OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA Komite za družbeno planirnnje in gospodarstvo
Datum: 16/6-1987
KOMENTAR K DOSEŽENIM GOSPODARSKIM REZULTATOM
Značilnosti poslovanja in doseženi rezultati postajajo s prehodom v zaključek polletja bolj jasne. Za pretežni del gospodarstva -razcn za ekstrcmno sezonske organizacije — je na osnovi zasledova-nja uspešnosti organizacij združenega dela in poznavanja sprejetih ekonomskih ukrepov že mogoče oceniti dosežke. Ocene so obliko-vane s komentarjem razlogov za ugotovljena (ne) ugodna gibanja in navajanjem morebitnih načinov za doseganje boljših učinkov.
1. MEDNARODNA MENJAVA
Zaradi osnovne usmeritve v izvozno ekspanzijo, kot je bila na vseh nivojih zastavljena za leto 1987, izpostavljamo najprej to področje.
Osnovna značilnost ekonomskih odnosov s tujino v letu 1987, ki se prenaša iz lanskega leta, je negativno gibanje na področju blagovne menjave, predvsem na konvertibilnem področju.
Zaskrbljujoče in kritično je stanje pri plačilih uvoza. Prioritetno je poravnavanje obveznosti za uvoz še iz lanskega leta ter tekočih fiksnih in garantiranih obveznosti. Poslovne banke ob nezadost-nem deviznera prilivu niso zmožne izdajati novih potrdil o zagotov-ljenih devizah organizacijam združenega dela ob uvozu. Zaradi tega organizacije združenega dela ne morejo uvažati nujnih repro-dukcijskih surovin in materialov, tako da v nekaterih organizacijah združenega dela že omejujejo izvozno proizvodnjo.
Tudi dohodkovna motiviranost organizacij združenega dela za izvoz je še vedno premajhna, predvsem zaradi neugodnega raz-merja med domačimi in izvoznimi cenami. Dodatno dohodkovno nezainteresiranost za konvertibilni izvoz na dolarsko področje povzroča upadanje vrednosti dolarja v primerjavi z drugimi kon-vertibilnimi valutami.
Organizacije združenega dela, katerih usmeritev v izvoz pred-stavlja eksistenčno potrebo oziroma njihova proizvodnja presega povpraševanje domačega trga, bodo še naprej vztrajale na tujih trgih, kljub trenutno nemogočim pogojem. Nasprotno pa se orga-nizacijc združcncga dela, ki niso odvisne od izvoza, zaradi ugod-nejših pogojev prodaje na domačera trgu, že odločajo za opustitev zvozne proizvodnje oziroma za preusmeritev prodaje. Potrebno bi bilo prilagoditi tečajno politiko in s tem povečati dohodkovno motiviranost orgnnizacij združenega dela za izvoz.
Veliki zastoji se pojavljajo pri izplačevanju izvoznih stimulacij, ki v povprečju predstavljajo kar 20% dinarske protivrednosti realiziranega priliva od izvoza. V lanskem zadnjem četrtletju so izvozniki dobili menice, ki so bile vnovčljive šele 31. marca letos. V letošnjem letu jc bilo izplačano ca 25% predloženih naiogov, za ostalo pa so organizacije zdraženega dela dobile menice z zapad-lostjo šele koncem junija. Posledica tega je, da inflacija več kot prepolovi obseg dobljcnih sredstev. Izvozniki so zato za tekoče poslovanje prisiljcni najemati draga kratkoročna posojila za obratna sredstva, kar zmanjšuje njihov dohodek.
Ostala ključna vprašanja in nedorečenosti na področju ekonom-skih odnosov s tujino, ki organizacijam združenega dela povzro-čajo ncpremostljive piobleme pa so:
-  še vedno niso dokončno določene uvozne možnosti (DPRP) za organizacije združcnega dela v letu 1987 (Po obvestilu NBJ poslovnim bankam lahko aktivci v prvem kvartalu koristijo 100%, pasivei pa 80% enakega obdobja lani),
-  kljub v februarju dopolnjenim predpisom o DPRP, še vedno ni ustrezno rešeno vprašanje statusa izvoznikov (aktivci, pasivci). Pri določitvi statusa organizacij združenega dela je bila upoštevana celotna vrednost uvoza opreme na kredit, čeprav je odplačevanje razporejeno na več let, kar povzroča organizacijam združenega dela izrednc težavc pri oskrbi za tekočo proizvodnjo za Lzvoz (dejansko gre za aktivne izvoznike).
Ob vsem tem, da moramo izpostaviti tudi zunanje vplive na zaostreno mcdnarodno menjavo kot so protekcionizmi raznih vrst, zaščitne carine in raznc omejitve ter kvote, ki jih uvajajo države uvoznice za naše blago.
Za izboljšanje stanja na področju ekonomskih odnosov s tujino je poleg realnejše tečajne politike potrebno spremeniti sedanji devizni sistem in sicer uvozne pravice dosledno pogojevati z izvozno uspešnostjo.
16
Poslovne banke je potrebno zadolžiti za sprotno poročanje o možnosti plačevanja v tujino, za vzpostavitev evidence o gibanju prilivov in odlivov po organizacijah združenega dela in za pripravo načina poiavnavanja obveznosti iz neplačanega uvoza v preteklem letu ter izdajanje potrdi) za nove uvozne posle.
Potrebno je zagotoviti ustrezen informacijski sistem, saj že od začetka leta 1986 ne razpolagamo s podatki o deviznih prilivih in odlivih. V letošnjem letu pa so netočni tudi podatki po izvoznih carinskih deklaracijah, saj NBJ v podatkih za občino Ljubljana-Šiška za mesec januar ni zajela več kot 30% realiziranega izvoza blaga.
Sišensko gospodarstvo je v prvih štirih letošnjih mesecih izvozilo blaga v vrednosti 20.926 mio din in je v primerjavi z istim lanskim obdobjem izvoz manjši za 28%, oziroma je realiziralo 17% planira-nega izvoza za leto 1987.
Blagovni izvoz na konvertibilno področje je znašal 13.481 mio din in je v isti primerjavi manjši za 28%, oziroma je realizirano 17% plana. Delež konvertibilnega izvoza v skupnem izvozu pred-stavlja 64%, kar je isto kot lani v istem času. Skupni blagovni izvoz je bil manjši za 33%, oziroma je bilo doseženo 19% planiranega uvoza za leto 1987. Iz konvertibilnega področja so organizacije združenega dela uvozile blaga v vrednosti 13.712 min din, kar je 31 % manj kot v istem lanskem obdobju. Plan uvoza za leto 1987 je bil realiziran z 18%.
Na tako veliko zmanjšanje konvertibilnega izvoza so najbolj vplivale velike izvoznice, kot so delovne organizacije Litostroj, Iskra Center za elektrooptiko, Iskra Avtomatika, Lek in Aero TOZD Tovarna celuloze, ki so v letošnjih treh mesecih dosegle na konvertibilnera področju le 23% od 75% lanskoletnega izvoza v prvih treh mesecih. V primeru, da bi te organizacije združenega dela dosegle lanskoletni nivo konvertibilnega izvoza bi bil občinski izvoz na konvertibilno področje manjši le za 4,1%, tako pa je bil raanjši kar za 33%.'
Za več kot 25% pa je zmanjšalo konvertibilni izvoz še deset organizacij združenega dela: Unitas, Agrostroj, Color, Union, Tiskarna Slovenija, Iskra Avtoelektrika TOZD Tovarna žarnic, Fructal TOZD Alko, IMP DO IKO, Rašica, Tuba in posamezne TOZD v DO Tekstil.
Pet največjih izvoznikov na konvertibilno področje in realizacija plana v prvem trimesečju 1987
$ 1 = 451,60 vOOO $
OZD
Plan   Realizacija% izpolnitve 1987 I—III. 1987           plana
1.   SLOVIN SLOVENIJAVINO 16.097
2.   DONIT                                18.500
3.   LEK                                     28.526
4.   ISKRA-Videomatika             19.500
5. TZLITOSTROJ
28.059
2. PROIZVODNJA V INDUSTRHI
Dinamika industrijske proizvodnje v Šiški je v prvih štirih mesecih prešibka, da bi zagotavljala uresničevanje začrtanih resolucijskih predvidevanj o 4,5%-ni rasti industrijske proizvodnje. Podatki o obsegu industrijske proizvodnje kažejo, da je bila vse štiri mesece letos pod lanskoletnim nivojem. Pregled po posameznih mesecih kaže, da je bila v januarju za 21,9% manjša, v dveh mesecih za 23,9%, v treh mesecih za 11,3% ter v štirih mesecih za 13,3% manjša. Spodbudnejši so bili le podatki v mesecu marcu, ko je bila industrijska proizvodnja za 3,7% nad lanskoletnim povprečjem. Podrobnejši pregled indeksov ravni po pomembnejših panogah šišenske industrije kaže, da v štirih mesecih letos kar osem panog ni doseglo lanskoletne proizvodnje v istem obdobju. Pozitivno rast so dosegli le v proizvodnji električnih strojev in aparatov (indeks 119,1), v predelavi kemičnih izdelkov (indeks 140,7) in v proizvod-nji končnih lesenih izdelkov (indeks 104,1).
V proizvodnji bazičnih kemičnih izdelkov ni zmanjšan količinski obseg proizvodnje, temveč je potrebno uskladiti bazne podatke. Na zmanjšanje za 25,7% v proizvodnji in predelavi papirja je vplivala zraanjšana proizvodnja v Aero TOZD Tovarna celuloze zaradi rekonstrukcije in je proizvodnja od januarja v preizkusni fazi, ki bo trajala do konca junija in predvidevajo, da bodo takrat že dosegli planirano proizvodnjo. V Donitu - TOZD Laminati so proizvodnjo usmerili v bolj kvalitetne laminate, katerih je količina manjša, vendar z njimi ustvarjajo večji dohodek. Vzroki za zmanjšanje proizvodnje v tekstilni industriji: - Tekstil TOZD Tkalnica Vižmarje: preusmeritev velikoserij-
ske proizvodnje v maloserijsko proizvodnjo s širšim asortimanom in boljšo kvaliteto; v lanskih prvih treh mesecih so imeli zelo veliko proizvodnjo, saj so delali še ob sobotah zaradi naročil za izvoz, letos pa imajo ta naročila v drugem polletju, razen tega imajo kritično stanje z repromaterialom iz uvoza, saj še lanski uvoz ni plačan.
-  Tudi Dekorativna je spremenila proizvodni asortiman in so imeli kritično stanje z repromaterialom, do polletja se bo izboljšalo in načrtujejo rast proizvodnje za 5%.
-  Rašica:
Zaradi vedno večje zahtevnosti njihovih izdelkov se zmanjšuje količina proizvodov, kajti po metodologiji morajo evidentirati proizvodnjo v tonah in komadih. Ker jim količinski podatki ne . ustrezajo, so se opredelili za spremljanje proizvodnje po vloženem delu, ki je izraženo v izdelavnih točkah, izračunanih iz delovnih normativov (količinski podatki: tone padec za 8%, komadi padec za 3%, izdelavne točke rast za 1%).
Obseg kooperacije (izdelki, ki jih iz njihovega materiala izdelajo kooperanti) je zelo skromen, zaradi težav pri nabavi materiala, vendar predvidevajo, da bo obseg kooperacije do konca leta enak lanskoletnemu.
Največji padec proizvodnje v letošnjih štirih mesecih pa je bil v panogi proizvodnje pijač. V navedeni panogi so Pivovarna Union, Slovin - Slovenijavino in Fructal TOŽD Alko.
-  V Pivovarni Union zagotavljajo, da niso zmanjšali proizvod-nje temvcč, da so jo povečali za 12%. Podatki Zavoda SRS za statistiko pa kažejo polovično znižanje proizvodnje.
-  V Slovinu-Slovenijavinu in Fructalu - TOZD Alko proizvod-njo prilagajajo prodaji. Zaradi padca kupne moči prebivalstva, je poraba pijač manjša. V Slovenijavinu so imeli težave z repromate-rialom iz uvoza, Alko pa še pesti konkurenca drugih organizacij združenega dela s cenejšimi žganimi pijačami zaradi nižjih promet-nih davkpv v drugih republikah.
Poglavitne razloge, da so letošnji rezultati o industrijski proiz-vodnji v Šiški v prvih štirih letošnjih mesecih najskromnejši v nekaj zadnjih letih, je potrebno iskati v več faktorjih in te predvsem: zmanjšanje možnosti uvoza reprodukcijskih materialov in investi-cijske opreme, ožanje domačega povpraševanja in potrošnje, pro-blemi likvidnosti v gospodarstvu in administrativno blokiranje gibanj cen. Na takšno gibanje so vplivali tudi nove baze in novi ponderji za izračunavanje rasti.
Metodologija spremljanja industrijske proizvodnje prdvideva vsake tri leta dopolnjevanje nomenklature industrijskih proizvo-dov. Ta postopek je bil na zveznem nivoju izveden tudi v letu 1986, tako da so s 1. 1. 1987 poročevalske enote s področja industrije začele prikazovati proizvodnjo po dopolnjeni nomenklaturi. Vsa-kokratni ponovni preglcd nomenklature privede veliko poročeval-skih enot do tega, da pravilneje uvrstijo svojo proizvodnjo. S tem pa pri obdelavi podatkov na Zavodu SRS za statistiko izgubijo primerljivost s prejšnjim podatki. Zato je bilo potrebno letos precej kontrole pri ureditvi podatkov, kar je povzročilo, da je obdelava po občinah kasnila. S spremembo nomenklature proizvo-dov pa se je spremenila tudi struktura proizvodnje lndustrijskih panog, kajti na izračun industrijske proizvodnje ne vpliva samo količina proizvodov, temveč tudi ponder (delež posameznega pro-izvoda v družbenem proizvodu). Zaradi tega je industrijska proiz-vodnja prvega trimesečja lanskega leta občine šiška povečana za 10 indeksnih točk, oziroma je proizvodnja letošnjega trimesečja manjša za 3,2%. Med panogami pa je še večja razlika, zlasti tam, kjer je baza še bolj povečana ali zmanjšana. Zato bo potrebno z Zavodom SRS za štatistiko še dodatno usklajevanje, razen tega pa smo pri dodatnem raziskovanju zaradi velikega znižanja industrij-ske proizvodnje pri ločenih organizacijah združenega dela ugoto-vili, da zelo netočno izpolnjujejo obrazec IND. 1 - Mesečno poročilo industrije, ki je osnova za izračun industrijske proizvodnje in da tudi nekatere niso zajele celotne proizvodnje, proizvedene v prvem trimcsečju letos. Šele po uskladitvi vseh navedenih pomanjkljivosti se bo vedelo kakšna je dejanska letošnja industrij-ska proizvodnja (predvidoma že meseca maja).
3. OBRAČUNSKI SISTEM
Ukrepi zvezne skupščine na področju spreminjanja veljavnega obračunskcga sistcma in uveljavitev začasne prepovedi razpolaga-nja z delom družbenih srcdstev za osebne dohodke, skupno porabo delavcev tcr za negospodarske in neproizvodne investicije, ki so bili sprejeti na prehodu iz leta 1986 v leto 1987, so napovedali korenite spremembe v pogojih gospodarjenja, ki jim bo gospodar-stvo izpostavljeno v nadaljevanju leta, še zlasti pa v njegovi drugi polovici. Novi obračunski sistem določa bistvene spremembe na področju
ugotavljanja celotnega prihodka in dohodka ter spremembe na področju delitve dohodka. Spremembe na področju ugotavljanja celotnega prihodka in dohodka vplivajo predvsem na zmanjšanje dohodka zaradi realnejšega vrednotenja stroškov in določajo izlo-čanje revalorizacijskih obresti iz celotnega prihodka oziroma stro-škov.
Spremembe, ki zadevajo področja delitve (pričele naj bi veljati šele s 1.7.1987) pa zadevajo predvsem davčni sistem, oblikovanje sredstev za osebne dohodke, področje skupne porabe, stanovanj-sko gradnjo, financiranje ter infrastrukturo.
V prvem trimesečju 1987 so gospodarske organizacije združe-nega dela v skladu z novim zakonom o celotnem prihodku in dohodku ugotovile 236.009 mio din celotnega prihodka, ki se je (po metodologiji Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije) povečal za 91%. Največji vpliv na rast celolnega prihodka so imeli prihodki od obresti.
V celotnem prihodku so izkazane le plačane obresti nad stopnjo rasti cen industrijskih proizvajalcev. Tako so v prihodkih od obre-sti letošnjega prvega trimesečja prevladovaie v gospodarstvu poleg že omenjene možnosti, plačane obresti nad letno stopnjo rasti 60%, pod stopnjo rasti 60% pa so tvorile revalorizacijske pri-hodke.
V obdobju januar-marec 1987 so šišenske organizacije obraču-nale 184.565 mio din porabljenih sredstev (IND 185). Največja novost, ki jo je novi zakon o celotnem prihodku in dohodku vnesel med materialne stroške je revalorizacija porabljenih zalog. Tudi plačila bančnih storitev in storitev plačilnega prometa sodijo med materialne stroške in ne več med druge poslovne stroške. Organi-zacije morajo po novem zakonu obračunati materialne stroške, ki so odvisni od obsega proizvodnje, v sorazmernem delu v breme zalog nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov, za tiste, ki pa so neodvisni od obsega proizvodnje, pa to ni obvezno.
Novi zakon je prinesel še eno dodatno obremenitev in sicer revalorizacijo obračunane amortizacije. Strošek amortizacije se lahko obračuna v breme zalog nedokončane proizvodnje in goto-vih proizvodov.
Drugi poslovni stroški so v tem obdobju dosegli le 26% stopnjo rasti, čeprav novi zakon določa dodatne obremenitve in sicer: revalorizacijo realiziranih proizvodov in storitev, revalorizacijo trajnih virov poslovnih sredstev in revalorizacijske odhodke, ki niso nadomeščeni z revalorizacijskimi prihodki.
Novi zakon je tako vplival tudi na tiste organizacije združenega dela, ki so že v prejšnjih obračunskih obdobjih imele težave v poslovanju. Če so v prejšnjih obdobjih poslovale s pozitivno ničlo, jim novi zakon o celotnem prihodku in dohodku to ne omogoča več, vendar pa vse gospodarske organizacije niso dosledno izvajale novega zakona, saj je le nekaj organizacij združenega dela dosledno revaloriziralo tudi trajne vire poslovnih sredstev oziroma dodatno obremenilo celotni prihodek obravnavanega obdobja.
Služba družbenega knjigovodstva ocenjuje, da so organizacije združenega dela izkazale revalorizacijske prihodke za toliko višje od revalorizacijskih odhodkov, da so lahko s pozitivno razliko pokrile obvezno revalorizacijo trajnih virov poslovnih sredstev. S tem so se izognile zvišanju porabljenih sredstev in znižanju do-hodka.
Ta vpliv je velik predvsem v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z velikim obsegom lastnih sredstev.
Organizacije so v prvih treh letošnjih mesecih ustvarile 52.141 mio din dohodka. Ustvarjeni dohodek je rezultat nastalih spre-memb v celotnem prihodku in porabljenih sredstvih. Primerljivi dohodek lanskega prvega trimesečja je izračunan kot razlika med primerljivim celotnim prihodkom povečanim za znesek izgube na substanci in primerljivimi porabljenimi sredstvi. Korigirana rast dohodka je tako znašala 114% (IND 214%).
4. INVESTICUE
Že nekaj časa se na območju občine Ljubljana-Šiška največ vlaga v področje industrije. Za industrijske potrebe je bilo v gradnji 51 objektov, od tega se je 46 objektov v skupni predračunski vredno-sti 38 mia din pričelo graditi pred letom 1986, ostalih 5 objektov v skupni predračunski vrednosti 14 mia din pa v letošnjem prvem trimesečju. Največje industrijske investicije, ki so imele pričetek gradnje:
a) pred letom 1986
- razširitev proizvodnje energetske opreme v vrednosti 7.498.308 tisoč din, financirana pretežno z lastnimi sredstvi 46%, krediti 31%, združenimi sredstvi 23,3%, s 62% izvršitvijo del. Glede na konec leta 1986 investitor ZPS DO TZ Litostroj TOZD Proizvodnja obdelovancev obdelava ni povečal predračunske vred-nosti,
17
-  razširitev in modernizarijaproizvodnje avtomatike s predra-čunsko vrednostjo 5.324.701 tisoč din, Gnancirana pretežno s krediti  45,3%,  združenimi  sredstvi  31,5%,  lastnimi  sredstvi 22,0%, s 34% izvršitvijo del in z dokončanjem letos, investitorja IMP DO IKO TOZD Trata-Avtomatika,
-  rekonstrukcija PS 1 v vrednosti 5.283.182 tisoč din, financi-rana pretežno s krediti 58,9%, lastnimi sredstvi 22,7%, in združe-nimi sredstvi 9,6%, s 57% izvršitvijo del glede na konec leta 1986 investitorja Aero Celje TOZD Tovarna celuloze in papirja Med-vode, ki naj bi jo dokončal še letos,
-  rekonstrukcija  in  modernizacija  varilnice  s  predračunsko vrednostjo 2.986.187 tisoč din, financirana z lastnimi sredstvi 55,0%, krediti 33,5%, združenimi sredstvi 11,7%, z 52% izvrši-tvijo del investitorja Pivovarna Union TOZD Proizvodnja piva in slada, ki jo bo končal v letu 1987,
-  izgradnja proizvodnje hale za končno obdelavo vozil v vred-nosti 1.213.605 tisočdin, financiranaleskrediti 51,4% inlastnimi sredstvi 48,6%, s 75% izvršitvijo del, tao kot konec leta 1986 investitorja Avtomontaža TOZD Tovarna vozil. Investicija naj bi bila dokončana letos,
-  izgradnja II. faze Mikroelektronike v vrednosti 1.133.353 tisoč din je imela 100% izvršena dela. Financirana je bila s krediti 63%, združenimi sred&tvi 24% in lastnimi sredstvi 13%.
b) v prvem trimesečju leta 1987
-  razvojno proizvodni center Stegne s predračunsko vrednostjo 14.053.015 tisoč din, financiran pretežno s krediti 42,2%, lastnimi sredstvi 38,5% in združenimi sredstvi 19,2%. Investitor ISKRA DO ISKRA DELTA je imel izvršenih 41% vseh del, dokončal pa naj bi jo še v tem letu.
V področju proraeta in zvez je bilo konec marca 1987 tao kot konec leta 1986 v gradnji 7 objektov v skupni predračunski vredno-sti 1.449.151 tisočdin, Konecmarca 1987 je bila 85% izvršitev del, konec leta 1986 pa 66%.
Za potrebe trgovine je bilo konec marca 1987 tako kot konec leta 1986 v gradnji 8 objektov v skupni predračunski vrednosti 1.344.114 tisoč din. Glede na konec leta 1986 je imel za 52.000 tisoč din višjo predračunsko vrednost le investicijski objekt skla-diščna hala investitorja Metalka Ljubljana TOZD Skladišča.
Omenirao iz gospodarstva še področje stanovanjsko komunalne dejavnosti s 40 objekti. Od tega se je 36 objektov v skupni predračunski vrednosti 1.216.747 tisoč din pričelo graditi pred letom 1986,4 objekti v skupni predračunski vrednosti 370.709 tisoč din pa v prvem letošnjem trimesečju. Na področju stanovanjsko komunalnih dejavnosti prvladujejo objekti manjših predračunskih vrednosti.
Konec marca 1987 je bilo tako kot konec Ieta 1986 v gradnji 13 negospodarskih objektov v skupni predračunski vrednosti 2.281.287 tisoč din. Za potrebe izobraževanja in kulture je bilo v gradnji največ ali 8 objektov v skupni predračunski vrednosti 1.499.441 tisoč din in s 93% izvršitvijo del. Največja negospodar-ska investicija je bila izgradnja kuhinje z jedilnico v vrednosti 720.306 tisoč din, financirana pretežno z združenimi sredstvi 66%, s 99% izvršitvijo del investitorja ŽG Železniški srednješolski cen-ter TOZD Železniška srednja šola.
Tudi v letu 1987 je z zveznim zakonom uveljavljena začasna prepoved uporabe družbenih sredstev za financiranje negospodar-skih in neproizvodnih investicij (Ur. list SRS št. 12/87). Novi interventni zakon je razveljavil starega. Za razliko od starega omejuje vlaganja v negospodarsko in neproizvodno opremo in poleg tega, da pooblašča republiko tudi sam predpisuje neproiz-vodne in negospodarske dejavnosti, v katere se lahko vlaga ter pogoje, ki jih mora za to izpolniti posamezen uporabnik. Repu-blika Slovenija je že lani sprejela zakon o pogojih za izplačila za določene negospodarske in neproizvodne investicije v letih 1986 in 1987 (Ur. list SRS, št. 27/86) ter ga letos tudi dopolnila in spreme-nila (Ur. list SRS, št. 182/87). Te spremembe in dopolnitve samo določajo, da je treba pri vlaganjih v negospodarske in neproiz-vodne v letu 1987 ravnati po zvezenem zakonu.
Predsednik komiteja Sašo Sedraak
OSNUTEK
Na podlagi 136. in 161. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, štev. 1/80. 33/80, 2/81), odloka o pripravi in sprejemu sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990 (Ur. list SRS štev. . . .) in 82. člena Statuta občine Ljubljana-Šiška (Ur. list SRS, štev. 13/86) je skupščina občine Ljubljana-Šiška na . . . . seji zbora združenega dela, . . . seji zbora krajevnih skupnosti ih . . . . seji družbenopolitičnega zbora, dne .... sprejela