/ v raječ 5 D' IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DJN 5, ZAQ6TALE ŠTEVILKE DVOJNO CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POLLETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DO PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOST1 ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. Obnovljena izdaja leto II. štev 84. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Nad 57.000 Tržačanov je že glasovalo za mir. Je med temi tudi Tvoj glas? Če še ni, podpiši takoj! TRST SOBOTA, 29. JULIJA 1950. Cena 15 lir siti- li. USSO- SIAMO TANTO 3‘lil CIVILI irite1' bil»1 os- po padcu fašizma poieg okupacijskih oblasti in 11.3» >z, lini111 mal* ,0 slo- jrtik? .af1 ■nat* alk6 M»" asDa: s 'kako presenečenje ne predstav-, Za nas dejstvo, ua obstajajo na Jkskem ozermju ljudje, ki v .ei6 letu >Sk,h [)«n Sevajo in izvajajo raznarodoval-Politiku, proti Slovencem. Med „ ka zahtevamo ukinitev krivič-fašističnih zakonov, ki kršijo ovne človečanske pravice, ko I '»varno, da se razveljavi ukaz . ■ 163 ter da predseanik cone klice svoje krivično pismo, ko tevamo da se uvede zakonodaja, KRINKA O "POMOČI.. JUŽNI KOREJI JE PADLA Ameriški napadalci uvedli v zaledju najhujši leror Preko '/4 Južne Koreje osvobojene - Potek operacij - Zločinski ukrepi Mac Arthurja (proti Korejcem bodo izvali še bolj ogorčeno partizansko borbo jamčila enakopravnost Slo- Cev, se v pomoč oblasti dvigajo ^ elementi, ki se sicer nazivaju beane in demokrate, a istočasno ‘kfijo m teptajo jezikovno ena M arte' sKi» r£>vnost Slovencev. Ti «deinokra- i-.Se Pač ne zavedajo, da narod, ki , rtriiop nimìHp sam ni svo druge narode, neri- od»e Slak . «* tise11 cstt’ n. Jkkajšnji elementi, ki podpirajo Animacijsko politiko proti Slo-k6®®1, ne ščitijo interese lastnega temveč le interese okupa-. kih oblasti in anglo-ameriškega 'kCtlalizma. To borbo proti tep- osnovnih človeških pravic, za 18.4» ;ur»‘ 3eet- Si. '®a'nje narodnostne enakoprav- l ki jo vodimo mi Slovenci .^toio z naprednimi Italijani pod v»ni Komunistične partije, na- d»6, al»6 , n* 0’ i1& ivft-(lC*a as* vil» gospod De Castro politično spe- ngi g »a e»-1' |00* Il4 (Jcijo za pridobivanje novih pri-, ev' Tako pojmovanje dokazuje ivniegovo popolno nepoznavanje lenosti in politične zrelosti na-JUdskih množic. C» • gospod De Castro tako ob-, hv za lasten jezik, česar md vja nihče ne očita, najmanj pa hlovenci, zakaj se tako čudi, če 7 mi demokratični Slovenci bo-k Za jezikovne, ekonomske in /'ide pravice svojega naroda, t» ebno %ku v«riš je podčrtati, da je na s predsednikom cone naš Dušan Lovriha, župan do ljudstvo, kar čuti delovno ljud- ^ke občine, izrazil le to, kar čuti $.......... , ^domeni, da ne pozna soživeče v kiesta in dežele, kar čuti vsaka il^hia mati in oče, kar čuti nas slovenski rod. Ce kdo ne poj- ^--uvenskega naroda, pomeni, da i^® stikov in ne pozna želje širo-e.hhisti delovnega ljudstva slo e odnosno italijanske narod g. De Castro in njemu po-1 dementi mnenja, da se «ubogi % imenuje, dočim slovenski d»1’ ev»' 0» 3.15 >0» itil‘ piH’ oi>' \ JrStu srečamo še take Italijane, itj ® draži slovenska govorica, do- enski kmet» — kot nas pomilo- živelj zanj sploh ne obstaja ko se sme čutiti prizadetega, krivični zakoni, ki, teptajo i,gustile pravice ter sramotijo čustva Slovencev. Toda na-* , etie niso več podložniki go-spo- so bili pred sto leti. V bor- °ti izkoriščevalcem in zatiral- .ST kmečko ljudstvo ni pribori-», rda toliko pravic, pač pa tem l(či, 1,1 narodno zavest N. in politično ^J^ditvijo, da predstavljamo le 1 ali osmi del prebivalstva, sku-t|j Patentirani šovinist dokazati, * , veči Slovenci nimamo pravi htevati, kar nam je priznano %nirovili pogodbi in kar smo si Itj/ili v dolgoletni borbi proti la-‘ nitn in nacističnim zatiralcem 'iJ.^de na to, da njegovi «stati Podatki obstajajo le v po-t j. n željah italijanskih šovinistov iv je tretina prebivalcev cone A Cev’ ne mislimo obravnavati !i(jSanja narodnih pravic z vidika S ,lke. Človečanske pravice nam-k odvisne od velikosti naro- ^dor noče zapasti v nacionali- \‘‘‘ Podpihovati šovinizma, kdoi k -delati krivice drugim narodom % r‘2nal narodno enakopravnosi L.veiikemu kot malemu narodu *47 bi opomnili, da za časa vo % kampanje predstavnikom prav cuoia v mivwin jji a v /Pijanskih šovinističnih strank Pretekli teden je bil porazen za ameriške čete na Koreji. Ze v prejšnji številki smo javili padec Taejona. Mesto in okolico je branila 24. ameriška divizija, ki je že pri obrambi reke Kum doživela porazne izgube (preko 2500 mož). Pod Taejonom pa je bila ta divizija obkoljena in popolnoma uničena. K uničujočemu porazu je odločilno doprinesla vstaja prebivalstva v mestu, ki je iz vsakega kotička streljalo na osovražene napadalce. Po poročilu glavnega stana ljudske vojske so utrpele ameriške čete pod Taejonom naslednje izgube: mrtvih 2500 vojakov, zajetih 500 vojakov, preko 400 avtomobilov, 277 tankov, 65 minometov, 333 topov in veliko količino pušk in strojnic ter vojaškega materiala. V bitki pod Taejonom je bil tudi obkoljen tretji vrhovni poveljnik ameriških čet na Koreji, general Dean, o katerem od tedaj ni več ne duha ne sluha. Dejstvo, da je bil tretji vrhovni poveljnik ameriških čet v Koreji zajet oziroma ubit med obkoljenimi ameriškimi četami dokazuje, da ameriška vrhovna komanda nima več nobenega pregleda o stanju na frontah. Brodolom ameriških napadalcev pod Taejonom je razkril popolnoma levi ameriški bok. Skozi to odprtino v fronti so se vsule severnokorejske divizije proti jugu, zasedle mesta Chonju, Kwangju in važno križi-ščče Namwon ter dosegle južno o-balo Koreje in osvobodile pristanišči Mokpo in Haenam in važno križišče Sunchon. Glavnina ter napredujočih severnokorejskih čet je nato zaokrenila za 90 stopinj proti za-padu in vpadla v nezaščiteni levi ameriški bok. Tfe čete se nahajajo na pol poti med Vzhodno in zahodno obalo in le 100 km od glavnega ameriškega pristanišča v Koreji, Fusa-na (oz. Pusaaa). Do sedaj so mogli Američani premestiti na ta odsek le slabše oddelke, ki so dali le malo odpora. Vendar je potreben severnokorejskim četam na tem odseku po več sto kilometrskem pohodu tudi krajši oddih in tega vidimo prav v zadnjih dveh dneh. Na osrednjem delu fronte v Koreji so čete ljudske armade napredovale za nadaljnjih 50 km, zavzele mesto Yongdong (ki ga ne smemo zamenjati z istoimenskim pristaniščem na zahodni obali) in se približujejo važnima križiščema Kum-chon in Taegu. Na vzhodni obali je stopila v akcijo toliko opevana 1. oklopna ameriška divizija. Po uničujočem bom-bardinanju pristanišča Yongdong so se ljudske čete umaknile same iz mesta in dva ameriška bataljona (med njimi črnci) sta vkorakala med ruševine. To pa je bila spretno nastavljena past. Cez noč so se severnokorejske čete vrnile s hribov, sjdeniie obroč in uničile oba ameriška bataljona. Tudi v preteklem tednu so se nadaljevala uničujoča ameriška bom- bardiranja civilnega prebivalstva. Tako je bilo od mornarice uničen i že omenjeno pristanišče Yongdong in poročilo Mac Arthurja se hvali celo, da je bilo mesto brez ozira na vojaške cilje popolnoma izenačeno z zemljo. Vsako ameriško čvekanje o «pomoči» Južni Koreji nima več torej nobenega smisla in je očitno, da gre za napadalce in zaklete sovražnike ljudstva Koreje sploh. Celo klerofa.šistični «GIORNALE DI TRIESTE» je obstal pred brutalnostjo Američanov in se sprašuje, če ne čaka tudi morda še nas taka usoda: «Za osvoboditev ob zvoku atomskih bomb se zahvaljujemo; to nam ni potrebno. Preživeti hočemo mi, naša dežela, naše stvari, bogastva ...» — Tako piše «Giornale di Trieste». V preteklem tednu je izginila tudi poslednja krinka o «pomoči» Južni Koreji s tem, da je Mac Arthur proglasil posebne policijske u-krepe prav proti prebivalstvu Južne Koreje. To so ukrepi krvavih valptov, najhujših lastnikov sužnjev, ki so daleko presegli naciste in japonske okupatorje. Mac Arthur prepoveduje med drugim vsako premikanje beguncev (iz frontnih področij) iz severa proti jugu. Nadalje bodo zaprte vse šole in trgovine in ljudje bodo mogli na ulico samo 2 uri na dan. Celo kmetje ne bodo smeli na njive, čeprav so v tem letnem času velika dela na riževih poljih. S tem je ameriška komanda dejansko priznala, da prebivalstvo ne gleda na Američane kot osvoboditelje nego kot najhujše tlačitelje. Celo japonski vojaški opazovalci so morali priznati, da v svojih ukrepih proti ljudstvu Koreje niso prišli niti Japonci tako daleč. Malik bo predsedoval Varnostnemu svetu Sovjetska zveza se vrača v OZN, da prepreči vojne pustolovščine ameriških imperialistov Atlantska konferenca v Londonu pripravlja splošno oborožitev za tretjo vojno Blazna oboroževalna tekma Amerike in njenih pajdašev Jugoslavija je v vojnih pripravah na prvem mestu - Tudi Franco Utrjuje mejo na Pirenejih - Vlada ZDA pripravlja "Super-PAM,, za oborožitev Zahoda Ameriški imperialisti izkoriščajo sedanje napeto stanje v svetu za to da bi potegnili za seboj v oboroževalno tekmovanje tudi svoje zaveznike v svetu. Z vsemi sredstvi jim prikazujejo, da je vojna neizogibna; pri tem se kajpak poslužujejo tudi moralnega in materialnega pritiska. Ameriška intervencija na Koreji jim je dobrodošel izgovor. s katerim skušajo mobilizirati tudi vse podložne države. Na tak način so «prepričali» kolonialne vlade Turčije, Kube in Tai-landa (Siama), da so se končno odločile poslati nekaj bataljonov topovske hrane. Temu pritisku so podlegle tudi vlade Velike Britanije, Avstralije in Nove Zelandije, ki so prav tako obljubile svojo pomoč v vojakih. Vsa ta pomoč bo pa komaj presegla število vojakov, potrebnih za eno divizijo. Ze iz tega se vidi, da namen teh pošiljk ni toliko, izpolniti dolžnost do «armade OZN» (kot nazivajo Arne-rikanci svojo osvajalno vojaško ekspedicijo), temveč predvsem u-stvariti v svojih deželah vojno vzdušje, da bo prehod iz «policijske» ekspedicije na Koreji v pripravljajočo se svetovno vojno lažji in manj občuten. V zvezi z vojno na Koreji poroča ameriška časopisna agencija «United Press» iz dobro obveščenih krogov, da je tudi Titova vlada spremenila svoje stališče glede vojne med LR Korejo in ameriškim podrepnikom Singmanom Reejem. Pod pritiskom ZDA, ki so Zelo nejevoljne zaradi Titovega licemerskega stališča, ki ga je v Varnostnem svetu podal v imenu Titove vlade, bo sedaj klika beograjskih hlapcev preklicala to stališče, češ da je bilo le osebno Beblerjevo in ne vladno Iz tega se ponovno vidi, da je tito-fašizem le uboga lutka v rokah dolarskih imperialistov. Nov velik korak v vojno pomenja tudi londonska konferenca atlantskih držav, na kateri namestnik) razpravljajo za zaprtimi vrati o potrebi ponovne oborožitve Nemčije ter o novih žrtvah, ki jih bodo morale posamezne države prispevati za pripravo tretje vojne. ZDA so poslale svojega predstavnika Ch Spofforda z naročilom, da morajo evropske države požuriti z izpolnitvijo «obrambnih» načrtov. Da bi dal poguma finančno izčrpanim evropskim vladam, ki se branijo pre vzeti nove obveznosti za že itak prevelike vojne izdatke, je Truman 57.000TRŽAČANOV JE ŽE glasovalo proti uporabi atomske bombe Nad 300 milijonov ljudi se je že izrazilo za mir - Kolonkovec presegel 2000, Prosek pa 800 podpisov - V Gabrovcu 9o odst. za stockholmsko resolucijo danes odrekajo osnovne na Pravice, ni bilo pod častjo 1 Sc11. v slovenskem jeziku in ob da bodo branili pravice H»' 1? u1” skuša opravičiti krivice !ii ca<:em s trditvijo: «Siamo tanto k iv*li di loro». Kar se kulture SoT1 la^ko s ponosom povemo % U. kulturnemu svetu znano dej slovenski narod ne pozna Vbosti. A tisti, ki se bahajo ' i)yrJar|sko civilizacijo in kulturo kukajo Slovencem pravico do Xn,ne8a jezika, odrekajo tudi ‘ju i.6ln Italijanov, da bi se na »h, 4. Ati in pisati. Isti torej zati- svoj lastni narod. X Viriistično gonjo proti enako-'fi Pstt Slovencev gospod De Ca-■k"re» ne ščiti koristi Italijan-Poroda, temveč le interese e»ske ga ljudstva. ‘udi A> ki so v nasprotju italijanskega delovnega l'% , Pu tem ozemlju, na katerem > „.r.f narodnosti, je bratsko so- kjJPP Pogoj za socialni in go kpsk razvoj italijanskega kot ifjli ikeSa delovnega ljudstva. Po- XjX'tijanì so za slovansko-itn-Xk° bratstvo, Pred od ij^6^“ed tu živečimi narodi, ker jamči mirno ki v — pogojev za ohranitev 'sH ,_svetu. Sonja proti narodni enako je seveda predvsem na- J Po- >, paškim okupacijskim obla ,>6,i3. Prekličejo še ukaz št. 183 X86»o izključno uporabo itali t teh® jezika. Čemu naj koristi N > ,Pja proti slovenskemu je f 8i ®k°r je fašizem z napisi ^arla soltanto l’italiano» ust- Ameriških imperialističnih krogov se je polastil pravcati vojni delirij. Dan za dnem napovedujejo ameri ški listi nove "ukrepe, ki kažejo, da se je Truman odločil sprožiti nov» svetovno vojno. Vsak teden zahteva od parlamenta nove davke ter druge ukrepe, ki kažejo, da se ZDA z vso rčsnostjo pripravljajo na doi-go in drago vojno. V sredo je držav ni predsednik zopet zahteval uvedbo nadaljnjih davščin v skupnem znesku 5 milijard dolarjev. Obenem zahteva pooblastilo za izredna < -polnomočja vladi, med temi tudi taka, ki bodo neposredno zadela delavce v njihovih pravicah. Pred vsem zahteva od sindikalnih organizacij, da naj se odrečejo pravici do stavke v v-seh važnih industrijah, kakor tudi pravici, zahtevati povišanje plač, ki bi imelo inflacionisti-čen značaj. Toda tudi nasprotniki vojne ne spe. Partizani miru so spričo povečane nevarnosti nove vojne še ojačili po vsem svetu podpisno akcijo proti atomski bombi. Svetovni odbor miru je sporočil že pred dobrim tednom, da je že po nepopolnih poročilih doslej podpisalo nad tristo mi- varjal pogoje za najhujše zločine proti Slovencem, tako nam tudi gonja De Castra in njemu podobnih razodeva njihove prikrite želje, da Slovence pošljejo na novo Kalvari jo, od razpusta prosvetnih društev preko požigov do množičnega uni čevanja ljudi v taboriščih in rižarni, To pot je začrtal fašizem. Toda mi, ki smo pod njim toliko pretrpeli, bomo jačili bratstvo tu živečih narodov ter skušali pridobiti zn to tudi one, ki še ne razumejo, da pot sovraštva med narodi pelje človeštvo v novo vojno. MARIJA BERNET1C - MARINA lijonov ljudi proti atomski bombi. Med vsemi deželami stoji na pr vem mestu Sovjetska zveza, kjer je podpisalo že nad 100 milijonov dr žavljanov. Njej sledi LR Kitajska, ki je že v prvih nekaj dneh akcije dala nad 35 milijonov podpisov Sledita LR Poljska in DR Nemčija s preko 17 milijoni podpisi vsaka, Češka in Romunija sta presegli 10 milijonov. Na Madžarskem je gla sovalo že preko 7 milijonov prebi valcev proti nameram atomskih lju-dožrcev, v Bolgariji pa nad 6 milijonov miroljubnih državljanov Njim sledita Italija s približno 12 milijoni ter Francija z nad 11 milijoni podpisov, kar pomeni da je podpisalo že okrog 30 odstotkov vseh prebivalcev, čeprav se je glavna akcija komaj dobro razvila. Mnogo nižje so številke v deželah, ki so pod neprosrednim nadzorstvom ameriških imperialistov. V ZDA su prejšnji teden dosegli milijon podpisov, na Japonskem so tudi že presegli milijon kljub velikemu pritisku diktatorja Mac Arthurja proti demokratičnim silam. Edino v deželah, kot so Frankova Španija, Jugoslavija, Grčija, ki ječe pod odkrito fašistično diktaturo, je vsakršno nabiranje podpisov proti atomski bombi prepovedano j?od najstrožjimi kaznimi. Na našem ozemlju je demokrščan-ska «križarska vojna» proti stockholmski resoluciji doživela popoln polom, prav tako kot neštete provokacije ostalih agentov vojnih hujskačev. Titovsko časopisje je osramočeno utihnilo, ko je bilo razkrinkano na podli laži. Na obletnico padca fašizma je bilo v dveh urah nabranih po mestu preko 1200 podpisov. Posebno so razveseljivi uspehi podpisne akcije po raznih tovarnah in podjetjih. V podjetju «Salto» je že 97 odstotkov uslužbencev dalo svoj podpih, v tvornici «Timavo» pa 95. A tudi mestni predeli, predmestja in vasi dosegajo zelo lepe uspehe. Na Ko-lonkovcu so že prekoračili postavljeno številko 2000 podpisov, kar je že okrog 85 odst. vsega prebivalstva. V Gabrovcu so partizani miru zbrali 140 podpisov, to je 96 odst. vseh vaščanov. Na Proseku pa so te dni prekoračili število 800. Do četrtka je bilo v coni A nabranih že nad 57.000 podpisov od teh okrog 50.000 v Trstu. V tej številki še ni všteta miljska občina, kjer so šele začelii z nabiranjem in številke še niso znane. izjavil, da je pripravljen izixislo-vati od ameriškega parlamenta kredite za «Super-PAM», ki bi bili še štirikrat višji od dosedanjih kreditov PAM (kreditov za oborožitev evropskih držav, ki že danes znašajo 5 milijard dolarjev). Velik del orbžja bodo ZDa iz ten Kreditov dali izdelati zahodni Nemčiji, ki bo tako postala zopet največja orožarna Evrope, kot je bila do druge svetovne vojne. Ameriški glavni stan pa se seveda ne zadovolji samo z oboroževanjem atlantskih držav, temveč stremi za tem, da bi potegnil v vojni vrtinec tudi ostale podložne vlade, Tako je Frankova Španija po obi sku visokih ameriških oficirjev takoj začela utrjevati mejo na Pirenejih, ker so zahodni vojaški krogi prepričani, da ne bodo mogli vzdržati pritiska armad SZ in ljudskih demokracij na nobeni drugi o-brambni črti, a še za to dvomijo, Velik pritisk izvajajo tudi na italijansko vlado, ki je že sklenila povečati svojo vojsko od 170 do 250 tisoč. Obenem pa pripravlja predloge za ogromne finančne kredite za oborožitev in morebitne vojaške akcije, na katere se pripravlja z manevri na takozvani gotski črti. Pripravlja pa tudi izredne ukrepe proti «peti koloni», kakor imenuje de mokratičen pokret Italije. «Atlantsko» konferenco v malem) obsegu hoče organizirati namestnik angleškega zunanjega ministra Da-vies na svojem potovanju v Avstrijo, Italijo, Jugoslavijo in Grčijo. Zahodno časopisje pravi, da gre organizirat vojni blok južne Evrope. Od vseh držav Evrope se Jugoslavija pripravlja najbolj mrzlično na vojno. Vzdolž romunske meje gradi noč in dan utrdbe, za kar uporablja poleg voine tudi «prostovoljne» delovne brigade in ker je teh premalo, zganja iz bližnjih vasi in mest skupaj kmete in delavce, zlasti še iz državnih podjetij. Ti ljudje morajo kopati jarke in zidati vojaške objekte. Za gradnjo teh objektov zaplenijo v bližnjih skladiščih in trgovinah ves cement in betonsko železo. Istočasno dovažajo tja tanke, orožje in nove čete, večinoma KNOJ-a. Med prebivalstvom, ki je naravno zelo zaskrbljeno zaradi teh priprav, širijo alarmantne vesti o sovjetskih divizijah in tankih, da bi s tem opravičili svoje napadalne namene. Kongres E. S. Partije v Berlinu BERLIN — Kongresu Enotne socialistične partije Nemčije je poleg 4000 delegatov prisostvovalo izredno veliko delegacij bratskih Partij iz skoro vseh evropskih dežel. Partijo SZ sta zastopala tov. Suslov in Pospelov, kitajsko KP pa trije delegati. KP STO je poslala pozdravno brzojavko. Za generalnega sekretarja je bil izvoljen tov. Ulb-richt, v politbiro pa so prišli predsednik DR Nemčije Wilhelm Pieck, predsednik vlade Grotewohl in drugi. BRUXELLES — Velike in številne stavke so v vsej Belgiji zaradi povratka izdajalskega kralja Leopolda. V sredo je bila po vsej Val-loniji splošna stavka. Socialdemokrati so izstopili iz kronskega sveta. PARIZ — V pokrajini Cambrai je divjal silovit vihar, ki je ubil osem ljudi ter uničil mnogo hiš in polj. Predstavnik Sovjetske zveze v Varnostnem svetu, Malik je sporočil danes tajniku Združenih narodov Trgve Lie-u, da bo prevzel predsedstvo Varnostnega sveta tekom meseca avgusta, kot mu to po pravilih pri.oada Kot dan prihodnjega sestanka VS je Malik določil l.o avgust ob 15. uri. Obvestil je Lica. naj sporoči te sklepe ostalim članom Varnostnega sveta ter dodal, da bo dnevni red določen naknadno. Vsi člani Varnostnega sveta so bili nemudoma obveščeni o Mali-kovi odločitvi Diplomatski krogi v vseh kapitalističnih deželah so bili popolnoma presenečeni. Znano je, da Sovjetska zveza ne sodeluje več v Varnostnem svetu od 10. januarja t. 1., ko je Malik obvestil ostale delegate, da ne bo sodeloval v VS, dokler ne bo v tem Svetu zastopan predstavnik Ljudske republike Kitajske in izključen dele gat Cangkajška, ki ne predstavlja več nikogar, razen morda svojih a-meriških gospodarjev. Kaj je ozadje in kaj so posledice najnovejšega koraka Sovjetske zveze? 1. ) V sedanjem stanju, ko Sovjetska zveza ne sodeluje v Varnostnem svetu, se spreminja ta odločilni organ v oddelek ameriškega zueatnje-ga ministrstva in njegove vojnohuj skaške politike. Znano je, da so ameriški hlapci v VS podprli v celoti zločinske vojne pustolovščine ameriških imperialistov. Na ta način so poskušati monopolisti ZDA dati svoji zločinski politiki krinko «pravične» vojne v imenu Združenih narodov. Nadaljnja odsotnost Sovjetske zveze bi pod temi pogoji samo koristila krvavim načrtom Trumana in njegove druščine. Prisotnost Malika pa bo nasprotno odločilno doprinesla stvari miru in strgala vsako krinko vojnim hujskačem in preprečila nadaljnje korake k sprožitvi novega klanja 2. ) Delo Malika je še olajšano z dejstvom, da bo predsedoval Varnostnemu svetu ter bo imel tako široke pravice, ki mu dajejo možnost ne samo, da sklicuje sestanke, nego tudi da določa dnevni red in drugo. S tem, da se nahaja na predsedstvu VS bo torej Malik lahko odločilno vplival na delo tega Sveta v smislu miru in preprečitve novih vojnih pustolovščin. 3. ) S svojim povratkom v Varnostni svet je Sovjetska zveza dokazala, da ji je stvar miru najbolj pri srcu in jo predpostavlja tudi tako važnim vprašanjem kot je izključitev Cangkajškovega delegata. Stališče ZSSR je v očitnem nasprotju s stališčem, ZDA ki so storile vse, da bi privedle do novega svetovnega klanja. V pismih Nehruja Stalinu in Achesonu je bilo rečeno, da je odsotnost ZSSR od Varnostnega sveta največja ovira mirni rešitvi spora v Koreji. Nehru je predlagal, kot je znano, sprejem LR Kitajske v VS. Sovjetska zveza je to rešitev Nehruja takoj sprejela, a Amerika jo je odbila. Sedaj je ZSSR za mirno rešitev vprašanja Koreje in da prepreči zaostritev svetovnega položaja storila nadaljnji korak: vrnila se je v Varnostni svet, ne da bi bilo rešeno vprašanje LR Kitajske, da bi tako zagotovila mir v svetu. Tako je Sovjetska zveza nastopila ponovno pred vso svetovno javnostjo kot glavna oj?ora miru, ki ne štedi truda in žrtev, da bi preprečila novo svetovno klanje. Deveta obletnica ljudske vstaje v Bosni Devet let je v Četrtek potekle od dneva, ko je v gorah Bosne in Herce, govine podla prva paška proti tujemu okupatorju in domadh lašisttcnim izdajalcem. Ustaški krvoloki so v prepričanju, da so v rekah krvi zadušili svobodoljubje hrvatskega in srbskega naroda, pirovali k umišljeni zmagi fašističnega razbojntštva. Toda streli partizanov na Kozari so se pridružili onim, ki so ze tri tedne pokali po Sumadijl In Črni gori. Jugoslovanski narodi so se enotno odzvali Stalinovemu klicu ter zadeli neenak boj proti tedaj še skoro nedotaknjenemu )ašistiCnemu vojaškemu stroju. Zavedali so se, da se bore ob strani Sovjetske zveze in slavne Rdeče armade, ki ne bosta nikdar kloniti pred najveCjim sovražnikom delovnega ljudstva vsega sveta. Zavest zmage, ki jo mora konCno doseči vsaka pravična stvar, je dajala našim borcem poguma in mod, da niso klonili niti v najtežjih trenutkih. Zgodovina se ponavlja. Devet let po slavni bosansko-hercegovskl vstaji se Je drug režim narodnih izdajalcev še hujših od prvih vdinjal sovražnikon, ne le jugoslovanskih, temveC vseh svobodoljubnih narodov — ameriškemu imperializmu. Na ukaz grabežljivih tujcev se vlada fašističnih kruoiokoo V Beogradu pripravlja, da začne vojna proti Sovietski zvezi, s katere pomočjo smo se osvobodili izpod nacijaštzma in njegovih pomočnikov, ustašev, četnikov in domobrancev. Jugoslovanski narodi so spregledali vso podlost izdajstva. Prav tako kol pred devetimi leti so vstali k uporu Ne pokajo puške, toda boj proti izdajalcem je neizprosen in oznanja njihov skorajšnji konec. Do kraja razgaljeni fašistični krvoloki si hočejo rešiti svo-jo kožo, ali vsaj podaljšatt svoje ne-vredno življenje z novo vojno. Toda orožje, ki jim ga bo vsilila tolpa p rokavcev za troj proti miroljubnim narodom, bodo jugoslovanski narodi obrnili proti resničnim sovražnikom Jugoslavije — tujim imperialistom in njegovim podrepnikom — tlto/ašt-stom. LONDON — Veliki napredni pisatelj Bernard Shaw, po rodu Irec, je slavil v sredo svoj 94. rojstni dan. PO VZGLEDU SVOJEGA FIRERJA V JUGOSLAVIJI «PARTIZANSKI» MANEVRI za titovske aktiviste cone B TUDI TITOVSKI FUNKCIONARJI SO ŽE SITI FAŠISTIČNEGA "RAJA,, - VSI DELAVCI HOČEJO IZ CONE B UMAG — Zelo značilne «manevre» so imeli v sredo in četrtek v coni B. Titovski funkcionarji, bivši partizani, člani titofašističnih organizacij in vojaki so se razporedili v tri «partizanske» bataljone. Ti bataljoni so začeli istočasno «prodirati» iz Novega grada, drugi iz okolice Buj. tretji pa iz Mazurije pri Kaštelu. Razen vojakov so bili vsi v civilnih oblekah, imeli so le partizanske kape. Smer prodiranja je bil Umag. Vas, v kateri so se ustavili opoldne. jim je morala pripraviti kosilo, odn. večerjo, če so «prodrli» zvečer. Prvo noč so prespali pod nebom, dočim jih je drugi večer na cilju v Umagu čakala velika pojedina in veselica s plesom. Ljudje so bili zaradi teh nepričakovanih ta svojevrstnih manevrov vsi preplašeni. Očividno so potrebna titovskim glavarjem tudi takšna sredstva za teroriziranje prebivalstva obenem pa tako skušajo «dvigniti» moralo svojim pristašem ter jih pripraviti na vojno. S to vrsto manevrov skušajo titofaši-sti imeti v vojni pripravljenosti poleg enega milijona vojakov še vse ostale za orožje sposobne ljudi. Kot v vseh kapitalističnih deželah, tako se delavski razred in napredno delavstvo tudi v naši coni vztrajno borita proti staremu, a vedno živemu stremljenju imperialistov in deloda-talcev, da bi razbili, ločili delavsko fronto, da bi naščuvali delavca proti delavcu. Razlog za to borbo je jasen in razumljiv vsakomur. Kakor so izkoriščevalci in netilci vojne prepričani, da bodo mogli premagati delavce ter nadaljevati svojo politiko vojne in ojačenega kapitalističnega izkoriščanja s amo v primeru, če bodo delavci ločeni in nesložni, tako so tudi delavci, kmetje in vsi napredni delovni sloji te davno spoznali, da predstavlja enotnost delavskega razreda osnovni pogoj vsakega uspeha v borbi delovnega ljudstva. Na sindikalnem polju je na čelu te borbe Zveza enotnih sindikatov, ki uresničuje v sebi ne le zvezo raznih kategorij delavstva — delavcev, kmetov, uradnikov — temveč povezuje v bratski zvezi tudi dve tu živeči narodnosti, Slovence in Italijane. Zvezi ES stoje nasproti anglo-ameriška vojška uprava In domači delodajalci s svolimi pomočniki — voditelji Delavske JtVOLIKIONAfcll zbornice in poglavarji tltofašisttčnega «sindikalnega» gibanja. Ti titovski poglavarji — ki so na političnem polju izdali enotno fronto miru in socializma ter se postavili proti Sovjetski zvezi in v službo ameriškin imperialistov — so pred kratkim ustanovili takozvane «Enotne razredne stn-dikate», ki jih je — čeprav obstajajo le na papirju — VU takoj «priznala», kot so to oni sami neutegoma razglasili. Tako bi po željah Z VU in delodajalcev moralo zastopati delavstvo ne samo dve, temveč tri, štiri ali cela pet sindikalnih organizacij. Nedromno bodo prav Z VU m delodajalci poskušali vsiliti sodelovanje titofašistič-nth sindikatov pri obravnavanju sindikalnih vprašanj. V svojih pisarijah po titovskem tisku v slovenskem in italijanskem jeziku ter v čvekarijali o radio Kopru se Bortolo Petronio in njegovi pajdaši predstavljajo delavcem o ultrarevolu- ciornarni krinki. Opletajo z demago-škimi in pustolovskimi zahtevami pristnega trockističnega kova, pri tem pa ponavljajo dobro znane podlosti proti Enotnim sindikatom in proti svetovnemu sindikalnemu pokretu. • Nato se obračajo k ZVV štujemo verski čut vsakega človeka in njegovo zaupanje v božjo pravičnost, pa moramo vendar pripomniti, da to še ni dovolj. Ze pregovor pravi: «Pomagaj si in Bog ti bo pomagal!» Neštetokrat so se gotovi ljudje zanesli na «božjo pravičnost». «Toda kljub temu «božja previdnost» ni preprečila ne prve in ne druge sve- gotovo poslužila v prvi vrsti atomske bombe. To so jasno povedali razni ameriški ministri, ki so celo zahtevali že danes uporabo atomske bombe proti miroljubnemu korejskemu ljudstvu. Ako ne bi ljudstvo že v naprej obsodilo uporabe atomske bombe, bi se skupina krvoločnih vojnih zločincev sploh ne pomišljala za uporabo atomske bombe. Stotine milijonov podpisov proti atomski bombi pa br.on prisilili te krvoločneže na resno in tehtno razmišljanje, predno bi se odločili za izvedbo tega strašnega zločina. S tem, da bomo preprečili uporabo atomske bombe bomo istočasno preprečili izvedbo vsakega napadalnega načrta. Kaj bodo sforili imperialistični mogotci ko bodo uvideli, da se končno pogrezajo v brezkončen prepad Zakon o jupravi podjetij po Danes, ko je mir r svetu najbolj ogrožen, danes ko si vsak miroljuben človek želi trajnega miru in dela, se je žal za to tako skromno željo treba vztrajno in odločno boriti. Ni dovolj, da si le v srcu želimo trajnega miru, mrzimo vojno in obsojamo vojnohujskače, potrebno je, ila odločno stopimo v akcijo za uresničenje teli naših želja. Predsednik vlade /DA — Truman, je v enem izmed svojih vojnohujskaških govorov dejal: uče bo potrebno, bomo uporabili tudi atomsko bombo». To je izjava človeka, ki Plebiscit miru proti atomskemu orožju Za rešitev svojega doma. svoje družine, slnjega tivljenja, podpisu/em poziv udan v Stokholmu ter glasujem v Plebiscitu miru proti atomskemu orožju. ne čuti ničesar do svojega bližnjega, ki ne ve kaj pomeni za mater izguba lastnega otroka, kaj pomenijo žrtve v družini, on samo ve, da se kapitalizem pogreza v neskončen prepad. Da, še je čas za obrambo naših življenj, za obrambo življenj naših otrok in otrok celega sveta. S podpisom stockholmske resolucije bomo preprečili izvedbo zločinske Trumanove izjave. Za kakšne zasluge postaneš v Ameriki general Svetovni demokratični pokret je že davno razkrinkal Titovo izdajstvo kot poskus kontrarevolucionarnih sil, likvidirati pridobitve narodno osvobodilne borbe, ter s pomočjo imperialističnih in reakcionar nih sil Zahoda ponovno vzpostaviti kapitalizem. Čeprav so bili dokazi za to dokaj zgovorni, je kljub temu uspelo titofašistični propagandi, da je za nekaj časa vnesla zmedo med demokratične množice, ki niso takoj mogle verjeti da je sploh možne tako nizkotno izdajstvo nad programom, za katerega so v stotisočih padali najboljši borci iz vrst delovnega ljustva. Del teh, čeprav zelo neznaten, je morda pod vplivom propagande še danes prepričan v Titov «socializem». Toda noben greh ni tako skrit, da ne bi postal nekoč očit, pravi naš pregovor; in to velja še v posebni meri prav za izdajstvo. Kajti pot izdajalcev gre vedno nižje dokler je ne spregleda tudi slepec. Tako je moral tudi titofašizem slej ali prej pokazati svoje pravo bistvo ne le v notranji in zunanji politiki, temveč končno zavreči tudi krinko «socialistične» graditve. Prav na gospodarskem področju je titovcem do danes uspevalo slepomišiti- in zavajati mnenje ljudi češ da gre Jugoslavija kljub vsem očitkom v so cializem; kajti prav v gospodarstvu je nepoučenim najtežje presoditi, da-li gre pri posameznih ukrepih za približevanje ali oddaljevanje od navidezno postavljenega cilja — socializma. Zaradi razvijajočih se potreb družbe je marsikdaj tudi kapitalistična država prisiljena sprejeti razne ukrepe, ki izgledajo napredni in socialistični, a imajo edini namen, utrditi reakcionarno o-blast in povečati dobičke izkoriščevalcev. likvi- Douglas Mac Arthur, sedemdesetletnik, nenadzorovan diktator na Japonskem, specialist kolonialnega izkoriščanja, sedanji komandant ameriških oboroženih sil na Kore ji. To je general Douglas Mac Arthur, že iz otroških let vojaško u strojen, specialist v kolonialnem izkoriščanju in zatiranju. Ze mlad si je izbral vojaško suknjo. ti 25 letom starosti, je kot opazovalec med rusko-japonsko vojno spremljal svojega očeta na Japonsko. Svojo «specialno tehnično u-spošobljenosl» je dopolnil v Mehiki Jela 1914, ko je preoblečen v mehi-kanca vohunil v «sovražnikovih» vrstah. Bilo je v času, ko so ZDA v drugi svetovni vojni izrabile nevtralnost Mehike in z velikim razmahom izvedle intervencijo proti Mehiki, ne da bi ji napovedale vojno, pod pretvezo obrambe nekate- rih domnevnih pravic in svobode, ki pa je šla dejansko v korist a-meriškim trustom petroleju. V svoji vojaški karieri je naglo napredoval in se povzpel do čina generala. Na kakšen način je to dosegel, pa bomo videli iz njegovega življenjepisa, ki ga le v kratkem podajamo: Leta 1933 ga je Herbert Hoover, takratni predsednik ZDA in najbolj zagrizeni sovražnik Sovjetske zveze imenoval za vrhovnega poveljnika Glavnega stana ameriške vojske. Leto 1930, je bilo leto najhujše gospodarske krize, nad 14 milijone j brezposelnih je bilo v državi. Kopanje in banditizem se je vedno bolj širilo. V ma.’cu leta 1932 je bilo v delavnicah Forda v Detroitu ubitih in ranjenih večje število delavcev. V ju-niju-juliju istega leta so se začeli Izvleček iz članka Gaborja Petra, člana Delavske partije Madžarske Tito-Rankovičev Gestapo V letu 1946. je bila OZNA reorganizirana in nadomeščeno z UDBo (Urea državne bezbednosti). UDBa je centralizirana organizacija, katere vodstvo se nahaja o Beogradu. Vod njenim vod stvom se nahaja policija, mejne straže in razni oddelki policije z najrazličnejšim sestavom in nalogo. Ranko• nič vodi istočasno vojaško protiobveščevalno službo. UDBa ima v vsaki federalni republiki svoj center, ki Ja teoretično odvisen od notranjega ministrstva republike, v resnici pa ga vodi namestnik notranjega ministra do-tične republike, ta je pod neposrednim vodstvom Rankovtča. Na ta način je vsa dežela pod polt-cljsktml kreplji jugoslovanskih fašistov ki so ustvarili s pomočjo angio-ameriške špljonaže Strok terorističen aparat, S pomočjo UDBe sta Tito in Rankovlč pomorila znaten del poštemn komunistov in izvedla svoj protirevolucionarni državni udar. Na osnovi tega je bil dejansko likvidiran ljudsko-demokratični režim v Jugoslaviji in se obnavlja kapitalizem. Vzemimo nekaj primerov, ki kažejo sestavo vodstva UDBe: Svettslav Stefanovič Je za časa kraljevine izdal organizacijo mladih delavcev u Beogradu. Stefanovič je iz mladih let prijatelj Rankovtča, razumljivo je torej, da ga Je Rankovlč rešil kazni, ki ga je čakala zaradi njegovega izdajstva. Trenutno je Ste/anovtč eden Izmed vodi teljev UDBe. Veljko Mičunovič, ki je bil tekom vojne član kulaške stranke Dragolju-ba Jovanoviča je oseba iste vrste Mičunovič je star angleški agent in je spoznal Rankovtča tekom vojne. Drugi tak voditelj UDBe je generalni poročnik Bate Milič, katerega oče je služil kot žandar v stari kraljevski Jugoslaviji. Milič se je obnašal kot trockistični provokator tekom španske vojne In v koncentracijskem taborišču v Franciji. Polkovnik Mihajlo Javorški Je «delal» na Madžarskem kot jugoslovanski «diplomat». On je bil agent UDBe v Budimpešti. Javorški je slutil kot policijski o/tcir v kraljevski Jugoslaviji in je bil član kulaške stranke Mačeka. On se Je vrinil v Komunistično partijo Jugoslavije in Je nato izdal svojo organizacijo usfaški policiji. Ta provokacija je slutila Javorškemu kot priporočilo in UDBa mu /e poverila «važno» nalogo, da vodi a-gente UDBe na Madžarskem. Polkov nik Nikola Smiljanič, katerega oče je bil bogat trgovec, je. bil v službi kraljevske policije in je po osvoboditvi vohunil na Madžarskem. Smiljanič je bil provokator v vrstah komuntsttčna mladine Jugoslavije in je tekom vojne služil nekaj časa prt ustaših. Sodna razprava proti Rajku je poka- zala, da je bilo diplomatsko predstavništvo v Budimpešti sestavljeno skoraj izključno iz starin provokatorjev, špiJonov, denunciantov in izdajalcev. Izkustva na Madžarskem so pokazala, da so oslalu Jugoslovanska diplomatska predstavništva bila sestavljena od ljudi iste vrste. V notranjosti Jugoslavije pa so predstavljali sovražniki ljudstva, stari fašistični izmečki najstgur-nejšo oporo Titovemu režimu. Rajkov proces je pokazal zanimive stvari. Ce je madžarska politična osebnost prispela v Jugoslavijo in se srečala o-sebno s kakim ministrom ali državnim podtajnikom, ga je ta poskušal takoj pridobiti. Sestav UDBe je doživel Se bolj temeljite spremembe koncem Junija 1948., ko so bili odstranjeni iz UDBe vsi pošteni komunisti in se je začelo sprejemati v vsej 'naglici, ne da ni iskali opravičila, stare žandarje, ustaše, četnike in vohune Gestapa, a predvsem osebe, ki jih Je priporočila tuja anglo-amerlška obveščevalna služba. Številni funkcionarji UDBe, ki so bili in ostali zvesti ljudstvu, so bili odstranjeni in nato zaprti. Tak je primer pogumnega majorja UDBe Nenada Vaslča, namestnika šefa UDBe za Bosno in Hercegovino. Tudi generalni „Z božjo pomočjo bomo ostali na Koreji" (Iz zadnjega proglasa Mac Arthurja) poročnik Djoka Petrocki je bil vržen v zapor. Po resoluciji Informacijskega urada v juniju 1948. so bile ustvarjene posebne komisije za «čistko» UDBe. Ti komisije so potovale po jugoslovanskih mestih ter pristopale k «čistki», kor je pomenilo, da so aretirale osebe, ki so bile zveste ljudstvu in Sovjetski zvezi. Ob tej priliki Je prišlo ponekod do oboroženih spopadov. Tako je vsa partijska organizacija okraja BJela Polje padla skupno s svojim sekretarjem v borbi proti takemu «oddelku zn čistko» UDBe. Generalni poročnik Veljko Mičunovič, ki nadomešča Benkoviča, je bil šef teh komisij. Da bi imeli jasne pojme o teh, ki so vedili te komisije naj omenimo samo majorja Radivoja Stakiča, ki je izvajal «čistko» v Srbiji. Stakič je bil v službi jugoslovanskih fašistov. On je bil isto časno član treh fašističnih strank. Kb je 1944. leta zaslutil propad fašizma je stopil v partizanske vrste in pozneje v UDBo. Ko so ga spoznali in prijavili je bila zadeva urejena s sledečo izjavo: «UDBi niso potrebni plemeniti značaji, nego odločni ljudje». Oficirji, ki so bili odstranjeni Iz UDBe, so bili nadomeščeni z reakcionarji kol je Drugoljub Ristič, šef UDBe za Vojvodino, ki Je sin bogatega trgovca iz Kragujevca, ali po. Jovan Jeremič, kuloški sin iz Bača, ali pa major Ge veti Brisat, sin bogatega trgovca iz Sabca. Petar Jakič, eden izmed voditeljev UDBe v Novem Sadu le bil vohun madžarske policije. Jiraj Gruber iz Zagreba je bil izključen 1947. leta iz Zveze Komunistične mladine, ker se je odkrito izfavil proti Sovjetski zvezi. Po objavi resolucije tnformblroja, je bil Gruber sprejet v KP Jugoslavije in mu je bila poverjena važna funkcija pri UDBI v Zagrebu. 1948. leta je UDBa ustanovila posebne odseke za kontrolo nad množičnimi organizacijami, šolami, kulturnimi ustanovami in športnimi društvi. Titovi kliki so bili potrebni vsi ti ukrepi, ker je imela resolucija In/ormbiroja Strok odmev med delovnim ljudstvom. Ze omenjeni polkovnik Javorški, šef nekega pododdelka UDBe je rekel: «Kmalu bo center UDBe obveščen o vsakem Jugoslovanskem državljanu in bo vedel s kom je večerjal, kaj je Jedel, če je namreč imel kaj Jesti.» Taki so imperialistični agenti, ki poskušajo zadušiti s terorjem borbo jugoslovanskih delavcev za osvoboditev dežele. (Nadaljevanje sledi) zbirati v Washingtonu bivši borci ZDA za demonstracijo, kjer so zahtevali primerne pokojnine. Ob tej priliki, je sedanji general pokazal vse svoje strateške sposobnosti ter organiziral napad proti demonstrantom z avtoblindami, sol-žilnimi bombami in vojaškimi naskoki. 28. julija, ko je ameriško delovno ljustvo vstalo v borbo za obrambo svojih pravic, ko je tekla delavska kri po ameriških mestnih ulicah, je Douglas Mac Arthur zaradi svojih dejanj in «odličnega» poveljevanja proti delavstvu končno postal eden izmed največjih mi-ljencev ameriških reakcionarjev. Postal je Petain Združenih držav. Ameriškemu ljudstvu je pa le u-spelo meseca novembra istega leta pomesti z izkoriščevalcem Hooverjem in njemu podobno kliko ter je zaupalo rešitev takratne gospodarske krize poznejšemu predsedniku vlade ZDA — Roosveltu. «Zaslužnemu» generalu Mac Arthurju pa so.zaradi tako nepričakovane izpre-membe njegovi načrti o militariza-ciji države izpodleteli. Z velikim navdušenjem je leta 1935 sprejel predlog, ki mu ga je stavila tako imenovana neodvisna vlada Filipinov o prevzemu funkcije vojaškega «svetovalca». Vrnil se je v deželo, kjer se je že njegov oče zagrizeno in vztrajno boril proti patriotom, ki so branili neodvisnost svoje države ter proti zago-spodarjenju ameriškega imperializma. Mac Arthur se je vrnil v državo lutk ameriških imperialistov, kot nasilnik in mogotec. V svojih številnih «dostojanstvenih» govorih, je večkrat uporabljal fraze vojnohujskaškega izraza, v času pa ko je mir izgledal najmanj ogrožen, se je takole izrazil: «Pišite vašo zgodovino z rdečimi črkami, s krvjo svojih sovražnikov». Ogromni so bili izdatki generala Mac Arthurja za oboroževanje vojaških sil, da je celo tako imenovana zbornica Filipinov z začudenjem gledala na te njegove vojne priprave. Meseca decembra leta 1941 je general Mac Arthur izjavil: «Filipine je mogoče obraniti in bomo jih tudi obranili». Nekaj časa za tem je sledil japonski napad in usoda Filipinov je bila po treh tednih zapečatena. 2. januarja je-padlo glavno mesto Manila, ameriške čete Mac Arthurja so bile obkoljene v Batha-nu in Corregidorju in so se z naj-večjo odpornostjo branile, toda prisiljene so bile h kapitulaciji. Kmalu pa je Mac Arthur reorga niziral svoj glavni stan v Avstraliji, in začel s ponovnimi napadi. Osvajal je otok za otokom ir> v treh letih popolnoma zasedel Filipine. Po kapitulaciji Japonske je bil imenovan za predstavnika zavezniških okupacijskih sil v «deželi vzhajajočega sonca». Ze od začetka se je smatral kot nemejen gospodar in nenadzorovan diktator Japonske. Njegovo brezdušno zatiranje delavcev, prepoved Komunistične partije Japonske, ostra borba proti sindikatom, so dejanja, ki jih tamkajšnji narod prav dobro pozna. O sporazumih v Potsdamu se sploh ne govori. Od leta 1946 Mac Arthur trdi, da je na Japonskem izvedena popolna «demobilizacija» ter uvedena «demokracija». Nekaj časa je kar «slavni» general ne trdi več o demobilizaciji na Japonskem, nasprotno izjavlja o vršenju mobilizacije, ustvarjanju vojaških oporišč In ameriškemu vojaškemu posredovanju. Ne govori več o odstranjevanju industrijskih kartelov, temveč o obnovitvi trustov pod ameriškim varstvom. Ze vsake mu Japoncu je znano kako si zamišlja Mac Arthur pravo «demokracijo». •Njemu v ponmč so • ljudje njegovega mišljenja ln nazorov. Dema roka Mac Arthurja je načelnik obveščevalne službe general Willough-by, v resnici baron Von Tscheppe-Weldenbach, rojen v Heidelbergu, Amerikanec, po poreklu Nemec. Meseca februarja lanskega leta se je slednji «odlikoval» z zasramovanjem dveh antifašističnih borcev, ki so bili leta 1941 strašno mučeni in nato ubiti od japonskega gestapa v Tokiju, ker so se borili proti napadalni vojni Japonske. Japonski gestapo je «krstil» takratne borce in patriote z «izdajalci Japonske». Ba- S širjenjem demokratičnega tiska, ki je naše najmočnejše orožje, bomo kos nalogam v boju za obrambo resničnega in trajnega miru v svetu. ro-n Von Tscheppe-Weldenbach je označil antifašista in vztrajnega borca za mir Nemca Sorge-ja, ki je bil leta 1941. umorjen v Tokiju za «odpadlega Nemca». To je «čedna» skupina, ki vodi današnji ameriški napad v Koreji. To je človek, ki hoče udejstviti ameriške gangsterske metode poslužujoč se gesla vojnih zločincev: «Ni drugega načina za dosego zmag kot: napadati, napadati in še napadati». Tudi Titov režim je izdal po letu 1945. mnogo odredb, ki so bile po j svojem bistvu napredne. Spočetka j e bil k temu prisiljen od pritiska revolucionarnih množic, po resoluciji I. U. pa je delal to le še iz li čemernosti, da bi prekanil svetovno in domače javno mnenje, češ da še vedno gradi socializem. Vendar so poskrbeli obenem tudi za protiukrepe, ki so onemogočili resnično izvajanje prave socialistične gospodarske politike. Toda končno je moralo prenehati tudi vsako slepomišenje, ki je spravilo Jugoslavijo na rob propada, ljudstvo pa v lakoto in bedo. Titov režim se je zato odločil, da začne z odkrito likvidacijo vseh dosedanjih naprednih ukrepov v gospodarstvu ter se povrne v kapitalistično gospodarstvo in S tem v suženjstvo ameriških monopolistov. Tak izrazit protirevolucionaren ukrep in prva odkrita stopnja nazaj v kapitalizem je temeljni zakon b upravljanju državnih ' gospodarskih združenj po delovnih kolektivih, ki ga je 27. junija t. 1. sprejela takozvana narodna skupščina v Beogradu. Nad vse značilno je, da mu titovci niso hoteli dati posebnega poudarka, kakor so to delali z drugimi mnogo manj važnimi ukrepi, A vendar je prav ta temeljni zakon usoden ne le za nadaljnji razvoj jugoslovanskega gospodarstva, temveč pomeni njegovo popolno in odkrito preusmeritev v kapitalizem. Tito skuša po svoji sleparski navadi še vedno varati ljudstvo češ da je končno — in to v Jugoslaviji prvi med vsemi socialističnimi državami, da celo pred Sovjetsko zvezo — zmagalo revolucionarno geslo «Tovarne delavcem», V resnici je to geslo po svojem bistvu revolucionarno, toda le v pogojih kapitalizma kot stopnja revolucionarne borbe delavskega razreda proti kapitalističnemu izkoriščanju, katerega končni ciij je prevzem oblasti in nacionalizacija vseh proizvodnih sredstev. Ce pa pomislimo, da so bila vsa proizvodna sredstva v Jugosla viji nazionalizirana že do leta 1948. je pa takoj jasno, da ta zakon po-menja velik korak nazaj — le vmesno stopnjo povratka v kapitalizem. To trditev najbolje potrjuje za kon sam v svojem 49. členu, s katerim razveljavlja vse predpise osnovnega zakona o državnih podjetjih in druge predpise, ki so v nasprotju z novim temeljnim zakonom. Z drugimi besedami pomenja tu rej ta temeljni zakon začetek dacije dosedanje zakonodaje o cionaiizaciji naravnih bogastev, j* govine, prometa in veLKih Pro1 vounih sredstev, ti tem je torej z". pet odprta pot k zasebni lastnl nad proizvodnimi sredstvi, trg°vl 1 itd., ki so ze pred časom prešli ’ družbeno last. ti tem je Titova 3 dajalska tolpa popustila pritisku menških monopolistov, ki zahte" jo jugoslovanske rudnike m toV ne Km protiuajatev za njihovo P" moč v dolarjih, orožju in druše blagu. Ta zakon je torej popolna kap11 lacija pred ekspanzijo ameriš^A tmanenega kapitala, ki prav ne pozna sentimentalnosti razn‘ «socializmov» po Titovem ali Ath|e jeVem receptu, temveč zahteva * vsak dolar varno jamstvo v i'u”0 kih, tovarnah ali drugi ljudski.J& vini. Ker zaradi nacionalizacija doslej ni bilo možno, je bilo nUJ® ' odpraviti predpise o nacicxnalizaC)„j če si je hotela skrahirana tolpa ’ še za kratek čas podaljšati sV^e sramotno življenje. Vse čvekanja » generiranega firerja Tita o «rev«: lucionarnosti» tega zakona prav > ne spremeni njegovega bistva. ' je in ostane: postopna 1 ikvidaCl vseh pridobitev NOB na gosp1 iodar patentirani t>el*a? držav«; skem polju. .Ta govori celo že o odmiranju —- v zlasti o zmanjšanju njene vl°lie . gospodarstvu. Take zmešane P0),n ima lahko le popoln ignorant Toda ne glede na vse čveka™ ki jih je ob tej priliki izgovoril.11 bogi megaloman, je treba ugoto' iViti' zakona zelo dalekosežna, da cel° sodna za nadaljnji razvoj ne 1« ® spodarskega temveč tudi politi*1™, življenja v Jugoslaviji. To je °° poskus ustvariti fašistični korp0^, tivni gospodarski sistem in likv'°, rati revolucionarne pridobitve Uu" stva na gospodarskem, politi*nC sindikalnem in drugih poljih. . STAJCO VIDINOV Ali je tudi to "inf ormbirojevsk0 Ce je besedo, naša Fronta tudi letos iti1 da bo izdatno pomagal11 ,ff gozdarski proizvodnji, je kajpada ,(j ba besedo možato in pošteno vsega ,zl' jj do kraja! Nad 80 odst. iz Slovenije tvori namreč les. torej naše devize, tu so viri, ' .. celo več, so zbrali. Toda ti ci so gozd komaj dobro videli, 0 „| sečnje pa niso izpolnili. V Pol(0f akciji pa ne gre za število lr°n' V ampak za Izpolnitev pt3”“Lge PkV cev, Murskosoboškem okraju so za zbrali 35 odst. frontovcev več, je. bilo določeno po načrtu, toda P sečnje so izpolnili komaj 75 odstv0tD Tako se je ta organizacijska *n° f rija» — večje število frontonee<> (|1 čim manj delovnih dni — obnesla. Ne samo, ( mi posekali. Les Je na tako nem terenu, da se ga sploh n< pr podirati. Tudi sečtšča so zelo r° jesena in so na takih mestih, Aa ba drva prenašati po 3 km n« -jgl-šele potem jih lahko vozijo v°l ,|H' S tem se cena lesu zviša in dikata bi morali ta drva kuPol} ceni 1200 din za kub, meter. Doslej Je dobilo sečlšča M „ tli‘ nih podružnic, medtem ko j"1 * p/ ročju G U Stopenjske Kon]'ce se v čiščenje. Uprava je - , 5le _ obljubila, sedaj pa noče nič v jF ,0. P" ODLOČILE^ TITOV K O HA ti s ie olmovi kiipitiilixinn V no okrog 50 podružnic nima- f/a/i I1 od Umskega leta okrog 4000 trov drv. Odvoz teh drv bi stal vftF 800 din za meter. Tudi prt SV-ca na Pohorju so podobni P^, t Mnogo neodpeljanega lesa le- sin^' Brežicah pri Kočevju. Teh iTtt kalct sploh ne bodo mogi1 SPupr',‘l Zastopnik OSS je gozdn1 “ predlagal, da bi dodelila na Lovrenca In Ribnice gozdne to 'P'V1 o tem. Najbrž bodo marlbo's^ t0p^ - n—• ,,, fv. dihalnim podružnicam AoAel tg0d v Jeseni, ker je sedaJ «Se Pr miiU (Iz «Ljudske pravice», 1950). veHH ***■ ggA>v KULIS AMERIŠKEGA VOHUNSTVA 2 GESTAPOVSKI AGENTI i špijonski službi ZDA K 151 lijtvi- 0 n»-ev, ‘r’ proii' rej z"; astnicl aovu11 •ešli 1 iva iz' sku »' hleva' tovat' /o P» ruš6”1 :aPitu‘ iške«3 v «k razo'11 Utile'' va iJ rud»1' 1 imo-:ije V nuj»0' zaci)1, a v$al svoj' je*-«r«v» av a1 ra, v dadi8 podar' beda*1 ria1* 5ge ! poj"1* nt carii8, ,ril? tovi«' • teg8 eio “• le S» čne«8 » po* X tcvldj' Ijud' čned1. 10 <0 dal« j» 1 a 1": jol"1'1 TU s> k*'1' , 0» m«'1"’ ,l«1,1 «Dl!« 6k«|r , N«- puce”' X ooio" X X K«"- iX pr/r fl «v» a< M«’1 X X » " d< ii»J ur k«1 5-; $ >v t? »V' , y ,i/ K« d «j X X X > sl»' i- $ > mr X', ,i>X >' 'X jž * to/ > osvoboditelj Mussolinija Skorzeny v Titovi službi Xkisti, anarhisti in titofašisti - ameriški Silenti in provokatorji proti komunizmu in ZSSR Obstajajo ameriške dokumenta-e’ ki dokazujejo soudeležbo Otio ‘«44. atentatu na tutierja 20. junja Se v ec. Nemški polkovnik Fa-n von Schlabrendort piše v knji-“Spodletelo jim je ubiti Hitier-*' ki je izšla v ZDa ìeta 194Y, ze-Jasno, da so Amerikanci pripra-1‘ti izdelali atentat na Hitlerja knjigi je napisal uvod nihče ‘uSt kot sam AUen Dulles. ■ Ua je v resnici obstajal načrt za ■ Vezništvo med Angleži, Francozi Nemci, da bi «prekinili» drugo .e‘°vno vojno in takoj začeli tre-Proti Sovjetski zvezi, je dokaz Il knjiga nacističnega diplomata «la von Hassla, ki je izšla po (j^vi smrti in v kateri zatrjuje, ]e bila pripravljena celo že usta-Za «demokratično» Nemčijo, u-j, 'a, ki ni bila nič drugega kot «lòdna doba k tretji svetovni Jtii. Ta «ustava» v resnici po-,vlja Komunistično partijo izven bl»na’ Uvr^ba nacistične oddelke J*'1 v redno vojsko ter predvide-jj^eusmiljeno borbo proti komu- Poskus separatnega miru je iil Xlerjevi smrti ponovno spro-, Himmler. To pot je bil posredo-^ hted Himmlerjem in Allenom om znani švedski grof Polke Ses, «en l9'badotte, ki je bil kasneje pa 1‘nstven način umorjen v Paie-morda prav zato, ker je bil ^‘ežna priča v teh spletkah. j^6 8e to ne bi zadoščalo, je kon-jj, dovolj pogledati danes najspo-Lnejše nacistične agente in nji-6 «zaposlitve», iz katerih izhaja fiiko esnejša prepletenost med ame- in nacistično tajno službo, ki X'ha Prec*vsem za tem, da pre-m,lta evropskemu delavskemu ^redu, da bi prišel na oblast. Vsa Zn Ca nacističnih agentov se je k zlomom Nemčije vsula proti Da °du. Noben gestapovski agent t d' utekel proti vzhodu, da bi si j,V. kožo. Očividno so vedeli, v , sne roke se podajajo. Vse pa dokazuje, da se počutijo prav v r,‘' Naj navedemo tudi tu nekaj bitnih primerov. Ul bditelj Gestapa na Poljskem ^bard Krolle, ki je v potrebi za-(u.bJal svoje nemško ime z bolj [lskim Sakrolski ali Skrolski, je i,e star nemški vohun in agent taj-Hj bolicije poljskega maršala in ^'«trškega predsednika Rydz-Hegbja. Tudi Krolle je ubežal ;J.a 1945. proti zahodu. Danes je Hj.]b^eh v OSS ter «dela» v Fran-jv ‘n Svici. Specializiral se je v e^nju beguncev iz vzhodnih de-l9j’ da jih je potem pošiljal nati v domovinske države, kjer naj ^tn2Va^a*‘ sab°taže proti ljudskim S^kracijam. Ta velezločinec ima LVesti ogromne pokolje Zidov in lijakov za časa nacistične okupa-Neki francoski časopis je pred jf. kirn pisal — in nihče ni tega sklical — da je bil Krolle-Skroi-bfed nedavnim v Parizu kot iMi^bni Dullesov odposlanec» v ‘tbitju trockistov, titofašistov, in druge take Xvih poslih. Ti posebni posli a-IKi a Krolleja obstajajo danes v ,“bQ' ifk^b-sindikalistov (jj b>i, da bi jih uporabil kot ju-^btaljon proti komunistom v l^ruga takšna oseba Dullesovega lot^bj®, pobrana iz nacistične ro-je znani holandski špijon XUr Mossel. Cujte, kaj piše o I95Q Pariški list «Action» 5. junija «Arthur Mossel, nazvan Mo-lo|j?' ima v svoji preteklosti prav «lof0 P°tovanj, kolikor temačne Kot 22-leten je preskrbel 4oslCem seznam zavezniških oseb-il ki so se izkrcale leta 1915. t^Nolandskem. Med obema voj-a se je ukvarjal z zbiranjem »t^k. da je tako mogel kriti ne-ljs ‘bila potovanja in ogromno do-Xbnje. Ob izbruhu druge sve-vojne je šel v Mehiko, si W°bil tamkajšnje državljanstvo, s ‘m je mogel neovirano poto-tii b° vsem ameriškem kontinen-»ili( ,° smrti svojega šefa Cana-W ‘b po nemškem zlomu je leta ' Zvedel, da se nahaja Skrolski h "rbu. Takoj pohiti k njemu ter .lame v službo Allena Dullesa, 4]e r' Ra uporabi predvsem zaradi ’Va°VeSa odličnega poznavanja Xbnj evropskega Vzhoda in t>”Clie-» mer — k proslulemu Skorzeny-ju. Pred letom dni so ameriške časopisne agencije poročale, da ameri ška policija na vse pretege išče le ga mednarodnega agenta, ki je ve Ijal za najboljšega Hitlerjevega vo huna. Med drugimi je bila prav Skorzenyju poverjena važna naloga osvoboditi Mussolinija z Gran Sas-sa, naloga, ki jo je ta tudi uspešno izvedel. Med tem ko ga je ameriška policija «neutrudno» iskala, je ta mož povsem mirno živel v Južni Ameriki. Od tod se je podal v Pariz, kjer je ostal do marca 1950. (Nadaljevanje sledil Scena na odru gledališča v Moskvi Bolezni in škodljivci kulturnih rastlin Proseški Dve j a in njegove težave Veste, nedavno se je spravil nadme Oreja — saj ga gotovo poznate! — in me gnjavil z vsem mogočim, kar je njegovim pridelkom v korist, kaj v Škodo. Koncem koncev mi jo je zasolil z onim dihurjem, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da nobene fige... Pa sem zato takoj naslednjega dne stopil v uredništvo «Delaš, tam «sedel za vrat» tov. uredniku in ga «jahal» tako dolgo, da je naposled nevoljen potegnil očala z nosa, jih dolgo in skrbno brisal in obrisal, si jih z veliko previdnostjo natikal in srečno na taknil na zavihnjeni konec svojega no. su, me sršasto pogledal preko njih in zagodrnjal: «Pa samo štiri članke in nič več!». GLEDALIŠČE IN LJUDSKA IZOBRAZBA Gledališča vseh časov so imela nedvomno velik vpliv na razvoj kulture. Bila so merilo kulturne višine posameznih narodov. Cim višja je bila zmogljivost gledališča, tem višja je bila tudi kulturna ra- Čitajte širite podpirajte DELO» ven narodov, katerim so ta gleda-lišča pripadala. Cvetoče dobe Grkov, Rimljanov, Spancev, Italijanov, Angležev, Francozov, Nemcev in drugih narodov so bile vidne po leg po drugih kulturnih manifesta cjah posebno še po svojem gledališču. Gledališče vseh časov je bilo je in bo verna slika dobe v kateri se izživlja. Ce doživlja gledališče krizo, jo nedvomno doživlja tudi družba, katere tendenco to gledališče zastopa. Zal so bila gledališča marsikdaj v prejšnjih časih, posebno v srednjem veku, odmaknjena ljudstvu Preprosto ljudstvo ni imelo dosto pa do predstav ter je bilo s tem SZ je uvedla v skoraj vsako večjo naseiDino in tovarno, vsak večji Koinoz, svoje pomično gieaansce, kjer poklicni igralci stalno uprizarjajo vzgojne, na umetniški višini stoječe stalne gledališke predstave Poklicna gledališčča SZ blagodej« no vplivajo ne samo na vsestranski kulturni razmah sovjetskega ljudstva, temveč tudi in še posebno na razvoj diletantsko umetniškega snovanja. ki vrši velevažno funkcijo pri splošnem izobraževanju. Posebno sindikati posvečajo veliko pozornost razvoju igralskih družin, igral-sk h kolektivov. Delavci in nameščenci z igranjem na odru po krož k-h gojijo in razvijajo umetniški o kus s tem, da usvajajo bogate sadove svetovne in domače socialne progresivne umetnosti. Zato tudi vse tovarne, zavodi ali kolhozi, smatrajo za svojo kulturno dolž nost, da čim izdatneje podpro svoj igralski kolektiv. Tudi naše dramske družine v Trstu in na Tržaškem v izdatni meri prispevajo k ljudski izobrazbi s svojim diletantsko-umetniškim odrskim delom. Zal nimamo svojih denarnih institucij in zavodov, ki bi lahko v dovoljni meri podprli to našo velevažno kulturno-vzgojno panogo ljudskega delovanja. V bodoče bo - v ^ 7^ X Po A — atrij, B = balkon, D dvorana, S šepetalnica, O = oder, Po = pododer, V — vrvišče; Zraven spadajo še: 2 oblačilnici (moška in ženska), kopalnica, 2 stranišči (za občinstvo in igralce), poleg prostorov, ki so v članku omenjeni.— Pravilno je, kot je v načrtu razvidno, da je oder skoraj tako velik, kakor dvorana. V velikih gledališčih pa so odri tudi 2krat ali 3-krat večji od dvorane odrinjeno od kulturnega napredka. Nasprotno toa skuša sodobno gledališče danes pritegniti najširše ljudske mase bodisi po svoji vsebini, ki je sestavni del ljudskega sociaino-izobraževalnega prizadevanja za izboljšanje življenjskih neprilik, bodisi z navajanjem k intenzivnejšemu posečanju gledaliških predstav. V tem oziru seveda prednjačijo države z ljudsko demokracijo, predvsem seveda prva socialistična država na svetu Sovjetska zveza, ki je danes tudi prva pred vsemi narodi na svetu v gledališki umetnosti. Te države se zavedajo pomembnosti gledališke vzgoje za splošno Preidimo sedaj na najtežji pri- ljudsko izobrazbo širokih množic, naša dolžnost, da moralno in materialno še bolj podpremo naše prosvetno delovanje. Kajti dolžnost vseh tovarišev, vsakega našega človeka je, da si prizadeva za čim uspešnejše ljudsko prosvetno delovanje, da vsestransko podpremo naše dramske družine in pevske zbore, ki sta dva najmogočnejša stebra našega ljudskega izobraževanja. Babičevci in anjeletovci si na vse KripIJe prizadevajo, da bi s svojim denarjem in s številnimi funkcionarji naše ljudstvo «prepričali» ter ga pritegnili v interesno sfero svoje reakcionarne propagande. Toda to ljudstvo noče imeti z odpadniki od naprednega gibanja in podrepniki kapitalizma n .česar skupnega. t>aim, čeprav se s suromnum sreuslvi, zato pa doij pošteno, si pomo v luejiu SKUpnosu z iiaiijaiiskii.il uemoaia-ncnniii množicam«, z vsenn siovan-sKimi in vsemi napieun.ini naroui svela gradili svojo ljuusko Kulturo za lepšo in srečnejšo buuocnusi svojo m vsega čiovesiva. in to aeio za napretiCK človeštva je dolžnost nas vseh, aa ga z vsemi razpoioz-ijivimi sredstvi naj izdatneje podpremo. Hoieg naše privatne in.ciative je dolžnost javnih oblasti, da vodijo računa o ljudski izobrazbi. Toda sedaj nista mestna občina tržaška, Kakor tudi predsedstvo cone te niti z mezincem mignila giede naše slovenske ljudske prosvete in inenua tudi glede italijanske ne. Je to kulturna sramota oblastnikov, takoime-novanih «krščanskih demokratov», ki dosledno zapostavljajo to, kar je ljudsko prosvetnega, medtem ko v izdatni men skrbijo za ugodje veletrgovcev, bogatašev in njihovih milostivih Hildam. Mi, slovenski davkoplačevalci, odiocno zantevamo, aa nam mestna oucina čnnprej postavi Dom kulture — Slovensko ljudsko gledališče — v mestu! Prav tako zahtevamo, da nam oblasti postavijo tudi po ostalih centrih in vaseh odgovarjajoče kulturne domove. Nujno potrebujemo predvsem dvorane za svoje prosvetno delo. Brez teh ni mogoče gojiti ljudske umetnosti, posebno odrske, ki je nujno potrebna za ljudsko izobraževanje. Toda namesto, da bi nam mestna občina priskočila v tem oziru na pomoč, že v nadomestilo za po fašistih požgane kulturne in narodne domove, se trudi, da nam odvzame še to, kar je ostalo (Barkovlje, Trebče, Sv. Ivan, Podlonjer, Prosek itd). Nujno bo torej čimprej zgraditi poleg že omenjenega slovenskega gledališča še naslednje kulturne domove: pri Sv. Jakobu, v Skednju, Rojanu, Barkovljah, na Kolonkovcu, Opčinan, v Trebčah, Bazovici, Križu, Nabrežini, Sesljanu, Devinu, Sempolaju, Zgoniku, Repentabru, Hicmanjih, Boljuncu, Dolini, Škofijah, v Miljskih hribih in povsod, kjer bi se še izkazala potreba. Domovi kulture pri Sv. Ivanu, Proseku in Kontovelu pa naj bi se obnovili in modernizirali, prav tako v Pod-lonjerju in Elerjih. Skrb za gradnjo in vzdrževanje bosta morali prevzeti .občina oz. država, ki bi jih skupno z ljudsko-prosvetnimi odbori tudi upravljala. Cimprej bi bilo treba imenovati pri naših prosvetnih društvih referente za gradnjo domov kulture, ki bi sl prizadevali v tem smislu. V domovih kulture bodi prostora predvsem za veliko dvorano z odrom (glej načrt), potem knjižnico in čitalnico, sobo za pevske vaje, sobo za glasbene vaje, sejno sobo, kopalnico s prho, pred domom bodi dvorišče za prireditve na prostem itd. Prepričan sem, da bodo pravilno zgrajeni in vsem prosvetnim potrebam odgovarjajoči domovi kulture s svojimi gledališkimi dvoranami, ob smotrnem delovanju dramskih družin in drugih sekcij, nedvomno še obilneje prispevali k ljudski izo-0 brazbi in splošnemu napredku širokih ljudskih množic. V naslednji številki bomo objavili članek o smotrnem delu dramskih družin in izbiro pepertoarja. JUSTO KOŠUTA i{ v hekem mestu Zapadne Ukrajine, ki je še čakalo na svojo rešitev, y?b ploščadi pred vhodom v cerkev sredi beračev, žrtev nemškega 5rstva, igral gosli trinajstletni fantič. «Vi ov‘mo §a Iljuša, tega muzikanta. Čarobne so bile njegove V' pod streho cerkvenega prizidka je bil razprostrl svoja krila že-golob. In ker je segala glasba do srca, se je ljudem zdelo, da bo a ždaj zdaj vzletel, da ga bo dvignil veter melodije. ifljHno; med sovjetskim ljudstvom dozoreva nešteto talentov. Vemo *Vk*a jih je preračunano nasilje Nemcev pogubilo že sto in sto. O “orno z Nemci pred sodiščem človeštva posebej govorili. 4ve°trud'te se zamisliti v tega fantiča: platnene hlače, iz morske \ l ^Pleten pas, koščene roke, zagrenjene ustne otroka, ki je okusil v »lj6ri ibčino, toda župan je bil takrat od- , , , , I oieuui su premogi o razmn po- j , , _ oblastem, ki naj bi ugotovila ali tu | tret.mii popravilih in ureditvah p„ ten' Cim Je namrec P(,dP,sal zemljišča v resnici pripadajo dose- j posameznih vaseh. V giavnih obrisih 'cuveni ukreP 1° 'e naglo popihal danjim lastnikom, v nasprotnem pri- je bil pregledan pravnnik o čuvanju 1 °a <<0™' S tako taktlčno P',tez(' ----- - u. ------ - -------------- reda in snage v občini. | se je pač precej diplomatično izog- , ml ljudskemu ogorčenju. Odbor-V širšo diskusijo so posegli sveto- j nik Sciolis pa ni hotel sprejeti de-valci glede nekompetentnega oseb- | legacije prizadetih družin in člajn, ki je v trošarmskem in tehnič- ; nov odbora. Slično stališče je zavzel ne uradu. Posledice tega so bue n. j conski predsednik Palutan. Toda ne pr., da je občina murala plačati dru- ; samo to. V svoji nesramnosti je šel gemu inženirju 50 tisoč lir za en ' odbornik Sciolis celo tako daleč in meru pa bi zemljišča za katera ni dokazov o posesti, prišla pod upravo občine. Nato je sledila odobritev nakupa zemljišč številnim prosilcem po zelo ugodni ceni. Zupan je sporočil občinskemu svetu, da je na vidiku ugodna rešitev i jam projekt, medtem ko je bilo te I izjavil, da deluje za dobrobit vsega zaprošenega posojila 50 milijonov j delo tehničnega urada. Dejstvo pa [ prebivalstva. Tako se je namreč izrazil v sredo napram predsednici Odbora za zaščito brezdomcev Pini Cattaruzzi, ki je skupno z delegacijo prizadetih vztrajala v svoji za- lir v svrho graditve stanovanjskih ; j6| da sta župan in svetovalec Ter hiš, kakor tudi dodelitev od Stia- Con (SDZ) pri Upravnem odboru ni ZVU 15 milijonov lir od ostanka konzorcija pod čigar upravljanje celotne vsote za že zgrajene hiše. j spadata tudi ta dva urada. Prav žu Ker ni bil dnevni red izčrpan, i pan jn Terčon sta se najbolj potegu- htevi za razgovor, sc je seja nadaljevala v četrtek j vala za sprejem v službo teh nekom zvečer. petentmh nameščencev. Po prečrtan ju kratkega izvlečka je svetovalec Bandini (Torre) predlagal občinskemu svetu naj bi se imenovala komisija ki bi sto- pila do princezmje Thurn-Taksis Up } odbor "konzorciji po preiz- sedstvo zanimajo za podaljšanje pre-Tu ,tUd: kušnji obeh ugotovi kateri b. bolj i Povedi prisilnih stanovanjskih izgo- tako kot pred leti pomagala ljud- odgovarjal službenim zahtevam nov. Sel takozvaneg-a «ufficio stra! stvu občine Devin-Nabrežina. Na j ,d§°™l službenim zahtevam. tio», ki začasno nadomešča Hlinjeni mnenje skupine SIAU pa občinski Seja je bila zaključena ob 21 uri, ! Stanovanjski urad pa je izjavil de- Datum prihodnje seje pa ni bil do- j legaciji brezdomcev, da so vse šr ‘oden- | nerešene prošnje za dodelitev stano- Ker je na razpolago oseba, ki je v teh zadevah precej kompetentna, je občinski svet z večino glasov odobril predlog tov. Gratona naj | Pri tej priliki pa je Sciolisa spremljal celo mestni stražnik. Končno je obljubil, da bodo čez par dni me rodajne oblasti sprejele predstavnike brezdomcev. Zagotovil je obenem, da se občina in consko pred- svet rii smatral da bi posebno še v današnjih časih prosili pomoči tiste VIDNE POSLEDICE MARSHALLOVEGA NAČRTA Z LIKVIDACIJO NAŠIH LADJEDELNIC skušajo rešiti gospodarsko krizo ZDA V Miljah so se v nedeljo sestali delavski zastopniki miljske ludjedelniške industrije Intervencija miljskega župana - Poročilo tovariša Semillija - Izvolili Dodo delavsko komisijo, ki bo predložila V (J konkretne predloge - Solidarnost s korejskim narodom V nedeljo so se sestali v Miljah delegati male in srednje ladjedelniške industrije, da preučijo težko stanje delavstva te stroke, ki mu grozijo novi odpusti zaradi načrtne postopne likvidacije tega industrijskega sekto rja. Sestanka so se udeležili, miljski župan tov. Pacco, nam. tajnika ZES, tajnik kovinarske strokovne zveze Eti in predstavniki velikih tovarn. Tov Pacco je podal izčrpno poročilo o številnih intervencijah občinskega sveta pri merodajnih oblasteh, kjer so posredovali za rešitev postopne krize v ladjedelnici Sv. Roka. Kakor izgleda pa je likvidacija miljske ladjedelniške industrije povsem načrtno delo merodajnih krogov, ki jim je borbeno mi-ljsko delavstvo pravi trn v peti tei bi hoteli spremeniti «rdeče» Milje v pravcato kmetijsko naselje. Tov. Semilli je podal nato podrobno OBČINSKA UPRAVA ZANEMARJA OKOLIŠKE VASI Prosek in Kontovel še vedno čakata na rešitev vaških problemov Pred dnevi so nas obvestili iz pri- l sicer prišli pogledati, a uredili niso jazmh kraških vasic Proseka in i ničesar. Tudi mali rezervoar za vo-Ko-ntovela, da se je nabral cel kup ] do, ki je na prostem je v obupnem vprašanj, ki čakajo na rešitev. Tako ' nenigijenskem stanju. Smrdljiva, zelena voda je polna muh in nevarna za razne okužbe v soseščini. Sličen primer, kJ se odteka voda ob deževnem primeru v hišo je tudi pri Briščik Josipu na Proseku. Kaj čaka občinska uprava, da še ni začela s potrebnim regulacijskim delom? Ogledali smo si tudi tisto, kar bi imelo biti javno stranišče na Konto-velu. Javna vodna pipa je sicer samo dobrih 10 metrov oddaljena, vendar v stranišču ni vodne napeljave. V obupnem stanju so tudi ceste bodisi na Kontovelu, Proseku ali Sv. Stefanu. Posebno ob nočnih urah je vožnja s kolesom po teh poteh pre- solo se podali na lice mesta, da se prepričamo o dejstvih. Eden izmed perečih problemov v obeh vaseh je stanovanjsko vprašanje. Cela vrsta je stanovalcev, ki so dobili nalog za izselitev, zloglasni «sfratto» od hišnega lastnika in so se nekateri morali stisniti k bližnjim sorodnikom, kjer živijo v brezupnih prilikah, a drugi že čakajo dneva prisilne izselitve. Obnova s strani občine pa je v žalostnem stanju. Tako naletimo v Proseku še danes na podrte hiše, kot ie primer Blaževih. Večina hiš na Proseku seveda nima vodne napeljave in isto velja šizem dejansko končal na trgu Loreto, so pa njegove korenine ostale in začele poganjati. Socialisti in komunisti so se združili, da bodo lahko vodili še uspešnejšo borbo proti vsakemu fašizmu ter za enakopravnost tu živečih narodov. Tov. Gasparini je v svojem govoru še posebno poudaril potrebo borbe proti porajajočemu fašizmu, da se s tem preprečijo nova taborišča in novi zločini proti človeštvu. Tov. Blazina pa je obsodil zločinsko delovanje Titove klike ter podčrtal solidarnost demokratičnih Slovencev in Italijanov trpečemu jugoslovanskemu narodu. Sledila sta govora tov. Lussu in Co-lajanni, ki sta prinesla obenem pozdrave italijanskega delovnega ljudstva politično-gospodarsko poročilo, v ka terem je razgalil lažno propagando, ki povsem neupravičeno poveličuje Marshallov načrt. VU vodi v našem mestu načrtno politiko postopnega upropaščanja naše industrije, da bi na ta način odpravila nevarnega lekmeca, ki prav lahko konkurira industriji ZDA. Prav zaradi tega so se poslužill Marshallovega načrta, s katerim sku-šajo rešiti gospodarsko krizo ZDA, Dejstvo je, da imajo naše ladjedelni. ce znatne možnosti dela in zaposlitve, ker je splošno znano, da primanjkuje brodovja. V tem pogledu je tudi že iznešenih mnogo obljub, ki niso pa bile izpolnjene. Po referatu je sledila obširna diskusija v katero so posegli poedini zastopniki miljskih ladjedelnic, ki so prikazali dejansko stanje ladjedelnic: Cantiere Navale Giuliano, Felzsegy, Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv Roka. Delegati so povzeli sklep, da se sestavi posebna komisija v kateri bodo zastopani predstavniki vseh ladjedelnic, ki bodo prisostvovali bodočim sindikalnim sestankom ter bodo obenem predložili VU konkretne predloge in zahteve za rešitev ladjedelniške in- sednjih hiš Celo presodili, da je to moral biti ples za oficirje Civilne policije. Plesala je torej takorekoč elita, vrh, najboljši od najboljših «čuvarjev teda in miru». Vkljub vsem policijskim predpisom pa so plesali do 2 in pol ponoči ter zganjali tak hrup in ropot, da vsa okolica ni mogla spati. Ko sta začeli dve osebi iz soseščine okrog 2. ure po polnoči protestirati so jim ti «čuvarji javnega reda in miru» odgovorili, da naj bosta kar tiho. Proti nezaslišanemu obnašanju policije protestira 12 družin openskili tramvajskih nameščencev, ki morajo zgodaj na delo, a ob ponočnih urah ne morejo spati zaradi plesnega hrupa. Ljudje se opravičeno sprašujejo, ali velja za plese civilne policije, «poseben» pravilnik. Ali v tem slučaju prenehajo biti «čuvarji javnega reda in miru»? vanj v preučevanju pri posebni komisiji, ki bo poedinim prosilcem odgovorila potom posebnega obvestila. To je le bežen pregled vztrajnega prizadevanja Odbora za zaščito brezdomcev, ki se odločno bori za preklic zloglasnega ukrepa ‘ržaškega župana. Z ukinitvijo Stan ivanjske-ga urada, ki je vsaj deloma omejeval nesramne špekulacije s stanovanji pa je na tisoče in tisoče družin brez strehe izpostavljenih neomejenemu koristolovstvu hišnih lastnikov, ki imajo sedaj dejansko proste roke. Merodajne oblasti so spet dale dokaz popolne brezbrižnosti in neverjetne lahkomiselnosti v pogledu zaščite revnejših slojev, ki ne razpolagajo s tisočaki, da bi si lahko končno preskrbeli dostojno stanovanje. Tako ljudstvo lahko presodi «krščansko ljubezen» dernnkristjanske večine v občinskem svetu, ki je svoječasno glasovala za ukinitev Stanovanjskega urada. Mladinski tabor v Zavijali Aktivnost naše mladine v borbi za mir V nedeljo se je vršil v Zavijati Mladinski tabor miru, ki je zelo dobro uspel. V prijaznem gozdiču se je zbralo na tisoče mladincev in mladink iz vseh krajev naše cone. da s svojo prisotnostjo izrazijo solidarnost s korejskim narodom, ki se bori za svobodo in neodvisnost, da obsodijo krvoločne napadalce in da javno izpovejo svojo čvrsto voljo boriti se za mir in za prepoved a-tomske bombe. Taboru je prinesel pozdrav predstavnik Zveze komunistične mladine, ki je povdaril potrebo, da se v borbi za mir in preprečitev vojne, združijo vsi mladinci, da se odpre oči tistim, ki se še ne zavedajo nevarnosti vojne ter da se jih vključi v mogočno fronto miroljubnih ljudi. Javljeno je bilo tudi, da je mladina do sedaj nabrala 7339 podpisov, kar dokazuje, da je mladina razumela resnost položaja in da je odločena boriti se za svoj življenski obstoj. Najvažnejši dogodek tega slovesnega dne pa je bila Štafeta miru, ki jo je spremljalo navdušenje vseh prebivalcev. Zgodaj zjutraj so odpotovali iz Stivana 3 mladinci in 3 mladitjke .noseči s seboj pozdrave Taboru miru mladine Medjevasi in Stivano. Po vsej dolgi poti do Za-velj je štafeta sprejemala pozdrave mladine raznih krajev. Ob svojem prihodu v Zavije je izročila lepo število pozdravnih pisem in je bila sprejeta z ogromnim navdušenjem. Štafete se je udeležilo 164 mladink in mladincev v telovadnih krojih s trakom miru preko prsi. Z mladinskim taborom je bilo povezano tudi vedro razvedrilo, ples na dveh plešiščih in razne šaljive točke, vse pa je razveseljevala odlična godba iz miljskih hribov. Le tako naprej, mladina! Borite se za mir; saj bi nova vojna najprej vas pobrala, a vaše življenje in vaša ustvarjalna moč so za človeštvo dragocen zaklad. TEDENSKI KOLEDARČEK Sobota 29. Marta (ščip ob 5.17) Nedelja 30. Abdon Ponedeljek 31. Ignacij L. Torek, 1. avgusta, Vezi sv. Pelra Sreda 2. Alfonz Četrtek 3. Najd. sv. Stel'. Petek 4. Dominik (Povprečna dolžina dneva 14 ur 1 48 min.) ZGODOVINSKI DNEVI 29. 1946 se je začela v Parizu i*1 rovna konferenca 21 držav. 31. 1870 se je rodil pisatelj R*“ Murnik. 1. 1914 je Nemčija napovedala vC no carski Rusiji; s tem se začela prva svetovna vojna- A D I O TRST II. Vel. dol. 343,9 SOBOTA; 13. Koncert pestre Slal 18.JU Oddaja za najmlajše; 19. Male^ glasoa; 20.30 Programski periskopi tiouotni večer; 22.49 Zabavni ritmi- NEDELJA: 9. Kmetijska oddajal 1 ’ Aktualnosti; 12. Ud melodije do . dlje; 13. Glasba po željah; 18.15 ,r^ Russo; 19. Pogovor z ženo; 21. Z do*1^ ve knjižne police) 22.19 Zabavna plesna glasba ( fS 11). PONEDELJEK: 13. Znane ruske » lodije; 19. Evropski obnovitveni naj' 21. Vokalni koncert baritonista Marl( na Kosa; 21.30 Mozait: Simfonij3 i 36 v C-Duru; 23. Uspavanke. . TOREK: 13. Glasba po željah; 19- M ' nuca pripoveduje; 21. Vzori mladij -odi" Simfonija št. 2; 23. Plošče za lahko *-j SREDA: 19. Zdravniški vedež; Pesmi in plesi raznih narodov; 21- . kalni kvartet Veseli bratci; 21.30 Sa Saens: Simfonija št. 3. v C-Molu; Nočne plošče. ČETRTEK: 13.10 Pevski duet W ,j pel neka^ slovenskih narodnih; Glasbeno predavanje; 19. Sloveni* za Slovence; 21. Radijski oder: A1,1 Funtek: TEKMA nato Pestra 2*aS^!#) PETEK: 13. Glasba po željah; 1 d Vaški motivi; 21. Mojstri besede: Koncert pianistke Bratuževe Dami)8 23. Nočne plošče. BALINCANJE na Proseku ob 15. uri; Tirolese B -Esso Club, na igrišču Tirolese ob 14.30; Floricoltore - Magdalena, na igrišču Floricoltore ob 16.; Potok -Sv. Alojz A, na igrišču Potok ob 16., Vespucci B - Postelegraf., na igrišču dustrije pred naraščajočo krizo. Člane Spored tekem za jutri 30. julija 1950. Vespucci ob 16. Počiva Ponz. Liberi. komisije bodo delavci izvolili v posa meznih tovarnah. Izglasovana je bila resolucija, kjer se pozivajo vsi delavci na enotno mobilizacijo v obrambo ogroženih ladjedelnic. V zaključku sestanka so vsi prisotni odobrili resolucijo solidarnosti z junaškim korejskim narodom. Z OPČIN : Ali veljajo za policijo posebni zakoni? Obnašanje Civilne policije na Opčinah je dokaj čudno. To bi morali biti po vseh pravilih «čuvarji javnega reda in miru». Preteklo soboto so ti «čuvarji javnega reda in miru» prire- ' čiva Mezgec A. dili na sedežu policije ples. Po velikem i SKUPINA C: številu oficirjev CP so ljudje iz so- Prosek - Sv. Mark B, na igrišču SKUPINA A: Arzenal B - Dugulin B, na igrišču Tirolese ob 16.30 uri; Barkovlje -Mezgec B, na igrišču v Barkovljah ob 16; Nardin - Acegat A, na igrišču Nardin oh 16. Costalunga - Giardinetto B, na igrišču Caciun ob 16.; Baldi A - Americana B, na igrišču Baldi ob 16. Počiva Bellavista A. SKUPINA B: Zol-Ronrheto - Vespucci A, na igrišču Roncheto ob 16. uri; Pečar À - Baldi B na igrišču M.te Fia-scone ob 16.; Americana A - MM. GG., na igrišču Americana ob 16.; Corsi B - Bellavista B, na igrišču Corsi ob 16.; Dugulin A - Nabrežina, na igrišču ex Paradiso ob 14.30. Po- tudi za Kontovel iti Sv. Stefan. Ja-n-ej vratolomna, v deževnem vreme-vne vodne pipe pa so zelo redke, rtu pa so polne blata iti mlak. Tako imata obe vasi, ki štejeta pre-j Vendar prebivalci Proseka-Kon-ko 4000 prebivalcev samo 8 javnih | tovela nočejo več mirno prenašali vodnih pip. i praznih obljub demokrščanske ob- Nadalnja boleča rana Proseka, i (tinske uprave in so pozvali komu-Kontovela in Sv. Stefana je elek- nistične občinske svetovalce, da sc trična napeljava. Celo v centru sa-1 pridejo o stanju prepričati. Aktivno se pripravljajo -na svoj sestanek volivcev, kjer bodo iznesli ta in še mega Proseka naletimo na številne hiše, ki so brez električne napeljave, a izven središča vasi je to že neredek pojav. Isto velja za Kontovel. V Sv. Stefanu pa do danes sploh ni bilo luči po hišah, a sedaj jo bodo dobili, toda vsak bo moral plačati 31.000 za napeljavo. Silno pomanjkljiva je tudi cestna razsvetljava, posebno na periferiji obeh vasi. Posebno v zimskih mesecih in v deževnem vremenu, ko se naberejo ponekod velike mlake na cesti se slaba cestna razsvetljava težko občuti. Tako bi bilo potrebno postaviti vsaj eno žarnico na križišču pod Sv. Stefanom, kjer pelje cesta iz Kontovela na Miramar. Tukaj bi bila tudi potrebna deska z označbo, kam vodijo ceste. Občinska uprava je to svetilko in kažipot že pred leti obljubila. Nadalnje nerešeno vprašanje je kanalizacija. Deževnica se steka na primer, pri hiši Husu Vojkota skozi kanal v manjši rezervoar. Odtod je tekla po drugi cevi na dno hišne kleti, kjer je jama, ki vodi v votlo kraško podzemlje. S časom se je ta jama zamašila in sedaj se voda več ne odteka, tako da se pri Husujevih najxilni pri vsakem dežju cela klet z vodo. Občinski predstavniki so mnoga druga nerešena vprašanja. DELOVNO LJUDSTVO je proslavilo obletnico padca fašizma V torek je tržaško delovno ljudstvo slovesno proslavilo 7. obletnico padca fašističnega režima. Na prostranem vrtu krožka «Tomažič» se je zbrala velika množica demokratov, ki je s svojo udeležbo potrdila odločno voljo borbe proti vsakemu fašizmu in borbe za mir. Slovesno zborovanje sta organizirali KP STO in tržaška federacija it. so cialistične stranke. Kot častna gosta sta prisostvovala, junaška partizanka tov. Joyce Lussu in poslanec Colajanni, voditelj sicilijanskega ljudstva. Pevski zbor iz Podlonjerja je navdušil množico s petjem borbenih in partizanskih pesmi, sledil je italijanski pevski zbor krožka «Tomažič» ter godba Rinaldi. Govoril je nato tov. Salvo Teiner, tajnik tržaške federacije it. soc. stranke, ki je v jedrnatih besedah poudaril pomen padca fašizma. Ce je fa- MZfuel&htE pjpesvei« SKUPINA D: Giardinetto A - Ravasini-Sv. Ana, na igrišču Giardinetto ob 16. uri; Sv. Alojz B - Corsi A, na igrišču Tonda ob 16; Sv. Mark A - Bazovica, na igrišču ex Paradiso ob 16.30; Sv. Ivan - Arzenal A, na igrišču ex Soci ob 16; Acegat B - Tirolese A, na igrišču Mario ob 16. uri. Počiva Pečar. Danes zvečer od 20.30 dalje in jutri v nedeljo od 19.30 bo v krožku «Pisoni» prosta zabava. 70. obletnivu kriške godbe Jutri v nedeljo 30. t. m. bo v Križu pri Trstu slavila godba svoj 70-ielni jubilej. Za to priliko bo prirejena velika prireditev s sodelovanjem proseške in nabrežinske godbe, domačega orkestra, pevskega zbora itd. Začetek bo ob 15. uri z obhodom vseh treh godb po vasi in kratkim koncertom na Križadi. Po ,prihodu na veselični prostor v senčnem vrtu «Na pošti» bo počastitev godbe z obema domačima dirigentoma. Govorila bosta predsednik godbe Adrijan Cotič in društveni predsednik Justo Košuta. Ob tej priliki bo nastopil eden izmed prvih godbenih dirigentov 88ietni domačin Ivan Furlan, ki bo dirigiral iz opere Zrinjski: «U boj, u boj...» Nadaljnji spored bo dirigiral sedanji dirigent tudi domačin Gino Sul-čič. Po sporedu ples in prosta zabava do 24. ure. Preskrbljeno bo z jedjo, ribami in pijačo. 70-letnica Kriške godbe je pomemben kulturni dogodek za naš slovenski tržaški živelj, ki vsekakor zasluži pozornost ne samo domače- P. D. «F. Hrevatin» v Božičih organizira jutri, 30. t. m. popoldan na prostem vrtno veselico. Nastopil bo pevski zbor iz Skednja in domača godba. Po koncertu bo prosta zabava s plesom. «Vojka Smuč». V četrtek, 20 t. m. tajnik: Sem ec Rudi, blagajničarka: Semec Lidija, gospodar: Knez Marija, nač. pevskega odseka Legiša Oskar, nač. dramskega odseka: Legiša Emil. Na vsa obrekovanja in žolč, ki ga stresajo na nas titofašisti pa najbolje odgovarjamo s svojim delom, je bila v VOM dostojna kulturna , Ustanovili smo pevski zbor in dram prireditev na prostem, ki jo je otvo-ril predsednik društva tov. Gerlanc. Gostoval je openski orkester, nabre. žinci pa so nam podali enodejanko «Čudež v pustinji» ter spravili gledalce s svojimi komičnimi prizori v smeh do solz. Tov. Košuta je pritegnil zanimanje občinstva s kratkim predavanjem o prosvetnem delu in nekaj recitacijami. Ves večer je potekel v zelo prijetnem razpoloženju ter si člani krožka žele še podobnih prireditev. Cerovlje: V petek, 21. t. m. je bil v Cerovljah občni zbor PD «Svoboda», kateremu je prisostvoval tudi tov. Gombač, ki je govoril o smernicah napredne ljudske prosvete ter podal konkretna organizacijska navodila. Pri volitvah je bfl izvoljen sledeči odbor: predsednik: ga, temveč tudi tržaškega in oko- Peric Josip, podpredsednik Metliko-liškega občinstva. j vec Oskar, tajnik: Peric Oskar, pod- sko skupino, ki je začela z vajami igrice «Trije snubci» in katero upamo kmalu videti na odru. Padriče - Gropada. Pionirji iz Pa-drič in Gropade nočejo zaostajati za drugimi in so zato pridno začeli vaditi Maršakovo igrico, «Mucin dom», s katero nameravajo gostovati tudi drugod, ter s prisluženim denarjem obdarovati otroke za Božič. To je lepa in posnemanja vredna pobuda. Malim igralcem želimo mnogo vsestranskega uspeha-p PD «Vesna» iz Sv. Križa — Kriška dramska skupina je bila od nekdaj znana, kot sposobna in marljiva. Tudi sedaj ne sedi križem rok, temveč vadi igro «Tuji kruh», ki jo je napisal ruski pisatelj Turgenjev. Želimo, da bi jo kmalu videli na odru. Sestanek na Proseku V četrtek 3. avgusta ob 20.30 bi v Prosvetnem domu na Proseku masovni sestanek o a katerem bo govoril občinski svetovalec tov. Gombač Franc. Ker se bo na sestanku razpravljalo o važnih občinskih zadevah v interesu vasi in njenih prebivalcev, vabimo vaščane da se ga udeležijo polnoštevilno. Jutri stopita v zakonski stan tov. Hrvatič Bazilij in tov.ca Kuret Jo-sip.na. Ob tej priliki jima vse demokratične organizacije izrekajo iskrene čestitke, katerim se pridružuje tudi «Delo». IZ BANOV: jj VAŠČANI SE ZGRAŽA^ V nedeljo zvečer je priredil čar Dugulin iz Banov pri Opčin*11 ^ ke vrste družaben večer s P^eSOlB dvorišču svoje gostilne. Na posebn1 zi so bila že popoldne razstavil razna darila, ki naj bi jih zvečer 9^ jeli najboljši plesalci. Proti večer* je zbralo mnogo ljudi, večinoma 12%, 1 iških slovenskih vasi, le malo Je .g italijansko govorečih meščanov. ^ 20. ure se je pričel napovedani P*eS jj in glej čudo: slovenski gostilnici se vedno baha, da je zaveden nec, in kot tak je seveda pristaš » ni smatral «za potrebno» niti, poleg italijanščine uporabljal tu^' ,ji venščino pri napovedovanju plcs0° jo urejevanju plesalcev. Morda Pa storil, zato ker se ni maral nekaterim priklatenim «segnorln>^, ki so se brezskrbno zabavale u ^ tujih vojakov. .jg 1 No in ker smo ie omenili n»8^ povejmo še, kdo jih je bil Pred! sé deležen. Se prej a naj omenimo, “a j, a01 :i set*1] vojaki dokaj razgibano sukali načičkanih «segnorin». Ker so aškimi gibi ne zaslužijo besede ples, in ki ne spadajo v javen lokal — dokaj bro» izkazale, so prejele daril* «odlične» plesalke. ,-6 To smo napisali zato, da °PoZ°Lji-«gospoda zavednega Slovenca» na nja, ki nikakor niso slovenska >n vi poštena. Ce hoče še nadalje Poie<'\r take novotarije, naj jih počenja v {. prtem prostoru, v katerega bodo i — zlasti tu. varjenci, ne pa naša mladina, $e v glasbi imele prednost plošče a*1 Skih plesov, ob zvoku katerih so se 1 Ker so , raznimi divjaškimi gibi — ki vse**^, niK*1?/ dostop le odrasli — zlasti tuji rjenci, ne pa naša mladina, 5e "l pa nedorasli otroci. D- Tov. Ada Stojko Ob 7. obletnici smrti Frančku Štolfe daruje sestra Gabrijela za tiskovni sklad «Dela» lir 500. Komunistična mladina iz Ricmanj-Log organizira jutri 30. in v ponedeljek 31. t. m. tradicionalno «Sagro» na katero vabi vse demokratično prebivalstvo. Poskrbljeno je za prigrizek in dobro domačo kapljico. Dne 1. t. m. je preminula $ t nah tov. Stojkovič Ada, znan ^ °sV jt osvoboditvi in do zad"‘jj|) Uvistka izza časa narodno dilne borbe. Po tov. Ada neumorno ... - , udejstvovala v naših organizsati ter še posebno na prosvetnem P^c Openci bodo ohranili dosledno , ko za pravice delovnega 1JU(IS trajnem spominu. Odgov. urednik DUŠAN KO Založništvo «DELA» )<. Tiska Tip. Adriatica - Rismon« Dovoljenje A. I. S NECCHI novi model BU 1 ----N A OBROK E—________________ TRST - ul. Battisti 12 - tel. 65-33 - TRŽIČ - Corso del Popol° za vezenje, krPaJri-obšivanje lukenj. £gi šitje gumbov, clyso cikcakaste šive. t dela se izvršujejo y^e, okvirja. Pouki za zenje brezplač”°' ŠIVALNI STROJ1 te. industrijski tok za, vljarje in kr0,afn(> PRODAJA NMV MESTNIH DEL ^ j. RADIOAPARAfl P boljših znamk V TULU*? 28