da se je slednji potopil. Francija je kupila tovor parnika "Dacia". Pariz, Francija, 17. marca. — Francoska "Vlada je sklenila, da kupi tovor parnika "Dacia", katerega je zaplenila neka francoska križarka, za svoto $750,000. Imejitelji parnika so s tem zadovoljni. Angleški admiral je utonil. London, Anglija, 17. marca. — Oficijelno se je naznanilo, da je utonil kontre-admiral Crogan, ki je bil upokojen, a je zopet vstopil v službo. Glede posameznosti se ni ničesar izvedelo. Zadeva panika 'Prinz Eitel Frie-drich'. Washington, D. C., 17. marca. V oficijelnih krogih se je danes domnevalo, da bo nemška pomožna križarka "Prinz Eitel Frie-drich" internirana v Združenih državah, dokler se ne konča sedanje vojne. V par dnevih bo Razna poročila glede potopa "Dresdena". Glede potopa nemške križarke "Dresden" krožijo zelo nasprotujoča si poročila. Iz Mehike. NESLAVEN KONEC? Angleži so imeli baje nalog, naj potope križarko, kjerkoli jo zalotijo. Neka brzojavka iz Valparaiso poroča, da so nemški častniki "Dresdena". katere se je pred-včerajšnem tam izkrealo, izjavili, da je ležala križarka zasidrana v Cumberland zalivu na severni strani Juan Fernandez o-točja, ko so ja napadle angleške bojne ladije. Častniki zatrjujejo, da so bile od angleških granat poškodovane tudi druge v pristanišču nahajajoče se ladije ter da so granate, ki so eksplodirale na bregu, ubile eno žensko in enega otroka. Glasom izpovedi častnikov je morala križarka "Dresden" radi pomanjkanja premoga in radi pokvarjenih strojev poiskati zavetja ter da se je v nedeljo zjutraj zasidrala nekako četrt milje od brega, ko so prišle v zaliv angleške križarke "Kent". 4fJlas-gow in "Orama". Angleške hojne ladije so otvo-rile ogenj iz razdalje kakih M000 jardov. Križarka "Dresden" ni bila pripravljena na <>oj v nevtralnem vodovju ter ni raditega takoj odgovorila na ogenj, temveč šele po pretekn par minut in še to slabo. Nato jp dvignila nemška križarka parlamentarno zastavo, spustila na to v vodo čolne ter poslala protest proti napadu v nevtralnem vodovju. Angleški poveljnik je odvrnil, da ima povelje potopiti križarko kjerkoli jo zasledi in da bodo pozneje diplomati rešili celo zadevo. Križarko bo potopil, ako bi Nemci sami ne hoteli tega storiti. Vsled tega je poslai poveljnik nemške križarke posadko na suho ter pognal bojno ladijo v zrak. Pri streljanju so bili trije ubiti. 15 pa jih je bilo ranjenih. Valparaiso. Chile, 17. marca.— V prvem podrobnem poročilu glede pomorske bitke pri Juan Fernandez otočju je zanikal daneS poveljnik angleške pomožne križarke "Orama" vest, da se je potopilo nemško križarko " Dresden" v nevtralnem vodovju. Glasom tega poročila je bila "Dresden" oddaljena kakih 12 milj od otočja, ko so jo zapazile angleške bojne ladije. Pričele so jo takoj zasledovati in sicer je plula prva križarka ''Glasgow", za njo "Kent", dočim se je nahajala "Orama" bolj v ozadju. "Glasgow" je vzela pozicijo ter otvorila ogenj. Izstrelila je več strelov, predno so stopili topovi "Dresdena" v akcijo. Med celim tem časom pa je vozila nemška križarka s polno paro proti obali. Križarka "Kent" je izpremenila smer, da odreže nemški kri-žarki pot. Predno pa je pričela streljati, je bil gorenji del nemške križarke že v plamenih in bilo je jasno, da je njena usoda zapečatena. "Kent" je komaj izstrelil par granat, ko je dvignila križarka "Dresden" belo zastavo. Dobili smo povelje, naj ustavimo ogenj ter pridemo na jjo-moč. Par minut potem, ko smo imeli posadko na krovu, je dospel plamen do municijskega skladišča. Sledila je strašna eksplozija in križarka se je potopila. Vest, da se jo je potopilo v čilenskih vodah, je neumnost, kar se bo lahko dokazalo, ko se bo našlo razvaline križarke. Povečana produkcija vojnega mater! Anglija. 17. marea. — Na mornariški komitej, ki se ima pe- nekem «'*»rovanju trgovske zbornice Je čati z zadevo, vložil poročilo gle- rekel da,,es ,onl Southwark- da ** 1* o- . - , . , . pooblastil lord Kitchener k izjavi, da t ' kater° 8* « je produkcija vojnega materijala od uovohu parniku za poprave. xa prKetkm voJne pot rojila ter da je pri- doba pa eventnelno ne bo xsdo- |<*kOTatl nadaljnega povečanja prodak-stovala za poprave, nakar se bo |cije, kadar bodo uveljavljene postave, parnik interniralo. »o kateri* ae sedaj razpravlja. Od konvencije konstitueijonalistov h• voljeni predsednik Garza je zopet v glavnem mestu. Mexico City, Mehika. 17. marea. — V «l«iljri izjavi, v kateri obljubuje. «la bo storil vse za varnost občinstva v Mehiki, je Roque Gonzales »Jarza danes praktično izjavil, da Je prevzel 11-pravo glavnega mesta ter da zopet opravlja i>osle provizoričnesa predsednika. Trgovine so bile včeraj zopet «h1-prte. potem ko so bile zaprte skozi «*e-lih dni. V splošnem vlada v slavnem mestu mir. Washington, I), r., 17. inarca. — Odredile Carranze proti ust a še m v I»ro-greso s«) vzbudile med inozenu-i v tem pristaniškem mestu veliko vznemirjenje. Obrnili so se na mornarico Združenih držav, naj jim dovoli v sluf-nju potrel>e zavetja na krliarki "lies Moines". ki se nahaja v pristanI.hT-u. Car-ranzst je v zadnjih dnevih zoj»et usjies-no jMirazil ustaše v okolici ter je olie-nem zagotovil, da se bo varovalo življenje in imetje inozemcev. Delavski položaj v Angliji. London, Anglija. 17. mar«-a. — Sklep vlade, da prevzame kontrolo nad tvor-nicami v Angliji ter stem pomnoži pr»»-dnkcijo vojnega materijala. se bo sedaj praktično izvedlo. V ta namen se je vršilo danes posvetovanje med angleškim finauf-niin ministrom. J Joy d lip. orge, nadalje rlanom obrambnega <*1-seka ter posestniki tvornic, delavskimi voditelji ter zastopniki različnih industrij. Za sedaj se je imenovalo sloval kot svet vlade. Aretarija nemškega konzula. Seattle. Wash.. 17. marca. — Vsled obdolžite, da je skušal kupiti trgovske skrivnosti Seattle Construction & I>ry-dock Co.. je bil dunes aretiran nemški konzul dr. William Mueller. Zaeno z njim je bil aretiran njegov tajnik Scholtze. oba »ta baje na|)ori]a nekega usbižbenea družbe, da jim je izdal na-ro/Hla družbe, ki baje gradi podmorske čolne za chilensko vlado in tudi za druge države. Mueller je danes Izjavil, da je nedolžen ter da je skušal dobiti tozadevne informaeije postavnim ]>o-toni Starka se je obesila. V odsotnosti njenega moža se je ohe-sila včeraj fioletna Barbara Derons z Astoria, I.. I. Njen mož se je nahajal v tem fasu v kleti ter je pozneje izjavil, da je izvršila njegova žena dejanje v trenutni blaznosti, ker se je že preje nahajala v nekem zavodu, iz katerega je pred kratkim prišla domov. Nesreča v tvomiri. Chicago, 111.. 17. marca. — Bruno Olešek je bil danes na mestu ubit in sedem drugih delavcev je bilo težko poškodovanih, ko se je razpo^ilo v tvornu-i Illinois Steel Co. neko veliko kolo ter vrglo naokrog .'J.% ton jekla. Nižje cene za denarje v staro domovino. Pošiljamo denar na Kranjsko, štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Ceako, Hrvatsko in O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi sedaj signrno v roke naslovnikov. Vojakom se ne more sedaj denar pošiljati, ker se nikdar za gotovo ne ve kje se nahajajo, in nam skoraj vsako pošiljatev za vojake c. kr. poštni urad vrne. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order* % ter priložite natančni Vaš naslov, in one osebe, kateri se ima izpla- čati 0«at; K $ K 1 s.... .90 120 .... 20.40 10.... 1.80 130.«»« 22.1C tl5.... 3.65 140...« 23 80 *>.... 3.60 160.... 26.60 26.... 4.35 160...« 27.20 30.... 5 'JO 170...« 28.90 55.... H 05 180 ... 30.60 40---- 6 90 190.... 32.30 7.76 900.... 34 00 60.... 8 50 950.... 42.60 66.... 9.35 300...« 61 00 60 ... 10.90 360...« 59 50 66 ... 11.06 400..«« ' 68.00 70____ 11.90 70.60 75 ... 12.76 «0© 84.00 80 ... 13.60 «00 ... 100 80 ««• 14 45 700.... 117.60 90 ... 16.30 800.... 134.40 96.... 16 16 »00.... 151.20 17 00 1000____ 168.00 110 18.70 Kar m MM se iaj Jato mn a«| rojaki nte gledaje n sadi eglaa, . .... 'i. -fii ' Aiti^ Vrnili iMifi^Titožiii .i. t : ■ m i GLAS NAHODA, 18. MARCA. 191B. *?LAS NARODA" Slov*Ok Daily.) ^•fwd vid published by tfae 4 n^enic Publishing Co. » corporation.) '-j-NK SAKSER, President. « LOUIS BEIXEPIK, Treasurer. a ¥ -•■ of iiusineos of the corporation and addresses of above officers : t nt:a.ndt Street Borough of Man- • hattan. New York City, N. Y. Z* -*lo leto velja Ust za Ameriko in f" triad o.....................S3.00 •* p .i leta ....................1.50 - letam mesto New York........4.00 * l-ta JtA mesto New York ... 2.00 •* > rciMtta v<*e ieto...........4.50 * pot leta.............2.55 četrt leta............ 1-70 .»LAS NARODA" izhaja vsak dan irvxemSi nedelj in praznikov. •GLAS NAHODA" ("Voir* of the People") -J cv r^ lay except Sundays and Holidays. . o --nptioa yearly $3.00 » artUcment on in osobnosti se ne priot^ujejo. i*. t- ago voli podilj at) w> — Mooey Order. .rt . ... krajst naročnikov pro-ih ft- nam tudi prej«z\je aliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ■ >n in počiljatvam naredite ta naslov: uLAS NARODA" ■ andt St., New York City. lt*87 Cortiandt. Dardanele in cene žita. Otvorjenje Bospora bi bilo za zaveznike več kot v enem oziru ugodno. Prvič bi bili glede dobave žita manj navezani na Združene države in Južno Ameriko. To bi pa pomenilo isto kot da bi se lažje dobavljalo provizije za armade in civilno prebivalstvo. Drugič pa bi lahko služile velike pošiljatve, ki bi prihajale iz Rusija, v poravnavo dolgov Rusije v Londonu in Parizu. žile Ji 1' { Jn t t< isrtvu, •ij.vki cena i VsU ako-fri dveh skega intfrei hstivljevanje dardanelskih jav »>d straui angleških in ■ skih bajnih ladij ter stali-:;iz!ir:iih držav in vlad voT-i- tora. operacijam daje povod ■ uiiuivo zgodovinsko primer- To je že tretie tekom ene-t> '.» tja, da vozijo v vojnem angleške bojne ladije v Daril-. in drugič, da vozijo an-

4 francoske in angle-J. jne ladije skozi Dardanele, >eh teh dveh dežel v čije napovedali Rusiji ili ladije so se naha-i v Črno morje, da ► rusko trdnjavo in nni-ko brodovje. Ta vojna je izirala trg-e po celem sve-onsolidirane angleške dr-adolžnice so padle na 85 primeri s 101 v prejšnjem »•na žita je poskočila na in $2.25 pro bušel, ker se ikovalo blokade dovoza ru-/ita. Žitni trg in efektna -ta vedela vnaprej, kaj bo namreč izčrpljiva, brezko-vojna. >1 -t v februarju leta 1878 iiigleške bojne ladije skozi »ele ter se zasidrale pred idem, dočim je stala pred rada zmagovita ruska imela že zasedene zu-lii* sta. Kaj bi se zgo-i ruska armada nada-vojitn zmagovitim poje lahko misliti. An-unent je dovolil vojno višini šest milijonov vojno razpoloženje v roti Rusiji je bilo ve-iealo se je že rezerve, borzi je izbruhnila a cene žita niso šle višje izbruhu rusko-turške voj-1>77 in tudi konsolidirane zadolžnice niso. padle »t ob prieetku vojne, ni pravilno se je namreč da bo posredovanje An-stavilo rusko prodiranje, liji ne bo treba pričeti z t da se bo mirovne pogoje jo določilo na skupnem uju evropskih velesil, cijelni in trgovski kon-ed sedanjo vojno in oni-njenih dveh let obstaja v da so leta 1854 cene na borzi padle vsled poro-je Šlo angleško brodovje mele in da je cena žita a, dočim se je zgodilo le-dnoma obratno. Akcije so e v ceni, dočim je padla a za 30 centov pro bušel. domneve, da bo angle-c sko brodovje tekom Inov prodrlo do Marmar-lorja, upajo v tukajšnjih an i h krogih, da ne more- Little Falls, N. Y. — Ker vedno zasledujem dopise iz tukajšnje naselbine, sem sklenil malo odgovoriti na razne psovke A. S. v št. 21». in :K). Kakšnega kalibra so ti dopisniki, se lahko takoj razvidi v dopisih. Enega že poznamo, ki je precej navzet nemškega duha, zato se pa ne smemo čuditi, da je z vsemi štirimi proti Slovenski litri. Ker razen psovk ne da ničesar v dopis, sem sklenil ga malo opomniti, naj tudi on pove še kakšno drugo mnenje, kako bi prišli Slovenci oziroma Slovani do svojih pravie. A v vseh njegovih dopisih je samo obrekovanje in o-pravičevanje. Poglej vendar malo po Štajerskem, ako si v resnici Slovenec, kako se upošteva naš materni jezik po državnih uradih, po železnicah itd. Dokler bo pa vladal rod Habsburžanov, se nam ni nadejati pravic, kakor jih imata nemški in ogrski narod. Slovani smo bili, smo in bomo zatirani še bolj za na prej, ker mnogi ne izprevidijo, da poljubujejo bič, ki jih tepe. Da ste prišli že jako daleč oni, ki ste proti ligi, nam je v dokaz drugi dopisnik, takozvani ki stavil« pod neko mufvo in se naslonila na njeno deblo, da bi se oddahnila. "Xa cilju sva?', je dejala Luči ju, "kaj meniš o tem razgledu? Ali ni enak napoljskemu Rimljan se ji je približal, ne da bi bil odgovoril, se oprijel neke veje, da se je lahko naslanjal nanjo, in mesto da bi se ozrl po pokrajini, je opazoval Akto s tako zaljubljenimi pogledi, da je deklica začutila, kako ji je udarila kri v lice. Da hi skrila svojo zadrego, je naglo nadaljevala: "Poglej na vzhod! Čeravno pada že mrak na zemljo, je videti tam kakor belo piko atenski grad, a sunijski rt se odraža od ažurne modrine valov kakor zlata sulica; nekoliko bližje se dviga v sredi Saronskega morja otok. podoben podkvi; to je Sala m i na, kjer se je bojeval Eshil in kjer je bil premagan perzijski kralj Kserks; bolj proti jugu, v smeri proti Ko-rintu. v daljavi dveh stotin stadij. leži Nemeja, kjer je ubil Her-kul leva, če gar kožo je kot znamenje zmage nosil vedno s seboj ; tam v daljini, ob vznožju hribovja, leži Epidaver, kjer je rad bival Eskulap, in tam zadej Argos. domovina kralja kraljev. Xa za-padu opažaš, oblita vsa od poslednjih žarkov zahajajočega solnca, otoka Sam in Itako na koneu rodovitne sieilske doline in onkraj modre črte, ki jo tvori morje, podobno oblaku. Ako nato pokažeš Korintu hrbet in pogle daš proti severu, imaš na desni i'iteron, kjer je bil izpostavljen Edip, na levi Levktro, kjer je premagal Epaminonda Lae»*demonee. in Platejo, kjer sta Aristid in Pavzanija premagala Perze. Bolj proti sredini, na koncu hribovja, »ki "Skrivni opazovalec", ki nas imenuje mlečnike 111 predbaciva tudi raznim članom rodbinske nesreče. Iz tega je razvidna izobrazba avstrijskih patriotov. Pometajte prej pred svojim pragom, potem šele skrbite za druge. Pozdrav vsem zavednim Slovencem in Slovenkam! — Y. Crosby, Pa. — Tu nas je mala peščica Slovencev, ki tudi ne delamo zelo dobro. Da bi na društvenem polju kaj napredovali, pa tudi ne moremo, ker nas je premalo in še od teh bo šla večina po končani vojni v staro domovino. Dasi nas je malo, pa smo vendar-le ene misli in vsi dobri narodnjaki. Živijo Slovenska liga in naj bi srečno prišla do svojega cilja! Z dopisnikom Blatnikom se popolnoma strinjam in sem mu hvaležen za njegove čvrste dopise. Kadar bodo kaj boljše delavske razmere, bomo tudi mi žrtvovali po svoji moči za Slovensko ligo. Poedrav vsem zavednim delavcem Slovenske lige sirom Ame rike!. — Anton Prančeškm. Cleveland, O. — Kakor razvi-dim iz raznih slovenskih časopisov, prihaja na dan vedno več kritike od vseh strani. Glavna centrala kritike pa je menda Chicago, 111. Kritizirajo seveda največ ljudje, ki še nikdar niso ničesar storili za dobrobit naroda. Ti samo čakajo, da treščijo o priliki z vso svojo modrostjo po vsaki še tako dobri ideji. Onim polo-vičarjem pa, ki kriče na društvenih sejah, da proč z ligo, svetujem, naj delajo, za kar so postavljeni "ter naj ne kontrolirajo članov, ker ima vsak svoje možgane. Pozdrav vsein Slovencem in Slovenkam ! — Slovenka. Akta. jo pa^ti cene žita globoko pod sedanja eeM, ker je bil padee cene i« itak dosti velik. Zgodovinski roman iz Neromovih časov. Spisal Aleksander D um as. (Nadaljevanje.) Ko sta mlada človeka izpolnila svojo versko dolžnost, sta krenila po stezi, ki je vodila čez sveti gaj, nara\nost na vrh griča. Korin-čanka je 6topala naprej kakor Venera, ko je spremljala Eneja v Kartageno; Lucij je stopal tik za njo in vdihaval vase vonj, duhteči iz njenih las. Čim je bila iz mesta, si je odgrnila pajčolan, ki je nemarno zdrknil na rame. Od časa do časa se je ozirala, pri čemer je on z ognjevitimi očmi požiral njen obraz, prijetno oživljen vsled hoje, in mladostne grudi, ki so valovile pod tanko tuniko. Čim višje sta stopala, tem bolj se je siril razgled. Ko sta ko-nečao dosegla vrh, se je Akta tt- I Ki se razteza med Atiko in Eto 1 i jo, vidiš Helikon, poraščen s ee drami, mirtami in lovorjem, in Parnas z njega s snegom pokritima vrhoma, med katerima izvira kastalski studenec, ki so mu muze podelile čudotvorno moč, da postane vsakdo pesnik, ki pije iz njega." "Da", je dejal Lucij, "tvoja domovina je dežela, ki spominja na velike dogodke, in obžalovati je treba, da ne branijo vsi njeni otroei tako zvesto teh spominov kakor ti, mlada deklica. Toda le potolaži se; četudi (irska ne gospoduje več s svojo močjo, bo vendar gospodovala s svojo lepoto. ip. ni ga gospodstva, ki bi bilo milejše in obenem nepremagljive j še." Akta je prijela za pajčolan, toda Lucij je zadržal njeno roko. Korinčanka se je stresla, toda ni imela poguma, da bi jo odtegnila. Čutila je, kako ji je lahka megla zakrila oči, njena kolena so se ši-bila in naslonila se je na murvino deblo, da bi se opirala. Bil je oni prijetni večerni čas. ko je strta moč dneva, ko pa noč ni še zmagala popolnoma. Mrak, ki je ležal nad vzhodnim obzorjem. je metal svoje sence na otočje in Atiko, a na nasprotni strani se je Jonsko morje s svojimi ognjenimi valovi spajalo z zlato-obrobljenim nebom in se je zdelo, kakor da ju ločuje samo soln-ce, ki je bilo v tem času podobno razpaljenemu ščitu, čegar dolnji konec je pričel ugašati v vodi. V daljavi je bilo čuti iz mesta pri dušen ropot, kakor da bi brenčale čebele. Toda polagoma je utihnil vsak šum, pokoj je legel nad hribom in dolino. t upata m se je oglašalo pastirjevo petje ali klic mornarjev, ki je vlekel svojo la-dijo na suho. V travi so jeli brenčati hrošči in tisočero kresnic je kakor iskre frčalo po božajoči večerni sapici. Čutiti je bilo, da je narava utrujena od dnevnega dela, da se je polagoma pogrezala v spanje in da bo čez nekoliko trenutkov vse pokojno in tiho. Tudi mlada človeka sta se uda-jala temu razpoloženju, ki se je popolnoma prilegalo njiju občutkom; zaglobila sta se v molk. Naenkrat se je začul iz pristanišča tako čuden glas, da je Akta vstre-petala. Rimljan se je naglo ozrl proti obrežju, kjer se je gugala njegova ladija na valovih kakor zlata orehova lupina. Deklica je prestrašena hotela vstati ter bežati v mesto. Toda Lueij jo je zadrževal. Udala se je brez ugovora in kakor premagana od višje mo- no postavo, ki je počivala v njegovem naročju, in dasi je čutila, kako so jo objemale Rimljanove oči kakor pekoči žarki, vendarle bleda in raabarjena, jo je vprašal, česa se je tako prestrašila. Pripovedala mu je, kako se je zbala Feba in kako je ubogljiva ni iinela moči, da bi se jim odteg-(ta strašna žival, če Lucij le mignila. I i te sladke zamaknjenosti. ne z roko. Starček je nekoliko jo je predramil drug krik, toda pomišljal, nato se je vznemiril in bližji in strašnejši od prejšnjega, je dejal: "Beživa, Lueij!" je vzkliknila,) "Kdo je'ta človek, ki se igra vsa prestrašena. "Neka zverina (s tigri, ki ukazuje prokonzulom se potepa po hribovju. Beživa in ki se norčuje iz bogov skozi sveti gaj, dospeva lahko v Venerino svetišče ali pa k gradu. Pridi, Lbcij, pridi!" Lucij se je nasmehnil. "Ali se Akta boji, ko sem pri njej? Čutim samo to, . sušra 1915. Henry Adlag je rojen v Sheboygan, ter upa. da vas hode mogel zadovoljiti v vsakem oziru. Henry Adlag SHEBOYGAN, WIS. hvalijo delavske razmere, ker mi S ne moremo vedeti, če so resnični ali ne in čitatelji vedo sami še ^ najbolje, da se dela zdaj povsod K slabo. Sicer bomo pa tudi mi v K je nahajala v Lueijevem naročju;!^™ oziru podvzeli svoje korake ^ tiger je počival ob njenih nogah 'proti takim tieem. Tudi opozar-i S Ako želile dobrega in Vam koristnega Asscssur-ja (pristava) s<> Vam priporoča. . za Ed. F. Oehler-ja- in je svojo strašno glavo, eije oeijJamo čitatelje, naj ne dolže roja so se svetile kakor dva rubina, naslonil na gospodarjeva kolena. Ivo j*? deklica to videla, je »skrila obraz Za ramo svojega ljubimca, deloma iz strahu, deloma iz sramežljivosti, in iztegovala je roko po pasu, ki se ji je -bil odpel in ki je oddaljen nekoliko korakov ležal na tleh. Lueij je umel ta pojav sramežljivosti, odpel tigru težki, ■zlati obroč, ki ga je imel za vratom, in ga položil okoli nežne, gibke postave svoje mlade prijateljice. N ato je pobral pas, ga pritrdil na enem koncu okoli tigrovega vratu in položil drugega v trepetajočo dekličino roko. Nato sta se obra vzravnala in sta se molče vrnila zopet -v mesto. Akta se je o-prijela s svojo roko Lucijeve rame, a z drugo je vod41a krotko, izučeno žival, ki ji je vzbudila toliko strahu. Pri vhodu v mesto sta srečala nubijskega sužnja, ki mu je bilo ukazano, da pazi na tigra; sledil mu je na suho, toda izgubil ga je izpred oči v trenutku, ko je žival zopet izvohala gospodarjevo sled in zbežala v smeri proti gradu. Ko je zagledal Lueija, se je zgrudil pred njim na kolena in sklonil glavo, da bi sprejel kazen, ki jo je po njegovem mnenju zaslužil. Toda v tem hipu je bil Lucij pre srečen, da bi se pokazal krutega ; tudi Akta mu je proseče in s sklenjenimi rokami zrla v obraz. "Vstani, Libik", je dejal Rimljan, "zasedaj ti odpuščam, toda pazi zanaprej nekoliko bolje na Feba. Ti si kriv, da se je ta lepa vila tako prestrašila, da bi bila kmalu umrla. No, moja Arladna, izroči tigra čuvaju. Dva ti vpre-žem pred voz iz samega zlata in iz slonovine in častili te bodo kakor boginj*o. — Pojdi Feb, je že prav!" Toda tiger se ni hotel odstraniti, temveč se je postavil pred Lucija, se vzravnal ob njem, položil svoje tace na njegove rame in ga lizal z jezikom. "Da, da", je dejal Lucij polu-glasno, "ti si plemenita žival. Ko bova zopet v Rimu, dobiš v dar lepo krščansko ,sužnjo z otroci vred, da jo lahko požre«. Pojdi, Feb, pojdi!" Tiger je ubogal, kakor da bi bil razumel krvavo obljubo in je sledil Libiku, toda pri tem se je najmanj dvajsetkrat ozrl po svojem gospodarju. Šele, ko je'ta izginil z bledo, trepetajočo Akto za mestnimi vrati, je brez upiranja zopet poiskal zlato kletko, v kateri je bil zaprt na ladiji. V preddvorani svojega gostite- kov kakega dejanja prej, dokler se niso v svojih sumnjah doeela prepričali. Naročnik. — Ze od prvih počet kov je stremilo človeštvo za tem, da si olajša delo, seveda potom strojev. Na tem polju se je posebno v zadnjih desetletjih u-stvarilo naravnost čudeže. Ker je v rabi toliko strojev, ki nadomeščajo človeške sile, se na prvi pogled res zdi, da škodijo stroji delavcem. A pomisliti moramo, da so se tudi človeške potrebe skoro z isto naglico povečale, ker se človeštvo ne razvija .samo v eni, ampak v več smereh. Dalje opravljajo stroji tudi dela, ki jih delavec ne bi mogel napraviti. Stroji kot taki nikakor niso nepotrebni in bi mi danes sploh ne mogli prestajati brez njih. Da pa so delavske razmere sploh slabe, ni to krivda strojev, ampak v večji meri so tega krive današnje socijal-ne in gospodarske razmere, ki še niso docela urejene. Dalje tudi delavske moči niso sorazmerno porazdeljene ter jih n. pr. na polju poljedelstva in drugje primanjkuje, dočim jih je zopet drugje, kakor n. pr. v industrijskih okrajih, mnogo preveč. Nekatere dežele trpe tudi na pomanjkanju delavcev, druge jih imajo zopet preveč. Tudi v Ameriki je bilo svoj čas pomanjkanje delavcev, a želja po bogastvu jih je privedla toliko sem. — Se več drugih točk je, ki bi pojasnile, da stroji nikakor niso vzrok slabega stanja delavstva, a bi bilo preobširno o tem razpravljati na tem mestu. Toda, ker je stvar važna in bi utegnila zanimati večino či-tateljev, bomo mogoče priobčili o priliki poseben članek o tem vprašanju. V TEM VOJNEM ČASU o izdali zanimiv cenik vojnih knjig in razglednic, magičnih predmetov, spominskih žepnih nožev. britev, vsakovrstnih knjig in ie veliko važnih predmetov. Pošiljamo ga rojakom zastonj. Pišite ponj. SLOV. KNJIGARNA, 535 Washington St., Milwaukee, Wis. Sedaj lahko voli vsakdo z prvim, ali takozvanim J malim papirjem. j ED. F. OEHLER, Sheboygan, Wis. Za župana mesta Sheboygan. ■Dr. Otto J. Gutsch * Rojen in vzgojen v tem mestu bo deloval kot župan v korist vseh. Priliko imate, da glasujete zanj pri primarnih volitvah dne 21 marca ter je vaša dolžnost, da glasujete za tega odličnega meščana. Vprašajte kateregakoli meščana kaj misli o dr. Gntsehu in povedal vam ho, da je dober in prijatelj celega prebivalstva. !: S Imam v zalogi prave importirane ^ LUBASOVE # HARMONIKE kakor tudi KOVČEKE iz Slovenjega Gradca, Štajersko. Posredujem tudi pri prodaji in 11 t r 11 / * i i «n t II? r: i ! I M • t f 11 r r nakupu starih že rabljenih harmonik. Alois Skill], P. O. Box 1402 New York City, N. Y. či, se je zopet naslonila na drevo 'lja je srečal Lucij hišnega suž-ali bolje na njegovo roko, katero j nja, ki ga je pričakoval, da ga ji je položil okoli patm, ne da bi sprovede v sobo. Mladi Rimljan bila opazila. Nagnila je glavo I je stisnil Akti roko in je riedil vznak in zrla s polzaprtimi očmi. sužnju, ki je svetil s svetilko pred proti nebu, a medtem je nalahko! njim. Lepa Korinčanka je šla po odprla usta. [svoji navadi k očeta, da mu vošeijbavo bode skrbel Lucij je očaran opazoval kras- lahko noč. Ko je videl, kako je ' V A B 1 li O na PLESNO VESELICO, katero priredi SLOVENSKA GODBA v soboto dne 17. aprila 1915 v dvorani društva 14Triglav" na Moxham, Johnstown, Pa. Tem petom vljudno vabimo vsa sosednja društva iz Moxham, Cambria, Conemaugh in Franklin, Pa., kakor tudi vse posamezne rojake in rojakinje v johns-townski okollbi, da se te naše veselice polnoštevilno udeleže. Vstopnina za raožke $1, dame so vstopnine proste. Pivo prosto. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Torej na svidenje 17. aprila! Za dobro postrežbo in fino za- Odbor. (18-20—3) PRAVNA in NOTARSKA PISARNA 207 HANOVER ST„ MILWAUKEE* WIS. prevzema v izvršitev vse avstro-ogrske todsijtk* in vojiike zadeve, zemljiška vknjižbe, kopne posod b«, pooblastila, zadolžnice. pobotnice, odstopna pissaa; izjave in druge javne listine, notar* k o in konzularno potrjene, potrebne zlasti v zapuščinskih zadavah a iztir-javo d«di£ia ter za d*i# sobnih in hranilnih dspo*itov. Iztirjevanje dolgov in drusrih zahtevkov tu in v starem kraju. VAŽNO! Mnogoletne izkušnje (v tem poslu «em približno že 20 let) in temeljito poznavanje zakonov mi omogoči pravilno in uspešno izvršitev vsake naročene zadeve. — Nit nU*. ki jc "Nstar, PaUc". j« v ca «|«»iu. na* mili kraj! Živi« Hlovfuska I.lm» in iNintvaH! Narodni Vnlntk, TMiluth. W"im>. Slovenski *avetlni f:iruiurji vam klkVnxt: Živeli delegati! Vse /a osrohnilitcv naroda izjnni hun- ske Arrtrlje. A. II. McaMe. Sew York, lielegatoin Slovenske Lige «4«11«> u»{»-li;t pri Mehi /.a štelo slovensko stvar. "fJlas Naro«la" Lorain. O. Pi«un! .Naval nasprotnika vm ne premaga, kajti ogmiumi arma«lM naroitnlh rojit- e»»kov, ktitiTa i*-/.i ju\ svoImnJo Slovan-stva je na vasi strani. 1'soda si.»ven skega na ruta je v vaših rokah »VI slovenski ro«l željno pričakuje izida vele-j«iiueuil'iiejfM Klstrovanja. I'o«lružnt<*a Slovenske Cleveland. Ohio. <>«1 Urala do Triglava. VHivaj nartHl majka Slava. Živ«*lu Jugoslovanska I.ica! Pevsko društvo Triglav, Cleveland. Ohio. T>uh sabteva hvoImmI«* In temu pojavu m prklroiuje- iuo ttnH napredn«* Slovenke v Cleve-laiMlu. Živel« slovanska svoboda! I*o-zdravljeni delegalje Slovenskih IJ K. naši rešitelji! I»r. št. i:t7 S. X. P. J. v eveland. Ohio. Vaše delo naj t>ode ki lio koristil narodu. Slovenska 1 Mihrodelna Zveza, Pre«lseph Za loka r. Cleveland, Ohio. 7. delom in umom z.1 narod in mrobodo. Slovenski Sokol Primož Kogoj, starosta. Cleveland, Ohio. V duhu z vami. mili hratje. Nestrpno premaknjeni trenutka, ko se Im> reklo: Slovenec, Srh in Hrvat na svoji zemlji svoji gosjtodje! I »ajte nam svobode, morje svobode, da po ti-soe letih suženjstva napoei veliki «lan Jugoslavije. Louis J. Pin-. Cleveland, Ohio. Vnem sokol skim umerjeno delovanje vseh Jugoslovanskih IJg sokolski Nazdar! Vinko Pristav. Cleveland, Ohio. Naše delo. f-e smo edini, hrat za hrata. more r«*liti samo dober sad. Živeli delegntje Slovenskih Ug,. ki želhe prilH»riti svoImmIo vsem Slovanom. Pevsko društvo "Kdinost". Cleveland, Ohio. Kot I m »r i lei za svobodo, prosveto In kulturo v Člevelandu, ]>oz4lravljamo Vas, prvoborltelje za svobodo in neodvisnost naroda ! I »ajte narodu slovenskemu svolside, in delal Ik» čudeže v kulturi. I »a hi rodilo tlso-i*ere sadove vaše delo. Slovenska Narodna fitalnica. Cleveland, Ohio. Politif-na svolnsla naroda je garancija svobodnega življenja naroda. Svobode dosedaj nismo imeli. VI ste tu, da pokažete narodu Itot, kako priti do nJe! Slovenski Politični Klub. Cleveland. Ohio. Zavednim Sloven-»m se pridružujemo tudi zavedne Slovenke. Vaša svoboda, naša svoboda. Knake srno vam Idle v trpljenju, enake naj vam hodeino v svobodi. Frances Lausehe. Cleveland, Ohio. Milijoni Jugoslovanov umirajo, ker nimajo svoliode. Itrat-Je iiokažite p«*, jki kateri pridemo do nje! Anton Bot>ek. Ohio. Kot zgodnja Oanica naj p ris veti Jugoslovanom Slovenska Pouiravljenl sinovi Slovenije in loi naših bratov Jugoslova- podporno društvo Danica. My veneration to you of Slovenian declaration of in-Iiather than spend $150 ral lin«*s like us Slovenians. <'r«»ats. Serhs. each a sovereign state, all one ugaiiist the oppressor. Rememlier ttHlay you write golden lines into our Ciod forsaken history My brotherly love to you our heroes and leaders of our gh»-rious revolution. Mr. Jager represents me also John Rlatnik. Cleveland. Ohio. Videli smo grenke dneve. tugo. žalost, suženjstvo: s\ hodno nam so vrag udusil je prijateljstvo. nikdar ni lufc sv<4iode nam sijala. Vi htatjc, /hrani pri nalogi sveti, sh»-ven«-i, Srl»i in Hrvati. Svobodni med selHtj iMulimo hrali. svoImhIiio solinr Jugoslavija nam ho plaeilo. Zaveden narod, trije v enem, dohi svoImpIo v darilo. "Plevelandska Amerika". Cleveland, Ohio. Pozdravljeni zastopniki narasla. I >eliijte za -v mile naše domovine. Anton Sal»ee. Cleveland. Ohio. I' duhu s vama za oKlobodjriije i ujedlnjenje J ugosla venskih pokrajina. Pozdravljamo zbor i želim«) najlK>ljeg uspjeha. Sfclravo! Srpski Soko Klevelandski. Cleveland, Ohio. Želim nspjeli vašem r:i«lu tu nMxIvisnost našn. rmlit«* i uspjeti iVmo! Napre«! za oshJmdenj«* Jugoslavije. Kluh Jug« »sla venske f »mladine "Bratst v«»". Cleveland. Ohio. Najls^ljeg i najko- ristnijega uspjelia u vašem vclikoui Ziidalku! Želi vaui Nikola lliklieh. Pisma, ki so dospela na zborovanje delegatov za Slovensko Ligo: South Fork. Pa. Cenjeni delegat je! V duhu Vas |»ozdravijam in klleein vam: Živeli bojevniki za slovenski narod. Izdajte složno, ljudstvo je na vaši strani! Ne jioslušajte strahojietea! Naprej zji svobodo, za slovenski narod! Živela Slovenska I.iga ! J. Suhadolnik. Itlai-k Diamond, Wash. I'ozdravljeni zl m »rova h-i Slovenske Lige. Delujte v korist uls>gesa zatiranega milega nam slovenskega naroda v stari domovini. Živela Slovenska I.iga in vsi. kateri delujejo za prekoristno narodno st\-ar. ti. J. 1'orenta. Conemaugh, Pa. Zaupniki slovenskega naroda, zavetniki krasnih misli, delujte roko v roki za naš zatirani sh»-venski narod. T'as je tukaj, da se uresničijo želje mnogo stoletij zatiranega naroda slovenskega. Vašega izida željno prieakuje na tisremelj. Mihael Rovan-5i»k. Cleveland, Ohio. Rratje! Suženjstvo, tiranstvo. za|»ostavljanje in omalovaževanje našega slovenskega in bratskega srbskega in hrvatskega naroda — tr^laj vseh Jugoslovanov je dalo ik»v»k! vsem slovanskim narodom, da s«* la jadna ret a vprc in zavrne neštete kri-viiv. ki so sto in stoletja povsem krivično zasužnjevale naš in naše hratske naroile, ki so i«okazale nemško gospod-strafe'ljnost in bn*zpritneriio tiranstvo vsej nagoti. Kvrupsko klanje je vzltodiio naš is»r, oodupirati u svom kraju sa Izvolil se je odhor iz treh uradnikov svim silama, koje nam na raspolaganje in sicer: Alojzij Trušnovee, Boi 213, stoje. Ljubo Bogicevit-h. Ložo Vukosov. Imperial. Pa.: Frank Magajna. Bos 1. v-ptw r»ntiijie. Nikoli Devčič T.vre, Pa. in Josip Sostaršič. Box fM. * Burdine, Pa. Čeprav že nekoliko za-Imjierial. Pa. Prvi je predsednik, drugi kasneh». vseeno hočem omeniti nekoliko tajnik, tretji |»a blagajnik. Ker ra« n prelepi ideji Slovenske Lige. Tudi v skrajno slabih delavskih razmer nam naši naselbini v Burdine. Pa. se je n ni mogoče jKrslati delegata, smo i»ool>- stanovilo tako [H»«lmžnieo Slovenske lastili g. Ivana Blatnika za našega za- Mge dne -JfL febr. t. 1. Slovenci in Slo-stopnika. V zadnjem času pa smo zve- venke v tukajšnji naselbini ste vablje-deli, da se g. Ivan Blatnik ne udeleži „i. «]o pridno prislojmte v kolo Sloven-zlMirovanja. Da ne ostane naša jiodruž- ske Lige in ravno tako vabimo tudi vse niea brez zastopnika, prosim Vas. ne- Slovence in Slovenke v okoliei. ila bi znanega prislsednika. prosite v imenu IM. manjkalo nobenega zavednega Slo-naše jkodružnice g. Fr. Sakserja iz New venca in Slovenke pri tej lepi in korist-Vorka ali g. John Jagra iz Minneai»o- u| organizaciji. Ozirajte se pa tudi na lisa. Minil, ako blagovolita njiju pre- prelepi izrek: Mal položi dar. sloven-vz*'ti zastopstvo naše dosedaj 30 čla- ski domovini na oltar! Ž^dim. da bi bili nov obsegajoče jsidružnice. Obljubujem vsi Slovenci in Slovenke brezizjeme v imenu iK-lružnlce. da slednja plača enkrat združeni jmmI ogromnim dreve vse eventuelne stroške. Vas jsizdrav- svobodne Jugoslavije. Bil je že Ijajoč i »sta jem vaš Frank Magajna. taj- tudi skrajni čas. da so SiovenH prišli nik |Hnlružni«"e S. I_ Cleveland. O. Strinjajo«" se Cenjena konveneija! itlejo SI. Lige Vam na dan s to prelc|io idej«» in si ustanovili Slovensko Ligo. T«»rej ta ideja je sedaj uresničena. 1'resničila se je v Cliieagi kot je razvidno iz slovenskega narodnim |*ozdravom Anton Mihivts- želim najboljših uspehov in napre«lka ! \lnevnika Milas Naroda' št. r»K. z dnem Korakajte po začrtani rn»ti neustraše- n. man-a lftir.. Omeniti še m«»ram. da no sk..zi težkuče in zapreke, z mislijo.1 tlHza podružnk-a ni m«»gla fM^lati «h-«la rešujete mili nar«sl slovenski! Z legata zaradi slabih delavskih razmer, ki sedaj gosjiodurijo. Poverili siuo ]« ^zastopstvo vrlemu rojaku Itev. >Iat. Sheboygan. Wis. Ikelegatom Slove«-' Kelte-tu iz rharler«»i. Pa., da je zasto-ske Lige v Chicagi. in. Cenjeni dele-j,a| našo |Mslružnieslati «lelegata na zlw.r«*- ,%-m. «Ia niso mogli Slovenei na ustanov- vanje. s«' je sklenilo na prvi ustanovni seji članov, da se piše na delegate zbran«* v <*hi«*ajri dne H. t. m. pismo, ki naj vsebuje slerbi za pravi-in svoImmIo i-elega sb^venskega nar«v da. Torej dragi Slovenci in Slovenk« kakor vam je znano iz raznih si«.ven Ivani«"-a v katerem omenja, da bi .-^,5-kih časopisov, ki jih čitate. Slov.n.-; bijejo se«j ht>j z;i bili ali ne biti. ali se pa čisto potopiti v valovih nemško italijanskega inorja. Toni j j»ozdravljani Vse delegate, ki s»i prišli skti|Kij v <'hi- cago. III. dne mar«-a IklS iu si ures ničill Slovensko Ligo. Torej kl'n'vn: vm-iu zavpdniiu SI«>ve«.-eni in Sloven kam. pridružimo vsi ihmI pra|H»r sv«, Imdne Jugoslavije! ? i vela svolNHln.n Jugoslavijo! S fMizilnivom John Kn-k I^orain, Ohio. Cenjenim članom jhc družniee Slov. Lige s«' naznanja. «la s« vrši seja v nedeljo, lil. mar«-a zvečei ob jni| sedmih, v g. Virantovl dvontni Ker imamo važne stvari na ri^lu. ka kor tudi poročilo zastopnika o irlav-nem zborovanju. U|>amo. da se vsi čla ni SI. Lige v Lorainu te seje udelže Prljieljite tudi vsak po enega ali ve« novih članov. «la tako jiovečamo naš« iNidružnico. Andrej Bomba«", tajnik. Waukegan. III. V n«slelj«». T. marea smo ustanovili po krasnih besed za«lne tedne v listih. Na roti tega ne Insle p«»za Idi. Živeli hratje. Za podružnim S. She-liovgan r. Martin Jelen«*, tajnik. S potovanja. Težko je ljudem vstre-zati, o tem ima gotovo najboljšo skuš-njo i»otnik. Nasprotniki se oglasijo tudi za najplemenitejše stvari na svetu, in t«» «*el«» od strani im! katere bi se naj-manj«* moglo pričakovati. T«xla t«» n<* me omajati prav«*ga narodnjaka, ki se zave«!a svoje majke Slave. Zalomj kličem vsi>m ro«loljuboni: Na plan za koristno narodim stvar. t »nI. ki je oznanjeval mir na svetu, je rek«'l: "Dajte <*«*sarju kar je «*esar-jevegn in Bogu kar je božjega", tilas in geslo Slovenske Lige pa naj Ik>: "Dajte nanslu. kar je njegovega." Dajte mu enkrat vsaj malo pr«>stejše dihati, vsaj drobtinico pravic katere vživajo ilrugi civilizirani naro«li. K ziidnjemu godovuemu tlnevu sem pn-jtd čestitko o«i prijatelja ki je omenil meti drugim tudi: "Matija mi pre-«lragi. da d naš Slovan. *i>et vžival mir svoj blagi." Da. »a dan bi srčno rad dočakal. Slovenska mati ml je v srce zapisala. «la sem Slovan in tega ne bom nikdar i»ozahil. zatorej me veseli gibanje za vstanovitvo Slovenske Lige. Danes je čas, da vsak pokaže, kaj da je. Besetle narodnost večkrat ikmavljamo v she venski javnosti v Ameriki, sedaj je pa »"•as pokazati to narotlnost, ne samo z Ix'sedo. ampak s srcem in z dejanjem. Naprej za Slovensko Ligo! Združene nas ne more premagati nrtheden sovražnik. Živela Liga! Matija Pogorele. Slovenska Liga v Sheboygan, Wis. Lorain, Ohio. Slavni zl>orovalci Slovenske Lige v Chicagi. Oči vsega za-vednega slovansko čutečega naroda so uprte v Vas ter v načrte, s kojimi se sedaj bavite v dosego narodne autono-mije. Z nestrpnostjo pričakujemo uspeha Vašega težkega In uzvišenega na-r«*lnega dela. Oeslo naše bodi: Kdor za narod, narod z njim. Vsak Slovenec je. po zmožnostih in premoženju, "da hi moral hiti «"lan Lige. Slovenj Se ne postane Slovan prost". Slovenske Lige pomni v zgodovini tako pomembnega sveta naloga je t«), in pogumno, so vragu sestanka, ter takih voditeljev Slovenije, strah In trepet dopol- kot Vi dragi! Zato smo pa prepričani. in krivičniku n j ujmo za početo narod no-socija In« > delo, in konečno mora biti zmaga in prihodnjust naša. Neustrašeno po začrtani poti naprej. Za to pozdravljam kot zvest sin majke Slavije zborujoče delegate "Slovenske Lige" najiskreneje. da storite vse kar je v VaSh moči! Za Ijorainsko j»odr. SI. Lige Andrej Bom- bač. Farrell, Pa. Slavni delegatje Slovenski* Lige V Chicagu, 111. NaRa postaja Slovenske Lige, hroječa 23 članov. Vam kliče: Obilo uspeha! Delujte v korist "Živela prostost in sloltoda Jugoslo- in napredek slovenskega naroda. Ker vanov!" j nismo mogli poslati delegata, prepuš- Blaž Logar 'čamo vam, da ukrenete kar je potreb-,no. Živela Slov. Lica! Živela Imperial. Pa. Pozdravljeni rodoljubi! Anton Va»entič, Anton Žug Pozdravljeni delegati Slovenske Lige!1 V nedeljo. 7. marea, se je usta novila na seji, katero je sklicalo tukajšnje Delavsko Izobraževalno Društvo podružnica Slovenske Lige; seje. se je udeležilo razen članov samih tudi nekaj drugih rojakov. Pri seji se je izvolil odhor ter se ob enem nabrala mala svota, katero se je izročilo blagajniku podružnice. J. Beningerju. Resolucija ki se je sprejela, je bila poslana na zborovanje; delegata pa nam ni bilo mogoče poslati. V dopisih, ki so bili zadnje ted ne v G. S. in G. X., se je čitalo pritožbe, da se. nihče ne zavzame v naši naselbini za Slovensko Ligo; reg je, da smo bili malo pozni, t< "a razmere v naši naselbini so «ake, da ni bilo drugače mogoče. Da smo odlašali z ustanovitvijo tako dolgo, je več vzrokov, katere hočemo na tem mestu nekoliko natančneje opisati in obenem nasprotnikom povedati svoje mnenje. Med te štejemo v prvi vrsti merodajne može socialističnih listov v Chicagi. katere imamo za poštene nasprotnike, ki imajo gotovo vzroke za nasprotovanje. Socialisti pišejo, da ima Liga zgrešen cilj. da je nekaka nevarnost, da je brez pomena; mi nismo tako fanatični, da bi res u-pali na popolno svobodo po delovanju Lige. vendar pa tudi ne sanjači, da bi se sedaj ravno v teh časih zanašali na interna-cionalo. ki je v najvažnejšem trenutku tako lepo odpovedala, kar kaze, da je narodnostni čut močnejši od čuta razrednega boja; to so pokazali posebno nemški .socialisti, ki so bili vedno najprej Nemci in potem šele socialisti. will give more to league. For for f moment that we must. Pozdravljen delegat in naš zastopnik' Dntutti. Minn. Slavna skupSttno! Ml1 Danica je. da ne smemo delav race. Alone even Imperials« Mr. Rev. Matej Ketie! Za- Hrvati 1 Srbi u Duluthu ovine izjav-.kmetje pričakovati popolne Our salvation veden rodoljub Valentin Peternel. p. ijujemo, da too sajedno aa hračom svobodo ako ravno zadobijo ju->* X>. Slovencima odufievljeul a Ideja -Slo- goalovanski narodi svojo avtono- f-......• • •-■ ^ . - r Ji rnl"S 11' 'f *i«iBii i '"i cm t fi i nr.. --■-----•. mijo, da ne smemo misliti, da bodo pod lastno vlado kapitalistični interesi stopili v ozadje; mi vemo. da je za delavstvo edina rešitev v tem. da se podere moč kapitala, moč imperijalizma in se more to vse doseči le na ta način. da hodijo vsi narodi sveta eno pot. da se združijo v mogočno enotno stranko socializma. Vseeno pa ne vidimo, zakaj ne bi se smeli sedaj združiti in delovati na to. da se vsaj nekaj doseže. Ako ravno ne bi bilo mogoče Slovenski Ligi dejansko ničesar doseči. je vendar uzroka dovolj, da se vsak pridruži temu gibanju. Znana je vsakomur nesramna gonja nemških časopisov in tudi deloma Nemcem prijaznih angleških, v svojih milijonskih iztisih trobijo v svet pravičnost avstrijske in nemške vlade, kako psuje-jo na "razbojniški" srbski narod, kako opravičujejo zatiranje Slovanov in kričijo o njih pre-ri«"*etku vojne. se poduči Ijmlstvo o lopov.š«"iiii avstrijsko-nenuike vla«le. Ako hod«* Liga pričela s polno močjo delovati, smo prepričani, da bodo milijoni po celem svetu izvedeli isto in drugače mislili ter spoznali te lopove in jih sodili. Kakor se socialisti zadovoljijo ako zmagajo v malem mestu ter izvolijo svoje zastopnike v zakonodaje, ter pišejo v velikih črkah kaj je ta ali oni samo skusil za delavstvo «lo-seči. tako se mi zadovoljimo, ako dosežemo le del tega. kar nas bode peljalo do našega eilja. Socializem uči. da je njegov cilj spremeniti današnjo človeško družbo in da se mora na poti «lo tega »rilja zavzemati male trdnjave ter se zadovoljiti z malimi uspehi, ker vsak tak utrdi pot do cilja; ravno tako pravimo mi in ako ne bodemo dosegli mnogo, bodemo dosegli malo in malo nam bo«lc dalo nove upe. dalo nam novo moč. Liga je vzbudila tisoče rojakov, da so spoznali resnico. sojati, kar so popre-je zagovarjali, da so pričeli mi-diti in Liga jih bode privedla do tega, da bodo politično oživeli, da se bodo za<"eli zanimati za javna vprašanja. Tako se bode zgodilo, kar je dr. Potočnjak pisal v svojem članku, da bode v osvobojeni Jugoslaviji imela vsaka stranka priložnost, da svoje delovanje razširi. Slovenski socialisti hočejo, da ;e počaka; oni pazijo in zasledujejo dogodke in ko pride pravi '•as, bodo stopili v akcijo; mi vemo, da bode ta akcija obstala v tem, da se bodo obrnili na mednarodni urad stranke in mislimo, Ja se bi tam doseglo ravno toliko, da bi se v nekaterih časnikih i tej zadevi pisalo; razloček bi bil, da bi imeli tam za seboj samo v stranki organizirane delavce, dočim Liga stremi za tem, da se združi narod v eno celoto, kakor se je združil nemški, ko se je šlo za ohranitev nemških mej pred sovražnikom. Voditelji socialistov, ako niso hoteli delovati s Ligo, naj hi jo pustili samo delovati, saj vedo. da je tisočkrat boljši delavec, ki se vsaj za eno politično vprašanje briga, kakor oni, ki je popolnoma brez vsake misli in skeptičen za vse. Socializem je resnica in ako kdo išče resnico, jo bode našel; rojaki pri Ligi jo iščejo in ako so danes le v senci prave poti do nje. jo bodo našli, ko se. razmere urede. Sieer je mnogo takih v naši naselbini, kateri se še vedno vnema jo za zločinsko avstrijsko vlado in ne morejo zapopasti, da se lahko živi brez kronan i h lemriiov. brez 8ifihstičnih grofov in knezov; vse te rojake zaradi tega obaojati bi bilo nespametno. Pri »jih je pomilovanje na mestu, ka-1 Tobak ruskega vojaka «osrnolPrbUje PSa" ^ UŽ%bn V "Muenchener Neuste Nach- fn cei if + PKrMtePa" richten" piše neki vojni poroče- in cerkev sta jih ubila v starem > Tli',. i - • lri~> in * t , \aiec: ludi na razpoloženje so- kraju, jim je vzela vsako samo- r - 1 J etn^«« .. • i * -i i*. .vraznika vpliva iiarkoti« no zeh- stojno misel, ter jih naredila za1 -- t . , , . . . tope sužnje. ! , a VOJak°" Tr.h • i - ..... Plasti je tudi ruski vojak narav- Jen rojakov toraj ni obsojati. „out , ... . ... temveč , -i ^ , nast strasten kadil«*«* in si ničesar iem\ ee za pomilovati. Za o^iso- 1; , , . , , ... iati nn r» v c- i - • 110 /olt holJ- kakor tobaka. Naj- jan pa je p. v A. S., ki ni samo i - • „ . , duševna ničla temveč je tu.li. ™SftP™*- vrste skrajno hudoben. Ponižal se je T , r l imenovan, ki Ho vnliim; .. ,:. ! J fra kadijo ruski vojaki iz prav t v zvez P° "a811nastlb,,,,1t'M- malih kratkih pip. Tobak izgleda f™ ^f^'J^nn konzulom kako, Vh-obtinasta krma za ptiče p»se natane- in naravaost p,.kl,.1Isko. u ne podatke o našem delovanju. mski jezik ga more prenesti. Ru- Ta človek se je tako dale«" poza- i - - , - .- i - »-i ^ ■ - . i,u/rt ski vojaki pa ga ljubijo nad vse, rajši ga imajo kakor vsako cigaro in cigareto. Vojna uprava za- bil, da je. postal izdajalec svojih -- • , , , ],„„,„„ , , , .. / , , rarsi ga imajo kakor vsako ciga- bratov. vohun zločinske vlade a v- strijske ter celo tukajšnega žti|>- nil« iri "" .f»l'-|laga čete tudi s cigaretami, ki pa mka. ki se je odločno postavil na L ,, i - , i - tudi niso bogvekaj. k«*r ena ne stran naroda m sam lavno v ^o- . - . , i -• , . . stane niti 1 v. voru pojasnil zločinsko početje . . „ , . . poeet jf avstrijske vlade. P. je navadna izdajiea. vohun, ki ne zasluži druzega. kakor za-ničevanje. Njegovo pobožno ste«* ne sočustvuje z milijoni, ki živ«* v strašni bedi v Evropi, ne s o-troei. ki so oropani svojih očetov, ženami, ki so izgubil«* svoje mož«* in so obsojene na življenje polno bede in obupa. Ne vi«li. kako vojaki kot divjo zveri more narod, ki jim ni nikdar nič storil, kako uničujejo v potu obraza obd«*la-na polja, upanje tisočerih; nj«*-mn s«» z«li pravilno, da j«» na milijone delavcev in kmetov v divjem klanju, da žive kot zveri podivjani. pijani krvi v strelnih jarkih ter more samo za t«». k«-r j«* par mogočnežev hotelo. P. deluje in intriguje proti Lijri. proti Ligi, proti vsem zavednim rojakom naselbine in v A. S. piše. «la je vera v nevarnosti iu i»* vi«li. »la smeši svojo vero. k«*r jo ima tako za slaho da se j o mora s no-i ženi v roki po«lpiraii. IT koncu opozarjamo vs«* zave«l- j ne rojak«* na shod. ki s«^ vrši v i nedeljo popoldan dne 21. marca i v dvorani Frank Staricha na N. Neki vojni poročevalec je obiskal ruski lazaret in je tamkaj ponujal ranjenim vojakom fine egiptovske cigarete in dobre ha-vanske cigare. Vojaki so darove hvaležno in jako uljudno sprejeli — toda v tem trenutku so prinesle nsmiljenke zavitke m:ihor-ke in ranjenci so skrivaj brez iz-jeme odložili cigarete in cigare, nabasali svoje pipe /. mahorko. iVsar peklenski duh j«* j>oro«"a-valea — pregnal. Iščem MIKE BUTALA. Doma je iz Tan če gore št. 52 pri Črnomlju. V juliju leta 1903 je bil v Butte, Mout., na 110 K. Park St. FVosi m cenjene rojake, če kdo ve kaj o njem in kj«? se sedaj nahaja, da mi poroča. Kdor mi more poročati natančne podrobnosti, dobi $25 nagrade. — Joseph Stukelj, 205 —. 8th St., faltirnet, Mich. (3:1-3-4) BRATA VOOBI0, 8IX)VENSKI SALOON IN RESTAURANT. vsi v politem št«*vilu ; a. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEO, 900 N. Chicago St., Joliet, BL NADZORNIKI: MIKE ZTTNICH, 421—7th St„ Calumet, Mich. PKTKR ŠPERAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan*. JOHN VOGRICH, 444—Oth St., La Salle, 111. JOHN* AI*SE<\ :%427 Ilorner Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOnN KHŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JT'STTN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—C. St., Rock Springs. Wyo. CI. J. POR EXT A, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od druStva sv. Cirila in Metoda, Itv. 1 Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itv. 2, Ely Minn. JOHN GRAUEK, st.f od društva Slovenec, Itv. 114, Ely Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb« a na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bodf »riralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Kako so nekdaj rekrute lovili. Spisal A. Koblar. Ko dandanes gledamo fante, kadar gredo na vojaški u a bor, se nam čudno zdi njihovo obnašanje. Razumeti ne moremo, čemu toliko pijejo, vpijejo, ukajo in prepevajo ter si na razne načine dajejo pogum, kakor bi že šli nad sovražnika. Ker že toliko časa j»ri nas ni bilo nobene vojne in vojaki skoraj nič ne vedo, kaj je hudo, zato se rekruti zdaj le tnalo še boje vojaške službe in delajo ob naboru šum le iz stare ua-vade. Nedaj je bilo drugače. Avstrija je bila v prejšnjih časih zaple-tena v ved ne in dolgotrajne vojne. Pri vojakih je bila trda služba in je bilo treba služiti po veliko let. Za odhajajočega rek ruta je bilo tedaj precej dvomljivo, če se bo še živ in zdrav povrnil na svoj dom. Skušali so torej fantje / begom odtegniti se vojaški službi. Oe jih je pa zadela nemila usoda, da so bili ujeti, niso vedeli, na kakšen način bi udu-šili svoje grenke občutke in vsaj na zunaj kazali srčnost. Lov na rekrute je bil nekdaj sicer zanimiv, a zelo krut. Kadar se j«' pokazala potreba za pomnožen je vojske in za nabor rekm-tov. je prišel na vse zemljiške gosposke od deželnega glavarja u-kaz. v katerem je bilo povedano, koliko sposobnih fantov naj se v gotovem času pošlje v deželno hišo v Ljubljano na nabor. Kolikor več podložnih hiš je kdo imel. toliko več fantov je moral poslati v Ljubljano. Take zemljiške gosposke pa niso bili samo grajščaki, ampak tudi mesta, potem župniki, beneficirati in sploh vsi lastniki do-m in i je v in podložnih zemljišč. Ti no morali najprej sami določiti, kateri gruntarski fantje bi bili sposobni za vojake (die Anwend-baren). Potem so morali najeti cele čete mož, ki so vzeli pri gosposki železa in šli fante lovit. Kadar je prišel ukaz od deželnega glavarja, so povsod na en dan. oziroma eno noč. lovei planili na fante. V ukazu deželnega glavar-. stva je bilo strogo zapovedano, da naj se nikomur nič ne izda. kdaj bo lov. Kdor je izdal, je bil strogo kaznovan. Včasih se je pa le primerilo, da so fantje izvohali čas lova. Naglo so drug drugemu to naznanili in ,so pobegnili. Gonjači so šli za fanti tudi na tuja zemljišča v boste in gore. Večkrat je bil med njimi hud hoj. Ujete fante so potem stražniki gnali, včasih trdo uklenjene. pod nadzorstvom graščinskih oskrbnikov ali pisarjev v deželni dvorec na nabor. Zemljiška gospo- -ka, kateri se ni posrečilo ujeti gruntarskih iu poigruntarskih fantov, je smela za namestnike i Erben) vzeti tudi kajiarske fante in one s četrtin in tretjin grunta. * 'Rekruti morajo biti zdravi, pet čevljev in tri palce visoki ter od 18 do 4."i let stari". Tako j<> velel ukaz deželnega glavarja A. Josipa grofa Turjaškega z dne 24. septembra leta 1758.. ko je bil po vsem Kranjskem napovedan lov na rekrute na dan 22. novembra zvečer. Pri asentiranjn v Ljubljani, ki se je vršilo nekaj mesecev v ponedeljkih, sredah in petkih, so poprej dobivale zemljiške gosposke za rekrute nekaj odškodnine iz deželne blagajnice. Omenjenega leta je bilo pa ukazano, dn naj se rekruti ne-le brezplačno dostavijo, ampak da se mora zc vsakega rekruta plačati deželi po tri goldinarje, zato naj pa gosposka tirja od vsake podložne hiše po 20 kr.. da bo mogla pokrivati svoje stroške za novačenje. T-» krajcarje so plačevale tudi tiste hiše. ki so dale rekrute. Opozarjal je pa ukaz deželnega glavar ja rekrute. da naj ne iščejo zakotnih pisačev. ki bi jih skušali proti odškodnini oprostiti vojaščine. Co je kakšen vojak prevzel doma gospodarstvo, ali če se je kara na grunt priženil, je zemljiška gosposka vložila zanj proš njo, da je 141 oproščen, zato je pa ista morala precej odposlati drugega usposobljenca na nabor. Tako je 1. 1796. kranjski župnik prosil c. kr. okrožni urad. da naj priporoči glavnemu vojaškemu poveljništvu Jakoba Valanda, ki služi pri Tliurnovem pešpolku. da bo oproščen vojaštva, ker bo prevzel gospodarstvo v Predo-sljih. in namesto njega je predlagal namestnika, ki pojde na nabor. Gosposka, kateri se je dokazalo, da je svojevoljno brez postavnega vzroka kakega usposobljenca (Anwendbaren) oprostila in namestnika (Erben) poslala, je morala plačati 24 dukatov globe. Precej močno so višji krogi pritiskali na duhovščino, da je storila "patriotično dolžnost" in s svojim vplivom pomagala pri nabiranju rek rut ov. Večkrat so se fantje kljub temu zbali vojaške suknje in so vsi pobegnili; to se je zgodilo v kranjskem okraju posebno leta 1&05. ko je Francoz trkal na vrata. S>ieer so pa bili Francozi še precej obzirni. Leta 1809. je prišel razglas, da naj se fantje ne kličejo k vojaškim vajam ob času, ko imajo kmetje na polju veliko dela. Dunaj proti draginji praši-| čevega mesa. Zadnji cas sta se prešieevo .meso in slanina podražila, da cen nobeno malo in srednje gospodinjstvo ne more več zmagovati. Strokovnjaki pravijo, da je vzrok tej podražitvi dejstvo, da v res-jnici primanjkuje zlasti debelih jprešičev; v avgustu in septembru |«e je namreč spravilo na trg O-gromno število še ne popolnoma ali pa sploh neizpitanih prešičev in je pitanje tudi sedaj še omejeno. ker je tnršiea predraga. avgusta se je pripeljalo na du- jnajski trg 18.776 debelih in 5871 mesnih prešičev; zadnji torek j«1 ! pa bilo na trgu le 5400 debelih I in 3000 mesnih prešičev. V avjru-jsfti so biK prima debeli prešini po 1 K 8 vin. do 1 K 12 vin. 1 kg žive teže, pred enim mesecem so znašale cene 2 K 84 vin. do 2 K 92 vin. lkg. danes so boljše .vrste po 2 K 84 vin. do 2 K 92 vin. 1 kfr. Še znatnejše so seveda po skočile cene mesu in slanini. Kakovost. ki je pred vojno stala v prodaji na debelo 1 K 28 vCn.. je pred enim mesecem poskočila na 1 K 32 vin., danes pa stane 1 K •"»0 vin. 1 kg. Slanina je bila koncem juliju po 1 K 4 vin., pred enim mesecem 2 K 6 vin. do 2 K 20 vin., danes po 3 K 1 kg v prodaji na debelo. To presega vse meje. zato se dunajski kupoval-r-i ob zadnjem sejmu i#>*so več hoteli založiti z blagom. Ravno ta lan je pa prišlo na trg 35—40 ti-soč kilogramov zaklanih prešičev Ogrskega. Ker kupcev ni bilo. so se cene še ta dan znižale za 10—C)0 vinarjev ]>ri kilogramu. Tudi cena telet je padla za IG do 20 vinarjev pri kilogramu. A s tem stvar »še ni končana; držav na organizacija avstrijskih go spod in j, ki ima samo na Dunaju nad 20.000 članic, je izdala pozivna vse avstrijske gospodinje, da se odločijo in organizirajo za štirinajstdnevni bojkot prešieevega mesa. Tudi ta akcija ne bo osta-!a bi *pz učinka. Dunajčanje si nameravajo pa še drugače pomagati. Vojna komisija za interese konsumentov je pred kratkim imela sejo in izdala spomenico, ki jo je posebno odposlanstvo izročilo županu dr. Weiskirchnerju. Spomenica nasvetuje. da bi se odpomoglo pomanjkanju prešičev, oziroma pretiranim eennm na ta način, da bi se v zunanjih dunajskih okrajih dovolilo in o-lajšalo ljudem, da bi redili pre-šiče. Obenem naj bi se po nem-igledu ukrenilo potrebno, da bi se v celem mestu zbirali kuhinjski odpadki in oddajali prešičo-rejcem. Eventuelrio naj bi se za prešičorejce razpisale tudi nagrade. Župan je nasvetom popolnoma pritrdil in obljubil vpošteva-ti potrebne stavbinsko-policijske olajšave. Dalje nasvetuje spomenica, naj bi mesto samo napravilo veliko pitališče za prešiče, k 'emur je župan pripomnil, da se dosedanji poiskusi niso obnesli in bi potrebna gradbena dela stvar tako zakasnila, da bi ne imela več pomena. Kar se tiče nadaljnje želje, da bi se doseglo uvažanje prešičev iz Nemčije, kjer so cene znatno nižje, ter da bi se v to svrho začasno odpravili carina in užitnina. je župan popolnoma pritrdil in obljubil storiti vse potrebne korake. V nadaljnjem pogovoru z odposlanstvom je župan dr. Weiskireliner zagotovil, da ni treba imeti nobenih skrbi glede tega, da bi zmanjkalo moke in kruha; treba le, da vlada, občine in konsumen-ti složno postopajo in se medsebojno podpirajo, da se razpoložljive zaloge pravilno razdele in varčno porabijo. Župan je toplo pozdravil tudi spodbudo, da se vsa nezidana zemljišča in stavbi-šča obdelajo in zasade z zgodnjo zelenjavo ter zlasti s krompirjem. Župan je obljubil, da bo tudi ob čina sama svoja prazna zemljišča al i sama zasadila s krompirjem, ali pa jih v isto svrho brezplač no prepustila strankam. Iz vojne. Caillanx zopet v Franciji. Kakor javlja "Temps", sta sc bivši minister in njegova soproga vrnila v Francijo. Padli nemški juristi. V vojni je doslej padlo 1279 jtiristov iz Nemčije in sicer 6 profesorjev prava, 275 vladnih urad nikov, sodnikov in državnih pravdnikov. 240 advokatov, 334 asesorjev, 42.1 referendarjev itd. (Vcjna cenzura n pisma na Mora vskem. Olomuški "Našinec" poroča: Vojaške oblasti odredile cenzuro vseh na Moravsko prihajajočih ali tam oddanih zaprtih pisem. Kako je adjustir&ti pisma na vojne ujetnike? Na sprednji (naslovni) strani zgoraj tik pod robom je napisati francosko besedilo: "Prissonier de guerre", potem pa pride naslov, kakršnega je naznanil do tični ujetnik. Kakor znano, so avstrijski ujetniki po veliki večini ali v Rusiji ali pa v Srbiji. Rusi in Srbi pa ne pišejo kakor mi v latinici, ampak v cirilici, ki ima ali drugačne pismenke, .ka kor latinica, ali pa enake črke ; drugim |)omenom. Večina Slo-vencev ne uineje ciriliee, in zato jim delajo naslovi na ujetnike precej preglavice. C'e pošlje ujetnik svojcem razločilo in pravilno pisan naslov, potem se. žo še zadene, če je pa naslov že prvotno nepravilen in spakedran, potem «ra človek, kateri ni zmožen cirilice, ne more popraviti, t. j. pravilna napisati. Dolžnost avstrijskih ujetnikov je, da pošljejo svojcem kolikor mogoče raz-lo-no in pravilno pisane naslove. Ce niso sami zmožni, naj jim gsi napiše sam Rns oziroma Srb. Kadar pa mi pišemo svojim ujetnikom. obrnimo se na ljudi, ki znajo in uruejo cirilico. če. smo le količkaj v dvomu in negotovosti zaradi dobrega, pravilnega naslova. Naslov je vendar najvažnejši del pisma. Nekteri pišejo kar slovenske naslove. Svetovali pa bi. da sc napiše vsaj kraj. kjer so ujetnik nahaja, tudi v cirilici. Na zadnji strani pa naj zapiše odpošiljatelj svoj natan-•en naslov. Pisma morajo biti odprta zaradi cenzure, ki so ji podvržena. Ta ali oni frank i ra pisma lli razglednice na vojne ujetni ke, ali prav po nepotrebnem, ker je dopisovanje z vojnimi ujetniki poštnine prosto. Kupčije med sovražniki v strelskih jarkih. Bohemia" poroča: V vojaškem pismu pripoveduje — ka-, kor se nam piše iz Norimberka — bavarski častnik tale zanimiv dogodek, ki ima to prednost, da je resničen: Na nekaterih mestih so okopi 3. armadnega zbora bavarskega oddaljeni le za trideset metrov od francoskih. Nekega dne so začeli Francozi iz svojih okopov klieati v nemške okope, da jih muči glad in so vprašali nem-še vojake, če bi jim ne vrgli kaj salam. Bavarski vojaki so odgovorili: "Najprej denar, potem pa salama!" Pri tej priči je, priletel Iz francoskih okopov dobro po-merjen francoski srebrnjak 5 fr. Nato so Bavarci vrgli v francoske okope salamo in tudi tri franke. zakaj salame je bilo po njih 7-1 Ar rr: ■■/)y*yj- 'It -i'; -z " 9 ' / ^ t t< ' i \n — Kaj je pa danes?! — Juha, meso. pečenka Dardanele. in zavezniki obstreljuj« VIŠEK ZLO BNOSTI. Sluga: — Kočijaž, tukaj imate dve stari škatlji, tretja bc sama sedla na voz. - - - T - j . ... •»- ■ .1 ai-i GLAS NARODA. 18. MARCA, 1915. ^ NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KBANJ8&3. Smrtna nesreča. 11. febrn- arja j«* v ljubljanskih skladiščili ]»adla težka vreča s fižolom na ."►Kletnega delavca Franca Zibel-nika iz Dravelj, ki je na zarobljenih notranjih poškodbah umrl 14. febr. Strah pred povcdnijo. 7. Viča porrx'ajo: Že dolgo niso bili Viča tli v tolikem strahu kot 12. februarja. Proti večeru se je opazilo, ki«ko voda na vseh krajih narašča in >ili na e«*sto, v hiše in hleve. |'<» mnogih hlevih je stala v ml ji visoko, «!a so morali živino goniti iz njih, drugi so zopet zapustili svoja vode polna stanovanja in >i drugod poiskali varnega prenočišča. Na državni cesti pri jto^ti j*» mi uri zvečer je začela voda \ saj nekoliko vpadati, da je bilo občinstvo vsaj izven «e večje nevarnosti. Povoden j j*- napravila Jjr«*cej šktnle po kleteh lil stanovanjih. Pri mnogih j«- v»Kla kar iz tiil bruhnila in vzdignila leseni t hi k. Re*. i;ik»-jra naliva Vičani še jn> pomnijo. Zlasti s»- j.» na državni i«sti zopet pokazala skrajna potreba, da v,- pri p»»>ti Glinšica uravna, m«mt dvigne in razširi. Ce bi bila voda !>• Se nekoliko nara-A. ala, bi bil Vič. Nova vas in Rožici dolina izpostavljena strašni katastrofi. I pa m o, da se bodo vsuj zdaj prizadete oblasti: država, dežel® in občina zedinile in dolgoletna pogajanja glede mostu in uravnave Glinšief udejstvi-la, da nho treba Vičanom ob vsakem večjem deževju trepetati pred vodnimi silami. Pc ved nji v škcfjelcški okolici so napravil«' z»-lo veliko .škode tu-«li v Žahnii-i, Dorfarjili in Starem Dvoru; voda je vdrla v hleve in v kleti in poškodovala precej živil. Vojna poroka Slovenca s Čehi- njo. .Mehanik Josip Žonta, doma iz blrije, ki j.- bil težko ranjen na severnem bojišču in s«- nahaja v bolnišnici v Rudolfhm v Pragi, si- j,- H. februarja poročil z gdč. Emilijo Jfoufovec iz Sedlčan. Sneg na Gorenjskem; železniški stre j skcčil s tira. Iz Kranjske trore 17. februarja poročajo; Tukaj ji- zapadel letos sneg v prav obilni meri. V dolini ga imamo dobro 1.60 ni visoko, ne morda kakih žametov, marveč tako de-bel sneg pokriva enakomerno vso ravan, a /.»• eno uro hoda proti Pišem-i ga je čez m, na sedlu Vršiču j»a čez 4 m visoko. Strehe smo morali vse ogrebsti. tla se niso polomile poti i^gromno težo, zato pa imamo v vasi ulice pravcate strelske jarke s do 4 m visokimi stenami. Promet proti Trbižu počiva od 14. februarja. Dne 16. febr. j»» skočil s tira železniški stroj, kateri je poizkušal prodreti silne snežne stene med Podkorenom in Ratečami. Danes je prišlo pomagat od k id a vat progo okrog HJO črnovojnikov. Ncvi ranjenci v Ljubljani. lf>. februarja ponoči jn pripeljal pr>-Ki-bi-n vlak v Ljubljano 410 ranjencev; med njimi se je nahajal t n * 1 i rezervni poročnik Zupančič, c. kr. geiMneter v Kranju. Vlak je bil sestavljen iz spalnih vozov. Vcjaki umrli v Ljubljani: l-Van Maeor. pešec 97. pcšpolka; Josip Codarin, pešec !»7. pešpolka; Anton Kravanja. pešec 17. pešj>olka. Umrli si> v Ljubljani: Rado Je-reb, mestni mooter; zapustil je aoprogo in tri nedoletsie hčerke.-Marija Štrekelj. zasebnica, 6M 1. -Daniel Sat tier, sin pisarniškega sluvr»\ 1<» mesi'cev. — Alojzija c, hira tka, 74 let. — Klikni mar, mestna uboga. .S2 lit lena Z »nt:i, za^bniea, — Airton Viiršek. mizarski SI 't. le •t. K ran Krasna, prodajalka sadja, 74 I. Dragotiu Kržeii, bivši dclavee-hi-ralec. 20 let. — .Marija Klopčar, gost j ji , .10 let. tJmrl je v Idriji Josip Rupnik. posilit n i k. usnjarski mojster in občinski odbornik. star 32 let. Umrla je Iti. februarja v Novem mestu Ljudmila I pav it z, teta davčnega oskrbnika Alojzija Ipa-vitz. Velika katastrofa; skala se podrla na hišo. Iz Kranja poročajo: 18. februarja ponoči je padla velika skala na hišo v Pečeh. Jurij Sirk je bil ranjen, a je bil rešen. Tri osebe »o ostale pod razvalina mL I Tatvina v cerkvi. Na Glincah je neki tat v župni cerkvi vlomil v puščico, ki jo je oropal. Vlomilec ni znan. Nevarni zločinec prijet. Na Re ki so prijeli ttiletnega Ivana Zehala, ki je doma v Kranju. Vlo-[ mil je v štiri podstrešja, kjer je iz 1-1 s silo odprtih kovčkov ukradel predmete, vredne 2000 kron. Priznal je tudi. da je. odkar biva na Reki, od konca leta 1!»13. izvedel nešteto tatvin. Plen je pošiljal vedno v Ljubljano, kjer gs« je razprodal, z izkupilom s«* j** vrnil na R«-ko. Zehal je bil že v Gradcu obsojen v štiriletno ječo. Poročil se je dr. Mirko Triller. odvetnik v Radovljici, z gdč. Mino Medičevo v Ljubljani. Dr. Tril-ler je napravil maturo v Gorici in tudi sodno pr;ikso je izvršil tam. ŠTAJERSKO. Obsojena tatica. Mariborski senat je obsodil 211etno posestniško hčer Frančiško Brega nt na devet mesecev težke ječe, ker je v raznih prodajalnah kradla nabiralnike "Rdečega križa". Smrtna kosa. V Grebinju je 18. februarja po dolgi mučni bolezni izdihnil župnik Florijan Kramer svojo dušo v 4.1. letu svoje starosti. Truplo je bilo 16. febr. v Grebinju blagoslovljeno, nato pa na izrecno v oporoki izraženo željo rajnega prepeljano v rojstni kraj Škofičc ob Vrbskem jezera, kjer se je 17. febr. dopoldne položilo k zadnjenvu počitku. KOROŠKO. Pcroka na. severnem bojišču. Neki vojak "poroča : Marsikaj smo že doživeli v tem času. kar s«* kla-limo po Galiciji, toda poroke in gostije pa še nismo imeli, kakor se je to zgodilo dne 6. februarja. Poročil se je črnovojnik Ivan IS rezn ik s Koroškega. Ceremonije ni opravil duhovnik, marveč naš poročnik, ki je obenem poveljnik našega oddelka. Prečita 1 je od župnika poslane tiskovine, nato je ženin s svojim podpisom potrdil, da hoče nevesto vzeti za ženo. zapisnik sta podpisali dve priči in poroka je bila pri kraju. Omeniti moram, da nevesta ni bila navzoča, nahaja se na Koroškem. Ko pride na bojišču narejeni zapisnik v roke njenemu župniku, bo ona tudi podpisala pred župnikom ta zapisnik, potem bo zakon veljaven, kakor bi se sklenil pred oltarjem. Ker imamo več takih cvetočih večnih ženinov, jim je ta poroka tako ugajala, da so se vsi odločili, poročiti se na ta način, ker je stroškov prosto, ker ni treba plačati ne poročnih pristojbin, ne drugih stroškov, a si tudi ni treba nabavljati ženitovanjske obleke. Straše jih pa tovariši, naj-brže iz nevoščljivosti, da ne bodo smeli uživati zakona, ker niso plačali davka, kakor oni. ki so že poročeni. Plazovi. Iz Plibcrka poročajo, dji so zasuli plazovi Mateličevo kočo, kjer so stanovali rodbini Pečnik in Mlekuš. skupaj devet oseb. Zidovje je pokopalo Pečni-kovega dečka iu deklico. Deklica je mrtva, deček nevarno ranjen. Dne 12. februarja je zasul plaz pet delavcev na lJocksteinu; dva sta mrtva, tri ko rešili. PRIMORSKO. Obtožen zaradi razžaljenja veličanstva in dvakrat oproščen. Iz Gorice se poroča: Odvetniški kandidat Frane Majcen, doma iz Polja na Koroškem, je bil zaradi pisma, ki ga je pisal nekemu odvetniku na Dunaj, obtožen zaradi razžaljenja veličanstva. Pri obravnavi v Goriei v oktobru 1914 je bil obdolženec oproščen, državni pravdnik pa se je pritožil in najvišje sodišče na Dunaju je od redilo novo obravnavo, pri kateri je bil Majcen vnovič oproščen. V francoskem vjetništvu se na haja že od začetka vojne notar < 'ibej z Goriškega ; interniran je na nekem otoku blizu Monte Carin. Storili so se marsikateri po skusi, tla bi notarja oprostili, ker ima že 54 let, ali zaman. Spočetka je franeoskiin oblastim povedal, da je bil rezervni častnik, a da je šaržo odložil, liaje radi tega ga ne izpuste. Izpred vojne sednije v Gorici. j Hertnenegild Caneiani, kmet, 37 let star, doma iz Škocjana v Fur-(lani ji. je bil obtožen javnega na-silstva nasproti dvema orožnikoma dne 17. olctobra 1914 v Pan-canu storjenega. Obtoženec je tr- dil, da je bil popolnoma pijan. Zaslišanih je bilo sedem prič; izmed teh jih je šest izpovedalo, da je bil Caneiani samo opit. ne pa popolnomji pijan. Sodni dvor je obsodil Caneianija na štiri mesece ječe. Slcvo. Bivši tržaški namestnik princ Hohenlohe se je mudil 11. febr. v Gorici; prišel se je poslovit na glavarstvo, poslovil se je od nadškofa in kneza, deželnega glavarja itd. Umrli in rej eni v Gcrici. V času od 24. do oO. jan. je umrlo v loriei is oseb; novorojenih je bilo 21. Umrla je v Rojanu Katarina Veli ut t i jeva. Snežni plaz zasal človeka. Iz Cerknega poročajo: V nedeljo 7. februarja se je zgodila blizo Cerknega velika nesreča. Snežni plaz je zajel .14letnega Petra Jereba iz Labinja in ga pokopal v nižavi. Po Irudapolnem iskanju so ga našli dne 13. februarja popoldne. Požar v Trstu. Dne 14. februarja zvečer je nastal v zavodu za izdelovanje svilenih oblek v Trstu požar, ki je povzročil okoli 20,000 K škode. Odlikovanje. Nadvojvoda Fran Salvador, vicepatron avstrijskega Rdečega križa, j,- podelil častno odlikovanje drugega razreda zobnemu tehniku Adolfu Kollu v Gorici. Cesarjeva zahvala. Vojaško veteransko društvo v Gorici je postavilo v hiši glavarstva ploščo v pomin šestkratnega bivanja cesarja Frana Josipa v Goriei. Predsednik Jaeobi je dal napraviti fotografijo te spominske plošče, ki jo je poslal dvornemu u-radu. Stotnik Jaeobi je dobil te liti dopis, ki mu naznanja, da je »esar blagovolil sprejeti to fotografijo v c. in kr. rodbinsko fidei-komisno knjižnico in izrekel vo-jaško-veteranskemu društvu najvišjo zalivalo. Poroka. Dne 14. feb r. se le i»o-ročil Miroslav Subič. c . kr. poštni pristav v Goriei, z gdč. Angelo Klinec. "Primorec". Namesto goriške "Soče", katero je oblast ustavila. je pričel nanovo izhajati " Primorec". kateri je bi! prenehal z izhajanjem ob izbruhu vojne. ZAHVALA. Srčno se zaliva] j ujem Mr. Johnu Germu, glavnemu predsedniku J. S. K. J., za ginljivi govor na grobu moje umrle žene kakor tudi za udeležbo pogreba, posebno hvalo pa izrekam društvu sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J.. osobito društvenemu odboru za udeležbo in za izkazano ini naklonjenost. Conemaugh. Pa. Frank Skufca, žalujoči soprog. Rada bi izvedela za naslov JULIJE LAN DE. Prejšnja leta se je nahajala nekje v Coloradi. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, naj ca mi javi, ali naj se >ama oglasi. — Julia Tavželj (rojena Dremelj), Box 473, Republic, Pa. (18-20—3) Evropsko zdravljenje v Ameriki. Ali trpite na kroničnih boleznih pljuč, želodca, jeter, čreves, krvi ali živcev? -o- Naši zavodi za zdravljenje kroničnih bolezni so opremljeni z vsemi modernimi električnimi pripravami. Tudi zdravljenje z radijem in krvnim serumom, kot jra je najti le v velikih evropskih sanatorijih. Knjižice z označilo< uradov Ln načinov zdravljenja zastonj. Pošljite ime ln nastov na: Dr. L. E. SIEG ELSTEIN, 308 bruxit buf. 746 eku artnr, Cl« velaad, Okie. Rad bi izvede! za svojo sestro KAROLINO < J OR EN EC. Na-ahaja se nekje v La Salle, 111.' Prosim cenjene rojake, če kdo ve z;i nje naslov, da ga mi javi,' ali naj se pa sama oglasi. — Anton Prašnek. Box 39. Franklin. Kansas. Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA SITAR. Poročati mu imam jako važne stvari, zato ga prosim, da se mi javi. — Louis Crbanč. Box 90. Thorpe, W. Va. (16-18—3) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Illinois, Indiana in Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO FEZDU, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino ca "Glas Naroda" in i* davati pravoveljavna potrdila ti ga rojakom toplo priporočam*. Sedaj je v Chicago, IU. S spoštovanjem Upravniitvo Gtiaa Naroda. h pravdam »o najnlljlfc —nafc. a «tte hIm la autMlJlTo. V popravo hm-■Iflro vsakdo poiU«, k« ms «• Bu t« M feakaj ▼ *a» poaiu ln Mtej v m> a laatnan loaa. v popravek t—— kajak« kakor ■?* ing* kanaaatk* r ratuaa po atlk kajtoftea U* aa htova tna —aaHafll rprUMl JOHN WEN2IL, 1017 A. O. Ct„ Cleveland. Ohio OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja DRUGI IN TRETJI ZVEZEK IMENIKA padlih, ranjenih in vjetih naših vojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na tretje zborno poveljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spod-nje-štajerskega, . spodn je-koroške-ga, tržaškega L t. d. pešpolka; naših lovskih bataljonov, dragonske-ga in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen. Vkupno je do zdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjotih je navedeno, kje se nahajajo v vjetnišništvu a pri nekarerih padlih naveden je celo grob, kjer so pokopani. Cena za 2. in 3. zvezek je .'i.1 centov, za vse tri do zdaj iz>ie zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo HO centov. Naročila in denar jtošljite na: FELIX M. DOLINA K 45 Vesey St„ Dep. n, New York. Kdo želi razprodajati imenike, naj pi.se j»o r»ogoje. mCKERJEV' BR1NJEVEC jc najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena za "BItINJEVEC" je: 6 steklenic $ 0.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi čisti domači TROPIN J EVEC ln SLIVO V-KA kuhana v naši lastni distileriji. Naše cene so sledeče: Tropinjevec per gal. $2.30, $2.75 in $3.00 Klovovitz i**r gal.................$2.75—$.'{.00 Tropinjevec zalioj .................... $ 9.00 Slivovitz zaboj ...................... SIM.OO 14Cti" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00 Rudeča Ohio vina per gal.....55c., COc., 65e. Cata\*. lia in Delaware ]»er gal.......7uc.—SO«*. /.a ."1 in 10 gal. jHisodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja nur<»čila je stxi zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pij ale jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0 NARAVNA VINA 12 najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling- 10 gal. $6.50. 27 do 28 gal. $13.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zint'andcl 27 do 28 galon $14, 50 gal on $25. Lansko bela vino 27 do 28 gal on $11, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.r,0, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 41 ^ gal. $12, 10 gal. pa $25. fYi omenjenih eenah je vsW tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKSE, Box 161, St. Helena, Oni. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej nI nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $17.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt»Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. iv to' Pazite na ničvredne pona* redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel ler zAnchor var stveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. RICBTER & CO. 74-mw tUm Ymk, R. T. Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN cigarete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teh.velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovolj-nost. "Standard Amerike" Pošljite HASSAN kupone na poljubnega spodaj označenih naslovov ali jih pa pošljite na THE AMERICAN TOBACCO CO., Pre« .a Dept., 490 Brrne Street, New York, N. T. ZASTONJ lO HASSAN kuponov NEW YORK NEW YORK CITY D. Gotteaman. 494 Lenox Ave. L. Silverman. 681 Morris Ave. M. A It man. 19H2 Second Ave. M. Sirkin. 1730 WashinKton Ave. A. Gittelston, 158!) Third Ave. Benj. Black. 3061 Third Ave. Simon Sirec. 1413 Ave. A J. M. Loughman. 679 Second Ave. M. Lipkowitz. 24 Madison St. Louia Offner. 64 E. 110th St. H. Geiler, 447 Eaat Houston St. M. Green. 226 East Ninth St. F. Cart se los. 9lJ Cherry St. L. Mendelsohn. 1712 First Ave. G. Brinberv. 2527J Eighth Ave. I. Gluck. 616 Eleventh Ave. 1. L«ft:n. 1785 Amsterdam Ave. D. Puretz. 3650 Broadway G. Daniels. 2046 First Ave. N. Lubitz. 2292 Eighth Ave. B. Becker. 292 Rivington St. M. FUtoff. 170 Spring St. L. Lewi,. 499 Hudson St. Laon BHU 174 at-nue C J«mss Stio, 179 Seventh Ave. Ka^inowitz Bros.. 3?g Eaat 14th St. Sa-nuel Kaplan. 93 East 116th St. L- Knohlack. 352 East 8lst St. wasyl Tizis. 61C East Fifth St. M. Fenste 154 Ludlow St. I. Silveimm. 67 East 4th St. laidor Ginsberg. 493 Claremont Ave. David Weiaenthal. 126 East 7th St. S. Bsrieaon, 186 Clinton St. A. H an del man. 313 E. 14th St. B. M. Brotnberf* 1.19*» Prospect Ave. M. ZalUberf, D& Eaat 138th St. Louis Steinberg. 726 East 6th St. Adolph Klein. 12H Second Ave. Rfdnon Bros.. 29 Whitehall St. Harry Grants. 2309 Bathjpue Ave. Joseph Liess. 1431 Second Ave. M. J. Broff. 244 Second St. Gub. Kracker. 500 West 42nd St. I. Hatoff, 38» Willis Ave. BROOKLYN M. Schulman. 186 Lee Ave. Louis Freed. 22 Humboldt St. S. Levinson. 493 Broadway Ph. Federman. 261 Kent Ave. D. Sitzer. 233 Bedford Ave. M. Wiskind. 1909 Broodway D. Kirnmayer. 931 De Kalb Awe. N. Roman. 110 Thatford Ave. M. Grossman. 154 Flatbush Ave. L. Jacobson, 4514 Third Ave. B. Kronheim. 4406 New Utrecht Avs. S. S bar, 13 Greenpoint Ave. A. Gunty, 1751 St. Johns Place M. Goldberg. 52K Marcv Ave. J. Gulkis, 1550 Myrtle Ave. M. Levitt. 726 Rockaway Ave. S. Pazen. 251 Summer Ave. H. Levin. 472 Gravesend Ave. F. Seidet. 54 New York Ave. I. and s. Levin. 1496 Fulton St. L. Friedman. 37-43 Liberty Ave. Samuel Shulman, 159 Myrtle Ave. Chas. Bel ten, 248 Roeblin* St. Max Freitwirth. 1084 Manhattan Ave. Harris Miller. 1630 Pitkin Ave. Kosie Kudlick. 522 Sutter Ave. Hurry An teli. 370 Bradford Ave. Leo. Raskin. 88 Monticello Ave. STATEN ISLAND TOTTENSVILLE J. Getzlowitz. i36 Mai n St (Izrežite ta kupon.) Izrežitf. Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO.. Premium Dept. 490 Broome St., New York. N. Y. Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915. NEW JERSEY HOBOKEN Morris Fisher. 30H First St. W. W. Schuetze, 230 River St. Geo. Antonowsky. 155 Fourteenth St. JERSEY CITY L. Schlein. 580 Newark Ave. David Blatt, 158 Pavonia Ave. A. Schlein. 349 Central Ave. A. J. Manheimer, 123 Brunswick Ave. A. Faiben. S57 Palisa le Ave. K. Zeitlin. 249 Jsekson Ave. J. Be rman, 313 Johnston Ave. Benj. H. Schinel. 464 Westside Ave. Louis Ziskind. 349 Grove St. Nathan Wicker. SB Montgomery St. NEWARK A. Goadifs. 273 15th Ave! H. Goldstein, 40 Market St. J. G. Gold. 21« Court St. R. Janofsky. 230 Broome St. A. Lyons. 316 Market St. A. Carr. 640 Markot St. Louis Korland. 621 Springfield Ave. S. Korfin. 161 Broome St. I>. Martorana. 587 East Kerry St. H. Goodman. 243 Bank St. M. Zip-kin. 386 Warren St. L. Waseerman. 94 16th Ave. R- Fine, 196 Springfield Ave. r.i.v-s N vROr/A, lis. MARCA. i MlfS Podoba izza mladosti. Mih, znankah in vrstnicah pribolj-Lla pijan zunaj pred hišo na kakor bi bilo včeraj in pa, da^ škov tudi brez prošnje. Marsikdo košeni mrvi. Minka se je ob o- aa njena mati ► I. Zahredovi Minki je komaj vzklila prva zavednost, pa ji je bil o žr znano, da je lepša od drugih. S«- tisto pomlad prej nego je namerila prvo stopnjo v domačo bolo. je poznala več tovarišie, ki so ji zavidale njeno lepoto in ji zato kakor v nameček očitale., tla je itfzijanka. Neko pomladno jutro, — kako bi ne pomnila krasote tega jutra? — je spremljala očeta in mater, Vprežeiia v >amotež voziček z rezijausko kramo po klancu proti bližnji vasi. Voz ni bil malo naloži n in sredi klanca je bilo treba počivati. Pod evetečim kostanjem v senci poleg ceste je sedel mlad mož, z valovito črno brado. Prav tako črno kakor kodri ob čel u Zabredove Minke. Ni ga vidr-la nikdar prej in nikdar več poslej. Tudi take brade ni več videla. Najrajša bi bila takoj ostala pri njem in se /utopila v njvgovo modro, ljubeznjivo oko in prijazno lice ter ga vprašala — kaj je jedel danes zjutraj. da gleda tako veselo. Toda oče j.- kmalu zadel zanjko zopet na ramo. pokimal materi: eh! in voziček >e je pomikal dalje. *"Ej. čujte, čujte. Zabreda T* zaklič« tujec v lovski opravi izpod kostanja za odhajajočim Kezija-nom, lepo hčerko imate, ej!" Temu >>•• ni Minka čudila nimalo marveč j.- čakala, da jo ta j pri jazu i in lepi mož vzame ^ seboj (Jotovo ima doma lepo liišo, «;o-sposke sobe. gospo in gosposke lepo oblečene otroke. Tam bi j bilo bolje nego doma pri starših kjer preži od povsod nanjo beda sovraštvo, jeza. klet vina in neza dovoljnost. celo očetu in mater je največkrat na poti. Kaj šel« sosedom ? Ko bi jo tujec maral s seboj, line. gledala več doma tistih neiz mernili kupov cunj. kosti, lonče ne posode, črepinj in prerazno vrstne .šare. kjer gnezdijo podga ne in miši. Te misli so ji hipoma vzrojile v mladi glavici, in ko je tujec 'vnovič zaklical: "Ej, Zabreda!" je pričakovala Zagotovo, da bo vprašal zanjo.- toda nič takšnega. Ta s»* bo lehko možila. vam povem. Zabreda!" pristavi tujec in nekam porogljivo zategne ust nice. Tudi Zabredi se je zdela od več ta opazka, pa je pljunil \ stran in molče vlekel voziček Minka ie še ostala na prejšnjem mestu in motrila, kako prijazne jo pogleduje tujec i/pod košatih trepalnic. Skoro sram je je bilo ko je čutila, da ji sili kri v lice Čemu bi se ga bala? Tudi ma terinega odgovora tujemu gospodu ni utegnila premišljevati. Ma ti je namreč odvrnila: "Ko b imela .Minka vašo doto. gospod bi se laže. nego s tako lepoto.'* "Um!" potegne mož z doto skozi nos. vstane — kako je bi' visok in vitek — vzame puško in odide s ceste preko travnikov pod goro. Deklici je bilo zelo žal. tla se ni hotel njen oče dlje po-muditi s prijaznim tujcem; morda bi m< ž.i vendar še kdaj srečal i i i bi jo pozneje vzel s se boj. Toda mož je odkorakal po svo jem poiu mirno, dostojanstveno Minki se je zdelo, da je tudi ne koliko užaljen. Zabredov voziček je. pa počasi škripal po klancu navzgor. Nič hitreje se ni pnmi kal niti potem, ko j,. oče dokli cal Minko. da bi prišla potiska; odzadaj. Nič ni pomagala njeni* trditev, a da potiska dobro in vst rajno. Kolnce je prijazno gledalo z ve drega neha. po drevju so prepevali krilati pevci, v travi se je o-glašal čriček, in v gozdu je kukala kukavica. Narava je dihala mlado življenje, polno cvetja, veselja in zabave. Na vrhu klanca se je ustavil voziček in Minka je morala nazaj domov, da počaka pri sosedo vili pet ali šest dni. Prej se nam reč ne vrneta oče in mati s kup čije — pijana in preklinjajoča ali pa sestradana in hleda. onemogla. glada, izdelana in brez novčič« v žepu. brez krame in vozička, ko jima je vse pobrala — zla sreča. V takšnih trenotkih se je začenjalo novo življenje z novim stradanjem, kruto, dosledno in z vso mtrogostjo. Niti Minki, lastnemu otroku, nista dovolila drugega, nego nam sok dvakrat na dan. A izpreinenili so se časi staršem in Minki. Deklica je imela nedolžne oči, angelski obrazek in črne la*e. sladek jezik in ljubez-pogled. Ko je nekoliko dorasla, si je mala pridobiti pr* sose- bi morda zagodrnjal, vpričo druge deklice, toda Minkina nedolž-na lepota mu je zaprla sapo. Kdo s«- ne klanja lepoti? Začela je hodit i v šolo. Slelirui dan se je širil kroK njenih znank iu znancev, da — tudi znancev. Spoznala je učitelja v sosednji vasi, duhovnika, štacunarja, kamor je hodila po svinčnike in bonhončke; spoznala je papane in mame najprej vseh otrok iz boljših hiš. pozneje pa tudi očete in matere kmetiških paglavcev, ki so jo dražili kar naravnost, da je Rezijanka — ciganka. Cešče pa se je sedaj spominjala onega obraza s klanca tam nad rojstno hišo. Zdelo se ji je, da j«1 za njo povsod, in da ga mora zares še nekje srečati na svetu. I'-pala je. da jo reši samo ta obraz vseh nadlog in težav. Ko je odrasla woli. se je družila samo s svojimi prijateljicami, ie šalila z zaupnimi, dobrosrčnimi mladeniči, ki je niso nikdar zmerjali s pritepenko ali celo Re-zijanko — ciganko. Pomagala je staršem doma, potiskala voziček za njimi po svetu, se učila šivanja. pletla nogavice, kvačkala 111 vezi a. plela na vrtu iu pomagala sosedom na polju. Za zimo je nakupila, krasnih veznih vzorcev v Trstu in izdelovala b*pe vezenine, ki se jim je čudil vsak, kdor jih je videl. Spoznala je po svetu mnogo tujih ljudi, mnogo slove-•ih oseb, a tujca na klafteu kakor nekdaj ni mogla pozabiti. Njegove lepe oči. zapeljive besede, ki jih je prav ume vala šele sedaj, n valovita črna brada je bila za-•rtana globoko, globoko v njenem srcu. Vselej, ko je čula laskave be-oslednja lastnost brhkega mladeniča. Njene oči bi se najrajše mudile samo na njegovi postavi in njegov glas bi poslušala, ko bi križev pot v cerkvi začeli tudi •itirikrat od kraja. Krasen zares je bil njegov pogled, prav takšen kot onega tujca v kostanjevi šumi: le škoda, da ni imel tudi tako mogočne črne brade. Nekaj časa -e je tolažila Minka s tem. da si io mladi učitelj še lehko zaredi. na bo vse dobro. V duhu je pripravila med prvimi nasvet, ko bo trovoril ž njo in ji razkril svoje srčne tajnosti, da mora pustiti Srado. Toda učitelj se je vedno ►ril vsako nedeljo in Minki se ni približal niti na sto korakov. To se ji je zdelo vendar čudno: saj ji je namenjeno, da ho nekoč gospodinjila v lepih gosposkih dvorih. Ali ni prav zaradi tega odklonila že marsikatere ponudbe? Pa ta učitelj se dela, kakor da je ne vidi. Kdo pa misli da je? fte brada mu ni zrastla. Neki večer je ležal oce Zabre- tireeosburg, Pa. ___njena mati tako dobro- pom- p*]£ie. gnjišču pogovarjala z materjo o jni tujca in tisto pomladnje jutro) Irwin. Pa. la akaliea brezskrbnih mladostnih letih in kot ona sama. Mati se ni sporni- fcr. mladostnih sanjah. Saj je najraj- Jnjala ničesar. Hčerko je to užali ša razmišljala s;uno o tem in o |0. da bi se bila razjokala, ničemur drusrein si ni toliko beli-j -Ka košati tepki je ubiral čuk la mlade glavice. Zaupno se to- sv0j„ dolgočasno pesem, v so>ed rej stisne tudi danes k materi in vpraša: "Kdo je bil tisti tujec z lepo črno brado? Ono leto smo «r:t videli tamle ffori na klancu pcd.^^V ]■' ta ill Oil i glas. kostanjem v senci." Zdelo se j': (Dalje prihodnjič) Frank Dem- Pft.: Frank Oahiraja. Pa. to okolira: Prank Gottllcber. ... , , Meadow Lands, Pa.: Georg Schult* svojo dolgočasno pesem, v sosed-I Mooo Ruu. in ,*„,irm: rr.nt nji vasi so vriskali vasujoči fan- Maček. t je. Minka je celo razločevala. I Pittsburgh. pa.: Ignacij Podvasntk Ignaz Magister. Z Jak^e In U. B- Ja SLUŽBO IŠČE Slovenec, samec, star 2^1 let, za poučevanje go«lbe. Pisma pošljite na naslov: L. Masle, 115 E. 31. St., Lorain, Ohio. (17-20—3) Iščem IVANA SAMSA radi dru- koblch. Unity Sta^ Pa.: Joseph SkerlJ Steelton, Pa.: Anton M. PaplC. j West Newton, Pa. in okoUea: Josip št vene zadeve. ('e kdo izmed Jovan. rojakov ve za njegov naslov,1 Willock, Pa.: Frank Seme In Joseph naj ga -javi. ali naj se pa sam Peternel. oglasi društvenemu tajniku: J*1* Ctah: Ant1. Trunk Je dobiti poštnine prosto za 92.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako priličns. Založnik je imel veliko Btrofikov in se mn nikakor ■ (splačala, zato je cena savana, da se vsaj deloma ookrl-jejo velik! stroški. Dobiti je frii Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York, N T NA&I ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče i*>sle: Jenny Land, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Franeiseo, Cat: Jakob l^>vSin. Denver, Colo.: Jubn Deltevc in A. J. Terbovc. Leadvilie. Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M Rojtz, Frank Janesh in John Germ. Salida, Colo, in okolica: IxraLs Cost ell o (The Bank Saloon). Walaenburg, Colo.: Ant. Safticb In Frank Biatuik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rodman. Aurora, I1L: Jernej B. Verbič. IC13 Aurora Ave. Oglesby, 111.: Math. Hribernlk. Depne. DL: Dan. Badovinac. Chiraeo. I1L: Frank Jurjovee La Salle, 11L: Mat. Komp. Joliet, i1l: Frank Ijiurlch, John Zaletel In Frank Bambieh. Mineral. Kans.: John Stale. Waokesan, I1L: Frank Petkovftek In Math. Ogrin. So. Chiearo, I1L: Frank Černe tn Rudolf Požek. Springfield, DL: Matija BarborlC. Frontenae, Kans, in okolica: Frank Kerne. Mulbery, Kans. in okolica: Martin Kos. Cafanset, Mich, fat okolica: Pavel Shalt* In M. F. Kobe. Detroit, Mich, in skolica: Joseph Glaa&C. Maniatiqoe. Mich. In okolica: B Kotzian. So. Kance, Mich. In okolica: M. D. LlkofU. Josip Chisholm, Minn.: K. Zgone, Jakob Petrieb in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Sbarabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan GouSe, M. I,. Kapseli, J«»s. J. Pe^liel in Lonis M. Perušek. Eveleth, Min.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PoaSe. Nssbwauk. Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb. St. Louis, Mo.: Mike Ontlirlan. Aldridze, Mont.: (Jregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urleta, 3409 N. 5th Ave. Brooklyn, N. Y.: Alojzij ČeSarek In Leo Štrukelj. Little Falls. N. ¥.: Frank Oregorka. Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J. MarlnCiC, Ctaas. Karliuger in Jakob Reanik. Barberton, O. in okolica: Alois Bala nt. Bridgeport, O.: Frank Hoeevar. Coll in wood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kum-Se 1733 E. 33. St Youngs t on, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Fa. In oklica: M. Kla-rlch. Bessemer, Pa.: Louts Hribar. Braddock. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleter9ek. Sardine. Pa. in skolica: John Ker-SSnik. Cotifisugb. Pa.: Ivan Pajk. Claridje, Pa.: Anton Jerlns. Canonsburj, Pa.: John Koklieb. Brsochton. Pa. in okolica: A Darraeh, Pa.: Drsgutln SlavUL Export, Pa. hi okolica: Jobn Prostor, rsrast City, Pa.: Karl Zalar in Ft. Samo pri meni wm dob* patentirana la garantirana al«de£a zdravila: za raat in proti •padanja £«n«kih in moških las. kakor tudi za raat maikfh brk in brade: za revmalizem koatibotj ali trganj. ▼ nogah, rokah tn križu, za rane. opekline, bula. ture in kraate i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila bes uipeha. garantiram $500. Pišite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 6 dolarjev za ▼ takega ki jo prebere. Poiljit« 6 can tov ▼ Markah, nakar van poaljam Koledar in k nji tieo. JACOB WAHČIČ, 1—2 E. S4th St, Cleveland. Ohio. Za en dolar dobite dnevnik "Glas Narode" ■KOZI iTDtl MMMX0M. "Glas Naroda" izhaja ▼ iestih dneh na 30 straneh. V njem naj dete Taineje vesti vsakega dne, vesti is stare domovine in sani-mira povesti. ▼se osobje Usta je orfanisbraae r strokovno aUc Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thi Bureau of Industries and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropa ni ali s katerimi se je slabo rav nalo. Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, tr govcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natnrali-zaeijskih zadevah: ksko postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mesto New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od d. ure zjutraj do 5. popoldne in ▼ sredo zvečer od 8. do 10. ure. TISKARNA "GLAS NARODA" izvriuje vsakovrstne tiskovine po nizkih eenmlL Ms skisao. Izrrisjc prevode f drtge pdkt, Unijsko orfsnlriranaj Poaebsost se draftreaa pravila, ekrsftsks/psalsfi, csafld iti Vsa naročila pošljite aa? Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav iifpa kolonij-skih poses te? vseh yelesiL Obsega XI raznih zemljevidov.; na 20tih straneh in vsaka Btran je 10i pri 131 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obtega^davet rasnih ~ zemljevidov ■a 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centovj Vsllsemljevidi^sojnarejeni v raznih barvah, da se vsak labko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povBod tudi^označen obeegfpovršine, katero" zavzemajoSposamezne države. Pošljite 25c. aliSpa 16c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo ?zaželjeni atlas; Pri več j ess odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y UMie Generale Tiaosaiiaonque - -s (Francoska parobrodna družba.) * Dlnktni irli do Havre, Pariza, Švica, loomosta lo LlibOaoo Faitml paraikt sat oaiavov "lA&OXaAW iiMnlilhU Ukaco", "Ls TmnSmr, "tochasikesi" b Mffisgsr«w Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YOR& corner Pearl Ohesebrongk BnUdinf. ^oitnl parnfld odplnjejo vedno ob sredah is pristanlH* BkavDka »T. *. B. ® ® NAJBOLJŠA «> ® SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Ceaa v platas vezs^$1.00. Kojski ▼ Oevdaai, 0. Ms isto v psMnd Vr. Sakssr, 1604 St Oair Avs^ N. K, ___________ ____ ___