>'	' ' V *'*• <	• ^ H ■■/. 1 .-..(i
J "V SLOGI j JE MOČ"
LIST ZA SLOVENSKI NAROD. _ENTERED AT PES PLAINES, ILLINOIS AS SECOND CLASS ■, MATTER.__
"SLOGA"
♦ j
"UNITY1' WEEKLY <
ŠTEV* (NO.) 37. >	___.	______PES PLAINES ILL., V ČETRTEK SEPTEMBER 18th, 19x9.	VOLUME V. LETO.
■ — "' 1 . 1 1 1 . . i ■ ...,"'. "1 1 .... 1 •'" 1 •' Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6. 1917, on the file at,the Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
Italijanski kabit blizu krize
-.
PREDSEDNIK ČLAN AMERIŠKE DELAVSKE ZVEZE. — STRAŠEN VIHAR V TEXAS. — VATIKANSKI PEVCI V AMERIKII — KAJZERJA HOČEJO SODITI. —
£ Prvi minister proti zavzetju Reke.
Prvemu ministru italijanskemu g/ Nittiju preti kriza, ker ne odobrava dejanje kapitana Gabriele d'An 1 nunzio, ki je prišel v. Reko zadnji teden na čelu svojih čet in je oja-čil svoje Čete po navodilu iz Rima.
Najvišji svet mirovne konference, p°d čegar vlad6 se nahaja Re-f ka, je določil da Italija sama reši reško vprašanje, četf <ia se tiče sa mo notranjih zadev. Po porqcili-lih iz Reke; je šlo ameriško vojaštvo iz mesta na ladijo, francoske in angleške čete pa so ostale v svo
jih bivališčih. General Bodaglio
od glavnega štaba laške armade je prišel v Reko in zapovedal D' Anunzijevim četain, naj se vrnejo I pa vse kaže, da ga ne bodo ubo-| gale ,
Po poročilih iz Belgrada je ka pitan D'Annuuzio proglasil zvezo med Italijo in Reko. V mestu ■ vl^da anarhija in trgali šo zavezniške zastave.
--—-
Predsednik član ameriške delav-' ■ ske zveze.
Liga. ameriške delavske zveze , je poslala svojemu predsedniku Gomparsu predlogo, da naj ipos-| tane predsednik Združenih drlav H član ameriške delavske zveze (A-merican federation of labor) da se vsi štrajki takoj vstavijo, da se tako reši demokratsko, vlado .nevarnega stanja.
redloga pravi, da so štrajki potrebni, da se malo privije krivične delodajalce, vendar je pa,bilo veliko štrajkov nepotrebnih.
i strasen vThar v texss.
-Veliko žrtev je zahteval vihar zadnjo nedeljo v državi Teks'as. Prizadeta so bila predvsem slede-P ča mesta: Sinton, Portland, Cor-I pus Christi, Port Arantas, Aransas Pass in Rockport. Čleveških I žrtev je veliko.Dosedaj so jih našli nad 250.
vatikanski pevci v ^ ameriki.
Mpfo'-v'v:	• /IvVv>y-H.; • >• v;'- a*'* '■'
' Vatikanski deški pevski zbor Š je došel V Ameriko. Imeli pa so p sitnosti, ker nekateri pevci še niso P bili 18 let stari in ne v spremstvu p;-' starišev; zato jim po postavi niso pustili stopiti na ameriška tla. Oblasti so imele posebno sejo, pri H kateri so dobili dovoljenje, da'se K izkrcajo.	, •
kajzarjahočejo soditi
■ —
Lloyd George bo zahteval, da Ho-landija izroži Kajzerja.
Lloyd George je odločno zato, da mirovna konferenca zahteva od Holandije, da jim izroči Viljema. V mirovni pogodbi z Nenčijo je določeno, da se izroči prejšnjega nemš,kega cesarja, da se obsodi "za najvišje krščenje mednaro dne morale in pogodbenih svetosti ;" določeno je tudi, da ga bo sodil poseben sod. Dotični odstavek mirovne pogo dbe se končuje s tem stavkom: Z vezne države bodo napravile proš "jo na nizozemsko vlado, da jim Jzroči prejšnjega vladarja, da je sodi pred posebnim sodom".
v ™ lf\ M'''' ''Hi »K! * i:
36 novomašnikov Chicaške nad-škofije.
V soboto, dne 20. septembra bo mil, g, nadškof Chicaški. George Wih. Mundelein, D.D. podelil Zakrament svetega mašniškega posvečanja 36im mladeničem ki so se za to pripravili letošnje poči tnice. To je največje število za Chicago, ker jih ni bilo še nikdar tojiko obenim. Posvečenje se vrši v stolici Najsvetejšega Imena.
-0.--
Predsednik Wilson je prosil delavce po tovarnah za železo, da bi odložili štrajk kateri naj bi se pričel 22. septembra. Ta prošnja pa je bila zavržena in v pondeljek zjutraj ob šestih se prične strajk v Indiana Harbor, South Chicago East Chicago, Gary, Joliet, De Kalb in Milwaukee. 19. septembra bo zborovanje v South Chicago lcako se bo štrajk vršil.
Kaj jo prava demokracija, o
tem vprašanju je izdal Catholic War Council posebno brošurico, ki skuša natanjko pojasniti to v-prašanje. Brošurica tudi natanko.-poj anu je katol. stališče glede sedanjih svetovnih homatij in raznih vprašanj. kiso se pojavila kot posledica svetovne vojske. — O tej ibrušzirici bgmo pri priliki še spregovorili kaj več.
--r-O-——
Z ZRAKOPLOVOM V ŠOLO.
Leona t>ay in Frances CalHns iz Brimfield, 111. sta prišli v torek z zrakoplovom v Knox College. -o—-- -
Tesarji so v torek zavrgli načrt, da bi sprejeli 92% centa na uro in se vrnilo na delo; zahtevajo namreč dolar na uro.
--o--
INFLUENZA.
Ta teden je teden za čistenje zraka. Zravstveni oddelek naznan ja, da dobi človek bolezen v pljuča po dimu, prihajajočim iz sajastih dimnikov, svojo trditev podpira s tem, da je "flu" zopet v Chicago. Zadnje tri dni je bilo 28 novih slučajev naznanjenih.
Ta teden je ravfro eno leto, odkar se je ta kužna bolezen naselila v Chicago.	'
Novice iz Jugoslavije
Procesija sv. Rešnjega Telesa
se je vršila t', t. ni. v Ljubljani v najlepšem redu. Vreme je bilo lepo. Trnovsko pricesijo je vodil župnik Finžgar. Udeležil se jo je župan Tavčar z občinskimi sveto valci. Procesija je bila jako lepa, posebno pozornost so vzbujale "peče" in "avbe"; mož je šlo rte-navadno veliko za trnovsko pro-1 :esijo. — Šentpeterska procesija,' katero je vodil župnik Petrič, je bila tudi zelo lepa. Okoličank s pečami je bilo zelo v.eliko. Šentpeterska "Prosveta" je zbrala pod svojim praporom zelo veliko število članov in članic. Štpeterske procesije so se udeležili tudi gojenci in gojenke Marijanišča in •štpeterska procesija se je izvedla že v znamenju miru ; spremljeva-la jo je namreč godba jugoslovan kih železničarjev. VojakoV pri št. peterski in trnovski procesiji ni bilo. Procesija škofijske stolnice se je izvršila po starem častitljivem običaju s tem razločkom, da zastopniki države ŠHS niso bili • uniformirani, kakor v stari1 Avs-, triji; marveč so JjUi civilno oblečeni. Še cilindrov niso vsi imeli, , kar je tudi znak naše demokrut-. ke dobe. Po slovesni pontifikalni sv maši, katero je spremljal kor l z instrumentalnim spremi j evan-. jem petja, se je razvila procesija katero' je vodil knezoškof dr. Anton Banaventura Jeglič, Pred
[stolnico je jprikorakakala naša ojska. Mesto trdih švabskih povelj smo čuli miloglasna ljuba ■ am jugoslovanska povelja. "Mirno" in srbski vojak stoji mirno. S rez vs^ke nadutosti se razgovar-L ja s prostakom ljubeznivo časn-. nik, kar bi bilo v bivši Avstriji s-, pravilo časnika vsaj pred častni _ sod. Procesija se razvije; prve so . šole; višje in nižje s vojimi uči-, tel j i in profesorji. Slede društva: _ Krekova prosveta, prapor sv. Mi-laela, za katerim korakajo odposlanci od odborov S. K. S. Z., J. S. > Z., Orlovske zveze, starešinstva, r Pevske zveze Ljubljana, Syete vo 5 jske, sledita prapora Mladeniš-1 kega in Katoliškega društva ro-: kodelskih pomočnikov s člani, ki
se jih je veliko zbralo. Slede Ma-
/
rijine družbe, kongregacije. Splf-j Slin pozornost in sočutje vzbude' invalidi: žrtve krvnikov Franca1 Jožefa I. in Viljema II, Slepce in nvaifde vodi kurat Bonač, dve us-miljenki.jih spremljata. Lepo oblečene deklice in fantje svetijo Najsvetejšemu. Zastopniki oblas ti, ljubljanski občinski svet z župa ijom dr. Tavčtrjem na čelu, med njimi kljub svetovalcev S. L. S., tiačeljuje jim klubov načelnik Šer-jak. 'Slede zastopniki oblasti; na čelu jim njihovi predstojniki, med njimi dr. Šavnik, Spindler, dr. Kavčnik, dr. Papež, Regally; likvidacijsko komisijo deželnega odbora zastopata B: Remec in O-rrin. Sledi duhovščina in Naj sve tejše. Pred duhovščino prikoraka prvi oddelek naše vojske. Za Najsvetejšem korakajo podpredsednik pokrajinske vlade dr. Žerjav, poverjenik-Gol j a in polkovnik Janko Vukašovič z uradniki in s častniškim zborom nase vojske. Ko^ se je pred prvim blagoslovom končala stolna procesija v Stritarjevi ulici, se je pokazalo pr vo bandero pred magistratom, ker so. šole že prehodile veliko cesto, po kateri hodi stolna procesi-pa. Godbe pri stolni procesiji ni bilo, a zato je pel tako med proce eijo in pri blagoslovih stolni mešani pevski zbor, pomnožen s pev ci bogoslovci pod vodstvom cho-ri regenta Stanka Premrla, kar
beležimo kot novo zanimivost, ker so od . pamtiveka peli ob Te-lovem pri stolni procesiji do zdaj pevci bogoslovci.
-o-
Predavanje za služkinje bo jutri v nedelja ob 5. uri popoldne v dvorani "Ljudskega doma". Vabijo se vse članice, da se tega zanimivega predavanja v velikem številu udeleže.
-O —
Koncesijo za elektro-tehnične laprave je vlada za Slovenijo po-lelila Ivanu Mihelciču, dolgoletnemu, 'preizkultenemu monterjiu j ubij an ske mestne, elektrarne. . •; i ——'
Umrla je v Št. Ilju v Slovenskih goricah 18. t. m. gospa Helena rhaler roj. My d lil, soproga tam-DŠnjega župana —:N. v m. p.! i -o---
V Tržiču je umrla 18. t. m. gos pa Helena Luzar,1 posestnica in jostilničarka, mati zdravnika dr. Luzar j a. Naj počiva v miru !
--o-—
Italijanske izmišljotine. Rimska "'Epoča" prinaša iz Pariza poročilo, ki trdi. da se je ustanovila novo koalicija pristašev Tru-nbiča in Smodlake," katere namen e uvesti hrvatsko hegemonijo v fugoslaviji. Na ta način hočejo laralizirati Pašiča, ki zastopa ce-jtralistično stališče velike Srbije ned tem. ko sta Trumbič in Smo-'laka zastopnika decentralistič-ne Jugoslavije. "Epoca" upa, da >0 notranji boj mnogo pripomogel k temu, da bodo Jugoslovani popustili v jadranskem vprašanju, ker Pasie, ki zastopa izključno srbske inferefce, da pri dob i veliko ozemlja, kot ga imajo Hrvati, kajti Srbija je dobila v tej vojski toliko ozemlja, da je s tem za loščemo največjemu srbskemu i-jerijalizmu.
' K' ii^i-
BELOGRAJSKO PISMO.
(Izvirno pismo iz domovine.)
Beograd, 14. Augusta.
" Sovražniki nove naše dfžave in sovražniki katoliške cerkve katerih v novi Jugoslaviji ni malo, so pridn6 pri delu, da bi uničili pred vsem Jugoslavijo in zlasti pa katoliški cerkvi v Jugoslaviji zadali'
pbčutni udarec. Vsaka prilika jim je dobro došla. Nobena laž
jim ni preostudna in pregrda, da bi se je ne^poslužili. Vsi vemo, da je zadaj za vsemi mahinaeijami leloma bivša avstrijska, oziroma lemška politika, ki skuša na vse mogoče načine oslabiti našo deželo. Deloma je pa to delo soeijali-stiških tendenc, ki hočejo na vsa-tem, da bi vzbudili nezaupanje pa te moči ne pomislijo, da s tenr ko nkčin omajati naše stališče s naroda do sedanje vlade. Tega postavljajo v nevarnost tudi našo svobodo in našo prihodnjost.
Eden izmed mnogo slučajev, ikateri so se zgodili zadnje mesece in tedne,'je tudi slučaj djakovar-škega škofa, ne da bi preje vpraša!
Naznanilo.
Na obilna vpraševanja glede "kišt" za zimo rojakom doinov, sporočamo, da mi hitimo s predpripravami kolikor je mogoče.'Kakor znano je cela stvar združena z velikimi težavami, ker nočemo} drugače začeti, kakor da nam obe vladi zagatoviti varen prevoz, da bade vsakdo dobil svoj zaboj cel in neokraden. — Kdor se še ni priglasil, pa misli poslati zaboj domov, naj ne odlaša se priglardti. Ali bomo poslali ali ne, zavisi od tega, koloko rojakov se bode prigla-l silo. — Kakor znano je bila glavna zapreka pri zadnji pošiljatvi, ker se ni doseglo ono število zabojev, katerega se je preje obetalo. Ako| bi se priglasilo samo kakih par sto zabojev, še misliti ne moremo, da bi se dalo kaj doseči,— Upamo, da se nam bode v najkrajšem času pos rečilo vse potrebno urediti.
UPRAVA.
.Beograjsko vlado za njena mnenje.
Ta slučaj se je hotel'porabiti kot agitacijo proti Vatikanu na ta način, da se je poročalo, da je Vatikan to naredil na ljubo Italijanski vladi in iz sovraštva do do nove čfržave Jugoslavije. Vatikan je izdal glede celega slučaja svojo izjavo, kateri pojasni cel slučaj.
Vatikan res ni vprašal Beograjske vlade pri tem imenovanju, ker je to imenovanje samo začasno. Dalje pa tudi. Vatikan še nima z novo Jugoslavijo nikakega kon-
kordata, ker se še ne ve, kako se bodo razmere v državi razvile. Stari konkordat, katerega je imela bivša Avstrija, v katerem je bilo določeno, da mora sveta sto-
lica vlado preje vprašati za njeno mnenje, prednp imenuje kakega škofa, nič več ne velja. Konkordat s Srbijo je bil sklenjen ravno pred vojsko. Toda ta konkordat velja samo za Srbijo, ne velja pa za sedanjo Jugoslavijo; Tu je treba preje razmere urediti popolnoma primerno sedanji novi državi.. Zato se Vatikan ni čutil dolžnega preje vpraševati Beograd, temveč je radi težkih časov v škofiji, da škofija ne bode trpe-a ^škode, imenoval začasnega višjega pastirja, ki bode vodil škofijo skozi težke dni sedanjih nevarnih razmer.
Kakor hitro pa bode Belograj-ska vlada izrazila željo, da se.nare di nov konkopdat z novo državo
je pa sveta stoliča pripravljena v.sikchir takoj začeti potrebna podajanja. Dalje želi sveta stolica tudi, da bi vladalo med novo drža-
/o in njo najlepše prijateljstvo raz merje. Zato je bilo 'tudi "popolnoma namestu, da je Beograjska vlada izrazila svoje želje, kako želi, da bi se postopalo pri enakih slučajih v prihodnje.
V Domžalah se še vedno nahaja obilo Tirojcev-Nemcev, ki na nesramen način izzivajo slovensko ljudstvo s prirojenim german sko barbarskim vedenjem in z nemškim klepetanjem povsod, kamor pridejo, češ kakor da je vse ijihovo. Poživljamo merodajne ob lasti, da ugode vročim željam teh kulturonoscev, da se jih slejkoprej lošlje v lačenbergarsko nemško Avstrijo, kamor jih je vedno gnalo germansko srce.
--—o-
Iz Škofje Loke. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra se je praznoval pri nas s slovesno službo božjo, katere so se udeležila zastopstva vseh uradov, "Sokol" in "Narodna čitalnica" s prapori''in požarna bramba. "Katoliško izobraževalno društvo" in "Orel" se tega opravila nista udeležila. Istotako smo pogrešali med udeleženci one penzijoniste in certifikatiste, ki se sicer udeležujejo službe božie vsak dan in so na slična praznovanja godov in rojstnih dni pokojnih Habsburžanov zahajali v popolnem sijaju svojih, še sedaj tako oboževanih avstrijskih uni-orm. O teh "žavednih" Jugo-lovanih izpregovorimo ob priliki kaj več. — N cvetlični dan lili kaj več: — Na cvetlični dan čitalnica'" za naše invalide znsek 3260 K. Vsa čast našim požrvtvo-valnim damam. Kakor tudi predsedniku vesličnega odbora g. Vin-ko Zahrastnik, igralcem orkestra in pevoypdji g. Slavkotu Flis. -----o---
Novice iz Novega, mesta. Na
tukajšnji gimnaziji so sledeči kandidati napravili zrelostni izpit: Ausec Adolf iz Škocijana, Geba-uer Miroslav iz Šmarjete, Grum Ognjeslav iz Šmartnega pri Litiji (z odliko), Herman Franc iz Gradca <z odliko), Kovačič Josip z Martinje vasi pri Mokronogu,
Pehaini Hubert iz Trebnjega (z odliko) Ptireber Emil iz Žalje vasi, Sila Anton iz Trsta, Žužek A-lojzij iz Vel. Lašč, Štefanovič L-jubomir iz Novega mesta, Rozman Albina iz Spod, Šiške, Dašič Nada iz Pulja.
-o-
Iz Cerknice. Svetovnoznano presihajoče cerkniško jezero je se daj v največjem veselju in tam sedaj dan za dnevom več letoviš-čarjev opažamo iz Gorice in spod-je Štajerske, kateri prepevajo krasne narodne pesmi zlasti: Soča voda je šumela, Hribčki ponižujte se, Kaj ti je deklica, Moj očka; ima konjička dva, Oblaki so rude-či in Alah je velik. Domače ljudstvo jih vedno posluša in jim je --iBasiAojaj 'ijjjuiajzi -oupfud o^uf ji, turisti, zlasti pa dijaki imajo se daj najlepšo priliko si ogledati čudno presihajoče cerkniško jezero, kakor tudi romantično oko^ lico.
-o--
Kriza v socialni demokraciji.
"Narodna Politika" piše: Glavni odbor socialnodemokratske stran; ke v Zagrebu je ostal v rokah Ko' rača in Bukšega. istotako tudi strankarsko glasilo "Sioboda", v kateri javlja glavni odbor članom, stranke, ki so prestopili w komunistično stranko, da jih smatra za odpadle. Glavni odbor je sklenil sklicati novo strankino ko nferenco, da odobri njegovo stališče. Korač upa, da se bodo mogli 'levičarji" (komunisti) vrniti k njemu zaradi neuspeha 1. ,maja n razočaranja v delavskih vrstah 3elavske ma-se, posebno pa kniet-e, so v resnici razočarani in so začeli izstopati, ali ne zato, da pri topijo k socialistični desnjci, am->ak, da sploh zapuste socialistične vrste. O tem se prepričujajo dnevno levičarji in desničarji posebno na deželi.
Delavci Podpirajte delavsko Podjetje!
. • . 1.. . .1	,. • ^ , j,,;...	-i
MI POŠILJAMO DENAR DOMOV
■	" . ''"t ' ' r'.9 i^P	tV'Ki'j^.Vi 'i . ' ■ " ■'iS-vviy : • : ■ " ' :.'	'
CENEJE KO NAJCENJŠI
''■'- .'iriil •	'
100 Kron ......................... $ 2-go
10000 Kron .........................$2c00
AKO BI CENE MED TEM ČASOM PADLE, PADLE BODO SEVEDA TUDI NAŠE
CENE.
NAJSLOŽNEJE BODETE
f»|' i * vi r"	ST', . vtfWO.fX I J^^^SOT^^^H&^i^K' " N
POTOVALI DOMOV V STARO DOvIOVINO AKO SE OBRNETE NA NAS
najhitreje bodete k06a
' i ■ DOBILI IZ STAEREGA KRAJA AKO N\M POVERITE TO DELO
najlepše in najceneje in najhitrejše
TISKAMO VSE KAR SE DA TISKATI TISKARNA JE UNIJSKA
——-o—--'
Slovenski delavci! Naše podjetje je zadružnodelavsko podjetje/Sami delavci smo ga vstano-
vili za se, slovensko delavstvo. VSAK POŠTEN DELAVEC SE NAM LAHKO PRIDRUŽI
> ■	..	....''//v.'
KOT SOLASTNIK IN DELNIČAR.
Edinost Publishing Company
1847 WEST 22nd STREET	CHICAGO,ILL
SLOGA, SKPTEMBER i8. i' 19._
SLOGA
____TEDNIK ZA SLOVENSKI NAROD._
izhaja vsak Četrtek dopoldan.__
67 e. 7th St. New York, N. Y.
NAROČNINA: $ 2.00 na leto — $ 1.00 za šest nesecev.
_CENE OGLASOV NA ZAHTEVO
issued every thursday beforenoon By the
"EDINOST" PUBLISHING CO. Office of Publication, Des Plaines, 111.
1847 West 22nd Street,	Chicago, 111.
.......— ^___
Subscription rates: $ 2.00 per year — $ 1.00 for six months. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Četrtek 18. septembra, 1919. Thursday, september 18th, 1919.
ŠTEV. (NO.) 37.	VOLUME V. LETO.
Delo za narod.
Prijatelj nam je poslal izrezek iz nekega Mihvauškega lista, kjer čitamo;
Viktor Berger, sociališki vodja iz Milwaukee, Wise., je bil vprašan, kako se je moglo posrečiti, da so socijalisti postali tako močni v Milwaukee. Na to vprašanje je Berger odgovoril: "To ni nič čudnega ako povem, da porabimo devet desetin (to je od vsakih $10.00 9) za cirkular, kako brošurico ali kak iztis naših listov. To je vse skriv-300 delavcev, ki gredo zgodaj zjutraj in denejo na vsaka vrata kak cirkular, kako brošurico ali kak iztis naših listov. To je vse skrivnost našega vspelia!" —
Truth Magazine pripominja k tej izjavi "Berger gotovo ravna-pametno, ker se zaveda, da je sedanja doba, doba čitanja in da bode dandanes dosegel vspeli samo oni, ki ima v rokah časnikarstvo in ki se poslužuje tega sredstva za razširjanje svojih idej. In priznati se mora, da se socijalisti spolšno zavedajo te resnice in jo skušajo uvesti v svoje delovanje. Kdo bi si mislil, da se bodo vrjele stvari in sprejemali nauki, kakoršne uči socijalizem, zlasti radikalizem. Toda na lastne oči lahko vidimo, da se vrjame še večja neumnost, da se sprejme kot resnični nauk še bolj krivi ali škodlijivi nauk, samo ako se dovolj razširi med ljudi potom berila. Zato vidimo dalje, kako hite socialisti tiskati brošure, razpošiljati cirkularje, ustanavljati liste, sploh kako se skušajo polastiti se kolikor največ mogoče tiska pri vsakem narodu. Za tiskarne se jim ne zdi škoda ne denarja, ne časa, ne truda."
Truth Magazine zaključuje:
"Kaj borno pa mi katoliki storili, da se bonio ustanovili temu pogubnemu vpljivu? Bomo spali in čakali, da nas sovražnic napade v lastiri hiši? da pride do skrajnosti ? da se nam nastavi meč na vrat?
V resnici je silno žalostno znamenje, ko gledamo veliko nezavednost našh ljudi. Katoliški mož, v cerkev' gre vsako nedeljo, gre o veliki noči k spovedi, pravi, da je katoliščan, spada v katoliško jednoto, toda da bi kaj storil za katoliški tisk, da bi kaj žrtvoval za katoliško stvar, — kaj vam v glavo ne pade? Na mizi vidite naročene slabe liste, pajdaši se z največjimi zagrizenci, je tudi v nasprotnih jednotah, pomaga slabemu časopisju, napada svojo duhovščino, prav nič mu ni mar če nasprotni listi še bolj blatijo vero, cerkev, duhovnika, to mu je še vse "za špas". Vz.emimo kaj se je zadnje čase naredilo od katoliške strani proti možu, ki je tako prominenten v celem gibanju proti sovražnikom naše vere in cerkve, ki je urednik in prvoboritelj. Tisti ki so započeli sramotno akcijo proti njemu, niso prav nič pomislili, če bodo s tem tudi škodili svoji veri in cerkvi, ker se bodo sovražnki veselili in smejali, da so jim dali orožje v roke, češ saj ga še katol. listi in katolške organizacije napadajo, toraj imamo mi prav, ko ga napadamo radi njegovega "fanatizma"." — Žalostno!
Ali si morete mislite večje zaslepljenosti in nezavednosti? Da se ubije muha, pa ubiti za to dragoceno šipo na oknu, kateri pameten človek bode to storil? In vendar so storili naši katoliški možje.
O, koliko se mi, katoliški Slovenci, lahko učimo od socijalistov! Morda nam jih je Bog poslal največ za to.
O da bi se res kaj naučili, dokler ne bode prepozno.
--o---j--
In padla je mačeha.
Deseti september mora biti z zlatimi črkami zapisan v zgodovini Slovanov. Pretečeni teden je padla mačeha Slovanov. Avstriji je bila podpisana smrtna obsodba. Ta vlačuga med narodi, ki je oku-ževala cel evropski vzduh, je dobila že dolga stoletja zasluženi smrtni udarec.
Avstrije ni več ! vsaj one Avstrije, kakoršno smo morali poznati vsi "avstrijski" Slovani.
Da! Tisočletna ječa Slovanov je padla!
Desetega septembra je bil oni dan, ki je bil v St. Germain pri Parizu uničena ta pašast. Hvala Bogu! Živo! Slovanski narodi veselite se! Mora, ki vas je tlačila, vampir, ki Yam je sesal srčno kri, je uničen. Prosti ste! Nova doba se vam odpira!
S koliko radostjo je napoljnejeno naše srce danes! Nič več ni zadrt nož germanizacije v lastno narodno srce! Nova nada nam . sveti za bratsko edinost in složnost!
Res je še daleč prava popolna naša svoboda!
Res je, da čakajo osvobojene "avstrijske" Slovane še težki, težki dnevi raznih narodnih in vladnih kriz! Res, da vidimo še rnar-sikak črn oblak nad svojim narodnim obzorjem! Nič ne de! Vatf se bode prestalo, vse se bode prebolelo!
Eno je gotovo — glavna zavira vsega našega napredka je odstranjena: grde Avstrije ni večf
In zato: Živela slovanska prihodnjost!
Dva velika moža.
Dva velika moža sta pretekli teden stopila na ameriška tla v '! New Vorku, katera je pozdravljal cel amerikanski narod kot dva izmed največjih mož sedanje velike dobe.
t. Prvi je prišel v pondeljek 8. septembra. Cel New York je bil na nogah in ga pozdravljal z velikim slavjem. Stopil je na ameriška tla v uniformi vojaka, generala najmočnejše in najvplivnejše drža-I ve na svetu — Združenih držav. Bil je. to general Pershing Peljal je naše fante črez Ocean naJSvropska bojišča, da pomaga premagati najkrutejšo autokracijo in izbojevati svetim načelo svobode 111 pravice — največjo zmago, kar jih pomni človeški rod. Črni so bili oblaki, ki so se tedaj zbirali nad celim svetom. S strakom bom in upom smo se poslavljali od našega vojskovodje, kajti zaupali smo mu milijone najlepšega cveta naroda, milijone mladih življenj, da jih pelje in jih vrne nazaj zmagoyite. Danes se res vrača k nam nazaj kot, zmagovalec. Novo slavno poglavje v zgodovini Združenih držav se končuje z njegovim prihodom,."Nalogo sem končal!" je dejal. In to je res.
2. Tri dni ža. njim je stopil na naša ameriška tla, tudi vNew Yorku,drugi mož. Ta pa ni Amerikanec, ne po rodu, ne-po zakonu, da, do sedaj še nikdar ni bil v Ameriki.
Tudi tega moža je pozdravljal cel narod, vse Združene države. Tudi ob prihodu tega moža je bil vps New York 11a nogah. Dasi tujca, pozdravili smo ga vendar kot znanca, kot prijatelja, da, kot svojega. Prav nikake razlike ni bilo med sprejemom našega lastnega državljana Pershinga, največjega vojskovodje in sprejemom tega tega drugega moža.
Tudi ta mož je stopi! s parnika na ameriška tla v uniformi. Toda velika'je bila razlika med uniformo tega moža in uniformo Pershinga. Ta mož ni prišel v uniformi kake svetne oblasti, kakega vladarja ali kake svetne države. Ne ! To je bila samo ponižna uniforma — katoliškega duhovnika, nadškofa, kai'dinala.
Kardinal Mercier je bil to.......
Kaj ? Ameriška država, )<i je po svoji, vstavi' brezvei;ska:, pa pozdravlja katoliškega duhovnika? Jeli to mogoče?
Da, zastonj je! Cel svet občuduje tega velikega, morda največjega moža sedanje dobe, kardinala Mercierja. Cel svet so mu klanja! Cel svet ga pozdravlja! Cel svet ga ljubi. Da, lahko rečemo, izmed vseh oseb, ki so se odlikovale v tej vojski, ki so se skazale velike, stoji oseba kardinala Mercierja najvišje! Ta nevstrašena zvesta ljubezen dO svojega zasužnjenega naroda, s katero ga je vodil ta veliki mož skozi največjo narodno krizo, skozi najtežje dni, ki se je junaško uprl nemškim ječam in nemškim kanonom za to, da je branil svoj narod, da j.e protestiral proti krivicam in narod tolažil in mu budil upanje za boljšo prihpcljost, da, to je napolnil cel svet z občudovanjem. Ves svet se mora klanjati tolikemu možu, tolikemu duhu in toliki ljubezni do naroda.	,
In i-ato ga slavi tudi Amerika. In zato ga je naša dežela, sprejela s tolikim navdušenjent in s tolikim slavjem.
Rojaki! Kolikokrat ste čuli zadnjih deset let med nami ameriškimi Slovenci in koliko večkrat ste čitali, da katoliška cerkev še ni ničesar naredila za noben narod? Ali ne: trdijo" še sedaj, da so vsi duhovniki ljudski sleparji? Da so škofje in kardinali največji narodni škodljivci, trotje. paraziti?	■
Da, katoliški duhovnik in sicer kolikor višje je na službeni lestvici, toliko večji sovražnik naroda je. To trdijo naprej in naprej.
Rojaki, ali ni kardinal Mercier katoliški duhovnik, katoliški kardinal ?	i
In vendar cel svet ga pozdravlja in slavi? Zakaj?
Kako jasen protidokaz za vse te trditve! Kako krepak odgovor vsem tem narodnim lažnjivcem.
V Belgiji je bilo pred vojsko veliko socializma! Močna je bila ta struja v tej deželi. Toda za časa teh žalostnih ur ali ste culi o kakem rdečem beljgijskem voditelju, da bi se bil izpostavil za svoj narod? Kje so bili vsi obilni rdeči voditelji, ki so pred vojno enako slepili beljgijski narod, kakor- slepe naši rdečkarji uboge slovenske delavce?	' ' '
Ni jih bilo nikjer!
Zato, brat moj! Premisli, kaj si čital v listih, tudi v rdečih, kaj je vse ta veliki kardinal dobrega storil za svoj narod, kako se je izpostavil za njegove pravice v največji nevarnosti!
Potem pa premisli, kaj te uče naši rdeči sleparji po svojih listih!
In potem sodi sam!	?
Mi katoličanje smo pa ponosni rta svoje ihože, kakor je kardinal. :M ercier! Dokler moremo mi katoličan j e izmed' svoj ih " prokletih farjev" pokazati sVetu može, kakor Mercier, katoličan Foch, pa smelo kličemo rdečkarjem : Pa nam še vi" kakega takega svojega moža p°-' kazite!
Dopisi.
Steelton, Pa. —"Tudi jaz soglašam, da je velika potreba slovenskega kat. dnevnika med nami, Tudi delnice bo,m kupil Gotovo Vam bodem pomagal pri dnevniku gmotno in moralno, kar bodem le mogel. Vaš
Rev. Luke Gladek.
Cleveland, 0. — Collinwood. —
az sem z Vami za Vaše podjetje, 'omagal Vam bodem. kolikor mi bode mogoče v gmotnem in moralnem ožim. Le tako pogumno naprej! Bog naj blagoslovi skupino delo in trud slovenskih duhovnikov in lajikov.
Udani Rev. J. Skur.
Cannonsburg, Pa. — Sprejmite par vrstic iz naše naselbine. — Lakor spomladanska zemlja toplega solnca, tako potrebujemo lovenski delavci v Ameriki svoj dober denevnik, ki bode v resnici delavski dnevnik in bode vodil
po poti do zmage. — Te dni bode imela premoga rska unija United Mine Workers af A. konvencijo v Clevelandu. Od nas bode šel tja delegat nek Irec. Na tej konvenciji se bode šlo za skrajšanje in za povišanje plač in za podržavljenje rudnikov, — Tu pri nas se druga-jce dobro dela.
M. Tomšiš,
—--0-
Forest City, Pa. — V štev. 184. Glas Naroda z dne 7. augu-sta piše "umdama", ki sliši na ime M. S.: "Žalostno je v naši naselbini, da je zavrgel slovenski povododja Slovensko psem, d'a smi bili primorani pri pevskem društvu "Zvon" iskati Si učitelja druge narodnosti i. t. d." se držali bolj domačega ognjišča.
"Madama", lepše bi bilo, ko bi olitiko bi naj pa pri miru pustili. Da se pa "madama" ne bode
protoževala, da sem zavrgel slovensko pesem, evo ti, čitaj kaj se je zgodilo 7. septembra. Ta dan smo ustanovili novo slovensko katoliško pevsko in dramatično društvo "Naprej". Namen tega društva je oskrbovati cerkevno pejte in gojiti lepo narodno pejte in prrirejati igre v ponos Slovencem in v razvedrilo naselbini. Poleg delujočih članov bode ime-1 društvo tu d i podporne člane,, ki bolo plačevati mal prispevek všaki mesec ali vsako leto. Društvo šteje že lepo število članov in članic. Imamo dosti izvrstnih moči in ni uzroka, zakaj bi naše društvo "Naprej" ne napredovalo v najkrajšem času, da bi se pokazalo kot prvi in najboiši pevski zbor v Forest City. Vsi pevci in vse pevke so vebljni(e), da pristopijo k temu društvu, S pevskim pozdravom
P. S. pevovdja.
Opomba uredništva: Nič se
ne bojte! Vsaj vam letos pridejo zopet ledino orat znani "orači" slovenske ledine. Pred leti so Vam jo prišli znani New Yor-ški ata s svojim "hoeniksom". Se še spominjate, kako je bila ledina takrat dobro razorana? Se e špoininjate, koliko dolarčekov ste morali posejati v to razorano ledino? Letos bo. gotovo zopet na novo razorana in — Oh boy! — to bo rastel — plevel! Vig. povodja, se pa kar nič se neboj-te. Znani Nacek z New Yrk.u vam bde že pomagal, kakor Vam je v postu s svojo primadono!
chicaske novice.
Za škofove zavode so dalje darovali: Družina Kozjelc $2.00; Martin Hozjan $2.00; Joe Gre-gorich $2.00; Frank Augustin $1; Martin Kremesec $1.00; Frank Gerbajs 50c; Karel in Ivana Bon-ča $2.00; Agnes Ribnikar $2.00 ; Frank Koren 25e. — Anton Gre-gorich $3.00; N. N. $1.00; Math 1 Kremesec $2.00 ; N. N. $1.00; Pe- 1 ter Prah $3.00; Anton Pungarčar * $1.00; Mrs. A. Šinkovec $1.00; Jo- j j zefina Zakrajšek $1.00; Peter Cof 1 $1.00; Mr. J. Merlak $10.00 ; Paul 1 Cerar $1.00f Jos. Zapunčič $1.00; Anton Beuedik, $1.00. — (Pola 5 štev. 2. skupaj $41.00.)	" c
Za napredek cerkvenega petja j
potrebujemo zelo posebnega sle- • venskega organista, da si naša se- J, danja organistinja Miss Barry t skuša po svojih najboljših močeh ■ voditi naš cerkevhi pevski zbor k j napredku.	,
Starišem Fabijan iz 22. ulice je 1 umrla hčerkica Marica in je bila ' pokopana na Resurrection poko- š pališčn zadnjo soboto, 13. septembra. Starišem naše sožalje. 1
Lastno jugoslovansko kat. po- , kopališče — je miselj,, katere se ] bode treba lotiti nam chicaškim Slovencem. Bratje' Hrvatje so . pripravljeni iti z nami Slovenci. , Ali bi ne bila lepa miselj ka bi se dala izpeljati?
Mr. Prank Banich je dobil te ( dni pismo iz starega kraja od oče-
ta, da ste bili "kište," njegova in njegovega svaka Mr. Frank To- '
mažiča, med onimi nesrečnimi sed
I- .
mirni, ki so bile vlomljene in i okradene. Kakor poroča jO, bila je pokradena iž zabojev vsa obleka, obuvala in razno blago j v vrednosti skoraj $200.00. Ne ve se pa še, ali se je to zgodilo na poti do Ljubljane ali pa potem, ko so sorodniki zaboja od Odbora v Ljubljani sprejeli in jih morali poslati dalje do doma po železnici. — Upamo, da se bode to pojasnilo.
Mladeniški klub sv. Štefana je
razvil že živahno poslovanje za svojo ustanovno, veselico, katera bode 4. nedeljo v oktobru, to je
6. oktobra v Česko-Amerikanski Dvorani na 18. ulici. Po velikih pripravah, katerih so se fantje lotili, bi človek sodil, da bode to ena izmed največih in najlepših prireditev v tej sezoni.
Mrs. in Mr. Kušar, znana splošno priljubljena družina, sta bila najsrečnejša roditelja v naši našel-
ROJAKI - POZOR!
Po dolgi in težki borbi imate zopet priložnost HITRO' in ZANESLJIVO pomagati svojcem v stari domovini, ako pošljete denarno pomoč potom
EMIL KISS BANKE PO KABLU.
Neposredna zveza za Kranjsko, Štajersko, Spodnje Koroško, Istrijb, Primorsko, Dalmacijo, Hrvatsko,, Slavonijo, Bosno in Hercegovino ter po našem posredovanju
potom
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU.
i K. 100_______________________________ $4.00 i
I K. 500 ______________1_______________$20.00 I
I K. 1000 ____________________________ $40.00 I
I K. 10.000___________________________$375.00 I
I PREKO 20.000 K. IZVANRERNI POPUST. I
VSE DENARNE POŠILJATVE SO ZAJAMČENE!
Prodaja parobrodnih listkov v vse kraje Evrope.
Ne podajajte se na pot, dokler ne dobite od nas potrebnih navodil in nasvetov, ki se dajejo ustmeno ali pismeno BREZPLAČNO.
Bodite vedno oprezni in ne poskušajte kjersibodi, kadar pošiljate denar v stari kraj, temveč se vedno zaupno obrnite na staro in znano tvrdko, katera oskrbuje že nad 20 let denarne pošiljatve v vašo staro domovino, s katere postrežbo je vsakdo zadovoljen in katere naslov je: s
EMIL KISS, Bankir,
133 SECOND AVE., Cor. 8th St., NEW YORK, N. Y.
Vstanovljeno 1898. -Posluje pod državnim nadzorstvom.-
bini ta teden. Vrnil se jima je ljubi sin, vojak mornar Mirko. — Ko smo imeli julija slovesen sprejem naših slovenskih vojakov junakov, vodila je celo prireditev Mrs. Kušar kot predsednica Zveze Jugoslovanskih žena in deklet. Srce ji je pokalo, ko je v imenu chicaških slovenskih mater poz- : dravljala vojake, njen lastni sin je bil pa tisoče milj daleč na morju. Solze so jo večkrat oblije, ko je gledala vesele obraze druzih mater tovarišic pri tej slavnosti: Danes je pa tudi ona dosegla, po čemer
je tako hrepenela; tudi njen sin je doma. Mr. Mirko Kušar je šel k vojakom še prav- mladoleten, komaj šestnajst let star. Navdušenje in veliko rodoljubje njegovih starišev ni bilo brez vpljiva
nanj. Tako mladoleten , pa je že hotel pomagati Ameriki in domovini v tej veliki vojski za svobodo in demokracijo.
Slovenci smo lahko ponosni nanj. Mr. Mirko Kušar je pa tudi izborem "cartoonist" in je bilo že več njegovih "cartoonov" objavljenih v raznih listih. Tudi sedaj. ;se namerava posvetiti popolnoma tej moderni umetniški stroki. Sta-riši ga mislijo poslati še dalje v pole, da se popolnoma izobrazi za ta svoj poklic. "Cartonist" je landanes najglavnejša oseba pri vsakem listu. Kdo izmed nas vse-ki dan, ko dobi list v roke, najprej ne pogleda "funny page"? kaj dela Mr, Jiggs? Kako smolo je imel zopet Jeff? kakšno "lumpa-rio" sta zopet "Katzenjammer Kidds" napravila v ubogim "kap-tonon". Zato je gotovo lep poklic, kateromu se namerava posvetiti naš mladi rojak Mr. Mirko Kušar..
Rodoljubni družini Kušar naše najiskrtenejše častitke. Mlademu vojaku junaku pa naš prisrčni dobro došel!
V Millard na počitnice sta odšli ta tedenMrs. Zora Cerjanec in Mrs. Novina.
Društvo "Matije pomagaj"
KSKJ- bode priredilo svoje jesensko zabavo zadnjo nadel j o pred adventom, to je 23. oktobra. Člani-
ce se že pridno pripravljajo, da bodo naredile z veselico velik vspeli. Upamo, da nam. bodo o ., pravem času dale dovolj pojasnila, kaj nameravajo prirediti.
Kakor čujemo se tudi društva Danica pripravlja 'zopet za igro.
rudi to društvo upamo, da bode
kmalu pojasnilo, kdaj in kaj namerava prirediti.
Vsa Chicaška društva prosimo ia nam takoj sporoče, kadar sklenejo prirediti kako svojo zabavo ih veselico, da moremo to oznaniti naši javnosti, da se druga dru štva veda po tem ravnati.
Pisarna našega Usta, na 1847 w-22. Street, je sedaj, že skoraj popolnoma urejena. Vse Chicaške rojake vabimo, da se je obilno poslužuje pri pošiljanju denarja in pri šifkartah.
Naše cene so najceneje in smo vedno cene ji, kakor so najcenejši.
Glede pošiljanja denarja naj
pripomnimo, da so cene kronam tako nestalne, da je skoraj nemogoče oglaševati njih cene. Računali jim bomo vedno f po najcene-jem kursu.	:'
Za Chicačke Slovence bode pisarna odprta vedno vsaki večer od 7. do 9. ure in vsako nedeljo
od pol devete da po veliki sveti maši.
Mr. Math Grrill, tajnik društva sv- Štefana štev. 1. je sprejel glavno zastopnišstvo za naše podjetje, za liste, oglase in knjige. Te dni obiskuje rojake po Chicago in o'kolici. Nabira naročnino in oglase. Rojakom ga najtopljeje priporočamo.
Naša slovenska dekliška družba imela svoje redno sejo v torek večer 9. septembra. Ta seja se vrši v torek večer 9. septembra. Ta seja je bila velike važnosti, ker se je začrtala pot, katero bode šlo naše društvo v prihodnji zimski sezoni. Sklenilo se je najprej, da se priredi ustanovna veselica na
(Dalje na 3. strani, Colona 6.)
Kupujte Vojne
Hranilne Znamke!
SLOGA. SEPTEMBER i8. I'iq.
dr. janez krek.
| Sveč. Vinko Brajevič: Dr. Ja-' nez Krek. Spome"em-slpvo, izrečeno u Fover-u Opčinskoga Ka-zališta n Splitu dne 8. listopada j 1918. Izdao "Zadružni Save'z" u j Splitu.
To je najnovejše; delo, ki ječ .
5	izšl» o Kreku. Nikomur, ki je. \ poznal pokojnika, ali se vsaj zani- j I' ma za našega voditelja, ne bol
žal. č eprebere to 28 strani obsegajoče knjižico. Slika Krekove I osebnosti kot človeka, kulturnega l delavca in politika je podana prav tako s strogo objektivnostjo. kakor z zasluženim občudovanjem in hvaležnostjo do našega velike-t ga dobrotnika. Ako to knjigo I: preberemo, nam postane še'e po- i vsem j a se m agromni vpliv Krekov 1 I na Hrvate, razumemo šale, kako: I je bilo mogoče, da so se hrvatski | visokošolci: o jočitnicah kar na-I stani 1 i na Sv. Joštu in obiskovali , Kreka tako na Prtovcu kakor v ; IV, Lubljani. Iz knjige uvidimo, d'a so Hrvatiey ki s vendar videli in slišali Kreka nepritnern majn-krat nego mi, vendar doumeli nje I govo veličino popolnoma. Braje-vičeva slika o Kreku je sicer I majhna, a — da se tako izrazim — dobro zadeta.
Naj nam bo dovoljeno, da na! nekatera mesta v knjigi ppsebe opozorimo!
Balkanska vojna v letih 1912-13 je v Kreku zbudila eno prepričanje da bodo zmage Jugoslovanov nad Turki mogočno K dvignile narodno zavest "aših obmejnih Slovencev. Ljudje bodo uvideli da Slovani vendar nismo tako zadnji na svetu, kakor bi nam to nasprotniki radi dopove-dali Poglejte: ti ljudje, katere sedaj občuduje ves svet, so isti f narod, kakor mi, so »asi bratje!
Tako mi je razlagal nekoč ; Krek v slavni kuhinji svojega , bivališča v Prisojni ulici in skoro j ; isto berem v našem slavnostnem J
6	govoru na str. 6. Balkanska vojna K' prot'iTurkom je dokaz idealizma, B ki pravi: "Makar da umrem, da ; me ubiju, idem z:a spas svoje
brače, idemi dajem svoju krv."
"To je snaga '(moč) idealizma, moralna snaga 'n'aro.'da našega. I j
er s velevlastima vlada puki (go-i) materijalizem, one doživljuju blamažu za blamažom, a ovi ma-leni narodi, koji vjeruju u ideal svoj, pobjedu (zmago) za pobje-dom."
. '"O vaj ideal, za kuj itn su oni išli" — nastavio je Krek i ono [živo oko njegovo zasjalo je kao žerjavica — "ovaj ideal, gospodo, ima na ,sebi svijetlo večnosti'. a to je vjera, da ima pravde, da živeOnaj, koji sudi ne samo pojedince, nego i narode."'
Kako je .bil takrat prepričan o' pravičnosti stvar,, za katero so šli balkanski zavezniki v boj , na mkažejo besede, ki jih je rekel med štirimi očmi ob času ko so Šli zavezniki v boj s Turčijo : Jaz nisem za kako papirnato kampanjo proti državi; bil bi pa za svojo osebo pripravljen za revoluciji" ' ' ; - ■
A čas, ko bi bili mi mogli v. resnici pritisniti na bivšo monarhijo, da nam da to, kar smo vedno zahtevali lastno državo, takrat še ni bil prišel. In tu pridemo do druge vrlo zanimive točke v naši knjigi, do Krekove taktike v politiki. Dr. Krek je hotel najprej narod dvigniti gmotno in moralno ter je bil prepričan, da potem posledice na političnem polju tudi j ne bodo izostale. Od vlade ni pričakoval ničesar, ampak vse od lastnega narodovega dela. "Gdje je narod jak i organiziran, tu ne treba da on ide za vladom, vlada mora narod (str. 26), ne da bi se bila blada benemu narodu ne more vlada toliko koristiti ali škodovati, kolikor si lahko koristi ali škodi ,s.am. V nepotrebne konflikte z vlado se ni spuščal, ampak je bil srečen, da je mogel iz Slovencev "ustvarjati .naroda" (str. 26x, ne da bi sc bila vlada pravzaprav tega zavedala. "Organiziranje nairoda na svim pol-jima života, lagano i strpljivo pripravljate u boljo buducnost — j to je politik" (str. 25). Politi-Jka mu je bila torej podrobno narodno delo. Krek je iskal dosledno in povsod rešitve le v delit. Svojo osebo je sicer izpostavil neštetokrat; dekret da'on izgubi svojo službo kot profesor, je bil že spisan, ječo je riskiral dostikrat plačal je za bogve koliko insol-
pavel zgaga.
Vajste gaspud redahtier taku sal pa hud na jh de sm djav de ju nkul ne buom več odpjustu inu de jm najsm vstan povajdat, le kga je blu trajbla som šli tak
ferdrjus nariadet. Kdu jm je
\
ventnih dolžnikov — a prav v tako visoki meri, kakor je eksponi-ral sebe in svoje imetje, je štedil kri ljudstva, je štedil s svobodo in metjem svojega ljudstva. Zaradi njeg& tudi ni noben Atenec nosil žalne obleke. Lastno glavo bi bil riskiral. ne pa krvi svojih r°-Ijakov. Bil je tudi kot politični vodja'— oče.
Svojega dela ni presojal po trenutnem uspehu, ampak po tem, kako bodo sodili čez 20 let (str. 25). Ko je bila v Ljubljani proti ljemu kot vodji Gospodarske sveže sodna preiskava, češ, da nekatere cene niso bile v skladu z maksimalnimi cenami.
Krek je bil dolgo časa med nasprotnimi krogi na Hrvatskem skoro nepoznan. (Str. 7.) Temu s-'e ne bom,-, čudili ; saj jih je bilo tudi med izobraženimi Slovenci celo Ljubljančani, mnogo, ki ga niso slišali nikdar govoriti niti javno, niti zasebno, ki ga niti po zunanjosti niso poznali. Prav tako so bili nepoznani njegovi u-vodniki v "Domoljubu". O njih pravi Brajevič: "Seljak, koji -je svake sedmice (teden) • pročitao jedan članak Krekov, morao je da postane "kulturan" (str. 14). Kako je mogoče, začasno tudi veliko solidno delo omalovaževati, nam kaže to, da so bili "Domolju-bovi" uredniki po veliki večni nasprotnikom nepoznani in da te je marsikdo začuden gledal, če si imel "Domoljuba" naročenega; in če si ga bral. Kaj bi bil rekel šele, če bi bil vedel, da ga ti vsaj deloma shranjuješ! —
Knjiga je spisana v lepem slogu. zanimiva od.početka do konca. Izrazom a la Karlsbad in Rohitsch (str. 22) se ne boš čudil. ako' si kdaj videl v Belgradu napisano na šolskih zemljevidih "Felkermarkt" in "Filah" v cirilici. Ta stvar bo sedaj hitro skop-nela sama od sebe.
J. D.
Društva.
Društvo Martin Slomšek št. 16 S.D.Z
tprejema člane v društvo od 16. do 30. leta. Bolniška podpora je $5.00 >7-00, $14.00. Posmrtnina $150, $300, I '500, $1000,' $2000, za kolikor kdo že-I i. Dolžnost Vsakega poštenega moža • e, da postane član S. D. Z. Pristopite < našcrrtu društvu, dokler ste še zdrav n mlad. Za nadaljna pojasnila se o-!;; >rnite na sledeče uradnike: Damijan , Tomaži«, 1095 E. 64. St. predsednik. ' Frank Novak, 6816 Edna ave, tajnik.
Leopold Kušlan, 1091 Addison Rd ; jlagajnik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob pol dveh . novi šoli sv. Vida.
Društveni zdravnik: dr. Selišk**
Drušvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K. Jedrtote ima svoje seje vsako dru-I go soboto v mesecu na 62 St. Mark's f Place, New York, N. Y. Sprejema Ii: člane od 16—50 leta za zavarovalnino p, 8250.00, $500.00 in $1000.00 in bolniško [ podporo. Zavedni rojaki, pristopite k teipu prekoristnemu društvu, ki je f eno izmed najagilneših v New f Yorku.
; Društvo Sv. Cirila in Meoda, št. 18 SDZ.
v V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta. — Posmrtnine se plača $150.00, $300.00, $500.00 in $1000.00, ■ za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki! Ne odlašajte in takoj prosto-pite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike.-—Predsednik: Jos. Zakrajšek, 6215 St. Clair Ave,; podpredsednik: Josip Salamon: tajnik: John Vidervol, 1153 Ei 61. St.; blagajnik: Anton Bašca, 1016 E. 61 st St. Vprašajte lahko tudi nadzor-1 nike: Alojz Tomše, Mike Mulec, Viktor Kompare. — Redar: John Peler-'in, zastavonoša: Alojizij Somrak, društveni zdravnik: Dr. J: M. Seliš-lfar. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu of 2. uri v šolski dvorani.
ii; '■■'..•.■ ! f. ; 1 • .';. ■' ■ . - ' .'
C. O. P. , RED. KAT. BORŠTNARJEV.
Slovenski oddelek Dvor Baraga sprejema praktične katoličane od 16. do 50. leta. lvandidatje sa lahko vpišejo pri vsakem članu in priselji, ki re vrši vsako prvo sredo zvečer in tretjo nedeljo od 1:30 uri v stari šoli Sv. Vida.	<
Podrobnosti daje drage colje odbor in vsak član društva.
Nadborštnar Fr. Perme, 1132 Norwood rd., pod borštnar L. Pečjak. 1309 E. 40. St.; finančni tajnik Lovv-reno Zupančič, 1372 E. 47. St.; zapisnikar John Perme, 1132 Norwood rd, blagajnik Jernej Knaus, 6129, st. Clair Ave.; bolniški nazronik Frank Perme, 1164 East 61. St, — Truslisti: Jakob VVahčič, Ant. Skulj, John Skulj.
Društvo Sv. Družine št. 11 D. S. D., Pittsburgh, Pa.,
nananja vsem rojakom in rojakinjam med 16. in 50. leti, da je pristop v društvo za nedoločen čas prost. Bolniške podpore izplačuje društvo po $1 na don. s. D. izplačuje zraven smrtnine, tudi zapoškodnino in raznovrstne operacije. Za nadajna po-pasnila se obrnite na sledeči, 54 Low Road; John Golobic, podpredsednik, 5621 Carnegie Ave.; George Wese-lich, 1. tajnik^ 5222 Keystone street ; Josip L. Bahorich, II. tajnik, 5138 Dresden Way; Anton Skerlong, bla-ganik, 5124 Butler Street. Mesečne, seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjurtraj v K. S. Domu. --/Rojak! Rojakinja! pristopi še dapes kajti' jutri bo mogoče prepozno. —
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO 14 L I R A "
Slov. Kat. pevsko društvo Lira. Cleveland, Ohio? Preds. John Zulieli. 1261 Norwood Rd.. Podpred8v in pe-vovodja Math. JHolmar, 1109 Norwood Rd.; tajnik, John Strle, 6711 Edna Ave.; Blagajnik, Frank Matja-sič, 6515 Edna Ave.; Ivolektorja: Anton Hlabše str. in Mary Petrovčič. Privske vaje so vsaki torek četriek in sobota zvečer ob 7 uri v stari šoli sv Vida. Seje vsaki prvi četrtek \ mesecu.
DRUŠTVO SV. VIDA STEV. 25 K. S. K. J.
ma redno mesečno sejo prvo nedeljo v mesecu v KNAUSOVI DVORANI.—
Predsednik: A. Grdina, 6127 St. Clair Ave., tajnik, Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., zastopnik. Jeriiej Knaus, 6129 St. Clair Ave., N. E., društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6129 St. Clair ■Vve., N. E.
Člani se sprejemajosiv driištvo od 16. do 45. leta. —Postmrtnina je $250.00, $500.00, in $1000.00, bolniška podpora je $6.00 na teden. Vpišite tudi svoje otroke v otroški oddelek.
Novo vpisani član mora prinesti zdravniško spričevalo I. tajniku 14 dni pred sejo, nakar se isto po?lje radovnemu zdravniku, in ako ga odobri, glasuje društvo pri prihdoriji seji o prejetju.
DR. LOŠKA DOLINA
boruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob ;ni uri popoldan v John Grdina dvo-ani Uradniki so: Predsednik Jernej. Krašovec, 5609 St. Clair ave. podpred sednik Matija Truden. 1152 E. 61 St., I. tajnik Louis Prijatelj, 6206 Schade Ave, II. tajnik Fr. Mulec, 1180 E. 60. St.; blagajnik Anton Mihelčič, 1150 E. 61. St. Mesečnina je $1.00 Bolnižkr podpora znaša na teden $7.00 ?ojaki se vabijo, da vstopijo v naS* Jruštvo. Posebno se vabijo Ložatti b obilnemu (yistopv.
ukazu muj prif dat v cajtnge 1 Jest sm samu jm povajdu de b jest rad dobiu sliižba u vaš kan-elii nu zekaj b jest to sliižbo rad rabiu. Al ojii ranku b me ne razuma jI i pa prif v cajtnge. -Prov čist nč ne znaja moučat. Zdej mam pa trubl. Vajste biu sm v Nov jorke in sm šu glih pa dev-jat štrasni k zainirkam Pietra mjga brata. Su je s Saksrjumu atatam po štriit. Strašnu andah-tlu sta se držala. Saksrju ata so jumajli palča in sa šli pačas. Pietr pa pakuonc, de sm ga biu rajs vesjev. Trajb'h uuotri, parsa vn, glevuo pakuone, kukr pr su-datah k je biu ze firerja. Hab-taht, Rajs sm ga biu vesijev da jm najsm vstan povajdat. Kaj se majnte. Tulku lajt se ne videt pa brata sva. K sm ga jest za-mirku rajs inaku sm je sturlu inu sm skauču k jem inu sm ga inu sm djav Pietr ti pr srčna kjust! Pajd nu de te kjušnem. Vajste gaspud reahtier tektar sm pa viidu kulku ferdrusa so m narie-dli. Mejnte de me, je Pietr objev tiidi? al d eme je kjušnu? kukr b se šikalu ze brata? Preč me je jhnu in grdu pagledu de so se m pree hlačee začiele trešt. 1 Buh nas vari, Pietr, kaj pa je, sem djav žalastn. Kaj pa je, Kaj pa je? inu ti ve vprašeš? Bajž preč! Bajž preč, de te.ue viidm! Ti s izdejavee! Ti s Judež! Bajž preč od mjane. Jest te nč ne paznam.
Jest ga gliedam, gliedam inu še gliedam inu pravm: Pietr, Buh se te usmili kaj se t je zmajšalu? Jest tuj brat izclejevac? Judež? Kaj me več ne poznaš? — Poznam, poznam je zavpu ns glas, de sa se vse židovke na sajdvaki spogled-vale. Poznam te tis muj zdejav-ski brat k s šu tak špot narjadit naš držin in s v špot poprav naše lajpu jme Zgaag«a. Do černe zemlie te savražim! Bajž preč! — Pietr, nevajm kaj misliš ti mjan povajdat? Ne vajš,, ne
vajš, kruotišče ti pretietu, ne vajš? Vajm de ne vajš, ker s pre nejumnu. v Tu s pa vajdlu, de s me v cajtenge dalu de s mi na-riedlu špot po cajlm svajt.
Pietr sajnaj rajs! Jest najsm nč du v cajtenge. — Tk zdej se m buoš pa še lagou? — Nč lagou Pietr, ljub muj bratec, dej s dapo-vajda? Jest naj sm nš tacga pisu de b blu v špot komu. — Jej, gaspud redahtjer, de b vi vidli kaku sa takrat Saksrju ata paskačil. Glih k srieč je ču palieman mem, drgač b je biu dabiu. Grdu sa me pagliedal in vzdigni palca in zakričal: kaj, kaj ti naj s nč tacga Risu? Kaj pa o m jih otrobih, kaj te pa m je otrobi am grejo inu te brigajo ? inu de jh jest preda jem ? — Ata, ata, sm jm rieku, kaj naj
tu rajs? — Naj rajs! Naj rajs! sa zakričal in me tli udart. — 1 kaku bj.tajil Saksarju ata, k sm pa sam že te otrobe vijdif inu branu. — Vajš ti, Pavle, ti s prer-mah da b ti vajdu lcaj so otrobi inu bran. — Vajš ti, Pavle, ti s prermen da b ti vajdu kaj so otrobi inu kaj naj. — Hedu b se m gadilu še takat pa je k srieč glih ta potratast mem pršu. Rajšu s me, sem djav. S patratistim sva pa strašnu prjatla. Halo Pavla
je djav. Kaj pa ti tlalela dajlaš, jest sm mu pa pree povajdu, kaj se je z mana gadil. Vajste ta pa-tratast je pa bješter fant m je pa pree pamagu -in jh mal patalažu vsaj tulk de najsm biu t.japen.. Vajste ta patratast, je mjga brata žeene sestre muož. Taku de sva v ranku v žlahti. Bajžte, bajžte inu kaj b se krajcal, jp djav. Pavle je faj fant, kaj b tistu. Strašnu sm veseu da je pršu inu de ga spet vidni. Vajste kaj jest predlagam, de gremo k mjani na lum. Un dan sm" dabiu nekulkit "špage" s Klevelanda z llajben-ce pa je bomo mal ruknl. inu zmirli "-jste prav ta faj špaga je, č-je prov prahibišn. Kaj b se kraj-
gali k se neznate pasebenu pa še tj k j 11a straspi. Se buoma raj da-ina pr nas krajgali k je že u navad. Rajs vrjamem da s ti ta zgagast Pietr dobr v kfajgaji k se zmir dama s ženo skjupaj učita krajgat, pa te mi kar še pre-hauptama. Zatu pa, fantje, kar k mjani. I11 taku sma.šli k ta pa-tratastm in taku sm biu jest raj-šen. Pietr je rajs še nkulku ga-drjov in ata sa tjudi še umal renčal pa k jm je ta patratast "špa-hce" oblubu se se pa patalažil. Zatu gaspud redahtjer jm še ankat povajm nj me nkar več v špot ne prpravja inu naj m6 Jiedejo spet v cajtenge s m ne buo spet ferž-magal.
Tk pa z Bugam naj ostane j a gaspud redlitjer.
Vaš Pavle.
-o-i-
CHICAŠKE NOVICE.
. (Nadaljevanje z 2. strani.)
vezenju in zabavo, kar bode po ving) dne in na sam Zahvalni dan popoldne.
In sicer bodo priredile igro "Pri gospodi", ki je polna zdravega humorja in šal. Cela prireditev bole v cerkveni dvorani. Društva naj blagovole to upoštevati.
Dalje se bode skušalo ustanoviti tudi šivalne družabne večere za iirutveniee. Drnštvenice se bodo vsaki teden en večer zbirale v družstvenem prostoru k šivanju,
vezenju in zabavo, kar bode pospeševalo sestersko ljubezen in prijateljstvo med članicami. — Naše prvo skupno mesečno sv. obhajilo v tej sezoni bode 4. nedeljo meseca septembra. Vse drustvenice se * bodo povabile s
lo.sebnimi povabili. Drustvenice se bodo zbrale v dvorani ob % na Dsom in od tod odkorakale v cerkev, kjer se bode cela pobožnost skupenega svetega obhajila vršila natanjčno po obredniku.
za kratek čas.
"Poslušaj moj sin! Naj danes, ko si postal polnoleten, izpregovorim resno besedo. Kar ti je znamo, sem precej premožen. Marsikdo je že poskušal izvedeti, kako sem si prodobil svoje premoženje, a jaz tega nisem nikomur razkril. Tebi, moj sin, bom zdaj to tajnost razkril. Jaz sem delal noč in dan ter prištedil, kakor največji skopuh. To je tajnost moje reče." "Hvala, papa, za tvoje zaupanje, a moj ponos mi brani, da bi izrabljal tajnosti drugih ljudi. Bodi prepričan, da bom čim prej pozabil, kar si mi zaupal."— Prostak Joško se oglasi pri zdravniški vizitaciji. ""Javljam pokorno gospod polkovni zdravnik, da sem bolan." "Kam vam je?" Kadar žakašljam me v prsih zaboli." "Cemu pa kaštjate, če veste, da vas potem v prsih boli. Marš.!"'— Gospod Zgane je povabljen na srebrno poroko. Veselega obraza stopi v slavljenoevo hišo, pozdravi gospo in opravičuje svojega brata, ki je bil povabl-! jen, a ni prišel. — Tako sva dobila pred odhodom velevažno naročilo in eden naju je moral na vsak način ostati doma. Ker se nisva mogla zediniti, kdo naj 0-stane, sva vadljala." "In vi ste dobili?" <?Ne, milostiva jaz sem j izgubil."
s Šale. Pepček je bil poslan, da prinese kozarec vode. Ker mu je pa do vodnjaka predaleč, zajame vodo iz jarka. Soseda: ' 'Fant, te vode ne smeš piti ; boš oUolel in pa še umrl." Pepček: "Saj je ne bom jaz pil,' ampak stric." —
Denar y staro domovino.
V stari kraj se more potovati... Potni listi se zopet	\
lahko dobe. Vsak teden odpotuje jo eden ali več parni-	<
kov francoske družbe s starokrajskimi potniki. Tako od-	<
plujejo:	<
20. septembra parnik La Touraine	<
24.	septembra parnik La Loraine ............<
4. oktobra parnik Niagara	<
8. oktobra parnik France	<
14. oktobra parnik, Rocharnbau	<
16. oktobra parnik La Savoie	!
25.	oktobra parnik La Touraine	<
25. oktobra parnik La Loraine	;
4- novembra parnik France.
Za vsak parnik imamo nekaj kart naprodaj. Kdor	'
ima potni list in hoče hitro odpotovati, naj pride na moj	;
naslov pred odhodom parnika, s katerim hoče odpotovati,	i
Pošiljanje denaija.
Hitro, zanesljivo in poceni morem poslati denar v sta-	\
ri kraj, vsaka pošiljatev je zavarovana proti izgubi.	<
Cene Denarja.
100 Kron za..............2.80
2.00 Kron za ....................SiS0	j
5ooKron za.........................$ 13.00	<
iooo Kron za........................ $ 25.00	i
5000 Kron za.....................,.$125.00	<
10.000 Kron za .................... v $250.00	J
50. Lir ............................ $ 5.90	<
100 Lir......................'......$11.40	j
1000 Lir............................ $110.00	i
500 Lir.............................$55-oo	I
Denar pošljite po Money order, po American Express	i
Co. ali po bank draftu.	|
Potni listi.
Onim, ki sami nočejo imeti kakih sitnosti, preskrbim	|
tudi potni list. "	|
*	4
Leo Zakrajšek	j
70 — 9th Ave. New York, N. V.	j
Oglašajte v "Slogi."
micka in ančka.
ANČKA:
"Pri Gottliebu jaz kupujem, Odkar on trgovino ima, Nikdar to ne obžalujem. Ker pošteno vago ima."
MICKA:
"Dobro, hočem poslušati. Storiti to, kar Ti veliš. Pri Gottliebu kupavati. Ker tam tako ceno dobiš." IVAN GOTTLIEB 1821 W. 22nd Street, Chicago, Lil. Telephone: Canal 3073
Adv.
Dobro zdravilo za žene.
To je kar se lahko reče eno od naj- { boljih znanih priprav, ki se jih mo- 1 rejo posluiiti trpeče žene in dekleta 1 kot sredstvo za hitro in trajno od- i pomoč v svojih izkušnjah nerednos- | ti, ki se tičejo svojega spola. Ime I tega zdravila je
Several!
Regulator
(Severov Regulator) in prostor kjer i ga dobite je v vseh lekarnah. Se- I veda morate zahtevati pravega in i odkloniti vse ponaredbe, kajti le na | ta način ste lahko sigurni, da dose- 1 žete najboljSi in najhitrejši vspeh. g Cena $1.28 in 6c davka.
VABILO NA SEJO.
Cenjeno članstvo podružnice Woodrow Wilson štev. 7 S. N. Z. vljudno prosim, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleži redne mesečne seje v četrtek dne 18. septembra ob 8. uri zvečer v klubovi dvorani 1823 W. 22nd Street.
Z narodnim pozdravom
Ivan Kušar, tajnik.
--:---—-—--- :.'
|i ' »'S, 'A 4 V, ..j r , >]>* Najnovejši in najboljši Šivalni Stroj
Je električni šivalni stroj, pri kateremu se Vam ne bode treba mučiti., ker ta šivalni stroj obratuje elektrika.
Z električni šivalni stroj šiva hitrejše in bolše
Električni Sew Motor se lahko dene k Vašemu šivalnemu stroju. Lahko ga tudi sami kupite, dobi se v vsaki električni tovarni.
iwWfflpliwiH
The Illuminating Co.
Illuminating Bldg., Public Square CLEVELANDO,
SLOGA, SEPTEMBER i8. I'I9. ___________
KRIŽARJI
ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIHljlrllH
f Spisal: H. S1ENKIEWICH Poslovenil; PODR/ VS.KI '
WX2P'	^ss* ivSP'
(Dalje.)
Ceh dasi je bil truden, je bil propravljen govoriti celo do jutra če bi bilo treba. Jelo sta se razgovarjati in on jej je natanjčno izpovedal vse dogodke Zbiškove, Jurandove, .Danušove in svoje.
IX.
Matija se je pripravljal za pot, toda Jagjenka se cela dva dni ni prikazala v Bogdanec. Večinoma je prebila ta čas v posvetovanju s Čehom. Se le tretjega dne, v nedeljo, jo je srečal stari vitez na poti v cerkev. Ona je šla v Krešnjo z bratom Jankom in v znatnim številom oboroženih hlapcev, ker ni bila gotova, da Čtan ali Volk ne prežeta na njo, , ako sta nemara že ozdravela.
"Jaz serh po maši itak hotela iti k vam v Bogdanec," reče Jagjenka, pozdravivši Matijca, "ker se imam z vami marsikaj pomeniti. A tudi sedaj morava govoriti o tem."
Po teh besedah odjezdi naprej iz kroga svojih spremljevalcev, ker očivldno ni hotela, da k* oni čuli njun razgovor. Ko je bila že tesno polrg Matijca, ga je vprašala:
"Toraj vi nameravate jutri gotovo odpotovati?"
"Ako Bog da, jutri, ne pozneje."
"V Marburg?"
"Mogoče v Marburg, ali pa tudiJne. Kakor nanese potreba."
"Toraj poslušajte me. Dolgo sem premišljevala, kaj naj storim, in sedaj vas hočem povprašati za svet. Poprej, dokler je bil oče živ in dokler je še opat bil zdrav, je bilo vse drugače. Čtan in Volk sta §i domišljevala, da jednega od nju vzamem, ter se vzajemno ovira-ra. A sedaj ostanem brez vsake obrambe, ali pa bom sedela v Zgo-relicah za ograjo kakor v ječi; kdo ve, če mi ona ne povzročita kaj hudega? Recite sami, aH temu ni tako?"
"Da, tudi jaz sem že mislil na to."
"A kaj ste izmislili?"
* "Ničesar nisem imislil, toda nekaj ti moram reči, namreč to, da prebivamo v poljski deželi, kjer so za nasilje, povzročeno deklici,odločene v. postavi grozne kazni."
"Prav to vem, ali je mar težavno prit čez mejo. Vem tudi, da je Šlezija poljska pokrajina, da se pa oni knezi neprestano prepirajo med seboj. Ako bi tega ne bilo; bi bil moj oče še sedaj živ. Ondi se tudi nahajajo že Nemci, ki doprinašajo vsakoršna nasilja, in kdor se hoče med njimi skriti, ta se lahko skrije. To je gotovo, da bi se lahko uprla Čtanu in Volku, toda jaz moram misliti tudi na svoje brate. Ako mene ne bo tukaj, utegne biti mir, ako pa ostanem v Zgo-
relicah, Bog ve, kaj se utegne pripetiti ? Nastanejo zopet napadi in poboji, a Janko je že dovršil štirinajst let in moja moč je preslaba, da bi ga mogla dalje brzdati. Zadnjič, ko ste mi vi prišli na pomoč, je stekel on naprej, in ko je Čtan udaril po ljudeh z buzdovanom, je le malo manjkalo, da mu ni razbil glave. Janko '}e že govoril družini, da hoče oba pozvati na dvoboj, na poteptani žemlji. Pravim vam, da tu ne bo miru in tudi bratom se utegne prigoditi kaj hudega."
"Zares, da sta ona prava pasja brata, ta Čtan in Volk," reče Matija živo, "toda po otrocih vendar ne bosta.stegovala svojih rok. Pfuj, to store le Križarji.",
"Po otrocih ona ne.sežeta. toda v gneči ali — kar pa Bog varuj! — v slučaju požari se utegne lahko zgoditi nesreča. Kaj naj še re;-čem! Stara Setjehova ima jako rada moje brate, kakor svoje otroke, radi česar jim ne bo nedost*jali varstva, toda brez mene bodo oni še varnejši nego z menoj."
"Mogoče", odvrne Matija. Na to bistro pogleda deklico in jo vpraša : "No, kaj toraj nameravaš 7" A ona mu odvrne z zamolklim glasom:	.
"Vzemite nie seboj."	,
Dasi si je Matija lahko domislil, kakšen bode l&mec tega razgovora, se je vsekakor močno začudil, vstanil konja in rekel: "Boj se Boga, Jagjenka!"
Ona je pobesila glavo ter odgovorila tužno in plaho: "Nočem ničesar skrivati ali tajiti pred vami. Glavač in vi trdite, da Zbišek ne najde Danuše nikdar več, in Čeh si tudi domišlja še hujega. Bog mi je priča, da ji ne želim nič slabega; naj jo Mati božja ubrani in reši! Ona je bila Zbišku ljubšji nega jaz in zoper to ni pomoči. Takšna je že moja usoda! Ali glejte, dokler je Zbišek ne najde, ali, ako jo sploh nikdar ne najde, kakor sami pravite, no— pa" "No, kaj toraj hočeš? Kako naj te poppljem seboj med Križarje? večjo zadrego.	'
"Pa nočem biti ne Čtanova. niti Volkova, nočem biti nikogar "
Matija si zadovoljen oddahne.
"Mislil sem si, da si nanj že pozabila," ji reče.
Ona pa mu odvrne še bolj otožno:
"Ej, kako neki?"
"No, kaj torej hočeš? Kako naj te popeljem seboj medKrižarje?" "Saj ni treba med' Križarje. Jaz bi le hotela priti k opatu, ki leži sedaj bolari v Saradcu. Tam nima nobene prijateljske duše, poleg sebe, ker njegovi "špihnani" se gotovo bolj brigajo za pijače nega zanjega. Vsekakor je pa to moj boter in dobrotnik. A ko bo tudi bil zdrav, rajši bi se zatekla pod njegovo varstvo, ker njega se ljudje boje----"
"Ne bom ti branil," odvrne Matija, ki se je celo veselil tega s-klepa. Poznavaje dobro Križarje, je bil trdno i^verjen o tem, da Da-nuša ne uide živa iz njihovih rok.
"Samo nekaj ti povem," je dejal, "da ima človek z dekletom na
poti dokaj truda."	----
"Nemara s katero drugo, toda z menoj ne. Doslej še se nisem z nikomur borila, vsekako pa zame ni nič novega, vzeti iz roke lok in prenašati napore na lovu. Jaz prenesem vse-kar bode treba. Zame se ne bojte, oblečeni Jankovo obleko, svoje lase spravim, v mre-
žico, se opašem s pasom in pojdem. Janko je sicer mlajši, toda navzlic temu ni niti trohico manjši od mene ter mi je celo tako podoben, da naju celo oče ni mogel razločiti, ko sva se v šali enkrat peoblek-la. Boste videli, da me ne pozna ne opat niti kdo drugi."
"Niti Zbišek?"
"Ako ga sploh vidim......"
Matija se za trenutek zamisli, nato pa se nasmehne tre reče urno:
"Ali Volk iz Brezove in Čtan iz Rogova, ta dva se bosta vje-dala."
"Naj se vjedata! Huje bi bilo, ako bi odrinili za nami."
"No, ne boj se! Star sem že, toda za nju je bolje, ako mi ne prideta v roke. Ne svetujem nobenemu, da bi se me lotil. Z Zbiškom sta Se že srečala in ga spoznala."
Tako se razgovorjaje sta prišla v Krešnjo. V cerkvi je bil tudi stari Volk iz Brezove, ki je sedaj pa sedaj vrgel na Matijca svoj mračen pogled, toda Matija se za to ni zmenil, marveč se lahkega srca vrnil z Jagjenko domov.
Toda ko sta se na razpotju poslovila drug od drugega in je zopet sam sedel v svojem Bogdancu, se ga polaste -zopet čudne misli. Vedel je, da ni Zgorelicam niti Jagjenkinim bratom ne grozi po njegovem odhodu nobena nevarnost., "Oni bi hoteli seči le po deklici," je dejal sam pri sebi, "ker to je kaj druzega, toda sirot in njihovega premoženja se nihče ne dotakne, ker bi se s tem grozno osramotil in nihče bi se ne obnašal proti njim drugače kakor proti p-ravim volkovom. Toda njegov Bogdanec bo prepuščen potem edino varstvu božjemu! Jarke mi zasujejo, črede mu pobero in kmete odpeljejo drugam! Ako Bog da, da se kdaj vrnem, dobim sicer vse nazaj, pozovem jih v sodišče, ker pri nas ne vlada samo pest, marveč tudi pravica. Samo to, ali se sploh vrnem in kdaj se vrnem? Oni so sedaj grozno razsr j eni name, ker jim nisem dopustil ugrabiti deklico, ko pa ona odide z menoj, se bodo še bolj hudovali."
In polastila se ga je žalost, kajti že je pričel v Bogdancu dično gospodariti, sedaj pa je bil zagotovljen, da najde zopet vse prazno in ugonobi j eno, kadar se vrne.
"Toda treba se je nečesa izmisliti!" reče sam sebi.
Takoj po obedu si da osedlati konja, ga zasede ter odjezdi naravnost v Brezovo.	........., ....
Dospel je tja v mraku. Stari Volk je sedel v sprednji sobi za vrčem medice in mlajši, opraskan od Čtana, je ležal na kloji, pokriti s kožami, ter ravnotako pil. Matija vstopi nepričakovano ter obstane na pragu,'resnega lica, visok, koščen, brez orožja, samo dolgi meč je imel obešen ob pasu. Oba Volka sta ga spoznala takoj, ker mu je padala na lice jasna svetloba z ognjišča. Oče in sin sta skočila takoj na noge, stekl k steni ter pogrbila- or°žje, katero sta mogla najložje doseči.
Toda izkušeni starec, ki je poznal dobrt) ljudi in njihove običaje, nikakor ni bil osupnen. Še po meču n segel, marveč vprašal z mirnim, porogljivim glasom:	...
"Kaj je to? AH je tako gostoljubje doma tukaj v Brezovi?"
(Dalje prihodnjič.)
Obvarujte se influence!
Zopet je nevarnost da- se povrne epidemika influence. Zadnje leto je vzela influenca 500.000 življenj v Združenih državal^ radi tega naj bi vskdo skušal omejiti belezen da se tako močno ne razširi. Influenca je zelo nalezlji va in Vas bo napadla, ako se ne zavarujete s tem da ohranite svo e zdravje v dobrem stanju. Pripravite se in kupite takoj Trinei jevo zdravilno grenko vino, v lekarni. To zdravilo vzdržuje prebavne organe v pravem stanju in odpravi vse nevarne snovi ki se zibirajo. Roteim Trinerjev Anti-putrin, ki je izvrsten za izpiranje grla, ust in nosu. V teh delih se "flu" najprej nastani. Ko ima čle vek vročino in tudi ko napad pojenja. Joseph Triner Co., 1333 — 343 So Ashland Ave., Chicago 111. ,
NAROČNIKOM "SLOGE" V CLEVELAND, OHIO.
Kdor želi naročiti aliplačati list al: dobiti zaostale številke, naj se obrne do zastopnika:
Mr. F. Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
National DrugStore
Slovenska Lekarna vogal St Clair in 61 ceste.
PAŽNJA
Ju^oslovenskim tr^ovcima u Americi
"Prva Amerikanska Jugoslovanska Eksport- Import Korporaci-ja" u Chikagu traži PET STOTINA trgovaca sa manufakturnom robom Srba, Hrvata i Slovenaca, ko ji bi hteli da budu povjerinici ovoga združenja za Amoriku. Posao bi njihov bijo, da svaki u svome mjestu pakuje sanduke ( bakse) sa robom, koju če naš narod kupovati i slati u domovinu. Umoljavaju se ist,'da sa odmah pismeno ja-ve na niže navedenu Odresu.
Povjerenici ko ji i prime zastupstvu za noše udruženje, dobči sva upustva u pogledu otpremanja tih saduka kao ipovjereničke is-prave.
Ovim se pruža i dana prilika u prvom redu našem trgovcu da prodaje sv o ju robu našem narodu, a u mjestu u kom nema na-šeg trgovca, ove vrste, dačo se to pravo najpovjerljivijim trgovcu, koji nije Srbin, Hrvat ili Slovenac.
llflK^
First American Jugoslav Import Export Corporation
29 South LaSalle Street	CHICAGO, ILLINOIS
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem preskrbel z zimskim obuvalom od najmanjše do največje mere. Kdor ima i največjo nogo,.naj se zglasi pri nas. Kajti pri nasjse do- 1 j bi: Ženske črevlje od najmanjše pa do mere 10. Moške, od i mere 6 — pa do 14. Največji .ljudje .so lahko brez skrbi, i da ne bodo hodili bosi. Cene so primerne. Se priporočam.
! FRANK SUHADOLNIK j
j .	6107 ST. CLAIR AVENUE.	1
CLEVELAND OHIO.
■ it _ Molitveniki z velikimi črkami za j
slabovidne in vse druge knjige ;
iz bukvarne Ave Mana	\
se dobe pri ###
ANTONU STRNISA
6305 Glass Ave.	Cleveland. O. ;
i	'	I
I	John Gornik	j
j	SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ	j
(	6217 ST. CLAIR AVENUE
I'	' • I '■• ■ >''\»l ■ • . .. ',./. , ' •■ ■ ~ j-M-' '•	■ - »V^. ' ' ' «	( ' '•• .	8
■ ? • ■ ••',.. . . . -» ........."	' V	8
j	se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE.	f
(1	Izdeluje MOJKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.	]
DR. S. HOLLANDER,
& DENTIST J? 1355 E. 55th St. ® vogal St. Clair Ave.
NAD LEKARNO.
Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedeljah.
Telefoni Main 1441.	Telefon: C.t Iral 8821-VS
Mihael S. Čerezin
HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETK iK
PISARNA: SOBA ŠT. 414 ENGINEERS BI ILDING, na četrtem nadstropju.
Vogal St. Clair in Ontario ceste, blizu Public Square CLEVELAND. t>HIO.
I	I U	'	I	J^l ' \	I,	t	+ ' 1 t V,	['j	1	» y
Pohištvo, peči in hladilnice Ice - Ecxcs Vedno najbolse in najcenejše pri
THE STAR FURNITURE CO.
5824 ST. CLAIR AVE.
GOTOVINA ALI KREDIT. VZAMEMO LIBERTY BONDE KOT GOTOV DENAR.
Dr. J. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK
6127 St. Glair Avenue
nad Grdinovo prodajalno.
Najbolše mogoče zobozdravniško delo za zmerne cene.
Kot plačilo se vzame tudi "Libeity
Bonde"
NAZNANILO
iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Eno posestvo na vogalu za več trgovin..
^ Posestva katera imamo mi za prodati so sledeča: * Eno posestvo na vogalu za dve trgovini.
Eno posestvo, residence z 7 sobami.
Eno posestvo, residence s 12 sobami.
Eno posestvo, residence z 7 spbami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 8 sobami in kopališčem in garage.
Eno posestvo, residence z 9 sobami.
Dve posestvi, residence z 8 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z ip sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 4 sobami in kopališčem in približno en aker sveta zraven na Blvd.
Vsa zgoraj navedena posestva so v dobrem redu in ze|o po ceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Zatorej bode v vašo lastno korist če se oglasite pri nas pre-dno kupite kie drugje.
1 mamo tudi zr lo veliko lotov v različnih lokalih po nizkih cenah.	<
ST. CI .AIR REALTY CO.
fists ST rT.^T-p AVW
Naša lekarna je tekom svojega obstanka postala znana kot najboljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, iveža in dobra zdravila. Z vso 'krbjo tudi izdelujemo zdravila po sdravniških predpisih.
Kadar dobiš od zdravfiika pred->is za zdravila, pridi vselej k nara n boš zadovoljen. Naša zdravila so vedno sveža.
^brestovatT
Se prične vsaki dan
kadar naložiš v
LAKE
SHORE
BANK
Obresti se plačujejo do dneva, ko vzdigneš denar, kakor po splošni regulaciji.
St. Clair and E. 55th St. Prospect and Huron Rd. Superior and AddisonR.
VAŠA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po tiovi modi.
Franks Dry Cleaning Co.
Telefon: Central in Rosedale 3694. Delavnica in Urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Banke. ;OLLINWOOD - PODRUŽNICA 15513 WATERLOO RD.
J. J. PESHELL
Box 15	Ely, Minn.
ima v zalogi molitveuike z malin* in velikui tiskom.
ZAS'1 ?NIK Frank Gaspari i' 87 Ansel Road Cleveland, O., ii u sledeče knjige: Molitvenik z mti mi in debelimi črkami. Abecedni' e in Katekizme vezane in nevezane. Istotako lahko dobite pri
Frank Suhadolnik-u I 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O.