zdarski vestnik 

Letnik 56, številka 7-S Ljubljana, SeRtember 199e 
1 SN 001 ~ -2723 UDK 630) *' 1/9 
V tej številki: 
Biots.ka raznolikost kmetijske krajine 
Delavnica: Poklici v gozdarstvu 
Topolov škrlup v Ljuh'ljani 

ZVE'ZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE 

KRKINA MOŠKA KOLEKCIJA 

Lion Rock je potomec leva, 
ki je oznacil Ronhill, 
najprepoznavnejšo dišave moškega 80-ti h. Vsakega. izmed petih razlicnih vanjev odlikuje kot skala trdna levja 
moc in plemenitost. Lion Rock je otrok 21. stoletja, zato priznava veljavo 

najrazlicnejšim vrstam levov, kajti vsak moški lahko na svoj 
nacin vpliva na svojo in tujo usodo ter na življenje in svet nasploh. 
Kakšni so toreJ Krklnllevl? 

Levjo kolekcijo Lion Rock tvori pet dišavnih linij. ki so namenjene petim razlicnim življenjskim slogom sodobnih moških: 
Lion Rock Red je namenjen moškim, ki prisegajo na eleganco in verjamejo v vecno lepoto. S prijetnim, klasicnim vonjem bodo zlahka Lion Rock Black je skrivnostni zapeljivec. Mimoidoci moški, ki te zacara kjerkoli. Obeta veliko, a skrito pricakovanje. Njegova notranjost in pravi jaz pa sta v resnici narejena iz ciste romantike. Takšna je tudi njegova dišava-skrivnostna in romanticna. 
Uon Rock Cool st drzne, zna in gre. Ni j~ stvari, ki si je ta moški ne bi znal narediti. Najsi visi na elast"ild nad globol<Jm prepadom ali z balon om med oblaki-zmeraj je hladen kot led in miren kot šlwtsl<i ovcar. Lion Rock Cool vzame vse, kar lahko nudi življenje. Je lev, ki mu ni nikoli dolgcas. 
Llon Rock Light je lahkotna dišava, ki zapelje predvsem mlajše. Izvrstno namrec poudarja njihove dobre zvrhana mera upanja, svežina 
in to, da se jim obetajo velika dogajanja. Takšen levic, 
pravzaprav že pravi lev, zmore vse in vse poti so mu tudi odprte. 
Llon Rock Blue Sky je vonj za dinamicne. Osnovno vodilo tega leva je svoboda, živi kar se da sprošceno in ne pozna meja. Njegovo telefonsko številko lahko kar pozabite, saj ga ni nikoli doma. Njegov dom je ves svet. 
Posamezne linije kozmetike Lion Rock vsebujejo vse pripomocke za nego sodobno urejenega moškega. Losjon pred britjem, losjon po britju. dezodorant v spreju. dezodorant v stiku, peno za britje, kremo za britje, gel za. tuširanje, toaletno vodo in 

Gozdarski vestnik, letnik 56 • številka 7-8 1 Vol. 56 • No. 7-8 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry 
RAZPRAVE 

GOZDARSlVO V CASU IN PROSTORU 
STALIŠCAINODMEVI 
IZ DOMACE IN TUJE PRAKSE KADRI IN IZOBRAžEVANJE PREDSTAVLJAJO SE 

TRG GOZDNIH LESNIH PROIZVODOV 
31 4 Uvodnik 315 Jože PAPEŽ, Igor DAKSKOBLER, Mirko PERU ŠEK, Vojko CERNIGOJ Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana v Goriških Brdih (zahodna Slovenija) 
The biodiversity of agricultural Landscape in the Cadastral Unit of Kazana in the Gori.~ka Brda Region (western Slovenia) 

346 Robert BRUS Razširjenost in znacilnosti terebinta (Pistacia terebinthus L.) v Sloveniji Distribution and cl?aracteristics of terebinth (Pistacia rerebinthus L.) in 
Slovenia 

358 Sedanjost in prihodnost vegetacij s ke znanosti -41 . simpozij !AVS v Uppsali na švedskem 359 Franc PERKO Ali je to narodno gospodarno in strokovno modro? 362 Delavnica: Poklici v gozdarstvu vceraj, danes, jutri, Postojna, 8. 5. 1998 368 Dušan JURC, Maja JURC Topolov škrlup v Ljubljani 370 Novi magistri v gozdarstvu 372 50 let podjetja Semesadike 373 Najdebelejši domaci kostanj v Sloveniji 374 Cene nekaterih gozdnih lesnih proizvodov v Avstriji 
GozdV 56 (1998) 7-8 313 



Kdo potrebuje raziskovalno defo v gozdarstvu? 
K~-. J)tl$ll)jnlll1t gnzdnrs!vo v Lttbot>i,jo foT.falelos v spiOOni ~laraci) ~ ~ ltioglo (liWJov v EllfO(JI kol obnov§ivog• narovnega vita. Gozd;, fPZ!Jni-. Jd v .SSOW."'Io OCHga v« kol po/oW:t>otlcttnega OZM'Oja, sta zato oesporoo~ .sk-moramogw4a!J ntj$1rtbfteit upt'lriAJaH ltJilldl Mlp~Jtt>/1> usmeritev. napak in naznatja gozdafiev pti lll """""'z l»ldom u pono/<OIIv 4\'0illlo sW,..;. tklJO ge td predmgoce.•. da ga 1:> ~"""" go'<llttjom ~ 
po ~u. ,..,.,pe. dlt nw~naa. ~go:JtiiJISIVO~"iJedinpot'IQI. OO<'!t lallkoeiQ,",_, 
lel vfsol<im lnii1JI1ffl "stabJin ~()l)elllfM"''Io' dela~""""""""~ 
u~ riCNilll/!AfV M smotrmtfS• ptDidi6lo -c gozdom J8 011 nokdaJt"'ne+no ~ vsakega ~IQI ro~-. Z I.JPO(Ubnoslntmt. v mt>llJli man tudi s /ome/jnimt f!Jliskovamllepot""" ~ 11tWOI/alno Do.llo "'.,.,_,."'"""'ta o!tranJar'ioln lnl/t>Orlm tW"'Jpdlo lel lll<osWems/<t cebhl oo"....-~"""'*"~,..,_ 1#, ~ ~d {prinCip •ona,..vnogo go~l 11tr cbeoem roM/o lo/Jn/ko n pos/Dpl:e lB ""9"'0 /'zi~ 
ptijezno o/cOjll in v PIV lh/nllrQvgozdov ln~~~ !ltutbe (~ pnnap). 
Gozdlt3.':DIBI.IIiorlwt1o dtJ/Q "'" ""'*' (IOHtwJOsfl r.".., .". .-", tndomiJbh !lfJOZIWJI1__," ~ ...a. ta011 VSOQllllllJtJ/kopo J!tWinWiits*t vodit, ki uMW10 ~Ul t1a:JmrnSka nate/il. GllZtlar1::\<o1! -"""*>~ ollal\llll10 8oflri_'*'-VI_fe~~""*'·~~ptD&Icrl1mr:r.>'! , oafl)ln!­dl>n0$IJ 111 ~ •o•• ~ liiiiJO l)lliM.Wjt ~ "*" Zlndt/f:Jigiii1UYOPhobdobf go.zao .tO~ ta.lirOM l%mlilo ~,., """""• VPfOOICIII voii<J/uamtroso ~"..".,.,'"""' ~~ ....,..,.,dQtpct.o ~-J!n~ llltblnrlt-"f<>SI~o,l., k.-.."n~~~l/MrOZool:o•fuWiOaJV" nM/fllll)lll(ip()lg<:j {JII tiN .. ~ rl.tO ~. 
Finanl!tla StedsMI.Io.., ~· ze gozdltrSI<D ~ dtlo v oololf nil1 "'» l4llo ,..,_ ~po /Ih bo t. bo~ 8krtlno /zkorl$W ~flO C>Ok~-ov...,J91KIJI)'lfl>~~ .,._" ~polJ(Jd»o ~pa dodiplomskem.,~.,., ltudf<Jmed GISin Go~m~ 8F }8Jnii/WI-•lll~ U/~J.'CXtJitai!Jtj MZ T. F'omntylttr!JO!'~ •-• pe hlutltl lud~ IM...".~ pt«/''Hm ltS«<. t.w 0\9' l.i _". dt18JO, to pe pomltnl, de bo dt1le1 rotncft11/1 re:tiliuJv tild v-. lo -~po~ ~tlDili!il 
~<tko po otl~nl kol po.._., ~;.. tt.dl rfl/>tM-~ 0"0 za ~ ~ dlle1 t1riJ raziskav P• ,. zde(,.-wen-. Nti<Ot ZtiiO w..--. .. ZI"'J)Of/e<IIIO gtmlfiJko ........... ,. ~ lt/tN'IO Go•tJn• ~ otln:! ,..."., llzo..ro;nll dMm, llt Dt ~ j 
pi ollfow• ~JI pa w..o """""llllilll (l0ld4rsk~ lil-.w. Ocqo Jo ••slu1>fl".,& 
T•lavo • ilnlltltila"'"'" ~ ,_,..._, vprvlpdc:Nia liiUol ..,_ '*' ~004epo ,_.._diitit ktdrov TokoAoWidno"...,..,._~,naJv!$ikrtfiWilM, _...,__,.,_,.YnO&CI<>" __ znan{em. Zasiltt>flfOlil! pe~. IM at.etrz!/0 pnMI-q• ' H Int~ -t 
Zllradin......-.Mdd.tNrwja!la~~--··-•.,gorr/llnJtrJ......-_­tako ZaVOd .... gozdcMI 1<o1 ~ ~ in drl""' JII'*> Iril r .. ".,. MJI111lako0'0/llo ~ (JfN4MsUI ~ ~*.<JM<Wwpollllt .. "-')alrlll",.... _,".,-............. rfi(IQ<It!o",_ Pri ~tempadr1r.t<*l-f'II.IIIPeio~~~ .... "" ........... POIJ'..,.. ci!WIO~in­(>1$1fzapolrei;e~, ~,.......,._.,.-.. ",.,.,•~oi\IOV.,".I-~"'-•""'*' deletremel/tlh ramkfl( ldpmriii'O~ nerNU. ~ ra'IVOJ"'#t,.O.. $/tit z~ ..,IZQV(Ifa 
Zttr~dflctV~J8ped>..,.,U.tOCtlo~}WIOpo«......"~ln,_,nrealno~ kM><osiJ nt~diW ~ ~l•IWo lM/IOfi.Jf ..,.." du•f'O'I*11n ....mo.t """"raJJN•• (JOOO#>~ .Mplei<oUMBct:jNbleZporj0<114jAo-~ •Wtfonll*'-'(/ulj~f/flel!lOI'IIpilvoJa 
ncbeno~ la'1Niodllf10l !tulab&epap. do """'Gi. IJaSlimlejti--. ".....,.dli bolnol<lhko lllldm .sislom<tn \fSq!li il &nlpo. ZBio nmsi<DII .. to ~ ~ ~ lo. IrM jh-in IrM ptNI4 m«<IINO~ ob;lvo 111 -..l'ld<o pa $0., ltldi pete{i ptObletrogozt!Mstva 
Sedatya~~rud<oo~diWmedfUJtM......,.",ItCMttjo v~".gooOVOIIN/11«/11(, 7/IIOJ/ ~ v~pri ~ ~dlljewtotb' trJI!mo vet; vp/Nlll OtJobto4l ntii/JI!tle .ttOkO ln mon>oga ".."."__v~ 6'Jsli bo llllopoliet>nOap-'lljtdrntllm}luon pozdar>lo,_" rolJsicov•lniiJIOI}ram. /r.lbo ~'*-le::t.dta.~.,~--fo{1fOf/f'IIMtnOIIIDIII--rtrlll~~~ezvcjaQotJkJv 
tngozdiii$/W ""•'jlii(Ooji v~~ v :snVW/QOIIJCfj nmllllrl!dl! """""""'v Sttassbo...gu, Htl/$/tlldh ln Uzbotll. 
-pa II1<Q ~ shlegto ,...".....,..-"""'""' 
31 4 


Razprave 

G()t\ ~~ 91 (4~T 12 GortP..t Bm.et 
Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Koza na v Goriških Brdih (zahodna Slovenija) The ... :od•ven>•ty o4 agncultural Landscape 1n the Ca!lasual Unit of Kazana ln the 
GoriS ~a Brda Regk>O (western Slovenia) 
Jol<l P ~PE.t" too< OAKSK08LER"', Morl<o PERUSEK' .. Vojko CER."IGOJ·-· 
t:YW:.-1(' 

p,1:d . J ~oblot, l , f'eru&ek, M , Gomogcj, V Biouka ril...,._ ~k< ... ,.... v It'> Kc»IIM V Goot!Juh Brdll " ,._,., Slo.....,a) GolllMt'<l ve..,ik, tL 7~1998. V ''-"*""'• povxe*'>m v "'9oribn< o< lil 2$. 
il o l(oz•n• ,. del Gof\ll<tll 8(d ~· no robu rudtn•I<Jo no1! .... v agrarni kf1!jini •• ,. goUI olvonl"' v obltlo (Jti'ICnO \'Oh~th Q~d'ful'\ 011•nkcw V tanku obravnavamo gozdrwt tcru!be ." pesirost rastlna:luh "f"'t doiel pdov v lcr"ln opažol\0 p1<:oln pemen pooomeznlh pozdnin ostankov <a ot\ranMev Olot<ko runolil<osu v agromo ,,....,. 
Kl/utno beUdt: agra""'lcrltlna. goodr;oot-. kiju&la ~ ~ ~~-....._ booiDa ~. Gon11<4o 
ard• (r•hodnl Slovenja). 

~ ... !J.ct p~ J, Daltsl<oc'et ' · P-.M. t.nlgq. ~-The PiorsN ...... oiiQ'QAUall..ondoc:llpo ln,".~ v.."' KoUt'\1'" r..~ StO.. R~ (Wtitt"m Slove:ni.a) ~ ~~. N.o. 7 &1998. Irt~ With 1 ....".,..",.()'ln ~-. lil QI>OI. 25 
C u Koure 1!> a perl Ol IM 0ot'4ka Brdr~ tegiOTI, the Mit Of'l m• border at lhc: ,:nul! P•eln. 11 1' an •O'ICUIII.If,llllll'kl-­~ wiU\ WOOtiy patCh61 Of d•ff'trent sttft !VId $haf)A. TM $1'hCIO de&l-l with piMt COmmiJr.illf)A and diJ$111tV nt pi.L"'t 1f*--'"' · With the propot'!ion ol loresll tn tno lo.ndscepe. wllt'l obNrv•d bUda, and 1N'I1.h the imponan01 ol 'oreJI remnonts fr>t the b10di\·$rsity oonse rv~tion in an tgrict.Jitural tandscape 
Kt)' 'l't'Ords: ~ric.utl.uJalland~. rNesJ ·~tA, keys.tone &p.ACI"-tuwstone ecosy&tAN t1vul~~ntd ~PtC~M 
bi00•-•l1y. Goriolta Bra. "'goon (waatam Slov..,4ol. 
IJ VOD 1 IN'Tl'lOOI.JCTION 

(".on51ta Srda so bila te od nekdot mejna P'>kra1lna. To gnte111e POvozuJe Mllo•Je v IIJ901alloonem predgo<ju Julo1skoh Alp (l<ambrell<o. Kornd~. S•t>olin) • Fu ~aosko no!ino 1.JJ vec kol 15 stolellj poieka lu nn•odno•IM 'MjA moo Slovenci ln r urlan•.IStoenMo poteka tu IUdl do1evna meje m•d 
Slovet\1jo •nlta~•i o Gori!ka Elr<la so geoQrnl&ko enotnn OOn'oOqe, vondar domaCUliiOclY· !.[oM niB iro ZgornJa Srda ~,,cv lem<t~l predwoem "' PHf\'Wn()$b y,l 
't.A;og ) p .,.,. onJ gold 

m kmeiljolte kullure Z razuwovo """ .. ome,M na Spodnjll Stda 1<> so z.vt>dl ~k~ me OS<ala .......,.,..a polqapna ~· J$ u"'*)ena P'1<711JW Z•..ndvo -· "'-·OE 
ToWnJn Turw-ov Cfflvcwed 17 

v 1>'~ Jt.W<o.os~n• w~ br11",.." m IIOf10Yf10 1\.d teAlll'll 
sm T""""' s~o 

l•ijoe po ~u lrme<lj&koh PO'I'iln. pr&etliv.m von~no,~oh , oo "Or ·. O, dopo onl ~:d . Bl· ~~e ološk1 • n~IIIU( !RC SAZ'J RC9fJ-­
~ poseoeJ. ~er pnt.l•"'•'"" VSIOP• Ev<ops~o unrjo V "1•1•• ne bo .,".lo pcvetevau pcvr!lne 'Jtr>Ogradov ompa• se joh bo l~hk(lle obn9\1Ja· skCJ ra.li$1\l')v ~lna onCil8 TOlmin It> ZalO krM~e la2•JO, dA cl vi lOP v EvroPO doC<Ik•ll s tim vetJO PO'lr~i"" 
B•unov drevored 13. SLC ••• M P dlpl ~: Qf.~i".;l 

"'lOg rodOv ro JII p<l\'eL1no z Mdll~nJim kr~·""'""' gozdov. ki fh ,. v SPOdnjih 
Z.. -.oo u g<UdiWe ~. OE 
8rdoh 2e zelO ma~) 
~. i'!oJN :!9 IJJOKoar,.. 

Gozd"'l••mo proti f\3dal"'emu krtM~ go<d<lv, venca• za 11 ko ola~ 
,., 51.0 ,.""""' trdr~~h ·~lOV Da bo~""""""'· smo .. ocloblo ulliloW<o ""V C cfl)l on! i!l>lC "'ll&ilavo gozao. v SPD<ll'!~ Brot1. Z rilll9a-.oo srro nocell ugotCW~, kdom u-u ~s..-.,.. 0!: (<-ZdnN ". u OStalO. kje le1'10 ~ ~~ d~ SA!Prr.l ...... o;o 
..... '""""-'1. ~.11' 

"..outtO'e r~.e., bvW.e ...,,. ograu,ne ee n.so 2• ~ Ru.. kat Tol'"" SlO 



, .. 

Papež, J .. Dakskobler. 1.. Perušek, M., C ernigoj. V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... 

Karta 1: Karta Slovenije, položaj 
k.o. Kazana 
Map 1: Map of Slovenia, Location of c. u. Kozana 
raziskave naj bi pomagali oblikovati gozdarsko politiko do krcenja gozdov v Spodnjih Brdih. Da bi dobili odgovor na postavljena vprašanja, smo se odlocili. da bomo preucili stanje gozdov in evidentirali prisotnost in številcnost ptic, ki so dober kazalec življenjskih razmer ostalih živalskih vrst. Najprimernejše se nam je zdelo, da je raziskovalni objekt katastrska obcina, ki izpolnjuje naslednje pogoje: katastrske obcine državna meja ni razdelila, velikost 300­400 ha, delež gozdov v krajini naj bi znašal okoli 20%, prisotnost starih gozdov, razlicno veliki gozdni kompleksi ter intenzivno vinogradništvo. 
Od vseh katastrskih obcin v Spodnjih Brdih je postavljenim pogojem še najbolje ustrezala katastrska obcina Kazana . 
2 ZNACILNOSTI KRAJINE IN OPIS K.O. KOZANA 
2 THE LANOSCAPE CHARACTERISTICS AND DESCRIPTION OF C.U. KO ZANA 
2.1 Geološke in pedološke razmere 
2.1 Geological and pedological conditions 
Geološka podl aga Spod njih Brd je eocenski fi iš (BUSER 1986). Globina tal je odvisna od nebesne lege, nagiba in nacina razpadanja osnove ka­mnine. Fliš na zraku hitro razpada in ustvarja rodovitno prst, ki je zelo primerna za vinograde. Prevladujoca taina tipa v tukajšnjih gozdnih ostankih sta evtricna (E) in districna (D) rjava tla. 
2.2 Orografske razmere 
2.2 Orography 
Preval na Vrhovljah (400 m n.v.)je ostanek nekdanjega dolinskega dna reke Soce, ki je v pliocenu cez Brda odtekala proti JZ. Odteka joce vode so 

GozdV 56 (1998) 7-8 

Papež, J .. Dakskobler. 1 .. Perušek. M .. Cern igoj , V.; Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kozana ... 
Slika 1: Osrednji del naselja Kazana (Foto: Jože Papež) 
Figure 1: Central part of the vi/lage Kazana (Photo by: Jože Papež) 


oblikovale dolinice, med katerimi se dvigajo enakomerno napeti in široko zaobljeni hrbti z nadmorsko višino od 160m (Neblo) do 290m (Kojsko). Najnižja nadmorska višina dolinic je 57 m ob recici Birši pri Vipolzah in 54 m pri recici Oblenc pod Medana. Na splošno so doline ob briških recicah in potokih tesne, z malo ravnine in v glavnem usmerjene proti JZ. Zaradi zamocvirjenosti dolin je bila v preteklosti glavna poselitev predvsem po zaobljenih hrbtih med njimi. 
2.3 Podnebne razmere 
2.3 Climatic conditions 

Goriška Brda, še posebno Spodnja Brda, so med najtoplejšimi obmocji Slovenije. Pred mrzlimi severnimi vetrovi jih varujeta Sabotin (609 m n.v.) in Korada (812 m n.v.). Povprecna nadmorska višina 100-200 min pretežno jugozahodna lega pospešujeta osoncenost. Povprecna letna temperatura v Spodnjih Brdih je 13-14 °C, povprecna januarska temperatura je okrog 3' C, povprecna julijska temperatura je 23-24°C, letno pa je vec kot 80 dni s povprecno dnevno temperaturo nad 20°C. Na meteorološki postaji Vipolže (98 m n.v.) je bila v obdobju 1954-1968 povprecna letna kolicina padavin 
1.540 mm. Najmanj padavin je bilo v prvih treh mesecih leta (92-1 02 mm). 
Slika 2: Gozdni ostanki na robu Furlanske nižine (Foto: Jože Papež) Figure 2. Forest patches on the border of the Friulli P/ain (Photo by: Jože Papež) 


Papež, J., Dakskobler, 1. , Perušek, M. , c ernigoj , V. : Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Koza na ... 
Grafikon 1: Gibanje števila prebi­valcev v k.o. Kazana 
Graph 1: Demographic trends in 
c.u. Kozana 
Padavinska maksimuma sta bila dva: junij-julij (141-135 mm) in september 
-november (162-168 mm). Zaradi globokih tal in ugodnega podnebja so v Spodnjih Brdih odlicne razmere za gojenje vinske trte in pridelavo zgodnjega sadja (ceš nje, mare­lice, breskve in tudi oljke). Kljub temu so nevarne pomladanske ohladitve s pozebami, predvsem v dolinah. 
2.4 Opis gozdov 
2.4 Description offorests 
V Spodnjih Brdih je gozdov malo. Zaradi intenzivnega vinogradništva in potreb po kolju je naravna sestava gozdnih ostankov mocno spremenjena. Prevladujejo sestoji robinije, ki so jo v te kraje prinesli konec 19. stoletja. Ker hitro raste in da odlicno vinogradniške kolje, jo s panjevsko secnjo še vedno pospešujejo. Ostankov naravnih hrastovih gozdov je malo in v pre­teklosti so v njih intenzivno steljarili in pridobivali drva za kurjavo . Nekdaj obsežne kostanjeve gozdove. ki so služili predvsem za pridobivanje plodov, sta zdesetkala kostanjev rak in premocna secnja obolelih dreves v obdobju 1950-1960. Zato je cistih kostanjevih sestojev zelo malo. 
2.5 Opis k.o. Kazana 
2.5 Description of c.u. Kazana 
Katastrska obcina Kazana je po zadnjih katastrskih podatkih velika 370,70 ha. Obsega dolg in široko zaobljen greben med potokoma Birša in Koncar, ki se enakomerno spušca proti Furlanski nižini v smeri SV-JZ. V zgornjem delu se od njega odcepita dva manjša stranska hrbta. Južna pobocja so slrmejša od severnih in tudi bolj razbrazdana z erozijskimi jarki. Nadmorska višina je 67-196 m. 
Naselje Kazana se prvic omenja že l. 1272 (VRIŠER 1954). Glavnina naselja je na glavnem hrbtu, nekaj pa je tudi manjših zaselkov. Po dosegljivih podatkih (grafikon 1) je bilo najvec prebivalcev l. 1900. Osip prebivalstva 
goor­-------·---------·--------------------·--1 
soo j 
700 ·i 
1 
i 600 "! 
500 i 

(). __ _ 
400 ~ -.. __ {) 
i 
300 -! 
1 
i 
200 -! 
100 -! 
O +·-·--i .. -·--·-r-···-----·----"T"" ·------.... ·-.--·---·-·---., ..... . ·-···-·---y -------·-,.---------. 
1870 1900 1921 1931 1948 1971 1991 
Leto 1 Year 
se je pricel že po l. svetovni vojni, mocno pa se je povecal po 11. svetovni vojni . 
V Kozani je bilo vinogradništvo pomembno že od nekdaj. saj je bila površina vinogradov l. 1910 enaka kot l. 1952,48 in 47,5% skupne površine katastrske obcine . Da v Kozani živinoreja ni bila prevec razširjena, pove podatek, da so l. 1971 redili 144 glav goveje živine in 70 prašicev, l. 1991 
Go z dV 56 ( 1998) 7-8 

Popež. J .. Dakskobler, 1., Perušek, M .. Cernigoj , V.·. Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... 
a le še 31 glav govedi in B prašicev. Govejo živino so v preteklosti redili 
p edvsem zaradi gnoja za vinograde. Ker je bilo krme malo, so jo morali 
~~povati drugje, predvsem v Zgornjih Brdih in na Kambreškem. Zaradi tega 
v celotnih Spodnjih Brdih že pred 11. svetovno vojno porabili velike kolicine 
50 

umetnih mineralnih gnojil (VRIŠER 1954). 
Po katastrskih podatkih (preglednica 1) je bilo gozdov od nekdaj malo 
in 50 se ohranili le v odrocnih grapah in v predelih, ki so zaradi razlicnih 
vzrokov neprimerni za vinogradništvo in sadjarstvo. 
~ovrši na 
'o/o 


3 METODE DELA 
3 WORKING METHODS 
3.1 Gozdne združbe 
3.1 Plant communities 

Pri terenskem opisu smo pregledana sestoje okvirno fitocenološko kar­
tirali in jih uvrstili v asociacije, ki so na tem obmocju že znane iz literature: 
Qrntthogalo pyrenaici-Carpinetum, Seslerio eutumnafis-Quercetum pefraeae in Ostryo-Quercetum pubescentis. F itocenološko težko oprede lj ive sestoje smo zacasno uvrstili v sintakson, ki smo ga delovno imenovali 
Hedero helix-Quercetum petraeae. 
Izbrane starejše hrastove in kostanjeve sestoje smo v drugi polovici maja 1997 popisali po standardni srednjeevropski fitocenološki metodi (BRAUN­BLANQUET 1964 ). Popi se smo uredili v fitocenološko preglednica s pomocjo racunalniškega programskega paketa SYN-TAX (PODANI 1993). Urejena fltocenološka preglednica (v prilogi jo podajamo le v sintezni obliki) nam je omogocila natancnejša sintaksonomsko opredelitev obravnavanih sestojev. Nomenklaturni vir je Register flore Slovenije (TRPIN /VRE~ 1995). 
3.2 Površina gozdov 
3.2 Forest area 
Površino gozdov v letu 1997 smo do bill na podlagi digitalizacije sestoj ne karte. Za prikaz strukture zemljiških kultur v obdobju 1910-1997 smo upo­rabili še podatke iz clanka Goriška Brda (VRIŠER 1954), podatke Geodet­ske uprave Slovenije za leto 1991 in oceno briških kmetijskih strokovnja­kov za l. 1997. 
3.3 Opis sestojev 
3. 3 Description of stands 
Po informativnem ogledu gozdov, ki smo ga Izvedli v februarju l. 1997, smo ugotovili, da bomo stanje gozdov najbolje spoznali, ce bomo izdelali podrobni gozdnogojitveni nacrt. Za opis sestojev smo izdelali poseben opisni list s šifrantom na zadnji strani. Na obrazcu formata A4 je prostor za opis dveh negovalnih enot. V prvem delu obrazca. ki se ga izpolnjuje s šiframi, smo skušali opredeliti mesto in vlogo sestoja v krajini. Zato smo ocenili naslednje parametre: položaj v pokrajini, relief, lega, nadmorska višina, nagib, vrsta kamnine, razpadlost kamnine, tip taJ, globina tal, splošno koristne funkcije, vrsta sestaja, razvojna faza, nastanek sestoja, sklep krošenj, prisotnost mladja, stare terase, steljarjenje, prisotnost dupel. V 
GozdV 56 (1998) 7·8 
Preglednica 1: Delei gozda v k.o. Koza na v obdobju 1830-1992 
Table 1: Pon ion o.f forest s in c. u. Koz ana from 1830-1992 
3 19 


Papež, J . Dakskobler, L. Perusek, M., cernigOJ . V.: Biotska raznolikusl krnelijske krajine v k.o. Koza na .. 
-
~ 
O Ormthogalo -Carpinelum 
• Orruthogalo -Cllrpmetum st Castanell satt\·a 
Karta 2 Karta gozdnih združb 
• Sesler.1o-Qucrcetum 
Map 2: Map ol plant 
D Hedero -Quercetum 
communit1es 


O Panjevec-Coppicc (1-10 ctn) O Paujevec -Coppice (11·20 cm) Karta 3· Karta sestO)nth IJpov O Plantaza-Plantatiou Populus sp. 
Map 3 Map of s/and type s 
""'1 J r. 

-


couOC·"nelu obt•ZQ arno~ c»~om nMJnom rtl'""'J" ""'hluh..,IQfmaQI ~)!'&'k >IJ""' .esro,a pos .. vlo col,e 11\ 1)4tdv•deW ultteoe Opoo on \,)riO nJU! O>··•""" on ~Ih eno! 111M oz delaJ • tao. o Yll<,jeiAQJCI Od 15 aorola & ,.,..., t997 
Pod.<& o ptYII<,j8-OI>IU ""11"""1noh eno<lfllO"""SII v rai:LJI'Iatmko ."101,,n p"...,., smo •lllUS"'' par~mevt. ~· ae nana"JO na lcamnono. ker fi ' v orl. roegovalnllenolallpnsolen "'eocensko ftot • ..",. on st oo ona !al pa ..., w..,.,.)el'l, z ~no zi!IUI.bo (r~atno enoto) Oogfl<'lhzac1o ~can .~""""' ~ enol...., tldelllli v prCJ9oamu Maolnfo 4.5, po­dall.e 1>0 OIXIriaa ,. 0100,_ r oc Pro 2 e 
3.4 Popisi ptic J ~ l wentoty of Dltds 
Pt g ?rl 2 Se.zr.atn S10flll,t.. ,,. ~<aoem '"""OCl4lOval :<""' •. ,. 
..,....,z~ 
r.-1: Lis! oi <>IJ.s8tvsl!on /)0'(0 .~fon• w"Jd' we ttOif:d ~1 ~1(1 theifs :;rt&'ZJ(Ierl$k'..s 

Pc::>SeOilC$1T10Irootldlo 18 ~ 17 aprila on 19 IT\Rfl' l 1997 Za popo& ()IlC s.-noupora!ld• peunnutnO IO<!icovno metodo z dvema ponovotvama na tSJent stO,S.CU Na vsakem sto,!tu smo z,apllUJII vse ope1ena vrste v radtJU 

Sa:o ir.t a.. .,.. "'  c;o,.,.,.­-­ logo Poe•~  Ratv.lau f>t,.-.~,.nt .,.  Gl"vne drovetfle ~'''­MA1r1 tme •peete~  p.,..­.,_ -~  o.... e-r  
1  -a.-...n  J' ... 'IE  Droo-'""""*4""''"~ ""'""'  G""""'(O....Wr"..,..•J RO()~ ~"'1'11''.._~.; 84_,,_. ""'""'~ - M  .,.. ... - 
1  Otnior.oga...c..­ 1\f'IIC .. _  llol><ht t.vo-'-"'tild  Grado• (Otwt ... _l .. ~~ Koo ... !CIIt-• ullvoi  ~  - 
3  Clfn!Ct,Qg•~,_,_..Utll  ....  ~....~ .. "__  -·~­• oopol "..,...... oloo) ·-~­ s  - 
•  -...o.-...  11a  ~ -­ -.~ ~IQoonw--1  ItO  - 
5  Omft'o;•to c.~ .....  liW  ~ -­ ....... ~­--·­ 100  - 
5  flo~  ""'  .._ '-­ -f(Mt .... _, c:.r 1(11.-".";.j Rtbt41"....~J  ICO  
'  Oe•• ; 1 c 1*419'1  z ...  l ... _ -­··--­ ~-... , V~(Frt-.nu. •«....") GJnot ll.hool fiiOI>n>J  100  11</Ho  
l  .-..o.. .....  ~  o..­'-­--­ ~~po/S-/ ~ /COolltM•-1  !lO  Oei·l"e.s  
il  ~  s-1  -.... '-­ GI-. ·"""""" ~'elf-> ~ ICNI.,. ,I•IN•J  EO  Dit.fes  
tl.  s....,c....... .....  SVoE  Dfooo4Mo. '-­ ~1(:.._. .. .",, OtiCIItl iOiMtutptb-.}  95  Da/Yu  
11  ~  ./VISE.  Dq-. r.-­,.__  Orooloto(o-pel,...} Robio'olll (Ro/Jinil p..WII:OoloJ  85  Ne/No  
12.  ~.~ ....  S.'N  0109­-­·L-­ 8 OM* f~nva Mt~!.lv•l e ,.... tA•••• ~-~  70  Da<YH  
1l.  Sladf C..aslai'IH $11d\o1  SZ))IW  ~ '-..... . ,."""., Ntwl  KcoiiOj IG-... NO) -/Ouorowpof!No/ -.. "._ .. __  90  DoiYN  
,.  Ht~<111~.lue~  SlJNW  LIIV­-·­·L-­ ~ (Uotw'N .,..lAU t ~J a--~1""' .. ~  eo  ,...,.,  

Papež, J .. Dakskobler. 1., Perušek. M., C ernigoj. V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... 

Karta 4: Karta stojišc za opazovan­je ptic 
Map 4: Map of bird obseNation points 
50 in 1 OO m. Na vsaki tocki smo za vsako opaženo ptico zabeležili, ali je bila opažena v prvem ali drugem krogu in njeno vedenje (petje, preplah). Popisovati smo priceli v zgodnjih jutranjih urah, in obicajno koncali okrog 1 O ure dopoldan. Popise smo izvedli na 14 predhodno dolocenih stojišcih, s katerimi smo pokrili dobro tretjino obravnavanega obmocja. Razdalja med stoj išci je bila najmanj 150m, ce je stojišca locil greben, tudi manj. Znacil­nosti stojišc so prikazane v preglednici 2 in na karti stojišc za opazovanje ptic. 
3.5 Metoda za ugotavljanje biotske raznolikosti gozdnih ostankov v k.o. Kozana 
3.5 Method of fnvestigating biodiversity of forest remnants in c.u. Koza na 
Ker v literaturi, ki je bila na razpolago, nismo zasledili ustrezne metode za ugotavljanje biotske raznolikosti gozdnih ostankov v agrarni krajini, smo jo izdelali sami. Za ugotavljanje biotske raznolikosti gozdnih ostankov v k.o. Kazana so pomembni naslednji osnovni parametri: 
-površina gozdnega ostanka v hektarih -dolžina zunanjega gozdnega roba v metrih -indeks raznolikosti IR, izražen s koeficientom, vecjim od 1 -najkrajša razdalja do sosednjega gozdnega ostanka -površinski delež gozdnih združb -površinski delež sestojev robin ije -kljucne in dominantne vrste -kljucni biotopi in habitati. 
Ker je metoda nova, je potrebno zaradi lažjega razumevanja rezultatov . opisati pomen posameznih parametrov in njihove znacilnosti: 
1. Velikost gozdnega ostanka in dolžina gozdnega roba sta pomembna iz naslednjih razlogov: -cim vecji je gozdni ostanek in cim bolj je njegova oblika podobna krogu, 
manjši je vpliv okolja na njegovo notranjost, -cim daljši je gozdni rob, tem vecji je vpliv okolja na gozdni ostanek, 
Go:zdV 56 (1998) 7-8 

Papež, J., Dakskobler, 1., Perušek, M., Cemgoj, V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. l\ozana ... 
_ da se ohrani sestoj na klima, mora biti varovalna cona široka najmanj 1 sestoj no višino. 
2.1ndeks raznolikosti smo povzeli po Pattonu (1992).; Geometrijski lik z najvecjo povrsino in najmanjšim obsegom je krog. Ce je razmerje med obsegom in površino enako indeksni vrednosti 1, lahko izpeljemo formulo, 5 kar ero izracunamo indeks za vsako površino, ki jo primerjamo s krogom. Vsak indeks, ki je vecji od 1, je mera nepravilnosti in se lahko uporabi kot indeks raznolikosti (IR). Formula je: 
IR = indeks raznolikosti CR_ =celotni rob med gozdnimi združbami, k1 ga 
IR=  CRi+ CRS J?i 2 · obravnavamo, izražen v metrih CRr = celotni rob med razlicnimi razvojnimi stadiji, ki ga najdemo na obsegu in znotraj predela,  
ki ga obravnavamo, izražen v metrih.  
P  = površina predela, ki je izražena v m2  
Jr  = 3,1416  

Indeks raznolikosti so leta 1975 priceli uporabljati v ZDA. Z njim naj bi vrednotili primernost gozdne krajine za rasUinojedo divjad. Kajti dolžina naravnih robov (rob med gozdnimi združbami) in povzrocenih robov (rob med razlicnimi razvojnimi stadiji) naj bi posredno nakazovala stopnjo biotske raznolikosti v nekem predelu. 
Iz formule izhaja, da naj bi se biotska raznolikost nekega predela pove­cevala z dolžino gozdnih robov. Vendar IR ne more biti merilo biotske raznovrstnosti v gozdni krajini, saj ne upošteva življenjskih znacilnosti prebivalcev strnjenih gozdov (volk, ris, medved, itd.). V gozdni krajini je IR lahko le pripomocek pri gospodarjenju s srnjadjo in jelenjadjo. 
Pri vrednotenju gozdnih ostankov v kmetijski krajini se je pokazalo, da je IR lahko dober pripomocek pri vrednotenju biotske raznolikosti manjših gozdnih ostankov. Kajti ce se oblika gozdnega ostanka približuje krogu, se oblikuje dovolj velika zašcitna cona, ki v središcu gozdnega ostanka ohranja ustrezno sestojno mikroklimo, ki omogoca preživetje in obstoj vrst, ki žive v starem gozdu. To pomeni, da kratek zunanji gozdni rob, ki je meja med dvema razlicnima ekosistemoma, povecuje biotsko raznolikost gozdnih ostankov s starim gozdom. Prirejena formula za vrednotenje biotske raz­nolikosti gozdnih ostankov se tako glasi: 
IR = indeks raznolikosti ZGR ZGR =Zunanji gozdni rob izražen v metrih 
IR= ~ 
P = površina predela, ki je izražena v m2 
2-vPn 

f( = 3,1416 
3. 
Razdalja med posameznimi gozdnimi ostanki je zelo pomembna. Bioko­ridorji so poti med gozdnimi otoki, po katerih migrirajo rastline in živali, kar omogoca vitalnost populacij in obstoj nekaterih obcutljivih vrst. Ce so razdalje prevelike, pride do izoliranosti gozdnih otokov in obcutljive vrste zaradi pomanjkanja izmenjave osebkov (genov) propadejo. Za rastlinske in živalske vrste velja pravilo, da spremembe od naravnih cloveku oblikovanih ekosistemov pospešujejo generaliste in obicajne vrste in to na racun specialistov in redkih vrst. (BOYCE 1 HANEY et al. 1997). 

4. 
Delež debeljakov v skupni površini gozda in njihova razporeditev v krajini omogocata obstoj številnih redkih in obcutljivih vrst. Debeljaki predstav-


GozdV 56 (1 998) 7-8 

Prwy'-h'U 3 ~utrfll "'"• ,., k~ bOic)(ll "' t.lerla'1 •• \ Q 
N>l.ona 
Tb M~ .t~JrCK....,• lil'tO ~r.--ro:~-.. J'i~J. K.oldl1a 
IJ8J0f<ljutn&OIO<<X>e"'habt!ale Q ... ~79'adl>atnZ~1$1W$( JI!"' "'1"""'1 rzmer11iYlo <lit spo~ 
S ~t o.nse"'""' ""*'tje Je ravno'-" -n Pal'ljevskt nat.on IJQ. spoda.-,.n,a 1 rollm'IOI" t.Ztedno osuomdrl ~slo o r aznolr~osl k•a1meiJ> poz;jn• l'IOia. ' katerih preo.oadute robll'l~ nud"o liVIJel\jski PI'0$10r ''""i· 
molnftmu stavllu rastlinskih in ii>1tlsktll -'SI, lU so p(e<.lvsem generauau ln prebivalo gozonega roba 
6 0..11\1 posarnelmh ~ot<lnlh zdruib ., go.Ldr.lt• 010~.ih je ravno l~ko P6­m~mben Ka1tt t.m v ec gozdnir. zrltcib ,te. tem •-..Q• re boolska raZfiO!f<C$1 So po•obel to!" otwanJeNI naravna sestkla dre_,." vrst 
Da br l:lmot>~~t~twnel!' OYfedl>ooi brols>.o ,.l110111osl posame2nh gozd<'f, oroko• ll'l!)remo ocvodetc. taoett ..nuo .., klOlen boc'l~ so ld)Utn. -. .",.,. gradntht "'li"" v i o Kouna tP'~}) 
Necatere .,.,. booe«• n ttabiWt so v t:!olocoN k'-! Ini 1<1 je s;JStavljena IZ razJ.tn<l> meci Mbct ~~ ekOSistemov, pomembnept od arugth, ~""'"'lOMit ltatenhl/logaJ'I -eqe, kol br "11 po<lla9•njthovevehl<osti alo &tevootnooa t.~ ko predv!Oeva<l Anale!; no J• kl)u,nl ekostStern tis li, kate· tt!9<1-'ooa vstruk11;on.., ~oran,u kraJ tnt Jt vec)•. kctlohko na pod l~' 
~ ~·· ~lloP<edvtdevamo Koncept kljul!nth vrat 'e lahko upotObl le po V1$lah \ort ekOIISI"""h\. lo ImAJO poZIItvn.) vino" (BOYCE 1 HANEY el al1997i ZAto Hu rot:II\IJO kt je vnesen• d<ovo•M vrst~ tanko upOt•ll• te po,em Oomnanlne \/TOla. n1en .rpliv pa Je ZftiO MoCan 
ZakaJ $tN) kol JoJ:.u'"e ooredel~i Vf$10 IZ pregted~oee 3? OO!ezlo!Jtev" nas:ed'>Ji) · Graden. ""' •~ uul•ltV!C so vr~le >• so gradtteljoGe p.1rodl'llllldru10., so u v mantP>o 
• Go<Sio ~. ~._. ~ 10 gotski bl esi><> plerneMtlltlv<l. lu SGv tem ~ llPOSl~ o;ew.:." lnjllclnom OO<e.r•w:rviVAm kor ze te vrste 
"'oiXajro . 818. sMQr$ n lesnllur !5(1 redke. t.f'. ie ne ogroleneplodonosne V!$ le. ki ?ti ty&UI<ovan.r> OOIQOiocn•h ctcplltvah { 100 let) tar.ko igrAJO zelo po. lnen"obno v!Qgo 
• 
Kostallj"' cdnt<~ Sta plodonosroi vrsti.~· Sla nalboij piiiiUtlijent drevesni vrsllpnmarnth duplsoje• 

• 
SOJllJO IZiedno poma:n~na pri razš•~anJU plodov iti ..,mena 


Dom_.,.,. 
PlljiiOIO ..... 
~--­
~a••·~~ 
..... __ 11·-­~,........ 
~(Rp-.11 cx l 
__ ".". 
c. ra.-..­




--Pd-­
,.._ ... _, 
........., __ 
_".,_ .. 

-"'--"""""'-­0-(lo<w­
-~ 

v~,.,. .. ."".. !U'Ciflawt 
~ 
(Solnoty ..... '-'! 

o ..... ~ ..... •l 
Dro~ (Sor!M ."".."..., 
OO.odno-SWti&.M-...... J 
Lt"""l (Y~tl'llll-4yfYN(tfiJ 
~lo•(Hc~.· 

/Wa--· 

Kc-1•1'\lfC&tW!M AAM} 
&1<9to-l 

Co!njo '"""'"' o"""'J) 
So,• ("""""• ~ Zelonalolno(PI<w ...... J 
..,_.. cW {OI;+d J: . ...,.., 
~~~-(S>u­

--rs.-­
h:;P:-~~t.. 
.,.. Gw.~ Y t 199tH r~ 
p3 pez. J., Dakskobler, 1. , Perušek, M .. Cernigoj, V : Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... 
--
_Od žoln, --· ki so primarni duplarji, je odvisna prisotnost sekundam ih dup­larjev. ki so pomemben clen v prehrambenih spletlh _ Lesna sova, kanja, lisica in kuna belica so na vrhu prehrambenih verig oziroma prehrambenega spleta v krajini. 
Ravno tako je potrebna obrazložitev, zakaj so nekateri biotopi in habitati 
klj~~~tarih sestojih je prisotnih najvec rastlinskih in živalskih vrst in ce jih zašcitimo, zašcitimo tudi vecino znanih in neznanih vrst. 
_ Na oosameznih debelih drevesih so pestrejše življenjske združbe alg, g!iv.in lišaj ev, v katerih je vec skrivališc za razne nevretencarje in s tem tudi vec hrane za predatorske ptice. 
_ Posamezna drevesa na kmetijskih površinah so pomembno opazova­liš ce in pocivališce za ujede in sove. 
_ Obvodna drevnina ob Birši in Koncarju je pomemben biokoridor, izrav­nava svetlobo, toploto in kolicino kisika v vodotoku in direktno vpliva na življenjske pogoje živalskih vrst v obeh recicah. 
_Omej ki so pomemben biokoridor, še posebej, ce so gozdni otoki precej oddaljeni drug od drugega. -Br\ogi so pomembni za obstoj lisic, ki so v vrhu prehranjevalnega spleta. 
4 REZULTATI 
4 RESULTS 
4.1 Gozdne združbe in pestrost rastlinskih vrst 
4.1 Plant communities and diversity of plant species 
Pop: se v fitocenološki tabeli smo uredili s pomocjo metod hierarhicnega kopicenja in ordinacijske metode glavnih koordinat. V grobem razlikujejo te metode štiri skupine sestojev, ki jih uvršcamo v naslednje sintaksone: 
· Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum Mari ncek, Pold ini et Zupancic 1983 (6 popisov) · Ornithogalo pyrenaici ~Carpinetum Marincek, Poldini et Zupancic 1983 
slad ij Castanea sativa (4 popisi) · Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini 1982 (3 popisi) · Hedero he/ix -Quercetum petraeae nom. prav. = stadij Hedera helix­
Quercus petraea (8 popi sov) 
V prilogi 1 je sintezna preglednica s frekvencami vrst v izlocenih sintak­sonih. Površina posameznih gozdnih združb in njihova prostorska zasto­panost sta prikazani na karti gozdnih združb. 
Ime sintaksona Hedero helix-Quercetum petraeae je delovna o2naka za prehodni tip hrastavega gozda, ki je ftoristicno bližje sestojem asociacije Seslerio autumnalis-Quercefum petraeaea kot pa sestojem asociacije Omithogalo pyrenaici-Carp/netum. Opozarjamo, da to verjetno ni nova asociacija, temvec smo ji asociacijsko koncnico dali bolj iz prakticnih razlo­gov. Šele z vecjim številom popisov in obsežnejša primerjavo bomo ta sintakson lahko natancneje oprP-delili. 
Z analizo fitocenološke tabele (grafikon 2) lahko že ocenimo, koliko ras ti inskih vrst je v posameznih gozdnih združbah in kakšne so razlike med njimi. Najvecja vrstna pestrost je v sestoj ih asociacije Omilhogalo pyrenaici­Carpinetum, ravno tako pa je v sestojih iste združbe, v zakisani obliki s kostanjem tudi najmanjša. Ker je sestoj em vseh treh asociacij skupno le 8 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Papež, J., Dakskobler, 1., Perušek. M .. Cernig oj. V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kozana ... 
Grafikon 2: Evidentiranje rasUinske 200 vrste v gozdnih združbah 180 
-

Graph 2: Plani communities and 160 evidenled species :11 
·~ 
140 
~ 
120 c:) ­(5 100 
<: 
80 
~ 
> 
E 60 
] 
o(J) 40 
20 

Omi!hogakr SL Cas!anea sativa Hedero-OtiBrcetum Ses\erlo-Ooercelum Slwpaj 1 Thtol 
C'..atpU1el..". 

• Drevesne vrste 1 Troll spocias ~vrste 1 Shrub species 
Z@!•~. trnve. praproti 1 Herbs. gros.sas. la111S • 1\laho\1; in 1•~ Jl..bsses snd lichens 
drevesnih vrst, B grrnovnih vrst in 13 zelišc, trav in praproti, je vec kot ocitno, da je biotska raznolikost zagotovljena Je, ce so v krajini prisotni starejši sestoji razlicnih fitocenoz, v katerih naravna sestava drevesnih vrst ni prevec spremenjena. 
V hrastovih gozdovih Spodnjih Brd raste nekaj botanicno zanimivih vrst. ki bi z nadaljnjim krcenjem gozdov morda izginile, ogrožene pa so že sedaj. Potencialno ogrožene vrste so: 
1. 
Skorš ( Sorbus domestica) je submediteranska vrsta, ki ima v Goriških Brdih severni rob naravne razširjenosti v Sloveniji. Skorš je v gozdnih sestojih manjšinska dreves na vrsta in je zelo redek. 

2. 
Brek (Sorbus formina/is) je manjšinska drevesna vrsta in je v gozdnih sestojih Spodnjih Brd potencialno ogrožen. 

3. 
Lesni ka (Malus sylvesfris) je manjšinska dreves na vrsta, ki je v gozdnih sestoj ih Slovenije vedno redkejša. 

4. 
Nešplja (Mespilus germanica) je pontska vrsta, ki ima v Goriških Brdih severni rob areala v Sloveniji. Nešplja je redka grmovna oziroma dre­vesna vrsta. 

5. 
Tevje (Hacquefia epipactis) je južnoalpsko-ilirsko-karpatska vrsta, ki je v Goriških Brdih na severozahodni meji svoje naravne razširjenosti. 

6. 
Pisani grahor (Lathyrus venel us) je pontsko-ili rs ka vrsta, ki je v Spodnjih Brdih blizu severne meje razširjenosti v Sloveniji. 

7. 
Ostrolistni beluš (Asparagus acutifo/ius) je vrsta vednozelenih hrastovih gozdov, ki ima v Goriških Brdih severni rob svoje naravne razširjenosti v Sloveniji. 

8. 
Laški kacnik (Arum ita/icum) je mediteranska vrsta, ki ima v Goriških Brdih sevemi rob svojega areala v Sloveniji. 

9. 
štajerski pljucnik (Pulmonaria stiriaca) je vzhodnoalpski endemit, ki ima 


v Goriških Brdih jugozahodni rob svoje naravne razširjenosti. 1 O. Previs ni šaš (Care x pendu/a) je vrsta, ki je v Sloveniji razmeroma redka. 
11. 
Turinska perla (Asperula taurina) je mediteransko-montanska vrsta, ki je v Sloveniji razmeroma redka. Razši~ena je le v Breginjskem kotu, v dolini Soce med Kobaridom in Tolminom, na Vipavskem in v Goriških Brdih. 

12. 
Navadni skrobotovec (Philade/phus coronarius) je zanimiv primer suh­spontanega pojavljanja v Sloveniji nesamonikle grmovne vrste. 


GozdV 56 (1998) 7-B 
-

Papež. J.. Dakskobler, 1., Perušek, M., cernigOJ . V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... 

Od vseh evidentiranih rastlin jih je 40 zdravilnih, od lega 11 dreves, 10  
grmov. 17 zelišc in 2 praproti. Zdravilnih rastlin, ki jih priznava uradna  
slovenska farmakopeja (BOHINC 1991) je le 18 (6 dreves, 5 grmov, 6 zelišc  
in 1 praprot). Vse ostale zdravilne rastline pozna ljudsko zdravilstvo  
(WILL FOR~ 1971 ~·vendar njihove zdravilne ucinkovine še niso znanstveno  
preverjene m potrjene.  
4.2 Površina gozdov  
4.2 Forest area  
Po podatkih katastra naj bi bilo l. 1992 v k.o. Kazana le 67,96 ha gozdov.  
ce ne ažurirane podatke katastra prime~ amo s podatki gozdnogojitvenega  
nacrta iz l. 1997, vidimo, da je gozdov skoraj dvakrat toliko. Površina gozdov  
in razmerje razvojnih faz sta prikazana v preglednici 4, prostorska zasto­ 
panost razvojnih faz gozda pa je prikazana v karti sestojnih tipov.  
Povecanje površine gozdov je posledica zarašcanja bivših senožeti in  
opušcenih vinogradov v od rocnih in neprimernih legah. Vecina opušcenih  
v·mogradov se hitro zaraste z robinijo, na opušcenih senožetih pa se poleg  
rob1nije pojavljajo tudi hrasti in crni gaber (grafikon 3).  
Zanimivo je primerjati, kako se je s casom spreminjala struktura zem­ 
ljiških kultur (preglednica S). Najmanj gozdov in najvec vinogradov je bilo  
do leta 1952. Do takrat so vinograde obdelovali rocno in s pomocjo volov,  
zato so jih izkrcili tudi v bolj strmih pobocjih. Po 11. svetovni vojni se je mocno  
zmanjšalo število prebivalcev. Uvajati so zaceli strojno obdelavo in s tem  
opušcati vinograde v strminah, ki so za traktor nedostopne. Tako naj bi bilo  
1. 1991 polovico manj vinogradov kot l. 1952, povecala pa se je površina sadovnjakov. Zmanjšala se je tudi površina njiv, delež travnikov in pašnikov  Preglednica 4: Površina gozdov in razme~e razvojnih faz  
pa je ostal približno enak (skupna obravnava je potrebna zaradi razlicne  Table 4: Forest area and the pro­ 
interpretacije teh pojmov v razlicnih obdobjih).  portion of development sta ge s  

Vrste sestojev Standtypes  Omithogalo-Carpinetum  Seslerio-Quercetum  Hedero-Quercetum  Skupaj 1 Total  
ha  %  
Debeljak-Large fimber Quercus petraea  7,60  1,68  5,68 - 14,96  11,4  
Drogovnjak-Timber stand Quercus petraea  0,53  - 0,70  1,23  0,9  
Debeljak-Large timber Ca:stanea sativa  2,11  - - 2,11  1,6  
Debeljak-Large timber Carpinus betulus  1,33  - - 1,33  1,0  
Orogovnjak-Timber stand Carpinus belu/us  - - 0,29  0,29  0,2  
Debeljak-Large limber Quercus cerris, Ostrya oarpinifo/ia  - 3.47  1,92  5,39  4,1  
St.drogov-0/d timber stand Quercus cerris. Ostrya carpinifolia  -. ~ ~  5,44  1,72  7,16  5,5  
MLdrogov.-Young tfmber stand Quercus cerris, Ostrys carpinifolia  !' ---­ 6,85  0,92 - 7,77  5,9  
Panjevec-Coppice(11-20 em) Ostrya carpinifolia  - 0,37 ~  - 0,37  0,3  
Panjevec -Copp.ice(1-1 O cm) Osl!ya carpinifolia  1,17  - 1,17  0,9  
Panjevec-Ooppice (11-20 cm) Robinia pseudacacia  49,03  7,95  4,35  61,33  46,9  
Panjevec-Coppice(1-1 O cm) Robinia pseudacacia  22,45  2,93 "  2,04  27,42  21,0  
Plantaža-Piantation Popu/us sp.  0,39  - 0,39  0,3  
Skupaj 1 Tot~/  83,44  29,86  17,62  130,92  100,0  
GozdV 56 (1998) 7-8 


.._, J Dlo"'"'"-1 ,.._.,, M c ""'Jnl, V lli~11S.k• •atno~l\oc l ~meh1 •11.w 11ro1•n• v k o KOli'!_ 

c..-. J .,.,...,. QOldlw y •s 
~ to~ vQ"'t ldfa.e 

R<>b<Nta·/.llecl< lo<:v•t 
G<IP'Il FotMI----~ •o 
.,.,....,_ • Hf',url Ookl 
~ 

.. • 
~ 
-

~  
!  25  
'( - 
21)  
~  
i  IS  
~ ..  \!)  - 
s  - 
o  
O.""""Q4'0­ s....,..,  ._ ..  ~­ rota  
C.v•.Mtum  """'"""""  o.-.aoum  

Trenutno stanje ._.,!a Ila Jt gozdov z bolte-mat'll Olr-no""""'"' sestavo drevesno!l vrS11e 32 %. 6ll "4 gozdov pa $0 J>a"te"O I'Otlonije (Ote gted r~iea ~ ).Gozd natost v k:>. l(GZDna 1• 35% Q0U10v pa J• 1 9 km<...., kol jih •zka?uJe kataster 

Vinogradi 
l.eiD 


Tmvni!:i 
Obdelano 
~ 

~ .. 

Pm"' 
Sou.c>ft 
sad"""'"" 

""""in vrtovi 

a~WalOd 
Year 
FieJds, !JitlfiM• 
Clt!>laflls 

Pasllnlt 
Foowls 
~ 
~ 
,. 

,. .. 
1\a 
ha 

ha 
ha 

ha 
ha 
-
. 
"" 
37,77 

176,03 
229,71 
61)!0 
B,74 
1910 
15.91 
GO.IIIi 
14:.0 
. 
37,73 

174,73 
62,91 
1952 
15,91 

221!.37 
eo.as 
~~ 
3611.74 

14J)O 
122,84 
1991 
22,53 

8/J/)2 
Je.39 
66,90 

215.6-4 
18.02 
3'1'0.'11! 
8.011 

129.78 
m:n; 
14.00 
130.!<2 
18.02 
1997 
25.00 
<S. OO 
310.10 

". .............. s.. .. " .. ~­
"""' vobclot)fu\~10·1997 ·-5 Struatn ol agna;tut8l 
8'NII"I't"vi.91Q..199T 

4.3 Opis sestojcv 4 3 Sta/Id OeSCIIPII(l(l 
SloJpno ~•21o01140 S#.Slqev Okwnopadatloc p<WilleCnlllta$~1h "' seSIOfnin razm8i'an v pos.>IN!Ulfl goro"., zdruinah so po-. zet el< opoS/Ilh 
ks!ov za posame:ne sesinf" oo"' onl<azanoloCA!no po gozdnm ldtviban 1 Sestoto na ra~ asoc.ao.re Om>ltiO]aiapyr.,_ •. ~ptr<ttum -~." 1e goldi\E' rdn.ate se 124P<OS!raJO na povrS!no 8J.« ha. kal 
p.~dstavl!a &4 % s'<upne povr sine gozdo. . PrelliadiJI'lJC) v7~ ol'llluCij. la so Vlllnvrta 10 f'lrbsra . Tla so stednfe g>obol<a oo globoka "'ponekO<I P'&Get•faZna 
• Pante•<> rot.••e so v v..Om {86% povrsonr. ·.seh SA;SIOJ!!Y) -Oebelfalu ')'adna se ostal'ek nelo.danJ•h stel)l'lfkO'J -V debel,ak •~ gradM on kostanta se v grmovnem on polntlrw!m 51011 
posamezt'O"' v ~opih pojav~ ata brek in nesp~a -~bel )lik• kostanta so osmr.ek nel«1aJ bolj raz51r)e01h ~v kOs""'l"· "'so 1tn goplo predVS<)"' zaradi plodo•;, 
• 
Oebeil8k• belolga 9<bl~ ."v )arkih on so MkoC. stu11i z;; oridP.IOvanJI! frodlja' tposu!Me ml.'!de vepe Zli i<rmc) 

• 
K"' )1; dtev)'! nozl<~ rasb, I(ISM l"log& niSO VI$OI{e z~radl razliCne Ullasb 


pa se spremontBlO oo ses<oja do sestota 
Ul 

Papez. J., Dakskobler. 1. . Perušek. M. , C e rnigoj, V.: Biotska raznolikost kmetiJske krajine v k.o. Kazana .. 
2. sestoj 1 na rastišcih asocia_cije Sesl~~io. autumnalis-Qu~rcetum petraea: _ sestoJi te gozdne zdruzbe porascaJo 29,86 ha, to Je 23 % skupne 
površine gozdov. . .. . . .. . . . .. _Prevladujejo izbokline v spodnJI poloVICI pobOCIJ 1n zelo strm1 dell v zgomJI 
polovici pobocij. _Tla so plitva do srednje globoka, vendar po rigolanju postanejo globoka, ker fi iš hitro razpada. _Vecino sestoj ev te gozdne združbe na južnih in vzhodnih grebenskih legah so v preteklosti izkrcili in osnovali vinograde. _ Hrastovi debeljaki so ostanki steljnikov, v ostalih sestojih hrastov inc. 
gabra pa so s panjevsko secnjo pridobivali drva. _ Drevje je nizke rasti, zato so tudi lesne zaloge zelo nizke. _ Delež robinijevih panjevcev je 36 % sestojev. 
3. Sestoji na rastišcih sintaksona Hedero helix-Quercetum petraea: _ Površina sestojev tega sintaksona je 17,62 ha (13% skupne površine 
gozdov). _ Sestoji se fragmentarna pojavljajo predvsem na južnih in vzhodnih 
pobocjih. 

-Tla so srednje globoka, ponekod tudi plitva. -Vecino sestojev tega sintaksona so v preteklosti izkrcili in osnovali 
vinograde -Hrastovi debeljaki so ostanki steljnikov. -V grmov nem in polni/nem sloju, ki zastirata tudi do 70% površine, se v 
šopih in skupinah pojavlja brek, posamezni osebki skorša pa so v zgornjem drevesnem sloju. -Drevje je višje rasti kot v sestojih asociacije Seslerio autumnalis­Quercetum petraea, zato so tudi lesne zaloge višje. -Delež robinijevih panjevcev je 36% sestojev. 
Glavna znacilnost obravnavanih sestojev je mocno spremenjena naravna sestava dreves nih vrst. Vzrok je dosedanji nacin gospodarjenja, s katerim želiJO lastniki v svojem gozdu zagotoviti oskrbo z vinogradniškim koljem robinije. 
4.4 Evidentirane vrste ptic 
4.4 Bird species observed 

V k.o. Kazana smo v vseh ekosistemih opazili 44 vrst ptic (priloga 3). Na stojišcih ali v njihovi bližini smo opazovali 34 vrst, od tega 24 vrst gnezdilcev. Med vsemi opazovanimi vrstami so 4 vrste preletnikov. Zato lahko sklepamo, da v okolici Koza ne gnezdi le 40 vrst. Ker so Spodnja Brda vmesni ekosistem, ki Ježi na robu Furlanske nižine in ob vznožju gorskega masiva (Sabotin in Korada}, bi moralo biti v primerjavi z ostalo Slovenijo, prisotno mnogo vec vrst ptic. Med opazovan imi je tudi deset vrst, ki so na rdecem seznamu ogroženih ptic v Sloveniji (BRACKO et aL 1994 ). Od teh desetih vrst smo na popisnih tockah kot gnezdi/ce opazovali zeleno žalno, v1jeglavko in rjavega srakoperja. 
V prilogi 3 so podane okvirne vrednosti, saj smo s popisom in opazovanji zajeli led el pticje populacije. Vendar na podlagi teh številk že lahko naredimo grobo oceno zastopanosti gnezdi/cev. Ugotovitve so naslednje: 
1. Stalno je prisotnih 28 vrst, 12 vrst je se\ivcev. 4 vrste so bile v preletu. 

Goz.dV 56 (1998) 7-8 

Papež, J., Dakskobler, 1. , Perušek, M., cern igoj , V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kozana ... 
2. 
Prevladujejo vrste iz reda pticev pevcev, katerih je 29 vrst, med ogrožene vrste pa spada le rjavi srakoper. 

3. 
Iz redov nepevcev je 15 vrst, od tega jih je ogroženih devet. 

4. 
V krošnjah si spleta gnezdo 15 vrst, 11 vrst gnezdi v duplih, izkljucno v grmovju gnezdi 7 vrst. na tleh 6 vrst. v skalovju ali stavbah pa gnezdi 5 vrst. 

5. 
Samo v gozdu se prehranjuje 24 vrst, v gozdu in zunaj gozda pa se hrani 15vrst. 

6. 
Od stalno prisotnih vrst ptic, se 14 vrst prehranjuje le v gozdu, 5 vrst v gozdu in izven njega. 9 vrst pa se prehranjuje zunaj gozda. 

7. 
Od 24 vrst, ki se prehranjujejo v gozdu, se 15 vrst prehranjuje na dre~ vesnih krošnjah, 2 vrsti (veliki detel in brglez) na drevesni skorji, 5 vrst se hrani na tleh, 2 vrsti pa se hranita v zraku. 

8. 
Vseh 5 vrst, ki se prehranjujejo v gozdu in zunaj njega, se hrani na tleh. 

9. 
Od 15 vrst, ki se ne prehranjujejo v gozdu, se 12 vrst hrani na Ueh, 2 vrsti (hudournik in kmecka lastovka) v zraku in 1 vrsta (sraka) v krošnjah in grmovju. 


1 O. Na negozdni h po vrši nah so ptice redke, vecina opazovanih vrst pa ni gnezdilk. To velja predvsem za vrste iz redov nepevcev. 
11. 
Zaradi velikega deleža panjevcev in bogatega grmovnega sloja so najbolj pogoste crnoglavke, takoj za njimi pa vrbje listnice. Obe vrsti se prehranjujeta v grmovju in v krošnjah ter sta navezani na mlajše razvojne faze gozda. 

12. 
Pogosto so bile opazovane šoje, ki so navezane na stare hrastove sestoje (želod). 

13. 
Razmeroma pogosti vrsti sta primarna duplarja zelena žolna in veliki detel. Njuno prisotnost omogoca dejstvo, da je v vecini starejših sestojev staro, debelo, votlo in delno odmrlo drevje kostanja ter mehkih listavcev 


(cešnja). 

14. 
Zelena žalna se prehranjuje v glavnem z mravljami in njihovimi bubami. Ker je gozdni rob dolg in razclenjen, je mravelj veliko. 

15. 
Razmeroma pogosti vrsti sta tudi sekundarna duplarja plavcek in velika sin ica, ki se hranita pretežno na drevesnih krošnjah. 

16. 
Nismo opazili nekaterih ptic (škorec in poljski vrabec). ki gnezdijo v gozdu, prehranjujejo pa se izkljucno zunaJ gozda. Te ptice so v drugih predelih Slovenije pogostejše. 

17. 
Majhna je gostota gozdnih vrst, ki del hrane dobe zunaj gozda (npr. šcinkavec). V ostalih predelih Slovenije so te vrste najbolj zastopane. 


Popisi na posameznih stojišcih, ki smo jih naredili v razlicnih sestojih, so pokazali, da je najvecja zastopanost vrst in števila ptic v debeljakih gradna in kostanja, v katerih je veliko razlicnih drevesnih in grmovnih vrst. Specificnost teh sestojev je staro, debelo, votlo in delno odmrlo drevje kostanja. Najvecjo vrstno pestrost smo ugotovili na stojišcih 2,10 in 13 (preglednica 6), kjer so taki sestoji. Tem trem stoj išcem je skupno tudi to. da so na robu vecjega gozdnega kompleksa in SV in SZ lega. Najmanjše šlevilo opazovanih vrst in osebkov je bilo na stojišcu 3, ki ga predstavlja O, 15 ha velik letvenjak belega gabra in robinije, ki je od najbližjega gozda oddaljen 1 OO m. 
V okolici Koza ne smo opazili razmeroma malo vrst .ptic. Prevladujejo vrste, ki živijo in se hranijo v gozdu. Vrste, ki se zadržujejo na planem, so redke in so vecinoma se1"1vci in preletniki. Da je stanje tako, so krivi strnjeni kompleksi vinogradov in breskovih nasadov. v katerih intenzivno uporabljajo kemicna zašcitna sredstva, poljšcin in travinja pa je le za vzorec. Obstojeci gozdovi, predvsem starejši hrastovi in kostanjevi sestoji, so zatocišca za 
GozdV 56 (1996) 7-8 

p 


4.5 Pomen posamez.noh gozdnih ostankov za ohranitev biotske r:t.enolfko&t• 
4.5 lrr'iJ()rtan.:e of forest remnants lor btodtverstty 
Gf.lldov• • ~ o Kouona •o ostaook nekdal'!ih pf\IOC)IInih luaskMh gacde>ol oe::lnl ot~an~l. ~1 •et• JO sred• vonogradnitke k13tone. 50 oazf~h ..et•~osb ln o~l~~ . njihOv oo1<>1o1 v k<10pr1 pa t• prrkilzan na l:arto gozdnegd roba 
Nil p<>Oiagl O&novnlh ""''"za ugot.a"IJ<lf11<! blolske razrdtl.oso •goZdnih 0$1Gn~ •n (pntoga 1t oom•van1a klJucnih vrsl. booi<>P'" on habrtaJD\ ter na pndiAg op•se posameznih nagovaln•h eno~ smo p<>s~ k ... e<lnOCet+J biOl'-"·G rnz:nohkosll •n pomtunbnosb posamez....tl gozdrwh ~ v k..~~ Kot•illa. Ocena 1e n~&Jodnja 1 S•t~.vn• det gozdni o osiAnkO\ 1.~. 11 ., 17 so tudo me,no ses1011 v ta!3­
'''S~Ii1 obt•na~ Vopolto 1n Smar11'0. QO<d"' ostan<!io • p.1 je de' ""'~,ega 
tJn:l!dMgB o&1ank• v., o Sm.Rr1na 
2 C.ndn.ostanki 1.2.3.• .n Sso•po&elje<wngr~ "'"""Wadi~ 
oo osl&hh gozdnih oslankQY v 11. o Kazana Povaz.ave z blokondorp 1111 
•tmanj~ razda'• do gozdov nacrug• Wen• grebena pa znaša 20011i .100m ::lebe~alu so samo 4, "'"""" skupnall(Wr5ma pa p<edsla>IJ3 
5.8 ,.,~u!l<1e povohle \eh ~ooldnlh 0$1ankov 11 wseh :>debelJaklh ko «>na raaiJ&bJ BliOC1liOIOI Omlt/lo9N<> pyrrHUioa-Ca!pm&lum. so <hopla . .J ~()Mllllj<'VOm d&~~a~u v OOldr.om Oltanl<v 1 pa,., 1 1997 gr"'tdda L~J\11 lolna V <JOZdN!m 051Jmltu 4 1" ., hraslovem debelfaku lucio "-lllol,al&le rcldl<e t\IIICI\ke pel1e (AspefUiaU.unna) V pan,.,vcoh rob•"'!• 1" v grmovnem alaju gorak• f""'< NJfl!IO• delel v posarnezn•h seslafh 
td·SO~ \1 tem predelu so ekoJo!ko spr&~emrrr~Je krl:•tve fe v t1stJh panJP.:VCih raoo,..te k• <a$l~lo na nekdG"11h v•nogfadn•!klh poVTšinah Teh povr$ in no veC kol G-8 ha Oltrog V5eh debeljakov JO ki~Onj ft gozda·v nesoreJAm • \NO. ••1 potrobuJCOiO u!c11no !ono. S•lako 30-40 m 
:.. B101sko M .,roO!J raznolik ln pomemben 18 gozdni o•l•nAk 11 ~~ 1• •eli k 
62.37 ha. pre<Nsem nteQO• osrednJ• Oel Gmajnn To le glavni biotop 
vet1ne rasthn.skth 1n lJ'Ialsk•h vrst So,annernQ so zA~10C')t1nf!: vsi'! Iri 
gozdne zdruit>e, oe1e! debeljakov Je IS%. panjevGov robi ni Je pa je 53 
t..n. V tem btofopu uspeva ,;etlr.a tedkth •n ogro!Cilnlh tf)!.Utns.i<th vrs,1 
Na se·,erozanodnem pobol!:ju ~od Peho.~m &la s~aro)!omu pa~1 ovcu rot~tlllje 7 "-eqtm delei.,:m pnme~sna 1ud1 gorJkt tn POIJ$kl tv't;JS:I K '!li n· 
Papež. J. Dakskobler. 1 . . Perušek, M., Cernigoj. V.: 81otska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... 


Karta 5: Karta gozdnega roba 
Map 5: Map of forestadge 

videti, da bi bila okužena s holandsko boleznijo bresta (Ceratocysfis uJmi), sta še posebej zanimiva. V tem osrednjem delu gnezdi poleg primarnih duplarjev tudi lesna sova, v severovzhodnem strmejšem delu tega gozdnega otoka pa so tudi domovanja lisic. Morebitne bodoce krcitve so ekološko sprejemljive le na jugovzhodnem pobocju pod vasjo Kazana, kjer so nekdanje vinogradniške površine zarašcene z robinijo. Teh površin ni vec kot 6-8 ha. 
4. 
Gozdni ostanek 6 ima od vseh gozdnih ostankov še najbolj poudarjen varovalni znacaj . Pomemben je predvsem zaradi debeljakov belega gabra, zaradi svoje razpotegnjenosti pa predstavlja pomemben bioko­ridor za širjenje živalskih vrst. Oba hrastova debeljaka sta pomembna predvsem zaradi prisotnosti vseh treh hrastov (graden, cer in puhavec) na istem rastišcu. Krcitve za vinograde so možne le na površinah, na katerih so vinogradi že bili, sedaj pa so zarašcene z robinijo. Takih površin je 2-3 ha. 

5. 
Gozdni ostanki 7, 8, 9, 1 O, 13, 15, 18 in 19 so sicer majhni, vendar zelo pomembni kot zavetišce za zajce, fazane in ptice pevke. Istocasno so to "stopni kamni" v biokoridorjih za širjenje zivalskih vrst. Vsi ti gozdni ostanki morajo ostati neokrnjeni. Posebej je potrebno omeniti gozdni os tanek 13 ob recici Bi rši, ki je velik le O, 15 ha, vendar je zelo pomemben iz dveh razlogov: 

-To je rastisce redkih rastlin Asperula ta urina in Arum ita/icum. -Ob Birši rasteta dva starejša topola, ki sta pocivališce in opazovališce za ujede in sove. 

6. 
Gozdni ostanki 12, 14, 16 in 17 so zadnji gozdni ostanki pred Furlansko nižino, v katerih se pojavljajo debeliaki vseh treh gozdnih združb, ki se nahajajo v tem prostoru. V teh gozdnih ostankih so prisotne redke in ogrožene drevesne vrste. kot so skorš, brek in nešplja. V vseh debeljakih so dupla, v l. 1997 pa je v gozdnem ostanku 14 gnezdil veliki detel. Vsi štirje gozdni ostanki so vredni posebne pozornosti in zašcite in se njihova površina ne sme vec krciti. 


Ocena ekosistemske vrednosti posameznih gozdnih ostankov je po­kazala, da se pomembnosti gozdnih ostankov v agrarni krajini ne da ugotoviti 
GozdV 56 (1998) 7-8 

PJpez, J .. Dakskobler, 1. , Perušek, M .. C ernigoj , V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana 
te 5 pogledom na karto v p~sarn!: V prime.ru k.o. K~zana ne~~ smel izginviti 
oben gozdni ostanek. Pn veCJih gozdnih ostankih so mozne le manJS8 ~obne krcitve robinijevih sestojev, ki so nastali na nekdanjih vinograd niških površinah. Bi~t~pska vrednost gozdnih ~stankov pa.se povec.uje z nji~ovo velikostjo, vel1k1m deležem stanh sestojev gradna 1n kostanja, z majhno dolžino zunanjega gozdnega roba in s pestrostjo rastlinskih in živalskih vrst, ki domujejo v teh biotopih in habitatih. 
5 DISKUSIJA 
5 OISCUSSION 

v k.o. Koza na smo grobo ovrednotiti biotsko raznolikost gozdnih ostan­kov v agrarni krajini, ki so po cloveku vplivani ekosistemi. O biotski razno­likosti je bilo napisanih veliko clankov in nekaj knjig, ki se ukvarjajo predvsem z njenim pomenom. Konkretne raziskave se ukvarjajo predvsem s habitati in biotopi v gozdni krajini (PATTON 1992, THOMAS et all. 1979). V zadnjih letih so v Sloveniji izvedli dve raziskavi, ki se ukvarjata z biotopi v agrarni krajini, vendar rezultati niso primerljivi z našimi. S prvo raziskavo so evi­dentirali ptice v gramoznicah Slovenije (VOG R 1 N 1994 ), z drugo ovrednoti li predvsem lesnoproizvodni pomen drevnine v gozdnih ostankih v revirju Polana v Prekmurju (HORVAT 1 PIRNAT 1998}. 
Ker za podobne raziskave ne vemo, rezultatov naše raziskave ne mo­remo primerjati. Zato se v diskusiji omej ujemo na probleme, ki so v raziskavi nakazani, vendar je o njih vredno razpravljati. 
Metoda za ugotavljanje biotske raznolikosti gozdnih ostankov zahteva izcrpne informacije o obravnavanem predelu. Poudarek je na poznavanju gozdnih združb, kljucnih in dominantnih vrst ter kljucnih biotopov in habitatov. Menimo, da se je v primeru k.o. Koza na pokazala kot dober pripomocek za oceno biotske raznolikosti gozdnih ostankov. Njena prava vrednost se bo pokazala, ce jo bomo uporabili pri vrednotenju prostora v drugacnih raz­merah. 
Pri opisu sestojev smo ugotavljali tudi prisotnost dupel in ugotovili, da se dupla pojavljajo predvsem v debeljakih gradna in kostanja. Dupla so predvsem v kostanjih, ki so se zaradi kostanjevega raka delno posušili in nato obrasli, in v cešnjah. Pri popisu ptic smo maja l. 1997 odkrili eno gnezdo zelene žolne in dve gnezdi velikega detla. Zelena žolna in veliki detel sla v 
k.o. Kazana razmeroma pogosta in ocenjujemo, da tu žive najmanj 3 pari vsake vrste. Vprašanje je, zakaj so duplarji tako pomembni. Primarni duplarji so pomembni, ker ustvarjajo življenjske pogoje za sekundarne duplarje. Jedilnik sekundarnih duplarjev (preglednica 7) kaže, da uravnavajo številc­nost velikega števila gospodarskih škodljivcev (mišl, voluharice, razlicne žuželke itd.). ce jim z ohranjanjem >>zdravstveno nacetih1< kostanjev in cešenj zagotovimo prostor za gnezdenje. so dober zaveznik um nih kmeto­valcev, ki z manjšo porabo insekticidov zagotavljajo bolj zdravo življenjsko okolje. 
Tudi v primeru k.o. Koza na se je pokazalo. da je prisotnost in številcnost pUc dober kazalec življenjskih pogojev ostalih živalskih vrst. LO Sabotin narn je posredovala oceno letnega odstrela divjadi v k.o. Koza na v obdobju 1973-1996. Ni pomembna tocnost podatkov, pomembni so trendi, ki so odraz kakovosti okolja, v katerem divjad živi, in dogajanj v populacijah divjadi. V obdobju 1981-1996 je bil odstrel srnjadi 4-11 kosov/leto, kun pa naj bi vsako leto odstrel ili 12. Najvec srnjadi, 10-11 kosov/leto, so up len ili v obdobju 1989-1991, v zadnjih letih pa 4 kose/leto. V istem obdobju so letno 
GozdV 56 (1998) 7-8 



~aDe! .J O.'tllnNet 1 Pf"ru:t.l , t-1 (A""~ 81<>~0 mtlloi"OII knel~ •ko Voj no v< O ..._.., 
.. 

Pl<i•••l>oo•­r s.o~~ 
s.r..-drt tl'41­

"-9­
........... ~~­
.., ___ ,__ .. _.,._..; -c:---.... .... 
-lullil<e., ,..._lilrie _., ..... ·-"'*"'t't 
II'II!A.." 

...,... """"""~­

_,..__. "",_ ___ ,_"''lt:i:Qi 
l.b~onco 

_, __ ,.",__" ___ ~"""" __... "... 
Cl"aM~ 




,_ ""'*"" ..--
GalO ---....,.,....... ..... 
.. _____ .......... ...,._ 
,_._~...,_......, 
--"~-"""""_,_"'llllot>o 
-.-~ 
.ru. 

..... -. '*" l\lloiOo 
.-..-.. ... 


Golli---­
s.".,~--­
'--~ 



-urliM--
Qazd. 1M.jl ".nd, ladOYnjeld 
Mor1ill-. ,.,.-.....,­l.eonai<MI 
~ttW'Jt'Nii. OWI.. _..., ........ 
(Sin> IIIAOQ) 

."ctl>4t>. ~&go I>M'•. ""'"'"or 
K10111 blica 
L" 

GalO .. 'Oli,~~ .. 
....... -~~~~~.-~ .... 
/MWJi11N) 

I'()IWI-..... 


-$NI-----\ 
p .yecnc..' ~Alt--up~or•• ~ 2-5 lau._,. 1-2 UJU v .. ,." 1973 on 1974 pa souplen.il 40 50 ."..,. ".....,.. t.H~ (Ju.-tarar.,.,."' :1-:l-23 '"~""' z;.n".,,v J" IU<Ii podi>lllk da se JI! • S !)<)d..,.,. B·~ o"'• '"'l"d PDfOVll& pr .o 30 ~~'" d3 totau,; t.o ble pnsocne l •:e ,eet>.-TeOif ,• 
f•«~rv ptllda• "' DnmeqaYa med opamf8rtlf'nl vrs.ta,."• p.tl( FI ocblrean d....,adl pot.~;h-o. 
.",,.10(~(..1Wttf~'U,.J1 

1u:!o r.ri~• P<•.Qdt,e~· ~~0'".21lneQ• ~ 1sr-.a UII8G. tann) "'' OOCSU ~ *"'O IHftO ;~ ~IAr'>oCAI"" ~~ .. ~ _,..,""""' ._.,...., y.., 1 "ame~.,..".. .. Tli-., rB!nOOI~-... ~:lij ~z,..,~.., Pt'l"" ~· · gr.a".lrl kostar,a, ~Sit)'.ot de-t•~· · .staro tn o.na OC)rrYtO dre....,e, ~ .. "" rob-nite 
t<.,.(' te robono1a pnlllt na Gonf,lto. N '"""" V gozd~ • • crtu Pano-•oc. SabO!" 1889-1698 .. 0"\t~ ~' ~ po<1­nqer a, po<ls~otna .m;"' v..-. '" • 110 to1111 oosl<!i2 oom...,..,. VBtJ Sl>o<lnJn Brd n , k o •-oz•"" te Ollol't "_,._r. ""~ 6a 'gozdov z.,..,.~_...... u o•Oo::-..oon,o ""'!l'ad"'shg.o kOiJ~ se!><~ 
,..._ne ;....edo~_,.,.". ~agn.<POO"'J'!"'" 1 "''"""" Ta ao...-". as•ecli-Oc.<WN~~e ~'3•"'' dod:olnolzPiranJ&mw>eralnih ,.".".IZ zgomtll'l hONon\Oot ""•• ~ar,t •tslltnskJ\ 1t1Vval$1tJh~l veq.~ 
proboemov z zdr&.,...en<M al1f'44m roo .. ,. de secs., '"bio VIIMllt 1"1! , Btdlh v ladr\flh a.t • pq.t 1"0 ••""nost">O ~lo~ Zaradi 1 ll•t•rega S" I"'b,..._-.~ ...a•o CflnW'h ~ 11:• se flOiaY : ... oaa,•o Im 
'-"o or de do 1>"8,.. ••Oic>U• ~ataslr:lle ~ 9"' _..., OQCM...,.• v.,-.w le'fl ~ da aa, .. ,.,!! 
• ~ ~. oa 1'1 .. k.X 11110 cla&l gob 1 ,Uttkl n 2td<ineJ Ju•(l<l so k ·-' r.a'<, Z•d.,.O De ""1 Ilo __ ,. •f()ek D<e.l Ol<oli Gele!""' 1•• ca .,....,., sta<e,t!l ""'""~' or~• pOve n as...", ~ p<>dalek v "..,..,. •• m 1 
gozdntst.em katost"' ,z , 1 _.n te , tahek o ,.,,,.. •. ~ 9(>ldnl> I"''t:Mldoh 
no•"«W>o da "li 1> 1>16 • ""''"""' oi<Jo!~l· D<~ ·n l(q&lo~ poo.pte!na ION !>0<11 6. 71<vrou!b1901> • 670 kQI Obe ur.<WYN .........Z~ .. sl<Of1ll pOionv•lll s I>O"'Voo ~ l)rt4i-l ol>t~ Vpt&~ ''· ra"" so f\tkllt<o vrat o 
11., poalAie redke nel>Jitarlh P' "'""!Itno "' <K VerleiJ>O 1e k •zprntvAfiJV nol<a,.nll "SI~" f'lajvtt pri$O~"ala IXlV"'''"' s loiJn<J~ "Jo' · v brv& ih • '•bn•~•h aa,. r.u-~1 bu1eo grmo.nl siOI. &p<emenllo u 1& mlkro~llme '" ltr '''" po~~•tala ko!iCma du !ll\a "'vet pOvr$1<\tkt uk''"""'" lal ln dve VBb gtiY ~ta I)OSt;ik ogrožen• 
Ila b• oivant. VS"' Mda"" ."...., booi:IJ.t•a2110W<oeb ,e J)OI;eono z.d(ttlll -~ ~., hablataln """""' ~t<tr,• c»>d<w Strokovne n!tiMt ao ~-pocteb'>O,e ~~~ u po111'U.e «<lo.:nve. ki bodo omogot~e 
GIJ;u!'l: S*u ,. 141 

papež. J., Dakskobler. 1.. Perušek, M., Ce rn igoj, V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kozana ... 
njihovo 1zva_ianje. Iz veljavne zakonodaje izhaja, da gozdove lahko zašcitimo 
na dva nac1na : . . . . .. . 
1. 
Da jih zaradi 1. stopnje poudarJenosti b1otopske funkciJe razglas1mo za varovalne gozdove (43. clen zakona o gozdovih). Varovalne gozdove se na predlog ZGS razglasi z zakonom. 

2. 
Da se jih razglasi za gozdove s posebnim namenom (cetr1i odstavek 


44. clena Zakona o gozdovih). Gozdove s posebnim namenom iz cetr­tega odstavka 44 . tlena Zakona o gozdovih se zavaruje po predpisih, ki urejajo varstvo naravne dedišcine. Gozdove s posebnim namenom se razglasi z obcinskim odlokom. 
Dokler ne bo zakona ali obcinskega odloka o zašciti gozdov s 1. stopnjo poudarjenosti biotopske funkcije, je edini možni nacin njihove zašcite. da gozdarji ne dajemo soglasij k krcitvam gozdov, v katerih je poudarjena biotopska funkcija. 
v k.o. Koza na smo grobo ovrednoti/i biotsko pestrost ostankov gozdov, ki so po cloveku vplivani ekosistemi. Nic ne vemo o biotski raznolikosti po cloveku oblikovanih ekosistemov, kot so vinogradi, sadovnjaki, travniki in pašniki. Koncno · oceno biotske pestrosti kmetijske krajine v k.o. Koza na bo možno narediti šele lakrat, ko se bo preucilo tudi te ekosisteme, vkljucno z vodotoki, omejki in starim drevjem zunaj gozda. V gozdnih ostankih in zunaj njih bi bilo koristno prouciti tudi glive, lišaje. mahove, nevretencarje, plazi lce in dvoživke, da o življenju v tleh ne govorimo. Nove dodatne raziskave pa so možne le z dodatnimi ljudmi in ustrezno opremo. Upajmo. da se bo našlo cas, denar in ljudi. 
6 ZAKLJUCKI 
6 CONCLUSION 
Raziskava gozdnih ostankov v k.o. Kazana je pokazala, da so to eko­sistemi, biotopi in habitati, na katere je clovek s svojim nacinom gospodar­jenja mocno vplival . Pri opažen ih vrstah (drevje, grmovje, zelišca in ptice), smo skušali ugotoviti trenutno stanje. Povzetek rezultatov raziskave je naslednji: 
1. 
S fitocenološko analizo smo ugotovili naslednje sintaksone: Omithogalo pyrenaid-Carpinetum Marincek, Poldini et Zupancic 1983, Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum stadij Castanea sativa , Seslerio autumnalis­Quercetum petraeae Pold ini 1982 in Hedero hel ix-Quercetum petraeae nam. prov. Najvecja vrstna pestrost je v sestojih asociacije Omithogalo pyrenaici-Carpinetum, ravno tako ra je v kostanjev ih sestoj ih zakisane oblike te asociacije tudi najmanjša. 

2. 
Evidentirali smo 180 vrst rastlin in ugotovili, da je 12 vrst potencialno ogroženih. Od vseh evidentiranih rastlin je 40 zdravilnih, vendar jih uradna slovenska farmakopeja priznava le 18. Vse ostale zdravilne rastline pozna ljudsko zdravilstvo, vendar njihove zdravilne ucinkovine še niso znanstveno preverjene in potrjene. 

3. 
Skupna površina gozdov je bila l. 1997 130,92 ha, kar je 1,9 krat vec kol je razvidno iz podatkov katastra iz l. 1992. Najvec gozdov je na rastišcih asociacije Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum (64 % ). najmanj pa na rastišcih si ntaksona Hedero helix-Quercetum petraeae ( 13 % ). 

4. 
Vecina gozdov porašca spodnjo tretjino ali polovico pobocij. Najvec sesfojev je ostalo na severnih (41 %) in južnih (37 %) legah. Na cistih vzhodnih in zahodnih legah pa je preostalih 22% gozdnih sestojev. 


Go:zdV 56 (1998) 7-8 
Papež. J., Dakskobler, 1. Perušek, M., Cernigoj, V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k. o. Kozana ... 

5. 
Najmanj gozdov in najvec vinogradov je bilo v obdobju 1910-1952 1 1997 pa je bil_~~g_ozdov 2_.2 krat vec kot l. 1952.' Proces spreminja~]~ st~~kl~re zem~JtSkl~ kult~r je p~tekal ta_ k?, da so~ ~tno_gr~de in sadovnjake 

pncelt snovat1 tudt na nJIVah m travntklh, opuscent vinogradi pa 50 se hitro zarasli z robin ijo. Po l. 1991 so pospešili obnovo vinogradov. Oo 1. 1997 se je površina vinogradov povecala za 41,7 4 ha. vendar nimamo podatkov, koliko vinogradov so osnova li na površinah, kjer so vinogradi nekdaj že bili, in koliko na površinah, na katerih je bilo potrebno izkrciti avtohtone hrastove gozdove. 

6. 
Sestoji asociacije Omithogalo pyrenaicf-Carpinetum prevladujejo pred­vsem v spodnji polovici severnih pobocij, ki so valovita in jarkasta. De be lj aki gradna in kostanja so ostanek nekdanjih stetjnikov in nasadov kostanja, ki so ga gojiti predvsem zaradi plodov. Naravna sestava dre­vesnih vrst je mocno spremenjena, saj je delež panjevcev robin ije kar 86% sestojev. 

7. 
Sestoji asociacije Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae porašca jo izbokline spodnje polovice južnih in vzhodnih pobocij. V zelo strmih legah so tudi v zgornji polovici pobocij. Debeljaki hrastov so ostanki steljnikov, v ostalih sestoj ih hrasta in crnega gabra so s panjevsko secnjo pridobivali drva. delež panjevcev robinije pa je 36 %. 

8. 
Sestoji sintaksona Hedero helix-Quercetum petraeae se fragmentarna pojavljajo predvsem na južnih in vzhodnih pobocjih. Za debetjake hras­tov, ki so ostanek nekdanjih steljnikov, je znacilno, da se v grmovnem in polnilnem sloju v šopih in skupinah pojavlja brek. Delež robinijevih panjevcev je 36 % sestoj ev. 

9. 
Gozdove v k.o. Kazana lahko na grobo razdelimo na tri kategorije· -opušceni s teljniki ( 17 % ). ki so potencialne površine za vi nog rade, -panjevci robinije (68 %), v katerih se zaradi velikih potreb po vino-


gradniškem kolju seka vsakih 10-1 S let, -opušceni pa njevci hrastov in crn ega gabra ( 15 % ), ki zaradi strmi ne niso najbolj primerne površine za vinograde. 
1 O. V k.o. Koza na smo v vseh ekosistemih opaz1ti 44 vrst ptic. Na stojišcih ali v njihovi bližini smo opazovali 34 vrst, od tega 24 vrst gnezdilcev. Med vsemi opazovan/mi vrstami so 4 vrste pretetnikov. Zato lahko sklepamo, da v okolici Koza ne gnezdi le 40 vrst. Ker so Spodnja Brda vmesni ekosistem, ki leži na robu Furlanske nižine in ob vznožju gor­skega masiva (Sabotin in Korada), bi moralo biti v primerjavi z ostalo Slovenijo prisotno mnogo vecje število vrst ptic. 
11. 
Popisi na posameznih stojišc.ih. ki smo jih naredili v razlicnih sestojih, so pokazati, da je najvecja zastopanost vrst in stevi!a ptic v debeljakih gradna ·in kostanja, v katerih je prisotno veliko razlicnih drevesnih in grmovnih vrst. Specificnost teh sestojev je staro, debelo, votlo in delno odmrlo drevje kostanja. 

12. 
Med opazovanimi vrstami ptic prevladujejo vrste, ki se hranijo v gozdu in so pretežno navezane na grmovje in mlajše razvojne faze gozda. Nismo opazili nekaterih ptic (škorec in poljski vrabec), ki gnezdijo v gozdu, prehranjujejo pa se samo zunaj gozda. Te ptice so v drugih 


Sl ik~ S: Posamezno drevje na predelih Slovenije pogoste. 

kmetijskih površinah Je pomembno 13. Za ohranitev ptic duplaric je pomembno, da ohranimo gradnove in 

opazovališce in pocivališce za kostanjeve sestoje v združbah sintaksonov Ornilhogalo pyrenaid­
uj ede in sove (Foto: Jože Papež) Figure 5: Solitery field trees aro im­Carpinetum in Hedero helix-Quercetum pefraeae. kajti pri njihovem portant watching and resting points opisu smo ugotovili: for owls and birds of prey (Photo -v asociacij! Omithogalo pyrenaici-Carpinetum so du pla prisotna v 92 by: Jože Papež) %grad novih in kostanjevih debeljakov 
336 
GozdV 56 (1998) 7-8 


P El i~ E:ž. J., Dakskobler. 1., Perušek, M. , cernigoj . V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... 
-
v 51 nlaksonu Hedero helix-Quercetum petraeae so dupla prisotna v 67 '% gradnovih debeljakov ~ v asociaciji Seslerio autumnalis~Quecetum petraeae nismo opazili dupel v nobenem debeljaku. 
14. ocena ekosistemske vrednosti posameznih gozdnih ostankov je pokazala, da se pomembnosti gozdnih ostankov v agrarni krajini ne da ugotoviti le s pogledom na karto v pisarni. V primeru k.o. Kazana ne bi smel izginiti noben gozdni ostanek. Pri vecjih gozdnih ostankih so možne le manjše robne krcitve robinijevih sestojev, ki so nastali na nekdanjih vinocradniških površinah. Biotopska vrednost gozdnih ostankov pa se pov;cuje z njihovo velikostjo, velikim deležem starih sestojev gradna in kostanja, z majhno dolžino zunanjega gozdnega roba in s pestrostjo rastiinskih in živalskih vrst, ki domujejo v teh biotopih in habitatih. 
v~rašanje je, kaj za zašcito biotske raznolikosti v Spodnjih Brdih še lahko naredimo. ce Spodnja Brda obravnavamo kot enotno krajino, lahko ugoto­vimo. daje biotska raznolikost ekosistemsko, vrstno in genskoosiromašena. 
K.o. Kazana je tipicen primer ekosistemskega in vrstnega osiromašenja. Pregled strukture zemljiških kultur v letu 1997 in terenska opažanja kažejo, da je stanje zelo slabo: 
-Prevladujejo vinogradi in sadovnjaki (60 %), v katerih množicno upo­
rabljajo mineralna gnojila in škropiva. 
-Njiv in vrtov je le za vzorec (2 %). 

-Negnojenih in vrstno pestrih travnikov je malo (4 %). 
-Mokrišc skoraj ni, saj je omembe vreden le vlažni travnik ob sotocju 
Podzajcice in Birše. 

-Obe recici, Birša in Koncar, sta regulirani in obvod na drevnina je le 
mestoma prisotna in še to v zelo ozkem 1-2m širokem pasu. 
-Omejkov in posamezno rastocih dreves je zelo malo. 
-Gozdov je sicer res 35%, vendar prevladujejo panjevci robin ije (68% 
vseh gozdov). -Naravna sestava drevesnih vrst je v gozdovih mocno spremenjena 
Znacilno za osiromašenje ekosistemske raznolikosti je, da so zaradi melioracij izginila mokrišca in obvodna drevnina, zaradi krcenj in panjev~ skega gospodarjenja z robinijo pa se je mocno zmanjšal delež hrastovih gozdov, katerih ostanki so premajhni, da bi redkim specializiranim vrstam zagotavljali ustrezno življenjsko okolje. 
Vrstna raznolikost je osfromašena zaradi izginotja in/ali površinskega skrcenja dolocenih ekosistemov. Kaže se v majhni vrstni in številcni zasto­panosti nekaterih rastlinskih in živalskih vrst, ki smo jih ugotovili v k.o. Kozana. 
Genska raznolikost osebkov pride do izraza v številnih lokalnih popula­Cijah iste vrste. ce pride do sprememb, ima široko razširjena vrsta s števil­nimi lokalnimi populacijami vec osebkov, ki so genetsko prilagojeni novim razmeram (BOYCE 1 HANEY et al. 1997). Zaradi majhnega števila ustreznih biotopov in habitatov je številcnost velike vecine vrst nizka. Posledica je slaba prilagodljivost nadaljnjim spremembam življenjskega okolja. Zato je precej vrst redkih in ogroženih, nekatere pa so že izginile. 
Da bi v Spodnjih Brdih ohranili sedanji nivo biotske raznolikosti, je po~ trebno zašcititi kljucne biotope in habitate in omejiti krcenje gozdov. Potrebni so naslednji strokovni ukrepi: 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Papež, J. Dakskobler. 1., Perusek. M., Cernigo j, V.: B1otska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Koza na ... 
1. 
Prepoved krl:enja vseh hrastovih in kostanjevih gozdov, ne glede na 

razvojno fazo gazda. 

2. 
V hrastovih in kostanjevih gozdovih panjevskega nacina gospoda~ enja ki pospešuje prostorsko širjenje robinije, ne bi smeli vec uporabljati: Ustrezna ukrepa pri gospodarjenju z ostanki hrastovih in kostal'ljevih gozdov sta redcenje in malopovršinsko uvajanje naravnega pomlaje­vanja. Pri tem je obvezno šcititi in sprošcati redke in ogrožene drevesne in grrnovne vrste. Vse staro, debelo, votlo in delno odmrlo drevje, ki je prvi pogoj za obstoj duplarjev, mora ostati in se ga ne sme posekati. 

3. 
Okoli vseh ostankov hrastovih in kostanjevih gozdov. ki so obdani s panjevci robinije, je potrebno ohraniti varovalni pas v širini 1-2 drevesnih višin, ki ne pnde v poštev za krcitev . 

4. 
Pri panjevskem gospodarjenju z robin ijo je potrebno zašcititi avtohlone drevesne vrste in pušcati posamezne osebke, šope. itd ... 


S. Krcenje panjevcev robinije Je možno le, ce s tem niso ogroženi kljucni biotopi, habitati in biokoridorji. 
6. Razdalja med gozdnimi ostanki ne bi smela biti vecja od 200m. 
Nakazane so strokovne rešitve, ki lahko pomagajo ohranili sedanji nivo biotske raznolikosti v Spodnjih Brdih in krhko ekološko ravnovesje, ki se vzdržuje s prehramben im spletom, ki je poenostavljeno prikazan na sliki 6, pri cemer je potrebno upoštevati nevretencarje, ki se hranijo in domujejo na drevju, grmovju, zelišcih in travah. 
Slika 6: Prehrambeni splet, ki omo­

Lesna Kuna goca krhko ekološko rAvnovesje v Kanja Lisica 
sova bel ica 
Spodnjih Brdih Buzzard 
Fox Figure 6: Food web which supports /he fragile dynamic equiJibrium in the lower parl of Goti~kB Btda re­gion 
Towny owl Mart en 
Ptice 
Zajec 

Miši Srna 
pevke 

Mi ce Hare Roe 
Bird s 

Drevje Grmovje Zelišca Trave 
Trees Shrubs Herbs Grass es 
GazdV 56 (1998) 7-8 


THE BIOOIVERSITY OF AGRICULTURAL L.ANOSCAPE IN THE CAOASTRAL UNIT OF KOZANA ttHHE GORI~KA BRDA REGION (WESTERN SLOVENIA) 
sum..ury 
Th Gent~<.~ Brda regoan loes on <he Slovene ~•r ~ tne FntAII Plaon and the headland ol liu! JuW '"!>SIKO<llda ancl Sat>olmt Due to lis "..d domaC.Ihe "....., aops ""'QUatty llines. peadte• and "*'" > F:wmet\ "'L-.etegtOn lo\3nl 10 preparelo< enlenng tt.e European Unoon bycle~n~ngmore lo<estto ~ 1I1W "'"''Yi" O F01es1S ar~ rare •• No LowGO!'ril<.a Bnlafllgoon Fa lhal reasonwe wanted loascer 
W> ,._ rnuc:h toresl-.ned ..nat was "'sla nel ttn..cru•e encl wnett:er any spec;res were endzngered So ..., oor.wc;IA!d a hald oxpenmentiO COIK1 tile deSired onformabons The rMutls could g.veus lhe <11ance to 
-fot'HI Cleanng 1'1 lt>e reg-on 
~ro ·osearch asea cho:sen was cu M:oz.an.a wf'ltch has a.n etavabof1 ot 67·196 mand eoc:en sedlments (~ •f;u parentmatenal. Thesurface atea ot Cu Kota na'' 370.70 ha. olwh1ch only 130,92 tla os fotesl. or 3!: ' ol the lc.lal area. The -ntage Kozana waa first manUonftd 1n thn yenr t272. Vrneyards have been ~rt flroghout Koz.ana s h<s1ory and rn t910 r&pflll~flltO 48 % ollhe cadastral un~ area. 
1\"e ~ -.ttnawn mett-.ods ID detellT1lM plant communh1o•, lO CAiculoillihe ·lorost area. lo descnbe IotH! SJanC$ and 10 make an >OVenloty ol t>llds The method wh1ch ena bled us to ovatuate the brodrve<S<ty clf<r.stremnanlswasrew Wllh lhismelhod..., ttoed toevaluat8tho ln\flO~IIf\Ce ofp~lr.hes lorthe boodlvefslty ot ~JJII>Jral lands~.., This method i$ a subteCirve esumatlon whidl raga rot: size or forest oatGh.lenglh ol fo'!&l ed~. diVersny lfldex, sho<test dlst•nce to the nearest pal eh, Ihara otlorost commumbas. (>Ofllon ole<>wc.e slands w.lh black locust (Robil>h! pseudsctK;ra). ke~tonaapecoe&. dominant apecies and key SlOM ~cosy~tems ancl habitat•. 
Tl'n reserch in cu Koz ana &stalllisned thatlorest remntnts are eGOIYStems wl'rtd\ 110 higl11iy alleaed Dy m~n~gement lar •gnculturat pUrpOSeS We evaluated tile cum-nt stil tus ol V1Slble 5-(trees. slvubs, ~erb• and bhas) Theu are some ol the resutts 
1. rorostramnantsWNl'daf.stfied n4synlaxa oneol--~.....-c:hnlhenextfewyears.. 2 We determ1ned 180 plant SPOCN!$, t2 ol >Nhcl\ 11e POCenltaly endlnoe;ed 
3. tr the year 1997 th"'" wos 2, tS brMs 111011! bestlhen.,INI YI"" 1962 The lotestarea grew bec<Ws<! of abandooed v1noyards ane pasi>JfK on s~ hilsdes ~ T•e nat"rat comPOSltoon ol ne speaes IS 9really changed and cocxx.e slands ol bl&ek loGus! (Roomia ps~ud~CIICII) ft!)'tsont68% ol besi or.a 
5 ln on lhe ocosyst!WT\$ ole u Kozanawt!OilS4!IWldonly4<4 bord~ Obsatvabon te$Uil$ suggest thal 11\ c u Kouna 11\ert are only oiO bord SO«l<!s"""""' nest. $oeoe$ wlllcn leed ln lo<ests encl are U&d to lhrub l.tyer lncl \'OUI'V)el OO~ sl"9"5 p<2Yal Wa cld nQI t10IIce IIPBQM wiiiGh live ln foresls 
•tod fi><!G 1'1 "etos llfte ap.yrow and Sl<nng).lnOIS'ef pamdSI<wenoa tno1e specres ere common. 
6 LAtC}O Umbt!r llancls of oe~ and r;tw;lnutw!loch rapresanl Oflly 17 '4 ef forest area we \he mostlmpor­uon\ ecoeyotem$ and enab~ the e• istenGe ..".<! SU<Vival or numerous speciea. Charaelf!rlstlcs olll\ose 
•'-""• ••• old big and oomally dy.ng trees <JI chestuntonwtuch c:aVIIy 110$1.,-. cen e•cava\e thelr nests 
7 Tne evflluadon of the loteat remnants estabtoshed that we coold no1 allord 1/le clearlng ol foresta and ~ al forMI remnants must rema1n The b1odiversrty vatue ol a pa !dl .ncrenes wllh the at~e ol the pat'h wllh a tno<ter length of forest odge. with the presen<:e ef ditfe<enl plant oommuMre. and will\ ll'tallu oorllons of tarc;~e tomber Wl\h oak~ •tod c.hestnut trees . 
To~ IN! o.monlle<Jel ol biOdMlr&l~{lt ;, Mces..""Y to irnplemenllhe lctlowl'lg pul """' P"'**"­
. Proh.Orllon of clearing of all stand~ w11h natural mixture or tree species 
-Large tmbe< stands with o~ k and chestnut ""od bu"er 1one ln eYOent abOUt t·2 tree heogh16 whe<e cleat· 
"'9 of coppice sta nos 11 not allowed 

· Cleanrng ot copplce stonds IS perm1t\ed 1llhiS m~asure ((oes not J<!Oillrdrte klty$10ne "*'"· klty$1one 
....,bltats and i<eystone ecosystems 

· Dostanr..e betw~n lotl!SI paiGh~s must be no I&IStMn 100 <Mtres 
The proposM precau>onorv '""asur• .,. rwotesm""'., nann NoN.,.. '-' DOiillcal ~" OltB 1a carryoot arrt sucn mea$UIU. For lhls reason we ln\J&I n form lhepVI>ic aoo c:ooper.-e wt~~>co-usetSoiN lana 
Papež, J., Dakskobler, 1., Perušek, M., Cern igoj, V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... 
7 ZAHVALA 

7 ACKNOWLEDGMENTS 
Raziskave ne bi bilo možno izpeljati in objaviti, ce ne bi bilo sodelavcev z OE Tolmin. Za sodelovanje in vestno opravljeno delo se zahvaljujemo tajnici Dominki Perdih, ki je v racunalnik vnesla besedilo in nešteto poprav­kov, revirnemu gozdarju Bojanu Zadravcu za pomoc pri izdelavi gojitvenega nacrta in geometru Zoranu Rejcu, ki je pripravil potrebni kartni materiaL Vsem še enkrat najlepša hvala. 
VIRI/ REFERENCES 

BOHINC, P., 1991. Slovenske zdravilne rastl1ne.-Založba Mladinska knJiga, Ljubljana, 327 s. 
BOYCE, M.S. 1 HANEY et al.. 1997. Ecosystem Management.-Yale University Press, New Haven and London. 361 s. 
BRACKO, F. et al., 1994. Rdeci se2nam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije.-Acrocephalus-glasilo Društva za opazovanje in prou cava nje ptic SI oven ije. šz. 6 7, Ljub IJ ana. s. 165-180. BRAUN-BLANQUET, J .. 1964. Pflanzenso2iologie.-Grundzuge der Vegetationskunde, 3. Auflage, Springer, Wien-New York. 865 s. BUSER, S., 1986. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000.-Tolmac listov Tolmin in Videm (Udine). Zvezni geo(oški 2avod, Beograd, 103 s. HORVAT, D. 1 PIRNAT. J., 1998. Pomen gozdnih ostankov v agrarni krajini na primeru re vi rja Polana.-Gozdarski vestnik 56, 2, S. 67-80. 
JONSSON, L., 1996. Birds of Europe. Christopher Helm (Publischers) Limited, London, 559 s. MARINCEK, L. 1 POL Dl NI, L. 1 ZUPANCIC, M ., 1983. Omithoga/o pyrenaici-Carpinetum ass. nova in Slowenien und Friaui-Julisch Venetien.-Razprave 4. raz. Ljubljana, SAZU 24 (5), s. 261-328,. MARTINCIC, A./ SUŠNIK F., 1984. Mala flora Slovenije.-Državna založba Slovenije, Ljubljana. 793 s. MELI K, A .. 1960. Slovensko Primorje.-Ljubljana. 546 s. PAPEŽ, J. 1 PERUŠEK, M. 1 KOS, L, 1997. Biotska raznolikost gozdnate krajine.-Zavod za gozdove Slovenije in Zveza gozdarskih društev-Gozdarska založba, Ljubljana 161 s. PATTON, D., 1992. Wildelife Habitat Relatinoships in Forested Ecosystems.-Timber Press, Por1land, Oregon, 392 s. 
POLDINI, L., 1982: Ostrya carpinifolia-reiche Walder und GebOsche von Friaui-Julisch-Venezien (NO-Italien) und Nachbargebieten.-Studia Geobotanica, Trieste, 2, s. 69-122. PODAN 1, J., 1993. SYN-TAX-pe. Computer Progra ms for Multivariate Data Analysis in Ecology and Sys1ematics.-Scientia Publishing, Budapest, 104 s. THOMAS, J. et al., 1979. Wildelife Habitats in Managed Forests.-U.S. Department of Agricu~ure-Forest Service, Agricul­ture Handbook. No. 553. TRPIN, D. 1 VREŠ, B., 1995. Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice.-Zbirka ZRC 7, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 143 s. 
VOGRIN, M., 1994. Gramoznice, narava in mi.-Samozaložba, Maribor, 26 s. 
VRIŠER, 1., 1954. Goriška Brda. Gospodarska geografija.-Geografski zbornik 11, Ljubljana, s. 51-107. 
VRI~ER, 1., 1956. Morfološki razvoj v Goriških Brdih.-Geografski zbornik IV, Ljubljana, s. 160-183. 
WILLFORT, R., 1971. Zdravilne rastline in njih uporaba.-Založba Obzorja, Maribor, 507 s. Catasto forestale. Comparlimento della Venezia Giulia e Zara, Provinzia di Gorizia, Fascicolo 31, 1940 Tipografia taHI i. Roma. 27 s. 
---, Gozdnogospodarski nacr1 Brda 1982-1991. 
---, Gozdnogospodarski nacrt Brda 1992-2001. 

---, Revizijski ureditveni gozdnogospodarski nacrt c.k. gozdnogospodarskega okoliša Gorica, Panovec-Sabotin, 11. desetletje, 1889/1898, prevod Vitomir Mikuletic, 22 s. 
---,Statisticni urad republike Slovenije. Podatki za naselje Kazana-popis prebivalstva 1948, 1971, 1991. 

Go-zdV 56 (1998) 7-8 

Papež, J., Dakskobler. 1.. Perušek, M., C ern i goj, V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... 
Priloga 1: Sintezna tabela sintaksonov gozdnih sestojevv Spodnjih Brdih (k. o. Koza na) 
Appendix 1: Synoptic table of the syntaxa of forest sland.s in the Goriška Brda reg ion (c. u. Koz ana) 
1 

'Zaporedna šte.vilka' slntaksona 1' 2 3 4 
Running number of the syntaxon število popi sov 1 NtJmber of releves 6 4 8 3 Erythronlo-CarpJnlon ~e ra caprifolium E2 100 50 100 33 ~·a vutgaris E1 100 50 13 33 
Orm!hogalum pyrenaicum 67 75 50 33 
Crocws napolitanus 67 100 

Helleborus odorus 33 13 ~-lanthus n.tvalis 17 ~nw;:;:;dens-c3nis 100 
Aremonio-Fagion 

Larn1um orvata E1 50 13 Hacquet.ia epipactis 50 ~rhorbia carniolica 33 Kn<:tut1a drymeia s. lal. 17 25 67 1 
Ap ose ris foelida 17 AJ;e(11an.e trifolia 17 25 
~etalia sylvallcae Garpmus betulus E3 67 25 25 Carp1nus betulus E2 100 100 so 33 Carpinus betulus El 17 75 
1 V1ola reichenbachiana 100 75 100 33 
Er;p:•10rbia dulcis 100 75 13 33 

t-=·---
Symphytum luberosum 83 50 13 "Potygonatum mul!iflorum 83 100 25 
f-::---Prunus avium E3 17 
r-::--
---­
Pr unus avium E2 67 100 88 100 1-pru;ius avium E1 17 50 38 33 Satvia glutinosa 67 75 63 67 
f---· 
Sambucus nigra E2 67 25 Galeobdolon flavidum E1 50 25 13 Asarum europaeum 
subsp. caucasicum 50 Pulmoni!ria offtcinalis 50 25 i-ieracteum sphondylium 50 25 13 

Brachypodium sylvaticum 50 25 13 33 Acer pseudoplatanus E2 so 75 38 Acer pseudoplalanus Et 75 
1 F:axlnus excelsior E2 33 25 13 Care x sylvatrca E1 33 so 33 Campanula lrachelium 33 25 Ulmus glabra E3 33 i Ulmus glabra [2 33 38 67 Ulmus glabra E1 17 13 Lathyrus vemus 33 Paris quadrifolia 33 
r---· 
Milium effusum 33 

Tilia platyphyllos E1 33 Gahum laevigatum 17 25 Arum maculatum 17 
Dryopteris filix·mas 17 Crrcaea luleliana 17 Mercurialis peren~is 17 
Lilium martagon 17 Mehca nutans 25 

' Aruncus diclcus 25 lleie_~ctis helleborine 13 Zaporedna številka stntaksona 1 2 3 4 
Rpnning number of the syntaxon š-tevilo popisov 1 Numbar of rela ves 6 4 8 3 Fagetalia sylvaticae 
Polystichum aculeatum E1 13 
Cephalanlhera d?masonium 13 
Quercetalia pubescentis Ruscus aculealus E2 100 75 88 67 Tamus communis E1 83 100 100 100 Fraxinus omus E3 33 100 100 100 Fraxinus ornus E2 83 100 100 100 Fraxinus ornus E1 50 25 67 
.,_ 
~elittis melissophyllum E1 67 50 88 67 Viola alba so 50 67 Sorbus torminalis E3 33 50 38 So·bus torminalis E2 33 75 63 ""'33 Sorbus torminalis E1 50 75 25 Betonica ofkinalrs 50 25 33 Lalhyrus venetus Ei 33 Oslrya carpinifolia E3 17 100 100 
Ostrya carpinitolra E2 17 63 100 Alislolochia pa llida agg. E1 17 lalhyrus niger E1 17 25 38 33 Sesteria autumnalis 17 25 38 100 Convc.llarla majalis 17 
Arum italicum 17 Tanacetum corymbosum 50 33 Quercus pubescens E3 88 100 
Quercus pubescer~s E2 50 100 
Q~.;ercus cenis E3 50 33 
Serbu s domestica E3 25 Asparagus aculifolius E2 25 Care'1: nacca E1 13 67 
Buglossoides purpurocaerulea 13 33 Quercetalia roborls Hieracium racemosum [1 33 50 50 33 
Pulmonaria srinaca 33 33 

1----
Castanea sativa E3 17 100 13 33 Castanea sa!iva E2 17 75 13 
Castanea sativa E1 17 50 33 Serralula tincloria 17 100 13 33 Pteridtum aquilinum 17 75 Festuca heterophylla 17 13 57 Carex montana 17 13 33 
Quercus robur E3 17 Luzula pilosa E1 17 -Frangula alnus E2 50 Mel:ampyrum pratense 
subsp. vulgatum El 25 33 Hieracium sabaudum 13 Chamaecylisus su pinus 13 33 Genisla pilosa 33 Prunetalia spinosae Euonymus europaea E2 100 75 50 33 
1 
Corn.us sanguinea 100 100 100 Crataegus laevigata 83 25 13 33 Crataegus monogyna 83 75 100 33 Ligus!Tum vulgara 67 100 67 

Gozd V 56 ( 1998) 7-8 
Papež. J., Dakskobler. 1. , Perušek, M. Cemigoj. V.: Biotska raznoltkost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... 


1-Ornithogalo pyre"naici-Carpinetum Marincek, Poldini el Zupancic 1983; 2-Orntlhogalo-Carpinelum, stadij (stage) Castanea sativa, 3-Hedero-Quercetum petraeae nem. prev.; 4-Seslerio autumnalis-Quercetum patraeae Poldini 1982 
~ 
O~fliA-nt--ou.-gc:J.-....... tco.. fr..:MWI~ · •'#»"...,. :rtl.1f'lt" ~~ : t:.:.t.rl 
~ ~-,· ~ " j 
~ 

ts. q('-~11~~~·~ .. ~'~"'"' ,.~ .... 
1 
-

... 
~ 
1 ' 
; 
1 
; li: 
l ~ 
' 
< 
"' 5 
~ 
T 
r 
~ ~ 
' 
/ " 
l 
1 
! 
~ 
-

Pr<ogaJ PregledOO&ZOY-111("' ~"' -IIIOtOfOW~~-Appando :1 S;Jec.1os ObSflfYOdl"""oi>Mtwo"""_.a-11{»~ --_,.. '*"'""'!~"'--cl­
-... 

"-l. J. o.......-1 p_..., u c~ v J~oao'tl. • • ..,,.,.._, ,,...1~· . • .. ·~ 

Zap. ... Ho • ..._..,. QMI•,.{••ogullf 1 s • • Vk , , 2 ~ilo< """'{ ....... , 1 ~ l<jG) s Vll: 3. e.o.oouo.o;>o..,.) 3 6 $ s • · ~.Gl 4 ra~co tlni'Ur..:u~ut (ntv. pol10\'\1l ~ 1 o s Tlll Vlc 5. -.....-.., .. .."; ) 6 2 l T(ll -s ~ ~ parun• ;griii\Hta tl.iklllu) o 1 o T TO! SaiWt; Elo -1 1 D T(G) s " . .......... ~ ... , 1 1 1 s Uli -· -11 t--~1 1 It r T(()) s " -29 ................ ,~, e 15 fi o XlG) s 10 •atua ~~ fveUc• 1nb) 6 10 s o l(IG) s llltl t!JI"'JDD!.,. t'tt;Su) z l ! o S(O) s ~· ~ onntu1 ono""' (~Ir) s e s J( oqGJ 33 UlniVI~ftOt'Jh't~l ) ) z G 'VI Rab -,, !14 Geft1Au6 Q!SNI:t.nul ~loja) l lil 1 ~ "!GI $ -b5 F'><l ..... (11 .... ) o o ~ l(fl s • , ,., .14 Cni'Vu' Mrl'll~ (aiYA wana) ' s • • 31. PMurCIOri'INriCUa (~Yf'ltM<\ ) l o s lil\ fi :oa Frlnq111 1 ~~~~ (lt!ln.i.tVfl') l l l lt,\Gl s • 30 Frli'I\IIIIJ II'Otllltr1nollla (~inoll) o o ~ IC(G) 10 c.l\.11.14f4• (t(owu• r•t •e~ .. , 2 ' 2. o 1(1) • -• ., 5emut UIMUI (Ofle.k: l 1 ,~, s • , ~~ O.tun• c"'*ol'l• (nlen•cl • 2 •no) • • ., E."b«lu driUI (ptolni IUNd) 3 6 G • ·~1 • ... Ernb«rlu ( it ftfr-"" "'"''en o 3 Q o IRI "  lllm)llice --­ o-. lle;!la t:'"d'"" lliml ltd lliUI'I",.,._t/ nulef"'  Sl .... llo -·~ or """'""' -·  110 ""14'AI ob~III'IOI'I -­- ~­= -•  "'"' .... -­"-'9 -...,.,  -.. - ~ ...... """'  
1 •  ......_ pOinOQO :-c>zico 1 o.c..c.ao (lurika gnlr..,  o )  1 3  o o  T s  T(ll Ti~  s  E2a  
D ,,  ..,.,. ldll10 i"lco) .......... ~t Wi f ____ ,  1 1  , 1 ,  o o  K D  TIG) T(G.~  s s  \Ile E2t  
., ••  ~-~ --·-­ 1 )  1 10  1 '  ' o  T!Gl lfGJ  s  \1)0 Vk  
•s •l  ",. .. dolo!) -.-..-­ $ •  15 •  1! '  o s  S(Gl Z(IJ  s s.o­ 
•• ••  , ........ q--j , ._._".,1 .... 1  l 10  2 .»  2 v  G G  IIC(Oi 1{0JI  s  
20 1t " 23  '"""" ,...._ !""""1 """"', --· l ·-""~' ~,. • ~ t,;tqll ...... ) __ ,_,  ) >e 2 t2  1 <O , lO  s 30 2 ,.  1( G r r  1!0,1\ ll((l) IC(G) IC(Cj  s U•---- 
~4 25 211 27 25  .we. ~ ... ~) r..,.... ~~­._.......",,___1 - o ' o 1 s  10 1 , 3 1  & ' 2 3 s  G o o • o  IC(C) ~'Ol ZIGt l fG) IC/GI  --s s  

... 

Papež, J., Dakskobler, 1. , Perušek, M., c ernigoj, V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... 
Legenda k prilogi 3: 

ocena števila gnezdilcev: vrsta gnezdi v opazovanem obmocju (število parov) število opazovanj: opazovanja vrste na stojišcih in v prehodih med stoj išci (št. opazovanj osebkov ali parov) 
Opazovanja na stojišcih: število opazovanj osebkov ali parov Kraj gnezdenja: K~ krašnja, G ~grmovje, O~ drevesne duplo, S~ slavbe (skalovje), T ~na tleh 
Najpogostejši kraj prehranjevanja v casu gnezdenja: K~ krašnja (drevo ali grm), S~ drevesna skorja, Z-zrak, T-na tleh. V oklepaju je oznaceno kje vrsta najpogosteje nabira hrano in sicer G-v gozdu, 1-izven gozda. status ptic: S-stalnica, Selivec-se seli izven obmocja, Prelet-obmocje le preleti in se seli na sever. Ogroženost: E2a : mocno ogrožena vrsta, izrazita lokalna gnezdilka z majhno ali nazadujoca populacijo; E2c : mocno ogrožena vrsta, ki je splošno razširjena, ekološko specializirana vrsta. katere gnezditveni habitati se v Sloveniji vidno krcijo ali pa je posebno obcutljiva na clovekove vplive; V3c: ogrožena vrsta, ki je bila v Sloveniji v preteklosti splošno razširjena, sedaj populacija nazaduje in prostorsko izginja; R4b: potencialno ogrožena vrsta, unicenje ali sprememba habitata jo mocno ogrozi. 
Legend to appendi)( 3: 

Estimated number of nesters: species nests in observed area (number olpairs) Number of observations: species seen from observation points and in passage between observation points (number of observations,single or pairs) Seen from observation points: number of observed species (single or pairs) Reproduces /ocation: K-in crowns, G-in bushes, D-in tree ho/es, S­cliffs or buildings, T-on the ground Feeding Jocation: K-in crowns (trees or bushes), S-on bark, Z-in the air, T-on the ground. Prevailing feeding place is indicated in parenthesis: G-in the forests, 1-out of forest s Birdls status: S -resident, Selivec-migrate out of reg ion, Prelet-overflies and migrate to the north. Endangerment rating: E 2 a : endangered species, local nester with small popu/at/on or in de­c/ine_: E 2 c: endangered widespread species. Specialist whose nesting habitats disappear in Slovenia or is sensitive to ma nage activities; V 3 c : threatened species, jn the past widespread species in Slovenia, now population dec/ine and is on the edge of exlinction; R 4 b : potentially threatened species, if alteration or demolition of habitat take place. 
GozdV 56 (1998) 7-8 

Razprave 
Razšltjenost tn znacilnosti terebinta (Pistacia terebinthus L.) v Sloveniji 
Dostnb\.lhon and charactenshcs ol tereb•nth (Pistacla lerebmthu:; L ) in Sloventa 
R_,IIRUS' 
!Motolt. 
s ...... r. Ra•~"' ."_.,., • .,..,..,Pitt-. .. ru-l.J• ~114' Gotd••-·-""'-tl7o81tDIIS v -tbno • _,.<JI:M> ' •ngloU.Ino."' 111 4(1 l'n-oOravn.tva~ IOrmartciolke.-. ""* ..-. JJiiiiUI<Ml-1-~ l.)' Sl.-o• Plock~,. ........ -· vtllt. peleg .t.l'*"" ........ U 14-'" _... '*"'!llliea v I'OYih tvaQ<•nllh~w~lwvaoalole.no_,.~N"'""ta-•CJMtt>070Iotil 
KijucnoMiec!L wobiN. "<mcaiO<-.IIwl nto<~otono<..u ·-t"""' .,.., .... .,.,_. ~ 
AbswacL aru._ R O....lbut""'and ::lwactM\Uiaol....,_t_ ...--L ,., ---No 7.,\' :998 1n Slovene Wl1l> • """"""'Y "EngiiJ/I.Iit QUCI •o. 
nw..,..,...deolswithi11<1d"''""'-~"~""""'o'<A'-~-CI-(~ 
terelltntl2us L :0 tn SlovQnl.a The diW'ibutiCI'I mao ol th4 toeQifll, it ~ tn eddillon W) tnown ~ 11Y11t 11otw «ation.s in the new quadt-ants of the Ccntrll Eurooun lora ~ .-. ~ n. .-..· 11 cxw•••*' ln on. ~tiOI'l afteor a gap o-r 70 ;te:3•« 
Key word&: Pistao6 tcreOdl:nvs l , mt<fltarranMn Ye06Uiti0'\. ~ 
1 UVOD 
INlRODUCliON 

Ru~VIII 1 (Pisi~ L ) )e rud Il 0<\11ne <><:~CM; {Ma<.ard..ceae) Vset>u,e 10 dreve5nih ln grmovnlh VTSI UUenh ""!ZnaOine(Se :!IWpne laslnosll SO dvodOmflo61 vetrocveln06t lf\ U.lavfjefl• hst1 (O ZOI'iARV 1996) Vectna "''Ima aubtre>osld -~~_,.1, ~ ~h 1,.saman klil vE"""'' dve""~ na ILJ9U ZOA 1n v MeM1 ~ >;~rt .ste~.",.., ,e !ahodna ~~ 5aJ jih tam M1n~mo ~ ~r 6. vrel nor.,"""'"' manr coq>ru> pa te S<edoumlja, kl'!f santonlklo rutt,<t • vrst41 rujeVIO< 1M ZOtiARV 19~2) NOIIvett area! med njlmll<na a~enl$kl ptSUICifl (AJ/~ w~lit!t/tea Des! ). do 20m VIS(>ko drevo razitrfer\0 od save1110alntk•h aOal\tsloh oo.i1>3 vse do ~redr>J6 AziJO. Po dOllna r~dtr)anost po slcorar ''""' Sreooz~ml)u Jtt rnablna ludt za tr$IJO ah tn!IIO (P•$1111:•1 ltN•SCuS l.). enega NjUIKttot)!.n grmov veonC>Zelene mnklte l<)pl1h rurr$C 1utnooc:t SI~ Tteljll SJ800lentSkl \liSta~ MI!CUI parlltllmn Botss z Obli vzt>odnego S<edozamlfl. Ktr morfo~ko ., e~o ID&ko pre<"AI spomrn,a na ter~bonl. Od katerega se lob pret1V5•rnpo maJhnrh razo~ah v morlolog1' btov,JOrtek<>tan ot>t•vnavap le ~01 njegovcVZhOOno podvrslc (O ZOHAR V 199~1 Cehta sredozemsu vr~ ta rujevine jft teteblnl tP!llac•o te:eb."t'>us l.) POleg naSielJ/1 tllnh VI'SI pa v SredOzemlju zar<KI• utdruh o1<x1ov ~ sa<llfO Judo pra•1o prslaCito (PI<Ia~h• ''$1\1l i. ~~ 1• gosPOda•slconawomembnejS<I ...-s;a v rodu, v naravnih poP<Jiaciah pa raSle sama v srednji Az,. nafl'eC v v:U.odnem Iranu in Afganistanu 
. ..... Il IMO R 8. <fopl IN 

Med omenjenMln'll'stami sev SloventJi samoniklopojavlja samo Corebinl 
~~.". .... -Oo 
~~atereO.mlfiV'S l) TeitSCe njegove razširjeno.c;.ti je prAdvse.m v za· 
*" ... QOlel6<!oi'.O"" "."",.~ 
hodnem lfl osredqem Sredozem1j\J. eepr<1v seg<1 njegov areal od Kanarskih gczdM ''"' 1 oc 1 lo'etN ""' 8J 
orotav ;l<ekO POttugalsJ<e 1n Maroka vse dn zahodnega delo Male Azije, 
4<1>1-SlO 
OozdV 56 (199&) ;.s 

Brus, R. : Razširjenost in znacilnost i terebinta (Pistacia /erebintlws L.) v Sloveniji 
kjer se skupaj z drugimi sredozemskimi elementi razteza še po crnomor­skem obalnem pasu v Turciji. V tem 9e1u se njen areal že delno prekriva z arealom vrste Pislacia palaestina. Ceprav marsikje v Sredozemlju raste skupaj s trišljo (Pistacia lentiscus), ima v primerjavi z njo širšo ekološko amplitudo, doseže nadmorsko višino 1.200 m, v centralni Turciji 2.000 (KASKA in sod. 1995) in v Maroku celo 2.200 m (ZOHARY 1952). Ob ne­katerih rekah, na primer ob Neretvi in Vardarju, prodre precej globoko na cel1no. Razmeroma globoko na celini raste tudi na Južnem Tirolskem, kjer 50 na južnem obrobju Alp znana številna nahajališca grmov terebinta celo do nadmorske višine 760 m (HEGI 1957). 
2 RAZŠIRJENOST TEREBINTA NA SLOVENSKEM 
2 THE DISTRIBUTION OF TEREBINTH IN SLOVENIA 
2.1 Dosedanja raziskovanja 
2.1 Previous research 
Prisotnost terebinta ob Severnem Jadranu je znana že dolgo, saj je vrsto P1stacia Therebinfhus v okolici Devina navajal že SCOPOLI (1772). Prav tu in tudi drugod vzdolž strmega tržaškega skalnatega odloma od Grmade nad Devinom preko Nabrežine, Kontovela in Opcin pa vse do okolice Ba­zovice so terebint najpogosteje navajali tudi mnogi drugi botaniki (MARCHESETTI/896/97, POSPICHAL 1898, PERTOT1981). Tadel se­vemojadranske obale, ki je bogat ne le z nahajališci terebinta, ampak tudi s številnimi ostanki evmediteranske vegetacije, danes seveda leži v Italiji. Na ozemlju današnje Slovenije je terebint med prvimi navajal FLEISCHMANN (1844) pri Vipavi in pri Gorici. Ceprav ne opiše natancnih lokacij, je v prvem primeru verjetno mišljena nahajališce pri Gradišcu, v drugem pa nahajališce nad Lijakom, morda tudi na Sabotinu. KRAŠAN ( 1863, 1865) natancno navaja nahajališca terebinta na strmih pobocjih nad Soco pri Solkanu in nad Lijakom, STEFANI (1895) iz LOSERJA (1860) pa nahajališce v Ospu, poleg tega pa še nekatera v današnjem hrvaškem delu Istre, med njimi Kaštel, Markovac in Markocijo. Terebint v Ospu navaja tudi MARCHESETTTI (1896/97), isti avtor pa med nahajališci omenja tudi Orlek pri Sežani. Tukaj je verjetno mišljena Orleška Draga, v kateri pa terebint pozneje ni bil potrjen in kjer ga tudi sam kljub vztrajnemu iskanju nisem našel. Marchesetti navaja še dolino Dragonje, vendar je iz tako široke formulacije težko sklepati, ali gre za nahajališce na Steni in morda na Sv. štefanu aH, manj verjetno, kje drugje v dolini Dragonje. POSPICHAL (1898) je objavil dotedaj najobširnejši spisek nahajališc. Kot prvi je navedel naha­jališce pri Grižah na Krasu, natancno pa navaja tudi lokacije v Vipavi in okolici: Podskala (izvir Vipave, op. p.) ter pri Gradišcu in Sv. Nikolaju nad Vipavo. Terebint pri Gradišcu omenja tudi PAULIN (1907), v Herbariju ljubljanske univerze pa so ohranjeni primerki, ki sta jih za njegovo zbirko Flora exsiccata Carniolica tam nabrala J. Zupancic inC. Mulley. Terebint nad Vipavsko dolino omenja tudi TOMAŽIC (1929). Ko opisuje otocke evmediteranske vegetacije, kot glavnega graditelja teh združb navaja cmi­cevje (Quercus i/exL.), terebint pa omenja kot eno od mediteranskih rastlin, ki se mu pridružujejo. Ker vrste, znacilne za takšno združbo, našteje le na splošno, ne pa loceno za posamezna nahajališca, je veliko vprašanje, ali je Tomažic res našel terebint na vseh lokacijah. To brez dvoma velja za Sv. Valentin (Sabotin) nad Soco in za skale nad izvirom Lijaka ter morda za skale nad Ozeljanom, medtem ko na lokacijah, kot so pecine nad Budanjami 
Go:z:dV 56 (1998) 7-8 
Brus. R.: Razširjenost in znac i lnos ti terebinta (Pistacia terebinthus L.) v Sloveniji 
južno od Kovka ter apnene pecine Vranji školj, Kožnik. Razprana stena in 
Barbin školj nad Gradišcem pri Vipavi, terebint ni bil vec potrjen. Po amen. 
jenlh pecinah res najdemo vecje in manjše skupine crnicevja, terebint pa 
le v legah pod pecinami. Tudi v našem najvecjem sestoju evmediteranske 
vegetacije v pecinah nad Sv. Nikolajem. ki je od Gradišca le malo oddaljen, 
terebinta med gostim crnicevjem nisem našel, prav tako ga niso našli drugi 
raziskovalci (PETAUER 1979). V dolini Dragonje sta bili doslej edini znani 
nahajališci apnencasta Stena (WRABER 1975, 1987), in bližnji Sv. štefan 
drugi in nekoliko slabše raziskan apnencast gricek, na katerem pa je ev~ 
mediteranska dendroflora podobna kot na Steni (KALIGARIC 1990). 
2.2 Nova nahajališca 
2.2 New locations 

V zadnjem casu je bil terebint v Sloveniji na novo odkrit ali po daljšem casu ponovno potrjen na vec nahajališcih. Razen na enem mestu v Goriških Brdih (DAKSKOBLER, v tisku) in pri Braniku (JOGAN, ustni vir) smo ga našli tudi na naslednjih lokacijah: 
Novi Bric-dolina Dragonje, 0548/1, Leg_ & Det. R. Brus & Z. Sadar, 26.10.1997. Novo nahajališce terebinta v novem kvadrantu kart( ranja sred­njeevropske flore in prvo pri nas na flišu. Nahajališce je bilo pred kratkim odkrito na južnem pobocju Novega Brica. ki se spušca proti dolini potoka Žleba, levega pritoka Dragonje. Potok L:leb se izliva v Dragonja pod Pucami. po potoku pa poteka slovensko-hrvaška meja, ki prav tu za nekaj casa zapusti Dragonja. Nahajališce leži na nadmorski višini 150-250m, maticna podlaga je fliš, vmes se pojavljajo tudi posamezni apnencasti vložki. Terebint se tu pojavlja obilno, prevladujejo vecji grmi, našli smo tudi nekaj dreves. visokih do 5 m. Med drugo termofilno dendrofloro je na nahajališcu zlasti pogostno rdeceplodno brinje (Juniperus oxycedrus), ki ga v velikih kolicinah zajeda brinjekaz ali brinjeva omela (Arceuthobium oxycedn). 
Brje pri Komnu, 0248/1, Leg. & Det. R. Brus, 10.7.1998. Novo nahaja­lišce v novem kvadrantu kartiranja srednjeevropske flore. Nahajališce leži na nadmorski višini 240 m med vasjo Brje in zaselkom Škofi na zgornjem delu jugozahod nega pobocja na apnencasti maticni podlagi. Terebint se pojavlja v obliki pritlikavih grmickov, poleg njega najdemo tu še naslednje drevesne in grmovne vrste: mali jesen (Fraxinus ornus), puhast\ hrast (Quercus pubescens), crni gaber (Ostrya carpinifolia), trokrpi javor (Acer monspessulanum), rešeljiko (Prunus mahaleb), skalno krhliko {Frangula rupestris), šmarno hrušico (Ame/anchierovalis), južno šmarno deteljo{Coro­ni//a emeroides), ruj (Cotinus coggygria), ostrolistni beluš {Asparagus acutifolius) in druge. 
Veliki Dol, 0248/2, Leg. & Det. R. Brus, 1 0.7.1998. Novo nahajališce v novem kvadrantu kartiranja srednjeevropske flore. Nahajališce leži na nadmorski višini 260m na jugozahodnem pobocju med vasjo Veliki Dol in zaselkom Kregal išce. Maticna kamnina je apnenec, terebint se obilno po­javlja v obliki grmov in do 5 m visokih dreves. Drevesna sestava je podobna kot na prejšnjem nahajališcu. 
Gradišce nad Vipavo, 0149/4, Leg. & Det. R. Brus & l. Rener, 5.10. '1997. To je prva potrditev nahajališca po 90 letih, ce pa upoštevamo tudi zelo splošno Tomažicevo navedbo, je to prva potrditev po 70 letih. Posamezni, do 3m visoki grmi rastejo na vec mestih med grmovjem na apnencastem skalovju in grušcu z jugozahodno ekspozicijo na nadmorski višini 360-400 m na prehodu melišca v strme pecine. V bližini nahajališca so bili na višini 350m najverjetneje nabrani tudi primerki za Paulinova Posušeno floro. 
GozdV 56 (1998) 7-B 

Brus, R.: RazširJenost in znacilnost i terebinta (Ptstacia terebinthus l.) v Sloveniji 
Herbarijski primerki z vseh novih nahajališc so shranjeni v herbariju Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani. 
2.3 Današnja razširjenost 
2.3 Prese nt distribution 

v Sloveniji je terebint na samem robu svoje naravne razširjenosti in spada med drevesne vrste z majhnim arealom, saj so skoraj vsa nahajališca vezana na toplo submediteranska podnebje in na apnencaste maticno podlago. V Mali flori Slovenije navajajo (MARTINCIC 1 SUŠNIK 1984), da ga najdemo na prisojnih kamnitih pobocjih v submediteranu, po MAYERJU (1952) pa se raztreseno do pogosto pojavlja na južnem Primorskem, v !stri in na južnem Notranjskem. vendar ni jasno. katera obmocja naj bi opredel­jevaf izraz južna Notranjska. Na Krasu je zelo pogost, morda najpogostejši pri nas sploh v suhi, proti mo~u odprti dolini med Brestovica pri Komnu in Gorjanskim ter pobocjih nad njo, pojavlja se tudi na apnencastih pobocjih nad reko Rašo. Pred nedavnim je bil odkrit v Goriških Brdih, v Vipavski dolini raste nad Gradišcem, nad Lijakom, na Sabotinu nad Solkanom in pri Braniku, vzdolž Kraškega roba ga najdemo v Ospu, Mišji peci in še na nekaj mestih do Zanigrada, v dolini Dragonje pa na Steni, Sv. štefanu in na Bricu. 
Vecino znanih nahajališc v Sloveniji. ki so v literaturi ali pri herbarijskih primerkih v Herbariju ljubljanske univerze (v preglednici LJU) navedena vsaj tako natancno. da je zanje mogoce ugotoviti ustrezen kvadrant srednjeev­ropskega kartiranja flore, je upoštevan ih v preglednici, vsa nahajališca pa so tudi oznacena na arealni karti. V seznamu so upoštevane tudi vse avtorjeve potrditve, ki so dokumentirane bodisi s herbarijskimi primerki bodisi s fotografskimi posnetki. 
9947/1 Partide pri Golem Brdu, Goriška Brda: Dakskobler (v tisku) 
ooa. 712 Sabotin: Kra~an 1865. Dakskobler 1995, 1997 

004811 Lijak: Krašan 1863. Pospichal1898, LJU 1968 (T. Wraber), Dakskobler 1995, 1997 014714 Brestovica pri Komnu: M. Wraber (iz Goga la i 990), Martini 1 Poidi ni 1990, Brus 1996, Dakskobler 1996 
014812 Cuk nad Branikom: Jogan 1998 (ustni vir) 
014813 Klanec pri Komnu: LJU 1979 (T. Petauer) 
014813 Temnica-SpodnJe gmajne: Seliškar in sod. 1996 

014914 Gradišce nad Vipavo: Pospichal1898. Paulin 1907, Tomažic 1928,Brus 1998 -prva potrditev po 70 letih 0149/4 Podskala. izvir Vipave: Pospichal1898 0248/1 Brje pri Komnu: Brus 1998-novo nahajališce 0248/2 Veliki Dol: Brus 1998 -novo nahajališce 0249/2 Raša pod Grižami: Pospichal1898, Piskernik 1965, 1991, Dakskobler 1996 0349/1 Orlek pri Sežani: Marcheselti 1896/97 0449/1 Osp: Stefani 1895, Marchesetti 1896/97, Pospichal1898, LJU 1967 (M. Wraber), LJU 1973 (T. Wraber), Piskernik 1991, Brus 1996 
0449/1 Mišja pec: Kaligaric 1992 
0449/3 Loka -Be2ov\ca: Piskernik 1991, Kaligaric 1992 

044914 Hrastovlje ·Zan igr ad: Piskernik 1991, Kaligaric 1992 
0547/2 Stena: LJU 1974 (T. Wraber). T. Wraber 1975, Brus 1996 
054811 Novi Bric: Brus 1998 -novo nahajališce 

054813 Sveti Štefan: M. Wraber (iz Gogala 1990). Kaligaric 1990, Brus 1997 
054911 Veliki Badin: Križan 1 Turk 1992, Brus 1996 
0549/2 Veliki Badin: Križan 1 Turk 1992. Brus 1996 Preglednica 1 : NahajaliSca terebin­ta (Pislacia terebinthus L.) v Slo· veniji po kvadrantih srednjeevrop­skega kartiranja flore 
Table 1: Locations of ferebinth (Pistacia terebinfhus L.) in Slovenia (Central European Flora! mapping grid) 
GozdV 56 (19~9) 7-9 

Brus . R. : Razširjenost in znacilnosti terebinta (Pistacia tereiJinthus L.) v Sloveniji 
46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 
91 92 93 94 95 96 97 98 99 
oo 
01 02 03 04 
os 


Karta 1: Razširjenost terebinta (Pistacia terebinthus L.) v Sloveniji Map L Oistribulion of terebinth (Pistacia terebinthus L.) in Slovenia 
3  MORFOLOŠKE IN EKOLOŠKE ZNACILNOSTI  
3  MORPHOLOGICALAND ECOLOGICAL CHARACTERISTICS  
Terebint je poleti zelen grm ali nizko. do 8. izjemoma do 14 metrov visoko  

drevo, ki doseže prsni premer celo do 1 m. Sko~a je sprva gladka in temno­rjave do sivkaste barve. pozneje pa mrežasto razpoka. Brsti so razmeroma veliki, jajcasti in topo zašiljeni, najveckrat rdeci. vcasih tudi zelenkasti. Listi so 9-16 cm dolgi,lihopernato (odtod ime lihopernata rujevina, ki ga pri nas vcasih uporabljajo) sestavljeni iz 7, vcasih do 11 podolgovato jajcastih in na koncu pogosto zaokroženih, usnjatih, zgoraj temnozelenih in svetlecih. spodaj pa svetlozelenih, 3-6 cm dolgih listicev. Ti so zgodaj spomladi, ko se še razvijajo, rdeckaste barve . Po rdeckastem mladem listju je spomladi vrsta lahko prepoznavna že na dalec. medtem ko jo je pozneje, ko listje postane zeleno, z nekaj vecje razdalje kaj lahko zamen jati z malim jesenom. Terminalni listic je po obliki in velikosti podoben stranskim, zmeckani listi pa oddajajo oster vonj po terpentinu. Je dvodomna drevo in pri nas pogosto cveti že v aprilu še pred olistenjem. Pokoncna socvefja obeh spolov so rumenozelene barve in so si nekoliko podobna. Moška socetja so dolga do 1 O cm in široka do 4 cm, cvetovi so posamezni ali združeni v skupinah po 2-3, posamezni moški cvetovi imajo 3-5 sedecih prašnikov z velikimi praš­nicami. ženska socvetja so dlakava, do 20 cm dolga in do 15 cm široka. posamezni ženski cvetovi imajo okroglasto plodnico s kratkim trodelnim vratom. Terebint se oprašuje s pomocjo vetra. Košcicasti plodovi, ki so sprva zeleni, nato rdeci in nazadnje ~avkasti ali modrikasti, so okroglasti do jajcasti in nekoliko plošcati. vsebujejo po eno splošceno koscico. v premeru merijo do 6 mm in so združeni v latasta soplodja. 
Opisanih je nekaj razlickov terebinta : Pistacia terebinthus L. var. macrocarpa Zoh., katerega znacilnost so 9 mm debeli plodovi z mesnatim osemenjem. Pistacia terebinthus L. var. oxycarpa Zoh., ki ima konicasto zašiljene plodove {M . ZOHARY 1952) in Pistacia terebinthus L. var. 
GozdV 56 (1998) 7-8 

Brus, R. : Razširjenost in znacilnosti terebinta (Pistacia terebinthus l. ) v Slovenijl 
angustifolia Lee. & Lamte .. ki ima podolgovate listice in o katerem so porocali iz okolice Verone (MAZZOLA in sod. 1995). Razmeroma pogosta so tudi porocila o spontanih hibridih med terebintom in drugimi vrstami rujevine, zlasti s Pistacio lentiscus in Pistacfa vera. 
Terebint je svetloljubna vrsta, ki naj raje raste v grmišcih, na zarašcajocih se površinah in v drugih nesklenjenih sestojih, kjer ima dovolj svetlobe in prostora za rast. Najveckrat raste na osoncenih, toplih, suhih, kamnitih rastišcih in je razmeroma dobro prilagojen na sušo. Ker je izrazito kalcifilna vrsta, je apnencasta maticna podlaga za njegovo rast skoraj pogoj; le izjemoma ga najdemo tudi na flišnih tleh. pa še to raje tam, kjer je flišu primešanega nekaj apnenca. Na apnencasti podlagi razvije korenine, ki prodrejo globoko v razpoke med skalovjem. Nizkih temperatur ne prenaša dobro, prav tako se izogiba premokrim tlem. 
Obicajno se pojavlja v družbi še drugih toploljubnih vrst. Njegova prisot­nost je znacilna za asociacije iz zvez Quercion ilicis in Orno-Ostryon. Pri nas ga ponekod najdemo kot sestavni del evmediteranske združbe Omo~ Quercetum ilicis, kakršna je na primerfragmentarno razvita na Steni, v Ospu in nad Sv. Nikolajem (v zadnji terebint ne nastopa), na Sabotinu in nad L11akom je sestavni del združbe Ostryo-Quercetum pubescentis quercetosum ilicis (DAKSKOBLER 1997), drugje, na primer nad Bezovico ter pri Zanigradu, pa terebint s crnim gabrom in puhastim hrastom raste v združbi Ostryo-Ouercetum pubescentis pistacietosum terebinthi. 
4 GOSPODARSKI POMEN TEREBINTA 
4 THE ECONOMIC IMPORTANCE OF TEREBINTH 

Terebinta pri nas ne uvršcamo med gospodarsko pomembne drevesne vrste, drugace pa je v nekaterih drugih delih Sredozemlja, kjer je obicajnejša in pogostejša vrsta. Z zarezovanjem debel skoraj v vsem Sredozemlju pridobivajo dišeci terpentin, ki vsebuje etericna olja in smolo in s katerim so že stari Egipcani lakirati krste za mumije. Ceprav ga danes vecinoma pridobivajo iz razlicnih vrst iglavcev, je zelo dolgo samo terpentin, pridobljen iz terebinta, veljal za pravi terpentin. V Mezopotamiji so terebint sadili v palacah asirskih kraljev in tako zagotovili zadostne kolicine sveže in dišece smole. Ta ima vec zdravilnih lastnosti, med drugim umirja in pomaga pri izkašljevanju. Ker krepi dlesni, so jo nekoc uporabljali kot žvecilni gumi. Skorja terebinta vsebuje kar 25% creslovin, še vec, kar do 60% creslovin, uporabnih v usnjarski industriji, pa je v rožicem podobnih tvorbah, v tako­imenovanih judovih rožicih. Ti so zelo pogosti in so v bistvu listne šiške, nastale zaradi vbodov listne uši Aphis pistacia. Judove rožice so v deželah Orienta nekoc uporabljali za barvanje svile in drugih tkanin ter vina. Po barvanju vina s terebintovimi šiškami so bili svojcas znani tudi na Maqžar­skem. Terebintov les sestavljata rumenkastobela beljava in kostanjevo rjava jed rovi na, slovi pa kot eden najtrših in najtežjih lesov nasploh. Gostota lesa v absolutno suhem stanju (p) je 930 kg/m3. Razmeroma dobro se obdeluje 
0

in še zlasti dobro polira, zato je pravzaprav nenavadno, da ga razen za izdelovanje tobacnic in še nekaterih podobnih drobnih izdelkov uporabljajo le še za kurjavo. Uporabni so še drugi deli rastline. Dišeci in nekoliko grenki plodovi so sicer užitni, vendar nismo zasledili podatka, da bi jih pri nas kdo jedel. Zelo radi pa jih jedo ponekod v Grciji in Turciji, na Cipru jih celo uporabljajo kot dodatek pri peki posebnega kruha. Ponekod v Sredozemlju, na primer na Siciliji in v južni Turciji, uporabljajo avtohtoni terebint kot podlago, na katero cepijo pravo pistacijo (Pistacia vera). 
351 
GozdV 56 (1998} 7-8 

Brus. R.: Razširjenost in zn ac i lnosti terebinta (Pistacia terebinthus L._) v Slove_n1ji 

5 RAZPRAVA IN SKLEPNE UGOTOVITVE 
5 DISCUSSION AND FINAL CONCLUSIONS 
Vecina današnjih terebintovih nahajališc je že dolgo znanih, saj so mnoga med njimi navajali že v prejšnjem stoletju. Vsa dosedaj znana nahajališca so bila izkljucno na rastišcih na apnencasti mat\cni podlagi, tako tudi edini dosedaj znani lokaciji v dolini Dragonje. Novo nahajališce terebinta v sred­njem delu doline Dragonje je prvo pri nas na flišu, vendar njegovo odkritje niti ni tako presenetljivo. Zanimivo je, da CUPIN ŠIŠKOVICEVA (1957) v svoji diplomski nalogi ne omenja terebinta na Steni, ceprav jo je ocitno poznala, saj z nje navaja crnicevje, širokolistno zelenika in mnoge druge evmediteranske vrste: terebinta pa ni našla niti nikjer drugje v dolini Dra­gonje. Vendar je avtorica povsem pravilno predvidevala, da bi vrsta Pistacia terebinthus lahko rastla tudi na toplih rastišcih pod Koštabone, saj naj "bi bili tu pogoji zanjo (nevtralnost ali celo ponekod bazicnost tal in visok procent kalcijevega karbonata v tleh) poveljni". vendar vrste proti pricakovanju ni našla. Novo nahajališce, odkrito 40 let pozneje, pa leži v neposredni bližini, takorekoc le na nasprotnem bregu Dragonje (še vedno v Sloveniji), kjer je fliš prav tako obogaten z apnencem. Prav to dejstvo pa skupaj z zavetno lego in bližino morja verjetno ustva~a mikrorastišcne razmere, primerne tudi za rast terebinta. Podobne razmere omogocajo tudi uspevanje jagodi­cnice (Arbutus unedo), še ene evmediteranske kalcifilne drevesne vrste, na njenem edinem slovenskem nahajališcu, prav tako fiišnem, na severo­zahodnem robu rta Ronek nad Zalivom sv. Križa. Tudi novi nahajališci pri Brjah in Velikem Dolu bi težko opredelili kot posebno noristicno prese­necenje, saj se nahaja!a razmeroma blizu že dolgo znanih nahajališc v dolini med Brestovica in Gorjanskim, podobno pa velja za pred kratkim odkrito nahajališce v Goriških Brdih (DAKSKOBLER, v tisku). ki leži v neposredni bližini že od prej znanih nahajališc na italijanski strani meje. Se iz zacetka stoletja sta namrec znani navedbi terebinta pri naseljih lbana in Kras na severozahodnem vznožju Goriških Brd ob reki Idriji (GORTANI/ GORTANI 1905). 
Ceprav nekatera dejstva nakazujejo tudi to mo:žnost, je vprašanje, ali so današnje skupine terebinta pri nas res ostanki nekoc številcnejše po­pulacije. Po hipotezi. ki jo zagovarjata HUNTLEY in BIRKS (1983), naj bi bil terebint ob Severnem Jadranu nekoc pogostejši kot danes. Iz JUŽne Grcije. kjer je imelledenodobna zatocišca, se je pred približno 10.000 leti po jadranskih obalah zacel razširjati proti severozahodu in severnojadranske obale naselil pred približno 6000 leti. Iz tega obdobja so tudi zabeležene najvišje koncentracije njegovega cvetnega prahu, ki so dosegle do 5 %. Pozneje je po podatkih Huntleja in Birksa koncentracija vzporedno s po­stopnim razširjanjem vrste proti zahodu pocasi padala, vzrok La to pa so lahko klimatske spremembe ali, ta razlaga se zdi bolj verjetna, razširitev drugih, konkurencno sposobnejših vrst. 
Navedena hi poteza je v precejšnjem nasprotju z ugotovitvami domacih palinologov. Analiza sedimentov v dolini Dragonje in v Škocjanskem za toku (CU LI BERG 1995, ŠERCELJ 1996) je namrec pokazala, da je bila prvotna oziroma spontana vegetacija Krasa (in prav tako današnjega Primorja) vse prej kot (sub)mediteranska, še vec, bila je skoraj enaka kol v notranjosti Slovenije. Pred približno 9.000 leti naj bi tam prevladovala združba Abieti~ Fagetum, pozneje so ji menjaje se sledile hrastove, bukove in leskove faze, v nobenem od pelodnih diagramov pa ni omenjen rod Pistacia. Pred približno 6.000 leti prevladujejo Quercus. Fagus, Carpinus, Abies in drugi. To dejstvo pa bi lahko bolj podpiralo hipotezo, da je bil terebint nekoc na 
GozdV 56 (1998) 7-8 

Brus, R. : Razširjenost in znaci l nost i terebinta (Pistacia terebinthus L. ) v Sl oveniji 
Krasu in v PrimorJu še redkeJši kot danes 1n omejen le na na1toplejša in najbOlJ :zavarovana rastišca, morda pa ga sploh ni bilo. Popolna degradacija vegetacije na Krasu, do katere je prišlo približno pred 200 leti, je povzrocila sušne razmere in s tem množicno naselitev nekaterih znacilnic subme­diterana, kakršen je npr. Cotinus (ŠERCELJ 1996). Povsem mogoce je, da je lako prišlo tudi do vecje razširitve terebinta, ki je, kakor kaže njegova arealna karta, danes v submediteranu vendarle razmeroma pogosta in stalno prisotna vrsta. Zmotnemu prepricanju o njegovi redkosti pa slej ko prej botruje tudi dejstvo, da smo nanj le malokdaj dovolj pozorni. Kljub današnji razmeroma veliki pogostnosti pa je skoraj gotovo, da bo vzporedno z vsemi spremembami, ki jih prinaša ponovno zarašcanje Krasa, tudi tere­bintovih rastišc vse manj, :zaradi cesar se bo njegova številcnost v pri­hodnosti najverjetneje :zmanjševala. 
Slika 1. Terebint (Pistacia ter~binfhus L.} na nahajališcu v bližini Brestovice pri Komnu 
Figure 1: Terebinfh (Pistacia terebinthus L.) near Brestovica pri Komnu 
Slika 2: Terebmtov1 plodovi 1n lihopernato sestavljeni lis1i 
Figure 2: Terebinth fruits and com­pound feaves 

GozdV 56 (1998) 7-8 

DISTRIBUTION ANO CHARACTERISTlCS OF TEREBINTH (Pisracls reroblnthus L.) IN SLOVENIA 
Summary 
Arnong ll>e 10 spec•estncJuded tn the genus Prslacra IM terebonth (Pistacia 16rebinthvs l ) ''tne only apec1e1 natr.e co Slove<>la. The nt at te porta of the spec.es on the Northern AdtialiccoaslgG bae~t 10 1772 whon il was ropottoO neer 04Yin by 1 A Scopoli With lhe ptasenl day boundaries of SloV<!noa_ ol NI& bean conaUinlly tepolled slnoe the mld·191h century by botanists Fleischmann (1844), lo..er ( 1860). Kr~&M 11863 1865}, Slef&nl ( 1895), Marchesetll (1896197), Pospichal (1898), Paulin (1907) Toma!•t [1928) eno otneta Among tho most oftcn mMtione4locations were Osp end IM slopes above l~e V1pava v•lley """' VIpava ~nd Gonca All repor1ed locaiiOI\S we<e slluated on llmostone paren! tock ln the Pnmorska reg~on vnth 1ubmedlterranean climate. ln some locatlons h Is present •n the eumf'ldllerranean associahon Orno·Ouerf:etum Wei$ and ln aome ln the a-ssociation O$tryo-Ouarcetum ouMscenf!s /)ls!aciotosum webmth1 
Recentlv three new loahlles wero dlacovered ln Slovenia The soulhem $lopo of No;i Bric ln ltte mld· Dragonja valley os the fl•alloceloon tn Slovenia on "lsh parenl roclr (0548/l . Leg. & Del R. Bnn & 
Z. Sad•r. 26. 1 O 1997) Ha•elhtllltebtnlh growa logether wltll o !het lernlOI)hytus vegetation, of whic:ll we menrion only Jumperus o•Y"d!IIS and lhe American m1!tle!Ge AICIURt>OOium o~ living on ots branches Two other naw locellont are a~uated ln Kras. Mar Brje pri Komnu (0248/1, Leg & Del. R Brus. 10 7 1998: and ne•• Veliki Dol (02• at2. Leg & Del R Brus 10 7 1998) ~nih i3 groW11>9 on aouth·wulem tluotl on ilmeatone parenl rock bei'Neen !he altllude$ 240 1nd 260m Terebtnlh was s Iso tound on 1ne ilmestone sloPU neat GrltdltU by Vipava !h15 is llw firal conrlrmatk>n ol the spe. c•u '" th•s •~llon lor 70 years (014914 Leg & DeL R BNa & 1 Rer>et. 5.10 1997) 
111s not clei\r It toda{ s groups ol ~bonih ln Slovenil~ are lho romalns olaonce mo<e dense popu· lahon. A::cord1ng to Hu~dey ano Blrlta (1e83) the 1ertbi11lh's pr&aenoe ort IM IIOfll>em Aonatk coas1 wn 1\~<jhssl about 6000 BC when 11 rucheO lhlll regoon on tne way lrom glaaal refugoa m S()tlll).east­ern Europe From tnen e>n. 111 lleque"'y hal t>een deeteating conalantly On !he other hand, pollel> analyses ol sedome nts '" O...O""i• vaJey nur S~e and near Kopel have revealed no palinological evodente or ~~ pasi pre.~n< .. 111 thol reg-on Preva•1ng fo<•sl twmahon al that IVne was most probabty AI>HI!r·Fogelwm (CU LIBERO 1D9S. SERcaJ 111961 il la pawble lhalt.""bU\Ih became mcrelrequent Mu eh la let Wllr the 4etoreJIDloOn Qtl Kr111 wljch ~tne soreed ot •eric specoes i ke Col~t~us C099)'9rl8 and Oll>ell 
VIRI / REFERENCES 
C.ULISERG W t~ O.t•lb6UUt lt'lf'tb..._~ ~lt91JI(IMI Pl"'l"oli&o<J •avskcvani\J p.'"eoutka.neoltk.a 1t1 M~ ., Siavln4l ~IJ Lt\10-tlf"'J 1 1'0 1 ·1 t7 CU" IN SISKO'IIC '.' '"' flo< o 001oM OtOU""JO Oo.-.•odo4<. 8101e",.ot .. '"""•'•· <t •· CAK$K06l(R 1 IWi:S Au~ OteVHn.t\vrat ~ go:C"-Ift l.jlutt.an Point••-'J \Ur M Kott~~rj · PrevtP.drf"'lesne ..,.,". 1<\111 go-llud'lll• d...., OCW.nttlt Tor-to .. 9 ·1~ • l lil'.!~ 1 21'·234 OAM.SK03LE.A. 1 1K6 ~'"OLcrtO'Obl 11" floullJawt ou•••• ~-.t leh" . ,,!At" pt&Gelcv · V (Ur 8 \ffd) flota, •• ~u,a ..-1~ .,.au...g,ar~•i~li*911 pArkA . Elab.lral a~ nšt~:JJt ~c SAlli L1ut:41:.nA, s 20-:}b OAXSKotslEA 1 lel' F tocenoio&h oz ~'\ah HlllOJ•" tii\CQI hra1li Q.,.rC1.'11JU L. ns Sebohnu 111 oad eutrO'" 
L"lll:l\l~"• ~~ A(U S.~tt• Slcr ... onu:~ •1. 2 3.' 19 •2 OAA'SI<OOL~R 1 l" hUIJI ~· n.1M;alllt.11 • Pllf.,,. Utrtlllnii'HJJ l Htadrukia l\J FlEISC~N A 18·4.4. l.Jtl.er$teN de'• F'ont K11m1 l1uo~e~ 14.4'5 GOG.At.A M 1Q80 Ra~·~ lltSftlh •Uf!HI v ~IOif<I"'J' IOf.l t1toG4Mirtl~ "" f'CIOI:sah dr MDksn WraDOI)D) Dlp4ornska 
..alo.;a Slolte~.Miul f-u 93 1 OORTAN1 L , GOfHANI u • 90~ Ftora F '''.lhll"'o tofl1iPt<;•alc R1~11M All• C...~• VI(Ja,"t\. 51 ~ s kEGl G 1~!\7 t.l~t~otnt~brJ....cn~l ~1•1t.;l(l01 Band hi Mvnc'"""''·,.""' HUNTLEY, 8 t BIRK S H J 8 \983 ;." atl•s nt pilil and prf'UI"•I pol+er. majnlor Eurcpe: 0·13 000 yers ag.v • 
C;~~:mDrlltJQe Ul\l",.e,,,,,. Ql'"'h. t Jl7·)A 4 

.... Gn..crr ... ~f tt98 )T-6 
Brus. R.: Razširjenost in znacilnosti terebinta (Pistacia terebinthus L.) v Sloveniji 
KALIGARIC. M., 1990. Botanicna podlaga za naravovarstveno vrednotenje slovenske Istre.-Varstvo narave 16, s. 17-44. 
KALIGARIC, M., 1992. Rastlinstvo Kraškega roba.-Proteus 54, s. 224-230. 
KASKA, N. 1 CAGLAR, S. 1 KAFKAS, S., 1995. Genetic diversity and germplasm conservation of Pistacia species in Turkey.-V:(Ur. S. Padulosi in sod,): Taxonomy, distribution, conservation and us es of Pislacia gene lic resources, Palermo. IPGRI, s. 46-50. KRAŠAN, F., 1863. Beitrage zur Flora der Umgebung von Gorz.-Osterreichische botanische Zeitschrift, Bd. 13, s. 385-396. KRAŠAN, F., 1865. Beitrage zur Flora der Umgebung von Gorz -Ob er d1e Vegetation des lsonzo-Thales.­Osterreichische botanische Zeitschrift, Bd. 15, s. 101-107. KRIŽAN, 8. 1 TURK, R., 1992. Strokovne podlage za razglasitev naravnih znamenitosti v obcini Koper, 1. deL­
Medobcinski zavod za varstvo naravne ir'\ kulturne dedišcine Piran. 
MARCHESETTI, C., 1896/97. Flora di Trieste e de'suoi dintorni.-Trieste, 727 s. 
MARTINl:lc. A. 1 SUŠNIK, F., 1984. Mala flora Slovenije.-Državna založba Slovenije. 793 s. 
MARTINI, F. 1 POLDI NI, L., 1990. Beitrag zur F!oristik des nordadriatischen Kustenlandes.-Razprave IV. Razreda SAZU XXXI, 10, s. 153-167. MAYER, E., 1952. Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja.-SAZU, razred IV, Dela 5, Ljubljana. MAYER, E .. 1958. Pregled spontane dendroflore Slovenije.-Gozdarski vestnik, 6-7, s. 161-191. MAZZOLA, P. 1 RAIMONDO, F. M. 1 VENTURELLA. G., 1995. Natural occurrence and distribution of Pisfacia spe­
cies in Italy.-V:(Ur. S. Padulosi in sod.): Taxonomy, distribution, conservation and uses of Pistacia genetic re­sources, Palermo.IPGRI, s. 29-31. PAULIN. A., 1907. Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam.-Beitrage zur Kenntnis der Vegetationsverhaltnisse Krains S, Centuria IX. et X., Ljubljana, s. 341-379. 
PERTOT, M., 1981. Botanicni sprehod po tržaškem evmediteranu.-Proteus 43, s. 165-169. 
PETAUER, T., 1979. Sestoj crnicevja (Quercus ilex L.) pod Nanosom.-Varstvo narave 12, s. 75-83. 
PISKERNIK, M., 1965. Gozdno rastlinje Slovenskega Primorja.-Zbornik 4, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, s. 89-137. PISKERNIK, M., 1991. Gozdna, travniška in plevelišcna vegetacija Primorske.-Strokovna in znanstvena dela 106, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 241 s. 
POSPICHAL, E., 1898. Flora des osterreichischen Kustenlandes 2. Leipzig und Wien, 946 s. 
SCOPOLI, 1., A., 1772. Flora Carnfolfca 11.-496 s. 
SELIŠKAR. A./ TRPIN, D. 1 VREŠ, 8., 1996. Flora kraškega regijskega parka.-V:(Ur. Vreš 8.): Flora, vegetaciJa in favna kraškega regijskega parka.-Elaborat, Biološki inštitut ZRC SAZU Ljubljana, 200 s. STEFAN!, A., 1895. La Flora di Pirana.-Tipografra G. Grigoletti, Rovereto, 202 s. SERCELJ, A., 1996. Zacetki in razvoj gozdov v Sloveniji.-SAZU, Razred za naravoslovne vede, Dela 35, 142 s. IOMAŽIL:, G., 1928. Donos k spoznavanju razprostranjenosti rastlin na Slovenskem. 1. Notranjski Kras. dolina Vipave, Trnovski gozd in Brda.-Geografski vestnik 4, 1-4, s. 98-106. 
TUTIN, T. G. et al., 1964. Flora Europaea. Vol. 1., Cambridge University Press, 464 s. 
WRABER. M., 1967. Kratek prikaz vegetacijske odeje v slovenski Istri.-Proteus 30, s. 182-188. 
WRABER, T., 1975. Novo nahajališce evmediteranske flore v slovenski Istri.-Varstvo narave 8. s. 47-56. 
WRABER, T., 1987. Bo\anicni utrinki iz Doline Dragonje.-Proteus 49, 6, s. 215-218. 
ZOHARY, D .. 1995. The gen us Pistacia L.-V:(Ur. S. Padulosi in sod.): Taxonomy, distribution, conservation and uses of Pistacia genetic resources. Palermo, IPGRI, s. 1-11. ZOHARY, M., 1952. A monographic study of the genus Pislacia.-Palestina J. Bot., Jerusalem series 5, 4. s. 187­228. 
GozdV 56 (1998) 7-8 

Slika 3: žensko socvelje Slika 4: Moško socvetje in razvijajoci se rdeci listi 
Figure 3: Female flowers Figure 4: Male flower.c> and developing red /eaves 


Slika 5: Rdeckasti terebintovi brsti 
Figure 5: Red terebinth buds 
356 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Sir ka 6: Judovi rožici-v bistvu šiške, nastale zaradi vbodov listne uši Aphis pislacia F1gure 6: Juda comides -in fact gal/s, ca used by bile s 

l5fTtreirrseci Aphis pistacia Slika 7: Debelce z znacilno skorjo 
Figure 7: The stem with the caracteristic bark 

Slika 8: Terebint (Pi sta cia /erebinthus L.) na Steni ob Dragonji v zacetku aprila 0Jse foto: Robert Brus) Figure 8: Terebinth (Pistacia terebinlhus L.) on Stena ob Dragonji at the beginlng of April (All photo by: Robert Brus) 
GozdV 56 (1998) 7-8 

Gozdarstvo v casu in prostoru 
Sedanjost in prihodnost vegetacijske znanosti-41. simpozij lAV S v Uppsali 
na Švedskem 

V zadnjem tednu julija l998 se je zbralo v Uppsali na Švedskem okoli 400 strokovnjakov s podrocja pre­ucevanja vegetacije, ki delujejo pod okriljem Inter­nati on al Association far Vegetation Science (lAV S). Simpozij je bli posvecen praznovanju treh pomembnih jubilejev: 50-letnice oživitve organizacije, 75-\etnice švedskega fitogeografskega d111štva in J OO-letnice Od­delka za ekološko botaniko uppsalske univerze. 
Vecina simpozijskega dogajanja se je odvijala v prostorih znam eni te up psa Is ke univerze, kije naj sta­rejša skandinavska univerza (ustanovljena leta 1477). Na njej je v 18. stoletju deloval tudi znameniti na­ravoslovni polihistor, botanik in zdravnik Carl Linne_ Svoje bogato živUenje je kronal z mnogimi deli, v katerih je razvrstil dotlej znane rastline v t. i. "sek­sualni" sistem. Linnejev sistem razvršca rastline v 24 razredov (classes) v skladu s številom in razporedit­vijo prašnikov. Razrede deli na redove (ordines) na osnovi ženskih spolnih organov-pesticev_ Redove je razdelil na rodove (gem1s) in te na vrste (species). Za poimenovanje rastlin je uvedel dvojno latinsko poime­novanje. Prav tako je po njem dobila ime tudi cloveška vrsta-Homo sapiens. Na njegovo osebnost in delo­vanje spominja kar nekaj muzejev in zgledno vzdrže­van Linnejev botanicni vrt v Uppsali. 
Predstavitve prispevkov 41. simpozija IAVS so po­tekale znotraj štirih vsebinskih podrocij: -Teorija vegetacije in dinamika -Ekologija in klasifikacija vegetacije -Ekologija vegetacije v povezavi z gospodarjenjem -Rastlinske združbe in ekologija populacij. 
Šti1je vsebinski sklopi so bili razdeljeni na 16 raz­licnih tem, ki so zelo na široko pokrivale problematiko vegetacije. Simpozij je poudaril nekatera novejša, ak­tualna vprašanja kot so npr.: biodiverziteta in ohran­janje vegetacije, ekologija populacij, dinamika vege­tacije pod vplivam zu nanj ih dejavnikov, ekofiziologUa itd. 
Prispevki so precej poudarjali razvoj in uporabo novejših metodoloških pristopov, ki temeljijo predvsem na multivariatnem ekološkem obravnavanju vegetacije 
in uporabi GIS tehnik za prostorsko obravnavanje ve­getacije_ 
Predavanja in posterske preds(avicve so jasno izra­žale trend približevanja dveh izrazi(ejših polov orga­nizacije IAVS_ Raziskave vegetacije iz srednjeevro[J­skega prostora dodajajo ustaljenim metodološkim pri~ stopom, ki temeljijo predvsem na floristicnem kon­ceptu Braun-Bianquetove šole, vse vec multivaria(nih pristopov in ekološke vsebine. Ostali del, ki je najmoc­neje zastopan v anglo-ameriškem in skandinavskem obmocju (delno tudi Japonska, Avstralija), pa dodaja bo ga ti tradic ij i eko 1 oš ko-ek osi stemskega o bra v na va nja vegetacije vse bolj tudi standardni srednjeevropski floristicni pristop. 
V okviru simpozijskih aktivnosti je bilo organizi­ranih tudi šest ekskurzij v širšo okolico Uppsale. Eks­kurzije so predstavljale široko paleto raz! icnih vege­tacijskih tipov tega obmocja: gozdove iglavcev, boreo­nemora!ne gozdove 1 ista v cev, suha travišca, barja, pri­obalno vegetacijo in gozdove v poplavnem pasu reke Nedre Dalai ven. 
Slednja nas je vodila v Naravni rezervat Gysinge. Reka predstavlja sevento mejo arealov razši~jeoosti nekaterih rastlinskih vrst in je ekološka severna meja za dob (Quercus robur). Približna v tem pasu se proti severu ustavijo tudi navadna leska (Corylus ave/lana), veliki jesen (Fraxinus excelsior), lipovec (Tilia cordata) in goli brest (Ulmus glabra). 
Poleg razlicnih vegetacijskih tipov na obroQjU reke Nedre Dalalven so nam pokazali tudi raziskovalne. ploskve za preucevanje pomlajevanja doba na njegovi meji areala razšitjenosti. Rezultati raziskav kažejo, da dob lahko uspešno preživi poplave, ki trajajo tudi vec kot mesec dni. Ugotovili so tudi, da se gozd na recnih morenah zelo uspešno obnavlja v sestoj nih vrzelih, ki so nastale zaradi vetrolomov. 
Simpozij je prinesel nekaj pomebnih novosti v po­gledih na vegetacijsko znanost. Poleg tega je dal obilo možnosti za spoznavanje novih dosežkov na podrocju preucevanja vegetacije in za koristno druženje s stro­kovnjaki s celega sveta. 
Mag. Lado Kutnar 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Stališca in odmevi 

GOK: 903 
Ali je to narodno gospodarno in strokovno modro? 
f-ranc PE RKO* 
C\'OD 

Gozdovi imajo v energetsko in surovinsko revni Slovcllij i, kot obnovljivo naravno bogastvo, poleg eko­loške in socialne tudi pomembno proizvodno vlogo. Vse vecji pomen ekološke in socialne vloge gozda ne zrnanjšuje njene lesnoproizvodne funkcije, postavlja jo le na nove, zahtevnejše temelje, ki zahtevajo bolj strokovno poglobljeno, nacrtno in mnogo bolj naravi pril;1gojeno delo z njim, ne pa prepušcanje stihiji (z izgovori, da ga prepušcamo naravi). 
V zadnjih letih se slabšajo rezultati gospodarjenja z dfiavnimi gozdovi (FERLIN 1998, WINKLER/ MARENCE 1998), hkrati pa se v njih ne izvaja vec nacnovani obseg gozdnogojiNenih del (GRETZ l998), primanjkuje pa tudi sredstev za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic. Poleg številnih ujm, ki povecujejo sh·oske gospodarjenja, pa k nega1ivnim trendom prav gotovo nekaj doprjnesejo tudi nizke secnje, ki v goz­dovih zaostaja jo za nac11ovanimi z obmocnimi gozdno­gospodarskimi nacrti za obdobje 199 J -2000. 
2 GIBANJE SECENJ V ZADNJIH ŠESTDESETIH LETIH 
Za obdobje zadnjjh petdeset (šestdeset) let so na r<Jzpolago dovolj zanesljivi podatki o gozdnih fondih in poseku v slovenskih gozdovih. Mogoce je prav ob relativno nizkih secnjah v zadnjih letih primemo po­gledati v preteklost in gozdarski javnosti predscaviri nekaj podatkov o tem. 
Turk ( 1959) navaja podatek, da se je v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno na obmocju se­danje Slovenije sekalo okrog 3,000.000 do 3,200.000 bn1to kubicnih metrov lesa, kar je pomenilo približno J lO do 115 % prirastka. 
Med voj oo naši gozdovi niso bili pretirano izkoriš­ca11i. Hitro se razvijajoci par1izanski odpor je preprecil ali vsaj mocno otežil predrano izkorišcanje gozdov. Edino gozdovi ob glavnih prometnih žilah in ob oku­patorjevih postojankah so toliko bolj trpeli. Ocena je, dn v medvojnem obdobju posek ni presegal prirastka gozdov. V pxvih dveh letih po vojni, 1945 in J946leta, v obdobju prve povojne obnove, eksploatacije gozdov 
• Mag. F. P .. dipl. inž. gozd., Slivice 34, Rakek, SLO 

GozdV 56 (1998) 7-8 
Preglednica l: Secnja \' Sloveniji v bruto m1 in odnos poseka do prirastka in lesne zaloge za dolocena obdobja (leta). Za leta 1939 rer 1945 do 1954 so podatki povzeti po Turku ( 1955) 
Leto  Posek. v  %od  %od  
m ilijon.~  prirastka  zaloge  
1939  3,30  112  
1945  3,50  ~  '  119  
1946  4,31  147  
l947  5,37  185  4,8  
1948  5,98  207  
1949  6,59  240  
1.2:§6  s. rs  ~  193  T  
1951  4,35  l  161  
1947­1951  5,60  204  5,0  
1952  3)79  148  1• ,.  
1953  3,27  129  '  ~ .  
1954 1945-195'4  3,06 4,54  1_ l  122 t66  "" 1 ~ .•..  ·~  
19.56  2,9t  l.  lil  2,5  
19,61  2,89  I t~  86  1,9  
1965  2,95  77  1,8  
1970-1979  2,94  Lr'  70  L·  1,6  
1980-1 989  3,26  )1  66  •:.·  1,6  
19_9.,.0-1 ~27  2,30  40  .,  ..  1,1  

ni omejeval ali narekoval neki od zgoraj vnaprej po­stavljeni plan, kakor je bilo ro v poznejših letih. Odlo­cilna momenta sta bila na eni strani potreba, na drugi pa možnost in razpoložljiva sredstva. Pomanjkanje delovne sile je bila omejitev ne ie pri izkorišcanju gozdov, ampak tudi pri predelavi in uporabi lesa. Nagla potreba po lesu je narekovala poseganje v gozd na najbolj dostopnih mestih. ne glede na nacela pravilnega gozdnega gospodarjenja, v težnji pri ti cim hi tre je in laže do prepotrebnega lesa, kije ob pomanjkanju dru­gega gradbenega materiala mašil vse vrzeli, pogosto tudi ne glede na smormost uporabe. 
Temu obdobju je sledilo obdobje petletke (admi­nistrativno-plansko gospodarstvo), ko je bilo vse togo predpisano in nacrtovano, to je tudi obdobje, ko so morali naši gozdovi za obnovo placati najvišjo ceno. 
V teh novih pogojih je bilo potrebno dobiti pregled 

o vseh gozdovih, ne glede na karegorijo posesti. Brez tega ni bilo mogoce sestaviti niti osnovnih proporcev za petletni plan in za letne plane. Zato je bila leta 1946 
Stali~Ccl in odrnevi 
Il\ 1~n• !..rln(n~a 11\\'tu llt lt AG•JI'I •: vseh g \1ld O\'ih ,. mcJ.lh b~,-~ l>ra\'Jkc l'lanovlfl:. lela 194':' paf,.(' 1n .. .. ~ .. ,.• Slo'-t:rt~kc •h Pnm\u~kem . fr.·, pr-:Jlug cua. o \"'k rozl.)) ... t Slo .. tlliJ( Jt bli ~$Utvl_~m !e lc:11 1941 v)) SMCJ l'II"'Cdcnl \pfo!tH ifl\'(ntanza<tjt IOZdo\·. \<Mlr w ,. "tlj.t'll ~<r w J< ' n<p<><rtdntm JX>'·"'J· nt,. r-.u«.b, .. pa \"M do klA 19\2, u:.hL., ~ potrtha.h ne 'kdt na rt.aJ al1 tra)no rmottlJI\'011:1 !o.t~,, Leu 19\t tc tul• tr, edena dtuJ• Kploina lnvcr.t.anr~u..­vs.c:h sa1do" n1cn nouncn Jlllt bel ocnoc«m btbftcn 'otdncJ• tnlt\ntpJUiJ?Odlr1ha v lcuh ~u.fj ail~l T\J o&IOKU ,e lfi\'C.Ilt311lll('ije tudi orxa\ala '" pokaQ t. v$t'-k••l•<nou !>O lota ju, ki JC nasu&l :z1rad• ptc .. ct ID· tcnza-.•rw-ga 11kl.>t •)ttii \J& s.ozdo't. Poznivnt l tlillt•tt teh "8CK0'~'tt(\ ""' P"~opn L' vso ntžjc obremenuvc aotdu\" < s«nJO m \1'\t ""~J1 ~hb t.1 lfO za urejanJ( lc()r rud• ~jf:nJD snzdov Se nck.aj ji! lreh:1 pn.st:aVHt '<tk1\"Cr.lJol 1< \ 1>'" rcllct~J (1~47·1 951 ) k 17\'r\JI\.1 rl•n• <IJ• RnhuaiC tira loluJioc potrnS<>jco pmp<nlolf>~o <><! ttlatnoh l t>hctD V JU!l""laVIII (qJccd<liU 1/).l \.1 qS4 Pil povpd:l"'l ~~ .._)1 ~l~iD ko w slo\"mmtt pAint 
fmt udc:ld~f\1 J)() ""'''~ '" ' t 1(1 ~. '" J)() ulo" ack lcl.nt Mli< z okoli 6% SlovtniJ' 1< btt. "'"1 1114­
l"''''l'lt<nv(oNtn><n)(na. k 1mu pa 1< "''"""""'' ~ d<>IIJ'Cr>\lll (oOpMO<I) ~OWo\ m \'t<JO 0<J(Ic1t.>t&)o< <C• v )<SOJ t•!<>go Ici <~b oli b(>IJ tattiJCOt (UJ)()Iahnl 
L ""JII k 1 urno) 
Kmalu po kor.cu regu (')hdabJ.a tn .,,t~r lel• ,y\), IC b Ja 1 novtm rc:publt.<b m zakor,C1m ~ i~'l7dn\ith l...t· nnJ)Cru na lop, da jC' 1rc.btl pono•mo (dcj.anUnt uao., tuvltl \ta ur~ g:~>likov 11\ l'l.Jth<J'Y(J ptOJl\'oJ<ino unut;IJiVI.»oo,. 'lo-o<JJ•ll nal nno ~c--sp..xl.iijenje l '~J' rtu, uputtc\'llh na lckt l"lJI~\U in \.t~ta'-hl ustteme f)ld~"-·tpu<.btsk~ ""tne :!.l \.S< gozdo,:e ni! g.ltde ~ n,Jbo...n 'tM;Uil 1n U..IIP\'0 • l'U>\KL 19'5) P"""P"""' b•ll ml<l~n• n>trn on ldtr•l'i: tWO\' okni. -!OO J"'•*"""""-.di.,_k,h CMt.. kohkM u .uh )t rak nt nhltlo~akl ,. do\e:Mt1h ~OJ.dovolt 1• 1>11 v ltru 1'.160 ~.!JOOOOO 1n1 Ta)< bila tlc.dc n1 taknu mano prot7vodn.o l'rft08IJ1\"D'II JC.%do\ 111 hi niUdl,aj OCC ~.)Vpr::Ue\'L'!Oie po lo-a rdatJ\nom:do VttHJal JC pc;tlrtbno upo!l~lolitt Sic tb":·o.u.duJc'•o,da b1111C )tOldC>vi J» telavnih b1 , .. Ah' ntVOSttdncm po\.:IJfttm ,.zdJ>bJU. ~ "" h i ~rejo ol:rop•1•. mv poJ< b1lo J)()U<bno 7t'l~ h lt dcl priru~1h Ak um~ l •'ll" 
7 •Sttr11lakonom JC b•la u~ t ""'.JUI cut11 ct:tln:1 ma .. rcn,d-n:a. osnova ta t.f\'A)an,t. ~nrttnna.nc('Wldl,~t.h na· tfUW, It1 \IC Cr ~ ~red~lVI , C l \1'1 SLpla(C\'Ih cd ftO-W!ka· 
ncgJ ks.a C.ozdJrsw\l JC pt~lc NI amnruanc•ranae 
l. j: tJ:klo >'j( do Spr<t<1JO W""" O JOuk:"h \ letu 1~3 Z doloc!•h R'J)Ubldkc "'LJ"" ~ku 1914 se IC 
l:rnt m,nan11 .ncd~frv raz.\trtl nld• na ponbntk lcq tr!. delom• drt.av:>. m lo preko Sam~'.lprtVI'k" n~o~rn-.."11 :.a got.darst,·u. kt je s~bcla tudi zo t"nak0:0'\le1nc1(1 ra • t"OI n dt ubn.oO:•j v Slovcn&JI. KJjuh POSJlt ''~ urr l'O· ubtuko\' le~o (tn delom~t drž.aw: IZ odpra~t' IJt'O(~ re. lt•R<fl.l ~~pll~la "'prispevka •• <este od rmd.l11<i• t'fWJ pn•a1'11Jtht8J ., ~r· tdtJ',•!h) lah~u u cclnle.l\)\). dnb1<"" Ino Il; S\ rio 1 '19} gcvonlll') o u ..... r, • ..._,. ruru 1ft7di.rm'l \ Stovtn1JI 1D c.sohdlm<4t• ~ttdV\. 1 
"' f'O'J"'''Ah '"' 'l~gnla ru S<J « 1)1 k)<'• J< bola "' pntrcbna llctom 191>4 pnclc do cn.><n<&• ""pad:Jt 1mJ• t ''\Cl''' WQtduvt v ok'''"' GO'ldr.lh ~1cv. lo ~'"'""'•JO rud. vbvt~.e u •l't<lbo to'dnoJ<»""' dar•l•b oaln~,. loslnok go1da d<J•o.>l;o ., ... dl>,,..,. 
Jtli ao>d• no~n lh obvcT.. 
l'n'~ , in.h."lfl! k.Al\'Uj gor.dnih fondo,· ' 'kl~_" ~ ••n!'\1 ku tYo~: "l91'.l'. POO!II~t u p-oer<*rhJ , ,"."'':"~~ cnnto-tnd'\ll'ilrt \-W'O" w: ~DOJron.: U)tma,of • f~m~l ("~,ru .Jcnonnkctn 
lfJ)'t 
~ .. _ ... !JO  Povrfma' OOO bl  Zalop .,.ilj<mm·  Pnraud; eu.s,anm'  
'l46.1'14'  ill (119)  Ol  1.11  
~2  ~ lS~Tt  lj  1.11  
11161  ~·  1\C)  ) .. l'  
lt "'  111.:' 11 enw  1,./I'C"··  •.1• C4Art•  
1110  1 0<$  , ...  "2  
11140  1 on  !(Ir  ua  
1m  1 il'l9  lll  lot  
1991  1 110  ~'l  61>  

Ob pripravi do l gorocnep in \ftdhJtt<intg.J r~S7VOJJ gozdf r~t ''~ SJc,C<lije v lcoih 1%~ on 1971 )( b1l ob>C~ f.tocnJe. k• bl ust•<c7t~ l .:'l l<'da..,jtmn•uu,Ju gr.tdc" in omn· 
&r.i.tlo nJihovo ln tenzt ~t'Tltlk ukon!t.anJt t~r t~~rtCr. l q ooovo nadah1Jo ki<potn J)() l<h popm•h O.::ttiJ<n na ),S mohjonov m' letno {fUN'Kl 1?1~) Okrog« stc­\ll.tc so se vrleh cu" obmolonoh JOz.dn<>gO<podorskih r;otrto' za ol:odobp: 191 1·191-) tn 1?~1·1?91), z ob­moc!oonl• UKOI lA ~ 1991 2000 p> clllo kl1ub oblurnemu JX>'~i"JU lffilo~ 1alog. >dnn<jo pod l miliJOn< kubo<noh ""''O' (2 q 1 944 m ). Obdob~ 1970·1 99t'ljtot>d<>b)t ~ ~I')C'I'!l1\i0ffil J07dOVI ne B,lrdc nA la , IIUb\.~ tftlt.ftn\1\ll\ \ lag.10j \1 
~o1.dnvc (o•kn S~tcnl•· k01 '"'J!nc JlRHII<•••«I•n s tem povczamh rclAitvnn "unk1h letenJ 
Se nckDj ''<=liP JlO"cdau ,. l\C1111Ct'nJimt v pl"\\1h poVOJnih lct1h Oos~Jmc.pculc:Kith 1c1 ~o bt]c ~ccn 1c 'SIO><n$1-.oh i\~ld ()vo h 'tlJ( kut Je b1l Pm•>tck Cc pa upo31e''•roo. d; S.) b•k ID~ lt:ol< L•loge kol pou•ts<k 
Stališc<-it1 odtne 

ob inventarizacijah 1946 in 194 7 ter v letu 1952 pod­cenjene (na to kažejo podatki ugotovljeni z gozdno­oo::modarskimi nacrti v prvi povojni ureditvi), se je ~k;Jo mnogo vec kot so naši gozdovi prirašcal i pred­vscnl 111ed leti 1946-1952. Ob pomanjkanju strokov­nega gozdarskega kadra, za današnje razmere slabi odp:·tosti gozdov z gozdnimi prometnicami, bi bile lnhko posledice za gozdove, ki so bili s secnjo obr~­menjcni lahko še vecje. Turk ugotavlja ( 1955), da je bilo,. ~10\: enskih gozdu v ih leta 1954 le 1.934 km goz­dnih cest, tako je bi la tedaj gostota cestnega omrežje 
2.1 nl/ha . Še leta 1965 je bila gostota gozdnih cest le okr0g 6 nvha, ob koncu osemdeselih let pa je zaradi inrenztvne gradnje narasla na IS m/ha. 
3 C-l BANJE POSEKA MED LETI 1994-97 
Po letu J 990 se pri eno (evidentirane) sec nje zmanj­šcv<~ti in med leti 1994-1997, to je v obdobju ko deluje Zavod za gozdove Slovenije, kot javna gozdarska služ­ba, dosežejo povprecno letno le še 2,311 milijona ku­bicnih metrov. Hkrati pa se naglo povecuje obseg var­stveno-sanacijskih secenj. saj v zadnih štirih letih do­S(;žcjo že skoraj polovico vsega evidentiranegn poseka v Sloveniji. Nacrtnih (negovalnih secenj in secenj za umerno obnovo) je v zadnj ih štirih letih le še dobra polovica (55 odstotkov) posekanih kolicin. To kaže na veliko prizadetost (ogroženost) naših gozdov, na dmgi m:-~ni pa tudi na to. da s strokovnimi in nacrtovanimi posegi v vse manjši meri usme1ja111o razvoj gozdov. Ob izredno nizki intenziteti (evidentiranega) poseka ( 40 odstotkov prirastka in le 1, i odstotek lesne zaloge letno) in velikem deležu varsrveno-sanacijskega poseka d~j;msko ne usme1jamo vec razvoja gozdov gozdarji. tenwec le spremljamo in beležimo njihovo razvojno (P::mwno) por. K tem ugotovitvam pripomore nekaj tudi neizvrševanje nacJiovanih in potrebnih gojitvenih del \· (predvsem) privatnih gozdovih v zadnjih le1ih . 
P 1·~ g.l~dn1 il,~ : Etat za obdobje 1991-2000 (obmocni !lacni) ter p o.s~ k med leti 1970 in 19S9 ter leti 1994-1997 (m·'/ha) za vse );OLdove Slovenije. 
SlovcnUa (m1/ba)  
Posek 19 70-1989  3,1  
Etat 1991-2000  2.7 (2. 9)  
Posek 1994  2.1  
Posek 1995  J,9  
Posek 1996  2, t  
Posek 1997  2,3  

GozdV 56 (1998) 7-B 
Etali (možni posek) v gozdovih Slovenije za obdob­

je 1991-2000 zaostajajo za posekom kolicin v obdobju l970-l989. Kljub relalivno visokim secnjam v letih 1970-1989, so se lesne zaloge in prirastki tudi v tem obdobju povecevali. Podatki v preglednici 3 kažejo na velik mzkorak med etati iz obmocnih nacrtov za obdob­
je 1991-2000 in poseki med Jeri 1994 in 1997. Tako velike razlike so strokovno težko rammljive in utemel­jene. Vsakoletna porocila Zavoda za gozdove Slovenije kažejo, da se mocno povecujejo tako lesne zaloge kot prirastki, kar bi omogocilo prej vecnnje etatov in po­seka ne pa njihovega zmanjšanje. 
P r~gkdnica 4: Odnos elata (na osnovi odlocb obmocnih nacnov za obdobje 199!-2000) in prirastka, ter poseka med k ti J 994-1997 in prirastka iz obmocnih nacrtov 1991-2000 (v%) za vse gozdove Slovenije. 
Slovenija (v%)  
Etat/prirastek  55  
Posek 1994/ prirastek  40  
Posek 1995/ prirastek  35  
Posek 1996/ prirastek  38  
Posek 1997/ prir-astek  42  

Naglo vecanje lesnih zalog (in posredno tudi pri­rastka) omogocajo zelo nizke intenzirete poseka v od­nosu na pri ra~aek, saj se poseka v gozdovih v Sloveniji v zadnjih letih v povprecju manj kot polovico prirastka. Intenzitete poseka pod polovico prirastka imata med držav<llni Evropske unije Je ltaliJa in trska, ki pa imata bistveno nižje lesne zaloge kot državni gozdovi v Slo­veniji. V vecini dntgih držav Evropske unije pa se gibljejo poseki med 60 in 80 odstotki prirastka. 
P rcgl cJ n h.:~ -l Odnos letnega etnta (n.1 osno~.-i odlocb obmocnih nacnov z.a obdohjt 1991-2000) in lesne znloge, 1er poseka med leti 1994-1997 in lesne zt~loge v dolocenem letu (v%) za vse goz.­linve Slovenije. 
Slovenija  
Etau' zaloga  1,4  
Posek 1994/ zaloga  1.0  
Posek 1995/ zalog~  0,9  
Posek 1996/ zaloga  1,0  
Posek 1'997/ zaloga  1,1  

4 ZAKLJUCEK 
Slovenski gozdovi bi kljub poudarjanu dntgih vlog gozdov lahko dajali tudi vec lesi:l. Na to kažejo tudi prime1jave z gozdarstvom v držav<th Evropske unije (POG ACN 1 K 1998 ), kjer smo s proizvodnjo okroglega 
36 1 
S ta · šca in odmevi 


lesa okrog 2m3/ha, na repu držav Evropske unije, kljub remu, da imamo nadpovprecne lesne zaloge. 
To prav gotovo ni narodnogospodarsko modro, pa tudi posebej strokovno ne. Država, ki prevzema vse vecje stroške financiranja in sofinanciranja dejavnosti gozdarstva in vlaganj v gozdove. mora s primernimi vzvodi doseci, da bodo gozdovi opravljali tisto lesno­proizvodno vlogo, ki so jo ob zagotavljanju vseh drugih splošnokoristnih vlog, tudi zrr.ožni. 
S secnjami , ki dosegajo intenzitete Je okoli 1 O od­stotkov lesne zaloge v desetih letih, gozdov ni možno negovari ter usmerjati njihovega razvoja (redcenja, usmerjanja v obnovo, sprošcanje in oblikovanje pornla­jeni.h površin). Ce upoštevamo, da je od vsega poseka že med tretjino do polovice sanitarnih secenj (ujme, sušenje, škodljjvci, bolezt1i, in drugo), pa z veliko verjetnostjo lahko ugotovimo, da gre razvoj gozdov po svoji poti, z zelo majhnim vplivom gozdarske stroke. Ko clovek gleda te številke, bl mogel dobi vtis, da je odkazilo v gozdovih Slovenije, v vse prevelikem deležu namenjeno iskanju »razlogoV« zaradi katerih bi lahko doloceno drevo posekali, ne pa nekim postavljenim ciljem in iz njih izhajajocih usmeritev. 
Viri 
fERLIN, f., 1998. Uspešnost novega sistema ~onaravnega go­spodarjenja z gozdovi v Sloveniji.-GozdV. 56, 2, s. 81-96. FUNKL, L., 1975. Proizvodna zmogljivost gozdov.-Gozdovi na slovenskem. Založba borec, Ljubljana. 
GR ECS, Z., 1998. Gojel\ie gozdov na Zavodu za gozdove Slo­venije in izvajanje gcjirvenih del v zadnjih letih.-GozdV, 56' 1' s. 25-30. 
POGACNIK, N., 199&. Nekatere znacilnosti gozdov in gozdarstva v Evropski unij i.-Gozd V, 56, 2. s. 97-l 03. TURK, z .. 1955 . Izkorišcanje gozdov v desetletju 1945-1954.­
GozdV, s. 296-320. 
\VJNKLER. 1., MARENCE, 1., 1998 . Gospodarnost gospoda1jenja z goLdov iv novih družbenih m gospodarskih razmerah.-Gozd V, 56, l, s. 3-11. 
ŽUMER, L.. 1968. Lesno gospodarstvo. Zveza mženirJeV in teh­nikov gozdarstvain industrije za predelavo lesa.-Ljubljana. 
---, Program razvoja gozdo~· v Sloveniji. Ur. l. RS 14/96. 
· --,Porocilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leta 1994, 1995, 1996, 1997. ---. Izpis gozdnih fondov MKGP na osnovi odlocb obmocnih nacrtov 1991-2000. 
GDK: 945.3 

Delavnica: Poklici v gozdarstvu vceraj, danes, jutri, Postojna, 8. 5. 1998 
Delavnica je bila spremljajoca prireditev ob 1. državnem tekmovanju gozdnih delavcev Slovenije, ki je bilo 8. in 9. maja letos v Postojni, ln ena prvih, ki bodo potekale ob petdeseti obletnici gozdarskega srednjega šolstva v Sloveniji. Delavnico je organi­zirala komisija za izobraževanje pri Zvezi gozdar­skih društev Slovenije v sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo v Postojni (SGLŠ) io z Gozdarskim društvom Postojna, ki je bilo tudi or­ganizator gozdarskega tekmovanja. 
Pricujoci povzetek temeljnih ugotovitev delavnice je deloma povzet iz vodilnih prispevkov avtorjev: dr. Iztoka \Vinklerja, mag. Pavla Kum ra, mag. Mirka Medveda in Pavla Vrtovca, deloma iz izredno raz­gibane razprave, v ka te ri je sodelovala vecina prisot­nih . Prvotni namen organizatorja je bil, da v Gozdar­skem vestniku objavijo vse štiri vodilne prispevke in posebej temeljne ugotovitve iz razprave. Žal so mož­nosti Gozdarskega vestnika omejene, zato smo se pri komisiji za izobraževanje odlocili, da strnemo celotno razpravo v skupen povzetek. 
Delavnice so se udeležili predstavniki vecine vab­ljenih, ki v Sloveniji delujejo na podrocju gozdarskega poklicnega izobraževanja ali so nanj kakorkoli vezani ali zanj zainteresirani. Skromna je bila predvsem ude­ležba predstavnikov gozdarskih izvajalskih podjetij in drugih izvajalcev v gozdarski operativi, sindikatov in lastnikov gozdov-tistih torej, ki jih poklicno izobra­ževanje najbolj živo zadeva. Nekateri so svojo odsot­nosi o pra vi ci li. Žal je rudj odsotnosr va bljeoih gotovo en izmed kazalcev stanja, v katerem se je v zadnjem desetl~tju znašla gozdarska stroka v Sloveniji. Od­sotnost je po svoje okrni la tudi samo pestrost razprave m predstavitev zornih kotov razlicnib pogledov in in­teresov. 
Namen delavnice gotovo ni bil sprejemanje nekak­šnih dokoncnih in obvezujocih sklepov; nasprotno -delavnica naj bi vzpodbudila slovensko gozdarsko 
GozdV 56 (1998) 7-8 

.stroko k prebujenju iz predolgega mrtvila in jo pov:1bila k dialogu ob sicer nadvse nujni in pereci razpr::~vi o prihodnji nomenkJaturi poklicev v goz­darstvu ter temu prilagojenemu poklicnemu izo­bra·/.e,·anju ~olajoce se mladine in odraslih. 
Oil bi razmišljanja na temo o poklicih v gozdarstvu ne izzvenela prevec suhopamo, dajemo bralcem v pre­mislek nekaj misli, ki so jih v svoj ih prispevkih zapisali nvtorii vodilnih prispevkov: 
Osnova za opravljanje katerekoli dejavnosti v življenju je wm1je. f'cstrosl poklicev in naeinov izobraževanja zanje je,. Evropi zelo velika in rawolika, ustrezno tudi za 
gozdarske poklice. Tudi v Sloveniji moramo gn;darske poklice približati duhu casa ter izvbraže­''anje zanje prilagoditi potrebam in interesom tako, du homo obenem primerljivi tudi z oswlo Evropo. 
Za hkratno zagotavljanje vseh vlog gozda je sis~e~n izobraževanja za ravnanje z gozdovi kljucen. 
Gozdarji smo v službi davkoplacevalcev, rako loxtnikov gozdov koi o.~ tale javnosti in ne le v službi gozdov. 
Samo ustrezno poklicno izobraženi delavci so lahko dejansko izvajalci strokovnega dela in nosilci osnovnega udejanjanja gozdarske stroke. 
Gozdarskim poklicemje potrebno zagowvljati takšno veljavo, da bodo lahko motivirali mlade kandidate za poklicno gozdarsko izobraževanje. 
Vsako tretje gospodinjstvo v Sloveniji ima v lasti gozd. Vsak osmi prebivalec Slovenije je lastnik gozda. Vsak dvajseti opravlja dela v gozdu. 
Ali gozdarji hocemo, da so Lastniki gozdov opremljeni z znanjem? 
Ali lastniki hocejo biti opremljeni z znanjem? 
Kakšen je i11teres države? 
Stališca jn od1nevi 

TEMELJNE UGOTOVITVE 
-Zveza gozdarskih društev Slovenije je tisti povezo­valni dejavnik v slovenskem gozdarstvu, ki lahko pomembno pripomore k preseganju sedanjih dokaj kriticnih razmer in pomaga sooblikovati obnovo goz­darskega poklicnega izobraževalnega sistema v Slo­veniji. 
-Narava gozda in pogoji gospodarjenja z njim zahte­vajo razmeroma malo fonnalnih gozdarskih poklicev, vendar njihovo logicno izobraževalno in poklicno vertikalo ter njihovo medsebojno vertikalno in hori­zontalno prehodnost ter možnosti stalnega dograje­vanja in posodabljanja poklicnega znanja. Celovito poklicno izobraževanje zatorej v celoti vkljucuje tudi vse ustrezne oblike izobraževanja odraslih. 
-Poklice, tudi pri nas, dolocajo ustrezni zakoni in predpisi, izobraževanje zanje pa ustrezna šolska za­konodaja, ki je poenotena v okviru izobraževalnega sisrema za sicer razlicne scopnje izobrazbe in razlicne pok! ice ter panoge. V sedanjem slovenskem gozdar­stvu razlikujemo potrebe po treh poklicnih in izo­braževalnih skupinah -stolpih za: -lastnike gozdov, -gozdno proizvodne dejavnosti, -javno gozdarsko službo. Ob takšni temeljni razdelitvi potreb je treba upo­števati tako potrebe rednega izobraževanja mladine kor izobraževanja odraslih, skladno s splošno veljav­nimi standardi za temeljno poklicno izobraževanje ter potrebe in možnosti, bodisi za ustrezno dogra­jevanje in nadgradnjo znanj bodisi za dopolnjevanje znanj tistih, ki prihajajo iz drugih šol in poklicev. 
-Pri lastnikih gozdov prevladujejo predvsem potrebe na podrocju izobraževanja odraslih pri izgrajevanju njihovih splošnih in temeljnih gozdarskih znanj. 
-Na podrocju izvajalskih gozdno gospodarskih dejav­nosti ugotavljamo zlasti izrazito staranje sedanje po­pulacije proizvodnih delavcev. Le še 17% zaposlenih ima ustrezno celovito poklicno izobrazbo gozdarja, njihov delež pa še upada. Že v nekaj letih lahko pri­cakujemo izrazito pomanjkanje kvalificiranih goz­dnih delavcev. 
-Poklicno in izobrazbeno definirane ter kadrovsko ustrezne, zato rudi razmeroma jasne in stabilne so razmere v javni gozdarski službi, ki pa zaposUuje oziroma bo v prihodnje zaposlovala predvsem delav­ce z višjo poklicno izobrazbo in z akademskimi izo­brazben imi profili. 
-Potrebujemo univerzalni poklic gozdnega delavca­gozdarja, ki ga bomo lahko do izobraževali in speci-
GozdV 56 (1998) 7-8 
S tali šc a in. oc IT1ev1 
alizirali v skladu s potrebami in mu omogocili n::~­predovanje do gozdarskega mojstra. 

-Tudi v prihodnje bomo potrebovali popolno srednje­šolsko gozdarsko izobraževanje -gozdarskega teh­nika. Podrocje zaposlovanja gozdarskih tehnikov bo predvsem organizacija in vodenje del v gozdni pro­izvodnji ter samostojno podjetništvo in obrt, podpreti pa bo treba tudi ustrezne možnosti pri l)ada!jnjcm izobraževanju tehnikov v poklicni vertikali pa tudi horizontalno v sorodnih dejavnostih, zlasti na pod­rocju oaravovarstva. Poklic tehnika ostaja primerljiv tudi z redefiniranimi enakovredni mi poklici v drugih panogah. 
-Pri fakuttetnem izobraževanju v gozdarstvu so cilji prenove že doseženi. V bodoce bomo potrebovali predvsem vec aktivnega sodelovanjll z gozdarsko operativo na podrocju prakticnega pouka študentov. 
-Interesi stroke se glede poklicnega izobraževanja sicer morajo oblikovati skladno z njenimi dejanskimi kadrovskimi interesi 111 potrebami, vendar ne bre2 in mimo temeljnih normativnih zahtev, ki jih doloca država. Država mora pri tem zagotoviti potrebne fi­nancne in materialne pogoje izobraževanja, srroka pa mora storiti bistveno vec kot doslej za ustrezno ani­lllacijo rer vzpodbujanje interesov za vse potrebne oblike poklicnega izobraževanjt~. 
-V Sloveniji poreb prenova izobraževalnih progra­mov. Predpogoj za posodobitev i7obraževalnih pro­gramov v gozdarstvu je posodobitev nornenl<lature poklicev v skladu z zakonom o poklicnem in stro­kovnem izobraževanju (UL RS št. 12/96) in skladno z dejanskimi potrebami. Nomenklarura poklicev iz­haja iz Srandardne klasifikacije poklicev in predsrav­lja povezavo med sfero dela in sfero izobra7.evanja 
~ Z novo nomenklaturo poklicev ni vec mogoce odla­šati. Vecina panog je novo nomenklaturo poklicev že pripravila in l.lstrezni izobraževalni programi so že v prenovi. Goz.darstvo s svoJimi predlogi dejansko že zamuja. 
-Kriticni padec vpisa v srednje gozdarske izobraže­valne programe kakor rudi zaposlovanje tega kadra smo doživeli po letu 1990. 
-Socialni pannerj i: država, delodajalci in del ojema\ci, morajo na podrocju poklicnega izobraževanja v goz­darstvu dolociti, zagotoviti in spodbuditi: -vlogo in cilje poklicnega izobraževanja, -interese za vpis kandidatov v go2dafske izo­braževalne programe, -ustrezno prenovo izobraževalnih programov. 
· Soglasnost interesov države pri poklicnem izobraze­vanju in zaposlovanjn mora biti i2ražena z ustrezninl sodelovanjem med: Mmistrstvom za šolstvo in šoort Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in preh1:ano' Ministrstvom za delo in družino ter ustreznimi insti~ tuc1jarni: Zavodom za šolstvo, Centrom za poklicno izobraževanje, Zavodom za gozdove. Z zakonsko regulativo je treba zagotoviti potrebne oblike poklic­nega izobraževrmja v gozdarstvu, zagotoviti zakoni­tost pri zaposlovanju ter us(rezne materialne \'Zpod­bude delodajalcem in delojemalcem pri pospeševanju izobraževanja. · 
-Država zagotavlja prenovo izobraževalnih programov preko Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje in preko Nacionalnega kurikulamega sveta za poklicno izobraževanje, za gozdarstvo po­sebej preko Programske kunkulame komisije za goz­darstvo, lesarstvo in capetnišcvo. 
-Delodajalce prcdslavljn Gospodarska zbornica Slo­ven[je, na podrocju gozdarstva Splošno združenJe gozdarstva Slovenije. Naloga Sptosnega zdmženjaje, da poskrbi za sta11dardno klasifikacijo poklicev v gozdarstvu ter pripravi novo nomenklaruro poklicev. DelodaJalski partne1ji morajo zagotoviti tudi ustrezne možnosti prakticnega izobražev<:~nja ter kadrovske naloge, ki naj omogocijo vkljucevanje kandidatov v gozdarske poklice. 
-Organ GZS in Splošnega združenja gozdarstva ozi­roma njegovega izvršnega odbora je njegova komisija za izobraževanje. Ta pa vkljucuje le naloge prenove gozdarskih poklicev za potrebe poslovne gozdarske dejavnosti. V ta okvir ni posebej vkljucena zasebn11 poslovna dejavnost v gozdarstvu niti ta ni neposredno vezana na .soodlocanja glede procesov gozdarskega izobrazevanja. Sedanja Standardna klasifikacija go7.­darsk ih pok lic ev je zastarcla in ne ustreza vec. Izvesti je treba njen popravek (uredba v Ul RS št. 28/97). 
-Delojemalci morajo tudi sami izražati svoje interese za izobraževanje, saj je znrmje osnova za ucinko­vitejše, kakovostnejše in varnejše delo. Svojo zelo pomembno nalogo ima pn vzpodbujanju teh interesov in pravic delavcev panožni sindikat. 
-Nižje poklicno izobraževanje (do dve leti ali tri z<:~ ucence, ki niso uspešno koncali OŠ) je bilo pri nas odslej omogoceno le preko USO programov za od­rasle. Posebnega zanim11nja ze te programe v pretek­tesli ni bilo. Tudi v bodoce naj bi bilo rovrstno izo­braževanje namenjeno le odraslim. ki izpolnjujejo ustrezne predpogoJe. 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Stališca in odmevi 
~Temeljni gozdarski izobraževalni program naj bo ll1di v bodoce program za poklic gozdarja, bodisi za se­kaca a)i za gojitelja ali za gozdnega odpremnika ipd. za :e poklice imamo že doslej dovolj dober srednje­šol~kt triletni izobraževalni program, ki ga bo treba posodobiti. 
_ Podobna izhodišca veljajo tudi za štiriletni program go 1 dC~rskega tehnika. Potreba po ohranitvi poklica rehnika presega zgolj okvire gozdarske stroke, Pre­novi.! programa mora upoštevati zahteve po razširitvi strokovnih teoreticnih in prakticnih znanj in omogo­ci t 1 ustrezne oblike doizobraževanja in specializacije P·' !lidi vecjo prehodnost v horizontali in v vertikal i. 
_ Obstoja tudi možnost poklicnih tebjev za srednje­~olce in gimnazUce, ki naj bi trajali od 6 mesecev do l let<L Teh tecajev ne smemo enaciti z bistveno kraj­. 5nni tecaji usposabljanja, ki nimajo veljavnosti pri­dobitve izobrazbe. 
~ Ra:dikovati bo treba med izobrazbenimi in delovnimi poklici (zaposlitvami). Na takšni osnovi naj temeUi naveza: poklic-kvalifikacija-delovno mesto. Namen poklicnega izobraževanja je usposabljanje za stro­kovno, ucinkovito, racionalno, odgovomo, zdravo in VZ\rno delo, voditi mora k uveljavUaJ\ju posameznega poklica. Za takšno izobraževanje je potrebna ustrezna motivacija, k njej pa sodita tudi stimulativna izo­braževalna horizontala in vertikala. 

-Pri uveljavljanju poklicev in poklicnega izobraže­''aoja v gozdarstvu bo rreba posebej poskrbeti za regul<Jtivo, ki bo preprecevala, da bodo nižje izobra­ženi poklici izpodrivati popolnejše oblike poklicnega izobraževanja. Takšni primeri se lahko v praksi za­poslovanja uveljavijo le na škodo strokovnosti in kakovosti del. Slovenska gozdarska stroka na obnav­ljanje takšnih razmer ne bi smela pristajati, saj bi to pomenilo razvrednotenje same stroke, strokovnega del8, gozdarskih poklicev in zanemarjanje sodobnih zahtev po ucinkovitosti in strokovnosti dela. 
-Imamo bogate, vec desetletne izkušnje na podrocju gozdarskega izobraževanja. Te nam zelo prepricljivo zapovedujejo, kaj vse moramo upoštevati pri bodo­cem poklicnem izobraževanju. Pri izobraževanju goz­dnih delavcev moramo še posebej upoštevati, da so to dela, ki so psihofizicno naporna, s povecanimi nevarnostmi za poškodbe, cesto zdravju škodljiva, zato so jim resnicno dorasli le psihofizicno usposob­Ueni delavci. 
-Potrebna je zakonska opredelitev zahteve, da je za poklicno opravljanje gozdarskih del primeren le po­klicno usposobljen delavec. 
-Po Pravilniku o varstvu pri delu v gozdarstvu (3. cl. -UL SRS, št. 15179) se vecina del v gozdarstvu šteje za dela s povecano nevarnostjo. Tega dejstva sedanji Zakon o gozdovih nikjer ne opredeljuje. Zakon glede ustreznosti usposobitve za opravljanje del v gozdar­stvu tudi ne razlikuje med pravnimi in fizicnimi ose­bamj oziroma med posameznimi kategorijami last­nikov gozdov. 
-Zasebno lastništvo gozdov je slovenska tradicija. Pri lastnikih gozdov, predvsem pri tistih, ki sami oprav­ljajo dela v svojih gozdovih, (eme lj no vprašanje nista poklic in formalna poklicna izobrazba. temvec objek­tivno teoreticno in prakticno znanje. To pa ne pomeni. da ne potrebujemo ustreznih gozdarskih poklicev in jzobraževalnih programov, ki bi bili ustrezni tudi za lastnike gozdov, zlasti še za kmete . 
-Jasno moramo opredeliti, ali je izobraževanje lastni­kov gozdov potrebno ali ne. Kako so problem tovrst­nega izobraževanja doumeli oblikovalci Zakona o gozdovih in Programa razvoja gozdov, je razvidno iz obeh dokumentov samih. Jz Programa tudi sledi, da naj bi se raznih obltk izobraževanja lastnikov gozdov udeleževala po 3.450 udeležencev letno. Glede na število lastnikov gozdov bi ob nacrtovani dinamiki izobraževanja prišel vsak lastnik na vrsto po 70 ati 80 letih. V tem casu se dejansko zamenjata po dve generaciji lastnikov. 
-V zadnjjh letih so se dobro uveljavile razlicne oblike neformalnega izobraževanja lastnikov gozdov, ki pa še ne dosegajo niti navedenega nacrtovanega obsega, Potrebe in z<1nimanje zanje mocno presegajo doslej ponujene možnosti, tako programsko kot financno in kadrovsko -izobraževalsko. 
-Z ozirom na število lastnikov gozdov ter lastniško strukturo gozdne posesti so pri nas potrebe po temelj­nem gozdarskem izobraževanju lastnikov gozdov iz­redno velike, narašca pa tudi interes za takšno izo­braževanje pri samih lastnikih. 
-Primerjave z nekaterimi gozdarsko razvitimi drža­vami Evrope nam povedo, da današ1~e razmere glede izobraževanja lastnikov gozdov pri nas z nj ihovi mi niso primerljive, ne kar zadeva sisteme izobraže­vanja, ne glede denamih in materialnih sredstev na­menjenih izobraževanju, ne glede državnih spodbud, ne glede deležev delovnih nesrec in njihovih posledic. Vlaganja v strokovno izobraževanje lastnikov gozdov so v tujini neprimerljivo vecja, kot so pri nas. Znani in utemeljeni so cilji izobraževanja, ponudba progra­mov je pestra in aktualna, izobraževanje je primerno podprto tudi z državnimi stimulacijami. 

GozdV 56 (1998) 7-8 
Stališca in odmevi 

-Redno in formalno poklicno gozdarsko izobraževanje za potrebe lastnikov gozdov predstavlja pri nas le manjši delež izobraževalnih potreb, interesov in mož­nosti, bo pa tudi tovrstnim programom treba posveciti vec skrbi ko[ doslej. Te potrebe pa ostajajo nedore­cene in nedodelane. Zlasti pri formalnem izobra­ževanju odraslih lastnikov gozdov poznajo v svetu ustrezno stmkturirane in sekvencne organizirane ob­like izobraževanja. Z njimi pridobe udeleženci tudi ustrezna potrdila o izobrazbi in kvalifikaciji. 
-Povecan interes za izobraževanje lastnikov gozdov je v Sloveniji posledica na novo definiranih pravic in obveznosti lastnikov gozdov. Današnja tehnologija dela p1i gospodarjenju z gozdovi terja od lastnikov gozdov znatno vec znanja ter ustrezno prakticno us­posobitev, kar presega dosedanje tradicionalno do­mace znanje. 
-V Sloveniji so se v zadnjih letih dobro uveljavile razlicne oblike neformalnega izobraževan ja lastnikov gozdov (nad 2.000 udeležencev letno). Potrebe in zanimanje zanje mocno presegajo doslej ponujene možnosti, tako programsko kot financno in kadrovsko -izobraževalsko. 
-Pri neformalnih oblikah izobraževanja (osvešcanja, usposabljanja, svetovanja) lastnikov gozdov ima, na podi agi zakona o gozdovih, nepogrešljivo vlogo Za­vod za gozdove Slovenije. Pri zavodov)h izobraže­valcih je cutiti predvsem pomanjkanje pedagoškega znanja, creba pa bo dodelati tudi ustrezne izobraže­valne programe. V ta namen bo k sodelovanju treba pritegniti kar najširši krog izobraževalcev in strokov­njakov, izobraževati pa bo treba tudi izobraževa\ce same. Treba bo okrepiti tudi izobraževalsko ekipo na SGLŠ v Postojni ter sodelovanje med Zavodom za gozdove in šolo. Potrebno ba izobraziti in zaposliti po­sebej usposobljene ucitelje-i.nštmktmje za odrasle. 
-Pri vseh oblikah neformalnega izobraževanja lastni­kov gozdov se bo treba prilagajati dejanskim potre­bam in interesom lastnikov samih. Za izobraževanje se zanimajo predvsem mlajši lastniki, bolj za dela. ki so ekonomsko zanimivejsa ali jih sri mu \ira država. Velika vecina lastnikov nima za dela v gozdu nika­kršne ustrezne izobrazbe. Pri srednje velikih in vecjih lastnikih gozdov je delež ustrezne izobrazbe nekoliko višji kot pri manjših lastnikih. Interesi za izobraže­vanje praviloma narašcajo rudi z velikostjo gozdne posesti. 
-Država se ocitno ne zaveda dejanskega stanja znanja, tveganj in posledic nezgod pri delu v zasebnih goz­dovih. Stanje je dejansko katastrofalno in v celoti primerljivo z alarmantnimi razmerami, ki so done­
davna vladale v cestnem prometu. 

-Da bi pri nas prišli do ustreznih rešitev na podrocju izobraževanja lastnikov gozdov, bodo potrebni ustrez­ni zakonski, financni in motivacijski ukrepi države, Potrebna bo zlasti dopolnitev zakonodaje na podrocju izobrazben ih pogojev za lastnike gozdov in vse tiste. ki delajo v zasebnih gozdov ib v lastnikovem imenu: Država in družba, kakor tudi lastniki sami, lahko pricakujejo pozitivne ucinke tovrstnega izobraževan­ja, ki se bodo pokazalj pri uspešnosti gospodarjenja (stroških), odgovomosti in varnosti ljudi v odnosih do varovanja okolja, 
-V Sloveniji imamo Pravilnik o minimalnih pogojih, kij ih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih. Pravilnik ima za izvajalce samostojne podjetnike, dn1žbe in zadruge (l. cl. -UL RS, št. 3.5/94), vendar so nedvomno izvajalci del tudi vsi tisti, k[ sami ne­poklicno opravljajo gozdnogospodarska dela v svojih ali sosedovih gozdovih. V ta namen bi država morala zagotoviti kontroliran proces, ki bi usme1jal v: -usklajeno politiko socialnega, pokojninskega in nezgodnega zavarovanja, -sistem2.ticno urejanje minimalnega potrebnega znanja ki ga zahtevajo nevama dela v gozdu. 
-Pri obl iko vanju ustreznih rešitev bo morala v imenu interesov lastnikov gozdov korismo pannersko vlogo odigrati rudi Kmetijska zbornica, ko bo ustanovljena ali kakšno drugo interesno združenje lastnikov. 
-Miniscrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotavlja, da bo moralo iz razpoložljivih proracun­skih sredstev namenjati vec dena1ja za izobraževanje lastnikov gozdov, Pri fonnalnih oblikah izobraževan­ja bodocih lastnikov gozdov se zavzema zlasti za oblike dvopoklicnega izobraževanja na kmetijskih šolah, vkljucno s temeljnim gozdarskim. V ta namen bo treba doseci ustrezno zakonsko podlago, pri pri­pravi in izvajanju izobraževalnih programov pa us­trezno sodelovanje med pripravlja lei programov in samimi šolami. Ministrstvo podpira certifikatni sis­tem izobraževanja lasmikov gozdov in sistem držav­nih vzpodbud, predvsem za izobraževanje malih in srednje velikih lastnikov gozdov. 
-Zavod za gozdove Slovenije ima zlasti pomembne naloge pri neformalnih oblikah izobraževanja last­nikov gozdov, Pri svojem delu 2 ljudmi na terenu ugotavljajo delavci zavoda nenormafne razmere v slovenskem gozdarstvu nasploh, tako pri lastnikih gozdov kot pri profesionalnih izvajalcih gozdnogos­podarskih del. Ustrezno izobraženi ljudje iz gozdar-
GozdV 56 (1998) 7-8 

-
stvil predvsem odhajajo, novih zaposlitev za ustrezno izobrnžene in usposobljene ljudi skorajda ni. Nenor­ma\nc razmere vplivajo na dogajanja v gozdni proiz­vodnji, na kakovost opravljenih del in na odnose do gozda. vplivajo na dogajanja v zasebni gozdni proiz­vodnji, na nezakonitosti pri zaposlovanju in oprav­ljanju del, so vzrok za sivo ekonomijo, tatvine in druge nezakonitosti v gozdovih. Država stori premalo za spoštovanje zakonov in podzakonskih ahov na podrocju gozdarstva, zlasti ko gre za podrocje poklic­ne izobrazbe in zaposlovanja. 
_ ZGS ugotavlja izredno zanimanje lastnikov gozdov za razlicne oblike izobraževanja. Potrebe so sprico n?.d 250.000 lastnikov gozdov izjemno velike, se­danje možnosti pa letno komaj presegajo 2.000 udele­žencev pri razlicnih tecajih. Ovira za povecanje obse­gi1 izobraževalnih dejavnosti zavoda so ne le denarne, rcmvec rudi v izobraževalskih zmogljivostih delavcev zavoda, tako glede števila izobraževalcev kot glede njihovega pedagoško -andragoškega in komuniko­lo~kega znanja. 
-Poudari[i je rreba, da je SGLŠ v Postojni edina po­klicna in strokovna srednja gozdarska šola v državi. V preteklih letih je šola vlagala izjemne napore, da bi posodobila in ohranila gozdarske izobraževalne programe in zagotovila vsaj minimalni vpis vanje. Pri 1skanju ustreznih, tudi novih rešitev, je ostajala sama, brez ustrezne podpore stroke. Edina opora ji je bilo razumevanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kije šoli predvsem pomagalo pri pokri­vanju nadstandardnih izobraževalnih stroškov. Skraj­ni cas je, da za ohrani tev in posod ob itev gozdarskih 1 zobraževalnih programov in izobraževaln ih dejav­nosti v okviru stroke dosežemo ustrezno soglasje in dolgorocno skladnost interesov. Popolno soglasje mo­rata p1i tem doseci tudi stroka in Ministrstvo za kme­tijstvo, gozdarstvo in prehrano. 
· Stroka se mora zavzeti, da na SGLŠ ohranimo in zagotovimo ustrezne gozdarske izobraževalne progra­me in šolo naredimo kar najbolj primerno današnjim in prihodnjim potrebam. Poleg prenove izobraževal­nih programov ter izdelave usrreznih novih je treba šoli zagotoviti popoln štiriletni gozdarski program in 
Stali šca in odri1evi 

podpreti zadosten vpis v njene programe. Šola naj koncno prevzame vse osrednje izobraževalne naloge za po[rebe slovenskega gozdarstva, za kar ima že nekatere kadrovske in materialne osnove, druge pa ji bo še treba zagotoviti. Takšne rešitve bodo tudi za državo in za stroko najracionalnejše in naj kakovost­nejše. H kakovosti izobraževanja sodi tudi ustrezno sodelovanje šole z Oddelkom za gozdarstvo in obnov­Jjive naravne vire pri Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, z Gozdarskim inštitutom Slovenije, z Zavodom za gozdove Slovenije, s kmecijskimi šola­mi v Sloveniji in z gozdarskimi šolami v tujini. Med materialnimi pogoji za nadaljni razvoj gozdarskih programov na šoli je tudi pridobitev šol~kega goz­dnega revirja. 
-Pestrost ponudbe rednih izobraževalnih programov v gozdarstvu, kakor tudi fonnalnih in neformalnih oblik izobraževanja odraslih, naj bo cim vecja, casu in potrebam primerna. Programi naj bodo ustrezno verificiran i. 
-Nomenklarura poklicev v gozdarstvu in ustrezna pre­nova gozdarskih izobraževalnih programov zaJHevata tudi ustrezno podporo v kadrovski in zaposlovalni politiki delodajalcev v gozdarstvu ter njihovo moti­vacijsko podporo, kar naj prispeva k ugledu goz­darskih poklicev in zanimanju zanje. 
-Temeljna motivacija za vsakršno izobraževanje, tudi poklicno, je boljše znanje, zato boljša storilnost in uspešnejše gospodarjenje. Slednje bi moral biti te­meljni interes delodajalcev pa tudi tistih, ki se izo­bražujejo za poklic ali se v njem izpopolnjujejo. 
-Država mora zagotoviti popolno spoštovanje zakonov in predpisov pri zaposlovanju v gozdarstvu. Zlasti pri samostojnih podjetnikih (SP) inšpekcije ugotavljajo popolno anarhicnost razmer. Treba je doseci upošte­vanje in spošrovanje hierarhije poklicev in izobraz­benih pogojev pri zaposlovanju, v osnovi že preko Upravnih enot, pa preko ustreznih inšpekcij in do­datnih predpisov, ce dosedanji ne zadošcajo. 
Povzetek temeljnih ugotovitev delavnice sta pripravila Pavel Vnovec in mag. Mirko Medved. 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Iz domace in tuje prakse 

GDK: 411.16 : 172.8 Pollacia balsamlferae (J. J. Davis) More1et : (497.12} 

Topolov škrlup v Ljubljani 
Du.S.nn JURC*. Majn JCRC'1'* 
Redko lahko vidimo tako lep prikaz unicujoce moci zajedavske gi ive, kot se je to zgodilo v Ljubljani spo­mladi leta 1998. Mladi poganjki in listi posameznih topolov so poc meli, tako, da so topoli izgleda li koi bi bili ožgani (slika 2). Nekateri so spraševali na Goz­darski inštirut Slovenije ali je vzrok poškodovanosti topolov onesnaženi zrak., drugi so sumili sol za pasi­panje cest. Na Tomšicevi cesli 12 (vrt pri PEN klubu) ~ v parku na Zaloški cesti, na Savski cesti in še kje so odrasla topolova drevesa spomladi lepo odgna]<J, ko pa so bili poganjki dolgi l 0-20 cm so nenadoma pocrneli , oveneli in se upognili navzdol (slika l ). Tudi listi so dobili crne pege, zvijali so se in vecina se jih je posu­šila. Vendar so bila opisana znamenja opazna samo na nekaterih ropolih, sosednji so bili lahko popolnoma ne­prizadeti. Vzrok je lastnost glive povzrociteljice bo­lezni , da okuži in se razvija le na dolocenih vrstah topolov. 

Z mikroskopskim pregledom dne 3.7.1998 smo nt~šli na listih nespolna trosišca z 2n<1cilnimi konidiji glive Po/lacia balsamiferae (J. J. Davis} Morclet(slika 3). Staro. v literaturi pogosro uporabljeno ime te gllve je P. elegons Servazzi. Teleomorf je Ven tu ria popu/ma (Vuill.) Fabric, pri nas pa je poznana kot topolov škrlllp (MACEK l983). 
Gliva spomladi oblikuje pcritecije z aski in asko­sporami na l<~ni okuženih poganjkih. Ob odganjanju brstov v maju askospore okt1ž ijo bl i:žnje mlade liste. kjer se zelo k1nalu pricno oblikovllti nespolni trosi (konid1ji). Ti ob ugodnih vremenskih razmerah še v zacetku junija povzrocajo nove okužbe poganjkov in listov. Poganjki pocrnijo, se znt~cilno upognejo nav­zdol, postanejo krhki in odpndajo. Bolezen lahko unici prllklicno vse poganjke tekocega lela, ne more pa pro­dreti v starejša tkiva drevesa. Pol~ti gliva preneha oblikovnti konidije in v okuženih delih se oblikujejo zasnove spolnih trosišc, ki dozorijo naslednjo pomlad (SINCLAIR in sod . 19R7). 
Drevesa, ki jih pogosto prizadene topolov škrlup. imajo znacilno šopasto razporejene poganjke, kar lepo opazimo tudi v zimskem casu . ~opasta razrasr vej je posledica ponavljajocega se odminmja poganjkov te­kocega leta in naknadnega oblikovanja drugotnih po­ganjkov. · 
Nespolna trosišca opazimo na pocrnel ih delih topola kotolivnorjave žametne prevleke, komaj vidne s pros­tim ocesom, ali pa so te velike celo vec kot 2 cm. Konidiji so olivnotjavi, podolgovati in obicajno trice­licni, srednja celica je vecja kot ostali dve. Na seprah (pregradah med celicami) so konidiji rLlhlo zažeti. v literaturi navajajo precej razlicne podatke o njihovi velikosti: 23-39 X 9-14 11m (SlVANESAN 1984), 32­38 X Il pm (BUTIN 1957), 30-40 X 8-12 J.Jm (LANI ER in sod. 1 978), 23-39 X 9-14 ).Im (BRANDENBURGER 1985}. iz vzorcev pri nas paje 50 konidijev povprecno merilo 33,6 X J 0,9 ~m. va­riabilnost pa je bila 24-42 X 8-IJ JllTI . 
Gliva lahko okuži le topole iz skupine balzamskih topolov (sekcijfl Tt.zcamahaca Spach) in crnih topolov (sekcija Aigeros Duby) ter njihove križance. Navajajo, daje bolezen nevama tudijagnedi (Populus nigra var. italica /Mnch./Duroi), vendar letos teh topolov v Lju­bljani ni prizadela. Po simptomih in mikroskopskih znacilnostih anamorfa topolovemu škrlupu zelo podob­no bolezen pa povzroca sorodna gliva Venturia tremt~loe Aderh. (anamorf Po/lacia mdiosa /Lib./ Bald. & Cif.), ki pa lahko okuži le bek topole in trepetlike (sekcija Leuce Duby). To bolezen imenujemo trepetli­kov škrlup. Ob letošnji mocni okužbi topolov v Lju­bljani lahko prizadetost zaradi topolovega škrlupa upo­rabimo celo v taksonom!'ke namene, s<lj že od dalec vidimo p01javele krošnje topolov in za re lahko recemo, da spadajo med cme ali balzamske topole. 
Tako mocne okužbe s topolovim škrlupo!ll, kot so bile v le1u 1998 v Ljubljani, so redke. Odrasla drevesa bodo pognala dru gotne poganjke in bodo ponovno oze­lenela. Enkratna mocna o kuiba ne more ogroziti drevo1 vsako letno sušenje pogan jkov pa povzroci defonnacijo krošnje in hiranje drevesa. Okuženim topolom v dre­vesnicah in mladih nasadih svetujejo obrezovanje po­crnelih poganjkov in njihovo sežiganje rer škropljenje z bakrovimi ali di tiokarbnmatnimi pripra\'ki (MACEK 1983). 
VIRI 
BRANDENBURGER, W.. J 985. Parasitischc Pi1ze an 
GefaOpll:~nzen m Europa-Gu~tav F1scher, Verlag, Sturtgart, 
New York, 1248 s. 
GozdV 56 (1998) 7-8 

Iz <lc>mt-lc e in tuje prakse 
sUTil'-!. IL 1957. Die blau~ und rindcnbewohnenden Pilze der f>n p-rd unter besonderer Bcr~cksichtigung der Krank­hc iw :rregcr.-Berlin, 64 s. . 
LANI ~ Il. L. 1 JOLY, P. 1 BONDOUX, P. 1 BELLEMERE, A., (9·.:.~. Mycologie et pathologie Corestieres.-Tome 1 ­Mvcol0gie forestiere. Masson, Paris, New York, Barcelone, 
M;I HI. 4R7 ~-

MAC'r.:'. J., 1983. Gozdna fitopatologij<l.-Univerza Edvarda K;H kija v LjubUani , BF, VTOZ.D za gozdarstvo. 267 :;. 
SINCLAIR . W. A. i LYON, H. H. 1 JOHNSON. W. T.. 1987. l)i ~cases of trees and shrubs.-Comstock publishing asso­n~.tcs. llhaca and London, 575 s. 
SIVA~ ESAN. A .. 1984. Tbe birunicate Ascomyceres and the ir an~morphs.-J. Cramer, Vaduz, 701 s. 
Shh :i 1: Poganjki tn listi se su~ijo zaradi lopolovega ~k rl upa (Foto: 
M. J;nd 
Phuw 1: Shools and leaves are dying off because ofw?nturia leaf 11 ud liwot bligl1f ojpoplar (Phoro by: M. Jurt) 



Kadri in izobraževanje 
Novi magistri v gozdarstvu 

MA REN cE, Jurij IZBOR IN GOSPODARNOST PRILAGOJENIH TEHNOLOGIJ PRIDOBIVANJA GOZDNIH LESNIH SORTJMENTOV V ZASEBNIH GOZDOVIH (SELECTION AND OPERATING EFFlCJENCY OF ADAPTED LOGGING METHODS IN PRIVATE FOR­ES IS).-Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 1997, XI, 141 s., 30 preg., 22 graf., 7 skic, .S pri!., 79 ref. Mentor: prof. dr. Iztok Winkler Clana komisije: prof. dr. Marjan Lipoglavšek, doc. dr. Boštian Košir 
GDK (FDC) 923.4: 31: 32: 375.1: 375.4: 66: (043.2) 

Izvlecek 

Študija obravnava tehnologije in delovna sredstva, ki sodijo v posebne delovne razmere v zasebnih gozdovih. Prikazuje opremljenost in razlicne tehnologije v pridobivanju lesa. Obravnava pogostost pojavljanja teh tehnologij, v zvezi z izkoristkom pa ugotavlja njihovo primernost in gospodarnost v razlicnih delovnih razmerah. Kljucne besede.: kmecki gozd/ pridobivanje lesa/ gozdarski stroj/ gozdarska oprema/ gospodarnost 
BOŽIC, Gregor 

GENETSKA VAR(ABfLNOST DVEH SUBPOPULACIJ DOMNEVNO AVTOHTONE SMREKE (Picea abies (L.) KARST.) NA POKLJUKI (GENEnC VARlABILITY OF TWO AUTOCHTHONOUS SUBPOPULATlONS OF NORWAY SPRUCE (Piceo abies (l.) KARST.) ON POKLJUKA).-Magistrske delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronom ijo, 1997, X lf L 83 s., 16 pregl., 2 graf, l 1 sl., 3 pri l., 78 ref. Mentorica: prof. dr. Branka Javornik Clana komisije: doc. dr. Hoj ka Kraigher in dr Mitja Zupancic, znan. svetnik 
GDK (FDC) 174.7 Picea abies L. Karst. (497.12 Pokljuka): 165.3--O 16.4: (043.2) 
hvlecek 



Raziskava opisuje populacijsko strukturo domnevno avtohtone smreke (Picea abies (l.) KarsL) na Pokljuki, na osnovi analiz rnorfološke in genetske variabilnosti. Analizirali smo d\'e morfološke razlicni subpopulaciji smreke z njenih naravnih rastišc na avtomolfnih in hidromorfnih tleh. Genetsko variabilnost smo ocenili na 17 polimorfnih izoencimskih lokusih (85 %) in sicer ACO-A, GDH-A, GOT-A, GOT-B, GOT-C, IDH-A, LAP-A. MDH-B, MDH-C, MNR-A, MNR-C, PGI-B, PGM-A, S KOH-A, 6-PGDH-A, 6-PGDH-B in 6-PGDH-C. Subpopulaciji, ki se razlikujeta v morfoloških znaki.h po dolžini in volumnu iglic, višini dreves in premeru sta genetsko sorodni. Znacilne razlike med alelnimi frekvencami smo ugotovili na !okusu LAP-Bin i\tfNR-A, kar nakazuje na možnost posrednega ali neposrednega vpliva razlik v rastišcnih pogojih na frekvence alelov obeh izoencimskih \okusov. Kljucne besede: Picea abies /izoencimi 1 genetska struktura 1 genetska variabilnost 1 morfološke znacilnosti /Slovenia 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Kadri in izobraževanje 

cAS, M1ran VPLIV SPREMINJANJA GOZDA V ALPSKl KRAJINI NA PRIMERNOST 1-IABITATOV DIV'JECiA PETELINA (Tetrao wogal!us L.) (THE INFLUENCE OF CHANG ES lN THE FOREST IN THE ALPINE LANDSCAPE ON THE SUITABILlTY OF HABITATS OF CA p[RCAILLIE (Tctrao uro gallus L.).-Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v LjubUani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 1996, XVTL 139 s., 42 pregl., 2 kor. matr., 2obra?"' JO graf., 1 karta, 7 skic. 4 pril., 88 ref. McntM: prof. dr. Miha Adamic Reccllzenta: prof. dr. Marijan Kotar in prof. dr. Boš~ an Anko 


GDK (FOC) 148.2 Tetrao urogallus L.: [51 :153:156.2:182.21 :228.8:902:913:(497.12* !OlJ 1) [7.\'le(ck 
ProHcevalj smo vpliv spreminjanja kulturne krajine in avtohtonih bukovo-jelovih gozdov v alpskem prostoru severne Slovcn1je (Koroška-30.358 ha) na vzhodu Karavank in vzhodu Kamniško-Savinjskih Aip v obdobju zadnjih dve sto let 071 mn1a vpliv zarašcanja obsežnih višinskih pašnikov z gozdom smreke (Picea abies) in macesna (Larix decidua) Il ?o ~ 1 b•1nje številcnosti populacije divjega petelina (Te11·ao uro gallus L.) po letu 1874. Ugotavljamo vpliv na vecanje popubcijske go:;tote divjega pe tel ina do optimuma leta \933 in 25-do 28-\etno nihanje. Po tretjem optimumu nihanja populacijske gostote \era 1961 ugotavUamo mocno upadanje vse do minimuma leta 1982 in ponovno rast. 
Raziskovali smo razporeditev rastišc in številcno moc subpopulacij divjega petelina na karbonatni Peci (2.126 m n.v.) in n:1 nekarbonatnem Smrekovcu z Mozirskimi planinami ( 1.685 m n.v.) od 1980 do 1995 kot indikatorja spreminjanja in o\nanjenosti naravnejših struktur gozdov. Do leta 1995 se je števi Ic nost na gorah izboljšala skladno s trendom. Popul<lcijska gostota na gorah se ne razlikuje (0,9 ptice/km1); izrazito pa se razlikuje nad inverzijskimi plastmi nad 
1.1 OO m n.v. v korist Smrekovca (2,8 ptice/km'). Gostota je podobna kot v optimumu area la v borealnih gozdovih Estoni_ie in pragozda Pecora pod Uralom. N;1 o~novi analize kartnega dela Jožefinskih meritev iz obdobja 1784-1787 (DMR-100) smo proucevali vpliv trajno ohranjenih gozdnih powšin na Peci (Il % gozdnatost) in Smrekovcu z Mozirskimi planinami (34 % gozdnatost) s skupno 26% gozdnatostjo na površini 30.928 ha na razporeditev rastišc divjega petelina v zdajšnJi sekundarni gozdni krJjini iglavcev iz !era J 990 z okoli 80% gozdnatos~o. Na obeh gorah se na rastišcih divjega petelina v polmeru 500 m od centrov z narašcanj etn deleža prekrivan ja z ohranjeni mi gozdni mi površinami iz obdobja l 784-1787 veca primernost habitn!ov; kar se znacilno odraža v zmanjševanju razdalj med rastišc[ (p<O,OO 1 ): od okrog 1500 m pri O% deležu do 700 m pri 80 % deležu. Na nekdaj bolj gozdnatem Smrekovcu z Mozirskimi planinami so povprecne razdalje med r<lstišci divjega petelina v zdajšnji gozdni krajini znacilno manjše (969 ±272m) kot razdalje med rastišci v gozdovih nil zarašceni Peci ( 1272 ± 292 m). Kljucne besede: divji petelin (Tetrao urQgallus L.), številcna dinamika, razporeditev rastišc, Slovenija, Vzhodne Karavanke, Vzhodne Kamniško-Savinjske Alpe 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Predstavljajo se 50 let pod,jet.ia SEMESADIKE 
Kratek zgodovinski pregled Podje~e je bilo ustanovljeno leta 1948. Glavna na­loga pojetja je bila oskrba slovenskega gozdarstva s sad1karni za pogozdovanje, nabiranje gozdnega semena zase in za potrebe ostalih chevesnic. Sprva je imelo podjetje 40 drevesnic po celi Sloveniji. Zaradi razdrob­ljenosti je postala proizvodnja kmalu neproduktivna, zato so jih zaceli pocasi ukinjati . S povecanjem proiz­vodnih kapacitet na podrocju semenarstva je podjetje kmalu postalo glavni dobavitelj semena za jugoslo­vanske drevesnice, veliko semena in okrasnih storžev paje tudi izvozilo. Prav tako je doloceno kolicino sadik prodalo v druge republike. Osamosvojitev Slovenije je podjetje postavila pred težko preizkušnjo . Izguba jugoslovanskega tržišca je povzrocila zmanjšanje proizvodnje semena iglavcev za 95 %, spremembe v slovenskem gozdarstvu pa zmanj­šanje po teb po sadikah za 70 %. Sledilo je lastninjenje podjetja, hkrari z njim pa problemi vracanja zemljišc na podlagi denacionalizacijskih zahtevkov. 
Podjetje danes Danes je podjetje organizirano kot delniška družba v mešani lastnini. V njem je trenutno zaposlenih 70 delavcev: 4 gozdarski inženirji, 2 gozdarska tehnika, nekaj V11na1jev, ostalo so delavci v drevesnici in upravi. 
Semenarstvo Kot vedno je tudi sedaj naša naloga oskrba slo­venskih gozdnih drevesnic s semenom za kon[inuirano proizvodnjo gozdnih sadik. V sodelovanju z Zavodom za gozdove in Gozdarskim inštitutom organiziramo zbiranje v izlocenih semensk)h sestoj ih. Ker se je struk­tura sadik krepko obrnila v prid lisravcem, zahteva to zbiranje znatno vec dela. Vcasih smo ob dobrem ob­rodu smreke zbrali dovolj tega semena, ki je, shranjeno v hladilnici, zadostovalo za potrebe tudi desetih let. Skladišcenje semena listavcev je zelo problematicno. v hladilnici ga imamo labko naJvec eno leto, semena hrastov in bukve pa še toliko ne, Obrodi so razpršeni tako casovno in lokalno, kar zahteva znatno vec casa za iskanje in tudi obiranje. 





Ni!jvec zllsluži semenarnLJ z izvozom semena na zahod.no tržišce. To je v glavnem seme listavcev, ki je n<HJl~njcno za vzgojo sadik za okras, parke, ozelenje­vanjc avtocest, cepljenje. Proizvodnja semena iglavcev je z;icnkrat postala zanemarljiva, zato tudi sroržev, ki so p1 ihajali iz te proizvodnje in so bili namenjeni za prod:qo kot okras. ni vec. Ker je potreba po teh storžih še ,·edno velika, organiziramo zbiranje odprtih od­padlih ~toržev po tleh. 
D rc,·e'in icarstvo S;~dike proizvajamo v drevesnicah v Mengšu, Ra(J\·anju pri Mariboru, Markovcih pri Ptuju in Tišini [>fi \.·Jurski Soboti. Skupna površina drevesnic je 68 ha. Sadike za pogozdovanje v Sloveniji vzgajamo po poln~bnh, ki jih doloca Zavod za gozdove. Potreba po 
Preds tavljajo se 

veejem številu sadik listavcev je pogojevala uvedbo novejših tehnologij, povecanje zašcite pred živalmi in vecjo nevarnost unicenja pridelka zaradi slane itd. Doloceno število sadik še vedno izvozi mo, v glavnem zopet za okrasne namene. Letno proizvedemo za prodajo okoli 4 milijone sadik. 
Hortikultura 
Proizvodnja in prodaja okrasneg<~ drevja in grmi­cevja, urejanje oko! ice hiš. ozeleojevanje avtocest-vse to so dejavnosti, ki so podjetju pomagale prebroditi [ežke case ie1 še danes predstavljajo pomemben vir prihodka. To vrsto proizvodnje vedno bolj razširjamo, tako da smo danes eden najvecjih ponudnikov okrasnih sadik v S loven ij i. 
Jani Bele, dipl. inž. gozd. 

Najdebelejši domaci kostanj v Sloveniji 
Na pobudo Zavoda za gozdove Slovenije Krajevne enote Radece in predlog Zavoda za naravno in kulturno deJi~cino (ZNKD) iz Celja je Obcinski svet obcine Radece na 35. redni seji 2. lnarca 1998 sprejel Odlok 
o razglasitvi kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti v Obcini Radece ter z njim razglasil za dendrološki spomenik: GAŠPERJEV KOSTANJ na 
Mocilnem. 
V okvini tedna gozdov so gozdarji iz Radec s po­moejo ZNKD iz Celja postavili dve obvesrilni tabli o rej znamenitosti ter v sredo, 27. 5. 1998, pripravili slav­nostno otvoritev obeležja pri kostanju. Zbwlo se je nekaj vec kot sto ljudi. 
Morda bi radi videli najdebelejši domaei kostanj v Sloveniji? 
Pravimo mu Gašperjev kostanj in raste blizu Radec n;; 1v!oci 1 nem, pri Gašpcrjevi domaciji (danes se pišejo K1šek). Iz Radec se popeljemo po dolini Sopote, mimo to\'arne Radece papir in 800 m pred Gostišcem Jež zavijemo levo ter še dva kilometra naprej mimo do­macije Oskarja Jahna dospemo do velicastnega ocaka na nadmorski višini 475 rn. 
Njegova velicina nas bo prevzela. V prsnem pre­mcru je obseg drevesa 1 O, 71 m. Drevo je razvej eno v ~tiri debla z obse gi: 5,67; 4,07, 3,85 in 3,71 m. V višino mel'i 18m. Po pripovedovan ju gospe Kiškove še vedno rodi, ceprav ne kaže ravno najboljšega zdravstvenega st~nja (odmiranje posameznih vej, votla debla). 
ln ce boste obiskali Gašpe1jev kostanj jeseni, se boste lahko najedli pecenega kostanja, odžejaJi z moš-
GozdV 56 (1998) 7-B 
tom Lili domacim sokom ter posladkali s potico. Naro­cite pa lahko rudi narezek iz domacih suhomesnatih dobrot in še kaj. Velja pa se prej napovedati -Gašper Ki šek, Moci Ino 26, tel. 060 l 81 877. Veseli vas bodo. 
Jože Prah 


Trg gozdnih lesnih proizvodov Cent.> nekaterih gozdnih lesnih proinodo\ v Avstriji 
Juh) 111 ., &IDf 11ta IUC)<("~I dopu)CQv Ul dt:b na nJr\-.h u\.u x na podcotju figov" nt li t gmdnsnt1 k-uu._ )QflJrtlCRt• m :i~J•W '·tohli>. ((mw btl<' bul1 1h naan1 st.alr..c Opu ~o..:••• ~ mon•n "~cm bnlctm t • ." .. tq ite,·••• P' .:ako• ah nlRMJA -.e\;a~tnh. ' 1 ~ 1-trr""h "''tlr•~h &cunh ~·mtf'HO\ lnt~n/I"MJe uk·,·n)IJt) l.JrM. ltllnh dol""'~ • no hol.' r.•x 07p<'l 1 • 11 1\11<! 1 IC' ••• h f'<' lO • Of<" l. PI"'. ol• h<l m obl;~ bn lo hko • l l)<'}no 1» pui!OJo,c Lata &o\.sll pr~sza, IJam cent hkwi(l\ •ne ' ""~JI -\\CI'nt•. k., cnl~f'Ll'CI'edo\'•h 11 ktb'lttl Nt~tl'l1U lr.mr~tu,n gM'\tlrd.t ~m.t:e A\S!rqe •,rra'''kn111'mfr•:-nt drr L~aN.hum.duhtlll'n.m(fTI Os:ttnttth'l r.~ ~ra.-. 10 Mjl\'IJIJ<I lntcoo ra "''~amczmh dcfcl•h 7boraln Jih na "" oru dddaoh kmCirlikO ro:rAA"toh lbo>on ' •• l•h potem p\\rt~I~Jn nt Duna1 t ·ct~c na -'chln1 hi\ Ol :mhtvtC'tcJ qa 01110\1 ~dlogJ prcm\J\1hh" ro-.ra..b po\(!oln1Lcw tcrrrcd3ot.a\1Ukov l e~ nr 1n tclulnzm: tnJu"lf1JC' NC'po,rcdn.a rs•m<::I'JI'., cen pournczn•h \1111•'"'T•10\o P'' "~ '" ... 4.\SIIIJI_j(' tartu.h ll'l.:hC:nlh suandanlo\ fi autt.tnc Inu< )U&tur~nle nttJrl)C~tnil v \IL'Cll r~e . .dW\.Ir;am ~.ene nck<~~~lcnh ~rtut~tltv,·loct ii U !)o \lclc l ;.~ lt p.....,, tuttl'\41 t'' pc:ecb.ta\1:;, cene 1a manJ :k kult-!mf '\O:fl.n'll!ttlov, rnC"dttm "\) pr~U"-'IJJ J, "Ir:' 1r1lt1 · .. •1 1• •1 ;.enoJ "'ct,,t. \.:.l•hn. Ka.l~na Je: meJa med vec jo ~n r-nan1so ~ ohe.•llO. n1~1ll ~la iz.\·edetr. \ PI Olt"llh. ~" 1c \ pn:w.kJut~.• prr.d,_la'IJtna ena sama : l!na.le-til .".dJI .. \ o u manJk .. ulludt u "«JC k~i~int ~llfl(llt~\' 

()pOn~ \"w~ ""''" A!'!)•".', n1rl).u till!lthtl!•~ ll ._-,..,, ,. ir vkl.uh•}e)<J p-otrnrln1o\norl 
• t t""" n•:•ttJhh \ith!..ft VlfllfndUI\\ ... .:en..: \'e\Jch kcht1n IOHtn<"W" 

\" te•n tne:S«non potOC•lu .10 rrcdst.zs.\·)jcnc ::ene za smreko,·•na in tclo•·'•HJ le p11 ~tc.katc,,l, dctclaJ, ;o 
obtn·l,clh: 1lldf cene u Mod0\1no bor11n m ace~ma. C:n 7ll. son1mc:nlr l•)t.I\"'Cc" p1 StJiol•w. P~•J,obl'(ll<" tC: Il J\< prtdsu.vlJtio lol..:tiPt ttklpdl Kut pnrnc:r obHSU!Ij3 l;l~ITn&.o .. ~ot6o'• p•c":.~aviJa lr. ''a ~1 11 o l.n·.:-~cll llJD ,,_. I\'WljSkan Su,c·n~nn Cene .o ubthlj< n~ v efliOpl~U Kll'tlljl~·O ,otfbr~~t li)UHIIC'C' dt:tclc ~~a tcr~\e ( Liod"'liUthlnl~e~ M•'letlv~1'1 U1-.dt--h•lu~' ffi1 La1lll uf'd Fonl"-lnC<t'tJH S•C'ret t1lffk.) V Ct~-top i 'i u ~ OOJ•\ IJt'1U mft't"\•1t .... . . 1:-ttt\ 1< jtbiJC {(N poumeznlh \()' ~ntl'ntfU•'I. Ir~ rrmef l'ui.:C')\'1 hl•)di/J 1rA~O. kldid "· .2()0 ltOO Al S. on • .....-«t. ools•ltl.llesa B· ~'0. 'Sli AJ<;." ., P~lcg _,.,..~ •• ko vvbujt IU(Ii <eno les•'th stt•rKt .. turu prnunm n'.ktP rO(: Iti ~it-""t\. TN~otf "'ln d.11.KC\ 4f\ prmomt~ 1 m' hl()dO\-Int: 
2.\ rrm 1(Vllh uLanU"\1.~ redru; rA>(a\lj(n nKh ltrt~r.:~ ~~~ t1tmet -u lrJU 
rti l""tC'nlu lnJdnlh kuula )OnlmcfltO\ na 1\'\tf J~Cm ~l.l~cm X 11\1111\1 Li.)'lntl1 tdJU)UtCI'U \' lflo4Cn:~ (kupnot11,l1 pran)oma \I){M)iObtto C'nrp ttan.a lil OCCT•It''a"l~ '" hJO"Wn1t' Modovuw T• pu1c-r J,TQC.l.1t 1~ l fll CI01!1 1UdiiiJ'mCIC U 1IJU ta 1\ et'Jjt futnlkOlD. kd&!IC niiPtlClefTKlL' c!l"\ t•1nud.Jpu pcn,aOtc.nllh WI111Tlt1.f.O\' Zu >V<>I< delo .lul>1 pl••u od lhl:\ok• iOW. Tako zJnacvoroJC lulllr~c' OIOO•ol-o. d• 'lod> OVIlJ~' l!>ltlokr >~UJl"J punudllCJ \'CCIC kvl1tmc 'W1li1Ut"111~\ 10 S lem J.:·S.:!c:jv Y l ~jl.) \,(I'CJ 1n "~'/0 \ 0tt\:Ut(Ol1101 Ila IIIU ft02d'lth lesmb )orr•uk(t'''v 



Po konkurencnih cenah ln ugodnih placilnih pogojih vam nudimo: Sema gotdneg• drevja rn grmovJa 
41' w 

O~ rasrw~ storže 
«' ~ 

Okrasne .adlko 


~Fs~~' 

Sadike z.a pogozdovanJe 
"J'~n.e~a&l•~ d. d. 

~ .... ~.--c:.-... '"~V'Iio' ..... ,...". Jl'"t11t. ,., ... ,., u, .... 
1 rn I.!F.NG~ 

Tra)nlce 
Sadnodr...,Jo 
Mo~. lel 1161 7Jl313 1\.olh<tn)l pn \llfiil<>ra. 1<1 Ul Lu· •162 JO() 331 Vnnlee \larl<ovcl pn l'tuju. u.l 1162 7116 1~1 
Humut: l o ta 
Tl'lln•"" \t unl!t 5obat~ trl 11 l.u •)69 46:!03 

'l•fflujH".,-. ~11 UlrJtlt'W': l t~ltf' lliUI\J,. 11'1 ht ~II C' '.'llfi\Of' 
tfPR' .. ~~ !'oil ·,-y; l~l 

l.u .OIO I •Ji 1.\~ r' •... 
., •• 

Gozdarollt ... tni~ , LETNIK .M • LETO ltH· $1'f\i!LKA 1·1 -_.., \101. ..... u. YUJt ·-. NUIIUiEJt ,., 
Ollwftf.-. , ~l'ldw/ 
NimM..,.."....---I,'Iup eu bl,..-" 
--­
u..drt~W_/ 

___ ,..." ___ r-_ 
p«<(<ll ---... ~------­
.,.., .. ....,..._ ..... ..... ·-­
....... __ .__ 


_...,. 
--~-­
-~ 
l ....._Ot , l..tf;:IIOo 
-c­
~Cibd ,...,..".,.o >• 
s 


-•·0..0.0-·­
~ln-1-­

lGO-.._-....,., raoo~•~ E·.._. ~.,...,.... CFr; "9""NIM ~r-IC.. OO< :.0 101~1 
"""~~0.~ 
t.rdtMw• ~ 0..:, 18ft OC 
Tlt_,.. __ .,.doo. 
P-.o.,_,...,_ ,I02~ 

L--10-1 10-p«yw< Powm•~•~• eoo SI' u..,. • dl• .,.,... ~&ODO sn.udi!M .. ,.._ .. 2m Sil ~ ~ ... .,..,._ roo 0(11 lldoro ,,..,.,.. pod0<11/ s.n t.16y 
-·-~-II>RS.•--.. --~-IIf> 
1\.i otncwlm..;. Mll"lltntw ukLinurORS k .C1s-t21v.»&dl't01 04 1 1M~ tf!'18 
1--mod~u ........ -~-.. --Oj 
tl'lltl~tl 1MIO 33/00,9011 .~. 33191 1 

Gotdril \lfi~,. Monran" ~~ bblky •*• W. ' Nut1rftd llorrl r. I{)UI'fl., ,,. Ol:)n'Citls.d "'"" ··~ ~N.Jtl(. .,., CA8 ..... 1r0a. "!Raal .AMIS.~ """"'.3 ... ~001<'"""""~~""br.U.O __ .... "'odnilkogo0d0ota.l~•-6y-do"'"'*""""'Y-.. 
poiX;y ol ... fXi>/l>htt-... -_." 

~ ,oz.d'/ 56 p9li6J 1·a 
·­
"-11"-,. ...... '"'j 
1 .... lttl 

s,o.J.a;< \td:'c \bi.('H.C.IIl'-:t-.CtJ ~(')IV-' • 
""'' ""'· 191ft a;, wn. •• h1.)1 bo!niiJC-Joe .. ao... 411'\ K:o;,c !-pi .. J """ 
" JJI.:~. · w ... u .. .... .Je " .a..a..t"p «Ud 
ro-."T'Mbn IW$ 

je nnogljlvo terensko volilo s 3 ali S vrati (s petimi alf sedmimi sedeži) in turbodiesel intercooler motorjem prostornine l476 ccm s 100 KM in 252 Nm pri 1150 o br Jmin. Opremljen je lahko z ABS, klimatsko napravo, z:racno vreto, merilci temperature, nadmorske višine in nagiba volila, delno zaporo diferenclala, avtomatsko pesto, servo volanom, aluminijastimi platišci, pnevmatikami 235/75 R 15, centralnim mklepanjem, elekbicnlm pomikom stekel in zunanJih ogledal, radlo-kaseto­funom, digitalno uro, toniranimi stekli in zadnjim brisalc&m. 
Dobite p že za 3.619.000 SIT 


rROFESIONALNA MOTORNA ~AGA MORA ZAGOTOVITI: 
, varno delo i nizke obremenitve s hrupom in tresen jem , ergonomsko obliko in nizko težo 
, mocan motor 
. ekonomicnost . majhne prekinitve med delom dahko zaganjanje 
prijaznost do okolja 
kskluzivni uvoznik za program 
STIHL® 
in VIKING NI MERCE, 
d. o. o., Ljubljana, Celovška 14 7, 
tel.: 061/555 458, ax: 061/159 50 85 
n 27 pogodbenih trg0veev n 20 pogodbenih servis0v 
D-71336 WEIBLINGEN 
MOTORNA ŽAGA "l 046 DOSEGA VISOK NIVO VSEH TEH ZAHTEV: 

• 
avtomatska zavora H. Quickstop zagotavlja aktivno varnostno opremo 


• protivibracijski sistem s štirimi obmocji dušenja ~ ter ucinkovit izpušni duši~?7.iiiii~~­postavljata visoke standarde ergonomskih zahtev 
• teža ergonomsko oblikovane znaša le 6,5 kg 
• 
delovna prostornina valja je 76,5 cm3, moc znaša 4,1 kW 

• 
nov sistem mazanja '/ L. Ematic zagotavlja optimalno mazanje in do 50% prihranka olja za mazanje verige, ki jo je mogoce napenjati s strani 

H. 
' kompenzator podaljšuje inter­vale cišcenja zracnega filtra 

• 
dekompresijski ventil in HL Etasto -START zmanjšujeta napor pri zaga­njanju motorne žage (nižja krivulja) 

• 
model ST/ 'L 046 C je opremljen tudi s katalizatorjem izpušnih plinov 



SOŠKO GOZDNO GOSPODARSTVO TOLMIN d. d. 
B.runov drevored 13, 5220 Tolmm tel. 386 65 J 8 1J 300 faks 386 65 81 820 


Z 51. LETNIMI IZKUŠNJAMI 
• 
OPRAVLJA-MO SECNJO IN SPRAVILO LES_A­SPECIALIZTRANI SMO ZAžfCNTCARSKO SPRAViLO TUDl NA NAiBOU ZAHTEVNlH TERENIH, 

• 
IZVAJAMO NEGOVALNA IN VARSTVENA DELA GOZDOV, 

• 
PROJEKTIRAMO, GRADIMO IN VZJ)RžUJEMO GOWNE CESTE IN VLAKE TER OPRAVUAMO MINERSKA IN DRIJGA ZEMELJSKA DELA, 

• 
NIJDIMO SERVISNE STORJ'T'\TE ZA GOZDARSKE, KMETIJSKE lN GRADBENE STROJE, 

• 
ODKUPUJEMO LES NA PAN JU IN NA KAMIONSKI CEST'!, 

• 
PRODAJAMO GOZDNE LESNE SORTTMENTE RAZN!fl DREVESNIH VRST INKAKO'VOSTI TER DRUGE GOZDNE PROIZVQDE, 


-• OMOGOCAM6, DA TUDI Vt DOBITE REVUO CENEJE.