Poitnim violam v gotovini LJUBLJANA. 25. APRILA 1934 Leto 47 ~ Štev. 17 noMocjvn Dopise in spise sprejema u red ni Sivo »Domoljuba«. - Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem dela stane 10 Din. - Naročnino Stane 58 Din za ceio ieto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. inaerate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. - Telefon 29-92. Nositi vodo v morje bi se reklo, če bi hoteli dokazovati da obstoji gospodarska stiska kot je svet še zlepa ni pozna). Tudi to je gotovo, da je splošno povsod. Ves svet je zajel«, vse kraje, vse stanove, vse ljudi. Naš kmet na lastni koži to občuti, vsak dan pa sliši isto pesem od drugih. Zadela je ta kriza enega bolj drugega manj, ni pa nikomur prizanesla. In če je tedaj kriza splošna bi bilo prazno misliti, da se ji more kdo izogniti, prazno pa tudi stresati jezo na tiste, ki niso ničesar zakrivili. Tu mislimo zlasti na našo denarno stisko, v katero so zašli radi svetovne gospodarske krize denarni zavodi. Kot nihče, tako se tudi ti niso mogli izogniti sedanji stiski. Če ljudje ne vlagajo novega denarja in če dolžniki ničesar ne vrnejo, ni mogoče izplačevati starim vlagateljem. Nobena posojilnica ni držala denarja v blagajni, ampak ga je posodila ali naložila naprej, da je nosil obresti. Noben zavod tudi ni mogel predvideti te strahotne gospodarske stike, kot je ni videl nihče drugi naprej. Zadela je denarna kriza denarne zavode po vsem svetu, ene huje, druge manj. Prazno bi bilo torej misliti, da bi se mogli izogniti krizi ravno naši zavodi. Po vsem svetu so poskušale države odbiti najhujše posledice, ki so izvirale iz gospodarske krize za denarne zavode, z raznimi ukrepi. Narodne banke so dajale danar na razpolago, zniževale obrestno mero in iskale načinov, kako preprečiti, da bi se ne ustavil denarni obtok. Pri nas Narodna banka ni storila ničesar, država pa je napravila poskus z zaščito kmetskih dolgov in obenem z zaščito denarnih zavodov. Oe namreč kmet ni dolžan plačati dolgov, tudi posojilnica ne more izplačati vlog. Toda prvo kmet dobro razume, noče pa drugega razumeli vlagatelj. Odtod težave, odtod napadi, odtod krivice, ki jih trpe voditelji zlasti kmetskih posojilnic. Vemo, da je strašno hudo, če za potrebne stvari svojega denarja ne morejo dvigniti, toda ali bodo kaj več dosegli z jezo in krivičnostjo? Vsak tajnik in blagajnik posojilnice bi rad pomagal, toda če ne more, ne more. Teh razmer niso povzročile naše posojilnice in jih šara« »e morejo odpraviti. Pameten človek se ne zaletava z glavo v zid, če je še tako hudo. Vedno je na boljšem tisti, ki ohrani trezen razum in hladno kri. Toda posebno je treba obsoditi tiste, ki nalašč in g hudobnim namenom razširjajo zlobne in. neresnične vesti. Zlasti radi trosijo govorice, da bodo posojilnice propadle. Le zakaj naj bi propadle? Ce sedaj ne izplačujejo, a tem vendar še ui rečeno, da je denar izgubljen. Enkrat bo moral tudi kmet dolžnik v taki ali drugačni obliki plačati svoj dolg, enkrat bo le morala tudi država storiti potrebne korake, da spet obnovi denarni trg. Takrat se bo spet vrnilo zaupanje in redno poslovanje posojilnic. Takrat bodo tudi osramočeni tisti, ki nfttolcujejo in delajo dane* krivico raznim voditeljem naših posojilnic. Ce fv kak* posojilnica naredila eno ali drugo izgubo pri kakem dolžniku, tudi za to še . ne bo noben vlagatelj nič izgubil, ker imajo posojilnice v ta namen rezervni zaklad. s Vemo, da je težko čakati, toda vemo, da je gospodarska kriza splošna in ji tudi mi ne moremo uiti. Vemo, da je hudo ,če kdo ne more do svojega denarja, toda vemo, da radi tega še ničesar ne izgubi. Morda se bodo znižale obresti za vloge, saj so se znižale tudi za kmetske dolgove, toda to ni v tej krizi nikaka nesreča in bo le privedlo do hitrejšega ravnovesja v vsem gospodarstvu. Obrestna mera za vloge je dejansko bila previsoka. To smo hoteli na kratko povedati, da naši bravci ne izgubljajo mirne krvi. S tem, da gre kak zavod pod zaščito, ni še nič izgubljenega. Ko bodo spet redne razmere, bo spet redno izplačeval. Rano ie treba zdraviti? ne večati! Pred nekaj dnevi je pisca teh vrstic obiskal sorodnik s kmetov. Mlad gospodar je in ker je moral odšteti pred nekaj leti doto svojim sestram, se je zadolžil v domači hranilnici za kakih 50.000 Din. Le z največjo težavo spričo sedanje gospodarske stiske zmaguje obresti in še te z večjimi ali manjšimi zamudami, na kako odplačevanje kapitala samega pa niti misliti ne more. Najin pogovor se je sukal okrog raznih dnevnih dogodkov in skrbi. Med drugim začne pripovedovati, da so »falirale« te in te znane domače banke, zadruge, hranilnice itd., da bodo ljudje ob vse, da je neumno nositi v hranilnico in še druge take stvari. »Pa kdo ti je to natvezil?« ga vprašam. »Saj vendar vsi govore o tem t« mi odvrne. »Pri nas noče vložiti nihče več ničesar v domačo hranilnico, nosijo raje sem in sem, pravijo, da je varnejše, v domači hranilnici da je denar izgubljen.« Dva dni nato sem govoril z neko gospo. Njen mož je dobro plačan uradnik v Ljubljani, ima svojo nezadolženo vilo, ki mu tudi nekaj nese, precej podedovanega denarja v hranilnici in še nekaj drugih rednih dohodkov v blagu, a enega samega majhnega otroka. Gospa mi je večkrat tožila, da prav za prav ne ve kam z denarjem, Žive d o k« j skromno ter solidno življenje, imajo prav vse, kar potrebujejo, zato jim nad polovico plače ostane. Tako se ji je zadnjih nekaj let nabral doma precejšen kupček tisočakov, s katerim res ne ve, kaj začeti, kajti v hranilnico jioče več vložiti. Se"več, gospa mi je sama pravila, da uporablja vse možne zvijače, da bo še tiste vloge, ki jih ima vložene iz prejšnjih let, polagoma izpipala iz hranilnice. En mesec se ji posreči dvigniti en tisočak, drugi mesec nekaj stotakov itd. Tretji slučaj mi je pripovedoval verodostojen prijatelj. V neko veliko ljubljansko hranilnico pride pred kratkim ženica z Dolenjskega. Vloženih je imela v njej 15.000 Din, izvirajočih šo iz srečnejših dni. Sedaj je zgrabilo tudi njo. Že dlje časa je v zaostanku z davki in poravnati bi morala še nekaj drugih nujnih obveznosti. Ker je gotovina iz hiše že davno izginila, so končno upniki pritisnili tako. da je bila razpisana že dražba za njeno po-sestvice. V tej stiski gre v hranilnico, da bi ji izplačala vsaj del njene vloge, toda prosila je zaman. Zenica je obupana jokala in prosila, kazala dokaze za svojo nujno potrebo, a brezuspešno. Enemu izmed podrejenih uradnikov se je končno toliko zasmilila, da ji je na svojo pest to m skrivnem fcpia&tl vsaj nekaj potrebnega zneska, s katerim se je morda za nekaj časa rešila. Zakaj pripovedujemo to, kar doživlja danes prav za prav vsak in vsak dan? Zato, ker nam morda ravno ti primeri le prenazorno kažejo naše sedanje stanje in tudi naše sedanje grehe na polju denarstva. Oglejmo si najprej prvi primeri Sorodniku s kmetov je o »faliranju« domače hranilnice odgovoril pisec teh vrstic takole: »Da, danes vlagatelji ne dobe vlog izplačanih Zakaj? Ako bi hotel tvoj sosed, ki ima, recimo, v vaši hranilnici vloženih 70.000 Din, ta denar dvigniti, bi jih morala hranilnica seveda vzeti tam, kamor jih je ona vložila, in to si ti s 50.000, razen tega pa morda še tvoj prijatelj, ki dolguje 20.000 Din. Kajti če hoče hranilnica plačevati obresti od vlog, ne more vlog zapreti doma v skrinjo, temveč mora zaupani ji denar varno posoditi naprej, da ji nese obresti. Tvoje posestvo je vredno mnogo in tvoj prijatelj, ki dolguje hranilnici 20.000 Din, je zanesljiv obrt-uik, zato jo vajin dolg prt hranilnici brezpogojno varen in z njim tudi onih '■''0.000 Din, ki jih je zaupal hranilnici tvoj sosed. Ako bi zahteval sosed, da mu hranilnica izplača njegovih 50.000 Din, bi ona končno to prav lahko storila. Zahtevala bi kratkomalo od tebe in od tvojega prijatelja, da ji tudi vidva vrneta vajin dolg. Vidva tega denarja nimata in bi ga v današnjih razmerah nikjer tudi dobiti ne mogla. Kaj bi sledilo? Tožba in prodaja tvojega posestva in prijateljeve hiše z delavnico vred! Hranilnica bi torej svojo obveznost lahko izvršila, toda pognala bi na boben dve rodbini. Ali bi bilo to prav? Menda ne, zato je pač naravno. da tvojemu sosedu ne izplača zahteva- niti 70.000 Din, temveč da mu daje v malih obrokih; kolikor ji vidva s prijateljem pač plačata obresti. Ali je vaša hranilnica zato falitna in bankrotna? Samo hudobni človek more blebetati kaj takega. Ravno obratno! Hranilnice so v teh težkih dnevih edino in zadnje varstvo ogromne večine zadolženih kmetov in brez teb bi vladalo danes po kmetih gorje, kakršnega slovenska domovina ne pomni, kajti tisoči in tisoči pridnih kmetov bi morali leteti iz svojih domov. Pred pol stoletjem je vladala pri nas gospodarska kriza, ki pa ni bila niti približno tako huda. kakor je danes, a na tisoče naših kmetij je šlo tedaj na boben. Kešil je našega kmeta tedaj samo dr. Krek z ustanavljanjem rajfiijznovk, ki so tudi danes najtrdnejša opora kmeta v tej Strašni stiski. Samo norec,more te naše hranilnice blatiti in samo lump proti njim hujskati, Niti ena para, vložena v naše podeželske hranilnice, ni izgubljena, a zakaj zadnja tri leta ne morejo izplačevati vlog,''sem ti menda razložil. Nobena stvar na sveti} ni večna, tudi sedanja gospodarska stiska ne bo. Kakor hitro se bo kmet-doižnik zopet nekoliko opomogel in bo lažje obrestoval in odplačeval svoje vloge, bo prišla tudi hranilnica «o večjih zneskov in vlagatelji do svojih v!og'in obresti. Izgubljena pa ni, kakor sem dejal, niti ena para1. Kdor govori drugače, ta laže in s svojim lažnjivim hujskanjem vzbuja v današnjih že itak pretežkih časih Ie še večjo zbeganost in nezaupanje, ki je ena največjih nevarnosti za redno gospodarsko življenje. Tako je in nič drugače!-- • Sorodnik se je po teh mojih besedah zamislil in mi. pritrdil. Le škoda, da me ni obiskal nekaj dni kesneje, kajti nazorap bi mu bil lahko pokazal na liste, ki so sedanjega obupnega stanja naših denarnih zavodov v veliki meri sokrivi, na take-Ie gospe«,' ki sem jo bil opisal v drugem primeru. Ne trdimo, da so samo ti povzročili sedanjo krizo hranilnic. Ne, ta kriza ima več vzrokov, ki jih bomo ob priliki še razložili, toda med prvimi povzročitelji so takile brezvestni saniogoltneži, ki imajo vsega dovolj, a s svojo brezveslnostjo tirajo naše hranilnice v le še večje težave. Imajo toliko sigurnih stalnih dohodkov, da jih jim polovica še ostane, a namesto da bi te preostanke vložili v hranilnico ter jim tako pomagali vršiti njih velike gospodarske in socialne naloge, skušajo še prislepariti iz njih svoje stare vloge, ki jih niti najmanj ne potrebujejo. Tako so blagajne naših hranilnic stalno prazne in do svojega denarja ne morejo navadno niti oni, ki ga res in nujno potrebujejo, kaj šele, dn bi mogle hranilnice dovoljevati nove kredite, ki jih tisoči tako krvavo potrebujejo. Da se rešijo takih brezvestnih nesramnežev, denarnim zavodom v današnjih dneh pač ne preostane drugega, kot da skušajo poiskati zaščito znanega zakona; a če je zaprosil kak zavod za to zaščito, s tem še niti od daleč ni rečeno, da je faliten. Narobe, lahko je naj-solidnejši in najtrdnejši, z velikimi rezervami, toda opisane razmere ga nujno pritirajo do tega težkega in neprijetnega koraka. Seveda je pa skoraj neizbežno, da trpe pri tem pogosto RAZGLED PO SVETU katoliška cerkev P POKOR! Tudi tisti, kateri še niste pri meni kupovali, se prepričajte, da je najboljši nakup dobrega blaga za ženske in moške obleke, kakor tudi vseh drugih potrebščin pri Llngarjevn nt. Ljubljana Stritarjeva ul. Največja izbera svilnatih rut ln šerp. s Papeževa beseda vernemu ženstvu. Mi-nole dna je bil v Rimu kongres Mednarodne katoliške ženske zveze, na katerem so v prvi vrsti razpravljali o poslanici Pija XI. o krščanski vzgoji mladine. Udeleženke je sprejel tudi sv. oče. V svojem nagovoru je naglasi], kako kaže katoliško ženstvo v svojih socialnih prizadevanjih pravega duha katoliške akcije, in kako moramo imeti pred očrni vedno tudi telesni blagor tistih, katerih duše hočemo osvojiti. Prav posebno zanimiva pa so bila nadaljnja izvajanja Pija XI., ko je dejal, da zahteva od katoliških ženskih zvez mimo socialnega dela tudi nekoliko političnega udej-stvovanja. S tem, tako je izjavil, pa ne misli strankarske ali malenkostne dnevne politike, 'marveč tiste velike politične smeri, ki ji je fiilj splošni blagor, ki zajamičuje svetost družine, vzgoje, pravice cerkve in svobodo vesti, kar vse šele tvori temelj vsake sreče. V tem višjem zmislu ne smejo ženske zveze nikdar nehati voditi dobro politiko v skupni blagor. nemčija s Katoliški škofje ne bodo molčali. Nemški brezverski pisatelj Rosenberg je te dni zopet napadel katoliško Cerkev in katoliške škofe. Glasilo berlinske katoliške škofije odgovarja med drugim takole; >V«ak, kdor pozna zgodovino katoliške cerkve, mora razumeti, da katoliški škofje, ki so nasledniki tistiih apostolov, ki so z veseljem sprejeli preganjanje v imenu Kristusovem in ki so na dan po izhodu iz ječ znova oznanjali Kristusovo vero, da katoliški škofje torej ne bodo nikoli molčali na človeška povelja, kadar jim Bog ukazuje, naj govorijo. Danes je Bog uka tudi nedolžni in da doživljamo vprav kričeče primere, na . kakršne smo pokazali s tretjim dogodkom. Ravno drugi in tretji primer, doživljaj z ono ljubljansko gospo in dolenjsko kmetico nam pa tudi kažeta, da tu nekaj ni v redu. Gospa je delala in še dela hranilnici in s tem eelokupnosti veliko- škodo, a tej dolenjski kmetici se je godila prav tako velika krivica. Tu bi bilo treba vsekakor nekaj ukreniti, in to bi bila pač dolžnost ter naloga posebnega zakona, ki ga nitjno potrebujemo. Za ozdravitev sedanje hude krize naših denarnih zavodov je potrebnih več globokih in dalekosežnih ukrepov, o katerih bomo morda še o priliki razpravljali, a že zakon, ki bi onemogočal take primere, kot smo jih navedli s to ljubljansko gospo in z dolenjsko kmetico, bi jako olajšal težak položaj naših hranilnic. Prav posebno pa se takoj potrebujemo najstrožjih ukrepov proti onim ljudem, ki z lažnjivim hujskanjem moti denarnim svodom še bolj begajo naše ljudstvo ter mu s tem režejo še zadnjo vrv, za ka-ero se drži. Da, tudi na Slovenskem smo pred leti zal doživeli nekaj velikih in umazanih gospodarskih polomov, pri katerih očividni krivci mso bih poklicani pred odgovornost in ki jih zal m zadela roka pravice, toda ogromna večina naših denarnih zavodov, zlasti podeželje hranilnice, so v čistili in poštenih rokah zal najvišjim pastirjem, da govore v zašeik svoje njim poverjene črede in ui jo sile"aa zemlji, ki bi katoliško škofe od te n j iliovo dolžnosti odvrnila! Naši škofje so pripravlja ni, če bo Bog, njihova pastirska dolžnost ajj pa njihova vest zahtevala žrtev, da žrtve karšnelcoli so, radevolje sprejmejo, da gredo za svoje dolžnosti, mimo groženj in mimo vsakega obrekovanja v trpljenje in v smrt. To si naj zapomni Roeenberg in njegovi idejni sotrudniki. Škoda bi bilo za državo, ki jo katoliško prebivalstvo tako ljubi, če bi morala prestati nove preizkušnje zaradi tega, ker se je neki Rosenberg motil glede te zgodovir.sk« resnice.« amerika s Čast komur čast. Ime profesorja Andreja K obala postaja sloveče in spoštovano v vsem angleško govorečem svetu. Pred nekaj leti je prof. Kobal prišel iz Chicage v New-york, kjer je s svojo praktično učenostjo tako zaslovel, da je bil letošnjega svečana imenovan za docenta na uewyorški univerzi, New-york University, Na tem zavodu si je takoj pridobil tako veljavo, da ga je univerza km lu odposlala kot svcjega zastopnika na Board of Educalion (Prosvetni odbor za vse Združene države) v Washingtonu. Tu je ta slovenski učenjak dobit nalogo izdelati nove šolske knjige za višje šole in kolegije (Higb flheols and colleges). Medtem je njegov sloves že šel celo čez meje Združenih č«i zbor Zadruge prostih obrti »ki«, nil /.višati obvezno za vse člane zadruge meric.) ud kmečke mlet ve. To povišanje uteme. lju^ejo člani z občutnim zvišanjem davščin ter na dtrugii strani z znižanjem cen kmetijskim pridelkom. Mlinarji pravijo, da jim dosedanja mera ne daje možnosti niti tako velikega zaslužka, kakor ga ima najslabše plačani delavec, in od tega mora živeti sebe, družino in še plačati višje davke. Osnovna merica, poslovni davek in razpršitev se zviša od dosedanjih 10 odstotkov pri koruzi na 16 odst. ali 15 Din mlevnine v denarju in 2 odst. raz-pršitie; pri pšenici od dosedanjih 15 odstotkov na 18 odst. ali 25 Din v denarju in 4 odst. razpršitve. — Vprašamo: Kdaj pa bodo kmetje lahko zvišali cene svojim pridelkom, da bodo' lahko plačevali leto za letom naraščajoče davke. —- Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josef« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstran-sko ohromelih bolnikih. dKdo je siromašen po davčnem zakonu. Kot siromašni se smatrajo tisti davkoplače-. valci, ki ne plačajo ua leto več ko 60 Din neposrednega davka, nadalje vdove s tremi nepreskrbljenimi otroki in starešine zadrug z več ko tremi mladoletnimi osebami, a brez polnoletnih zadružnikov, če ne plačajo več ko 120 Din neposrednega davka. d Varčevalni ukrepi vlade. Pod leni naslovom priobčuje glasilo slovenskih trgovcev zanimiv članek o tem, koliko bo država prihranila z znižanjem plač senatorjev in poslancev, oziroma z znižanjem draginjskik do-klad poročenim uradnicam. Prihranek znaša okrog 150 milijonov Din, dočim je potreba za nastavitev 500 brezposelnih učiteljev in 500 drugih izobražencev letno le okrog 15 milijonov Din. »Trg. list« zahteva, naj se privarčevani estanek v znesku 135 milijonov Diu obrne za najnujnejša javna dela, n. pr. za gradnjo železniške zveze Slovenije z morjem. d Okoli 60.000 borovih dreves so letos zasadili v mostarskem okraju v Hercegovini. d Sedem jajc za en dinar prodajajo kmetje na trgu v Derventi. d Po novi uredbi o Državni razredni loteriji sestoji odbor iz 9 članov, ki dobivajo za svoje delo po 1500 Din mesečno. Izven Bel-grada stanujoči člani imajo pravico do povrnitve potnih in drugih stroškov. Upravni odbor dobiva ob zaključku računa vsakega žrebanja en odstotek od čistega dobička, vendar vsak član ne sme prejeti več kot 18.000 Din letne nagrade. d Po 20 letih se je vrnil iz ruskega ujet-ništva Marko Hajtler iz Rume v Vojvodini. Pravi, da je v Rusiji še mnogo vojakov-ujet' nikov iz bivše avstro-ogrske armade, d Svoje naravne zaklade Glavni skupščini borskih bakrenih rudnikov, ki bo dne 17. maja v Parizu, ho stavljen predlog, da se i?.plača za prioritetne delnice 130 frankov na račun dividende (la"1 vseh vrst kupile najugodneje Centrslr! vlnarnl v Ljublj««1 60), za navadne delnice pa 127 frankov (lani 57)! Kakor se vidi, dela Borski rudnik naravnost sijajno. Radovedni smo le, zakaj dovoljujemo tako sijajno cvetočim podjetjem še posebne privilegije. ; 11 d Na političnih potovanjih. Naš zunanji minister Jevtič je bil te dni v Turčiji. Na sestanku z zunanjim ministrom lluždi bejem je bi! zlasti govor o pridružitvi Bolgarije balonskemu sporazumu. d Za četrt milijona vrednostnih papirjev je poneveril kontrolor v davčni upravi v Banja Luki. d Nova ljubljanska ljudska šola. Prva dela za zgradbo bežigrajske šole so se te dni že pričela. Kakor znano, so tudi s tem javnim delom nastale zadnje čase nepričakovane težkoče. Predvsem se je podražil cement, kar je pomenilo za podjetje »Ljubljansko gradbeno družbo«, ki to šolo gradi, veliko oviro, ker pomenja za njo potem to delo skoraj izgubo. Banska uprava je zahtevala tudi temeljito spremembo načrtov. Ta zahteva pa je bila nekoliko ublažena, tako da se je delo le moglo pričeti. Šola bo najbrž do jeseni že dograjena ter se bo mogel pouk v prvih razredih že začeli. d Lov občino Gozd pri Kamniku so prevzeli trije kamniški lovci za 2850 Din. d 70 Ictiiico obstoja praznuje gasilno društvo v Varaždinu in sicer v dneh 14. in 15. julija. Društvo je najbrže najstarejše ne samo na Hrvatskem, marveč na vsem Balkanu. d Ljudsko šolo za otroke sarajevskih Slovencev hoče otvoriti letos 2000 duš broječa slovenska kolonija v Sarajevu. d Da počaste pokojnega skladatelja Ignacija Hladnika so priredili 15. aprila v Novem mestu zelo lepo uspel cerkveni koncert z i'z-ključno Hladnikovimi skladbami. d Popolnoma je bil oproščen vsake krivde pred malim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča bivši župan v Mengšu Peter Li-par. Obdolžili so ga, da si je prilaščal občinski denar. ' ". . ' d Nove inostore grade. Dne 6. maja bodo slovesno otvorili največji most v vrb as k i banovini in sicer železniški most čez Uno pri Otoki. Most je stal pet milijonov dinarjev in je dolg 150 metrov. — V Bihaou pa bodo še letos začeli graditi betonski most čez Uno, ki ho stal okrog štiri milijone dinarjev. d Visoka denarna globa. Po zaslugi carinskih organov v.Št. Ilju, zlasti vodje carinske izpostave Marijana Brozoviča, je prišlo do zaplembe ogromnega šverca na cesti med Pesnico in Mariborčan. Na pekovskem vozičku se je vozilo v Maribor 38 kg saharina, ki so ga zaplenili. Voznik je bil hlapec. Vršijo se se poizvedovanja, obenem pa je padla že kazen. Kw znaša globa od vsakega kilograma 30.000 Din, bo znašala v predmetnem slučaja nič manj kot 1,140.000 Din. d Pomemben sklep. Odbor ptujske hranilnice in posojilnice je na predlog župnika g Pšimdra sklenil, da bo z ozirom na veliko gospodarsko stisko v ptujskem okraju, zlasti v Halozah, posebno socialno in prizanesljivo postopal pri prezadolženih članih, ki ne zmorejo niti letnih obresti, s tem, da bo v nujnih Primerih posameznim revnim dolžnikom odpisal deloma ali popolnoma obresti in tudi del glavnice. v i; -IUGEFA. k. d.. Zapel., Gajtva 32. Ojlas ie reija, čije izvoz lesa je usmerjen največ v Italijo. Posledica bo, da bo zaenkrat padel vsak naš izvoz lesa. Nujno potrebno je, da se naši meredajni krogi zavzamejo za to, da dosežejo iste ugodnosti kakor Avstrija, drugače bo naše gozdarstvo popolnoma uničeno, Za srce, ledvice, kamne, želodec, jetra, notranje žleze in čiščenje krvi je vendar najboljša naša pri rod na Radenska slatina. Zahtevajte z dopisnico brezplačno brošuro o zdravljenju in prospekte. — Kopališče in zdravilišče Slatina-ttadenci, Slovenija. nesreče d Velika ognja je oblast. Silen požar je izbruhnil v vasi Medvedce pri Ptujski gori. Devetim posestnikom je upepeljeno vse imetje. Prizadeti so: Simon Sagadin, Marija Medved, Helena Furman, Mihael Umik, Franc Kmetec in Neža Žimkovič. — Skoraj istočasno je začelo goreti v sosednjih Spodnjih Pleter-jih. Popolnoma je uničil ogenj imetje petih trdnih posestnikov, ki so: Jurič Jožef, Matevži č Matija, Klanjšek Anton in.Napast Martin. Delno so pa pogoreli kmetje Grebenšetk Janez, Pinter Matija, Medved Martin, Pleleršek Franc, Klanjšek Jurij, Dolenc Jera in Planiii-čič Roža. Hude opekline so dobili: Anion Klanjšek, njegova žena Terezija, dekla Antonija Beraiuič in 5 letna Kdanpkava Tere-zška. Na lice mesta je dešlo devet požarnih bramib, ki pa so imele tudi zato težko delo, ker je primanjkovalo vode. d Požar za požarom. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje posestniku Jakobu Pot jan-cu v Zagajičih pri Sv. Marjeti v ptujski okolici. — Neznani zJikovec je zanetil požar pri posestniku Jožetu Kokotu v Hrastove« pri Zavreu. — Gospodarska poslopja so zgorela Lovrencu Sagadinu, posestniku v Podložu pri Ptujski gori. — V Grahovem pri Cerknici »o imeli tekom dveh mesecev dve požarni ne-sre5i: pogorela je hiša Marije Mestefc in skedenj Jakoba Barage, d Viničarijo je uničil požar v Velikem vrhu v Halozah. Lastnik je Štefan Tomažič. d Zopet dva mrtva tihotapca. Na severni meji z Avstrijo je hotelo te dni 6 tihotapcev s saharinom neopažeuo prekoračiti mejo. Ker eo se na poziv obmejnih stražnikov spustili v beg, so varnostni organi začeli v bežeče streljati. Dva tihotapca so smrtno zadeli, enega 60 ujeli, trije pa so ušli. d Osebni vlak je do smrti povozil v Za-vodni pri Celju pri železniškem prelazu 57-letnega Josipa Štuklja iz Peclja, očeta petih otrok. d Pri telovadbi se je smrtno ponesrečil 20 letni ključavničarski pomočnik Ivan Ger-želj na Pobrežju pri Mariboru. Pri padcu z orodja si je zlomil hrbtenico. d Do smrti se je pobil 35 letni zidar Janez Rohlek z Brezij. Na znanem klancu pod Brezjami je nesrečno padel s kolesa. d V potočku je utonil. V Spod. Javorju je 2 letni sinček posestnice Magdalene Kom-pare utonil v plitvem potočku, ki teče mimo hiše. Mati je bila z dvema otroka pred hišo, tretji, najmlajši, pa je spal v sobi. Ko se je malček prebudil ter začel jokati, je odhitela |>o njega v sobo. Ta hip pa je porabil 2 letni sinček ter odhitel k potočku. Padel je po strmini ter se opioil na glavo v plitvo vodo. Najbrže ga je udarec omamil, da je omedlel ter tako utonil v vodi, v kateri je ležal na obrazu ter mu je segala jedva do polovice ležečega telesa. Mati je otroka dolgo iskala ter ga naMdnje našla, ko je bil že mrtev. d Ker se je puška zapletla v grmovje. Janko Šokič iz Koče v Bosni je sel na lov. Med potjo se mu je puška zapletla v grmovje in se sprožila. Strel je zadel Šokiča v srce in je obležal mrtev. d Ko je hotel v drugi vagon. S samobor-skim vlakom se je peljal 23 letni Anton Var-Ijan. steklarski trgovski pomočnik iz Zagreba. Med vožnjo je hotel iti v drugi vagon. Na zunanji plošči vagona je dvignil nogo čez ograjo, pri tem pa je padel med odbijače in pod kolesa, ki so ga popolnoma razmrcvarila. d Z nožem so zaklali nadzornika državnega posestva Bt'.je Dušana Miodragoviča. »Domoljub« je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Katoliški Slovenci, ali te zavedate tega? Hmjski fantje so pa tiči l Poslovil so je g. organist Avg p-i. :j je štiri leta pri nas delal. Godbn je on vodil, mu je zaigrala za slovo-^J0 in z njimi vsi farani so se um 7ni„.'.,Sllt in z iijiiin vsi i a rani so se mu zahvalil"' trud in mu želeli lia novem mestu v V*^ gori obilo sreče in uspehov. Tako i n„ )! >k"J Pa>0 t nega organista! — Še eno o naših fantih r" ročamo: zato da ne boste mislili, da v fr »ličili ni/l fontftU »11 oll n-a za tc konje pol sobne sorte . Dobili so žrd in tisti, ki je vso stvar vodil, se je žrtvoval: toliko ča-a"se Id močno n-edul nanjo, da se je nn sredi pn. lomila. Potem je bila ravno prav dolga in šest jih je popri.ielo: .Hi. ravno za brazdo" Mislite, dn ni šlo? Pn še kako! Nekaj pasa je bil špa.s, potem pa j:> bolj znre.s prihajajo. »Ali bi vse. ali ne bi? Smo že na i>ol! Eni' so rekli da, drugi ne. »Fantje, nikar ne stojmo, srajce so mokre.« Pa so se do konta spet posušile,« so drugi dan pripovedovali. Ni hotelo hiti konca kar tako kmalu. Prišli so še drugi na pomoč in priznati so morali: sSaj gre kakor z bušami!« — »I, menda vendar — kako bi ne šlo.« Stari oče tam nekje 3 blizu niso mogli zaspati in poslušajo: Kaj j je to? .1, ravno za brazdo!' Kdo to jiogaiija j ponoči — saj nismo o sv. Jakobu — paš« I nocoj, ko je mlaj!« Okoli enajstih pa prid« f fant — menda je bil zelo dober vole iSmo } že zorali farovško njivo.< Za grla poplaknitl se je menda nekaj dobilo |>o storjenem delu, pa saj to ni glavno. Ko bi farovška kobila vedel«, kaj so ji fantje napravili, bi se jim gotovo zahvalila. Tako prav ji je prišlo;, prav zadnje dni malo šepa. Ženske so si drugi dan pravile to novico, pa druga drugi niso verjele. Prvi april je že minil, zato pa je rekla ongava Micka sosedovi Pepci: »Beži, Pepa, saj menda ne sadiš danes buč?« (Saj gotovo po vsej slovenski zemlji ostanejo buče drobne, če ženska debelo ne laže, kadar jih sadi!) Pričakujemo, da bo krompir jeseni prav debel, ker so taki »voli« zanj njivo rahljali. — No, pa še od drugod kaj takega poročajte, če morete! Samo resnične naj bodo, tako kol je ta! Največja zakladnica sveta 25 m pod zemljo To je - Banque de France«, fran-coska narodna banka, ki hran1 največ zlata na svetu. -levi: kosi zlata na vozičkih..-V sredi tehtajo zlato, in si«r zelo natančno do Vio grama. -Na desni: pogled v podzemeljsko trdnjavo, kjer hranijo zla|a Nad to dvorano je umetno |f zero, iz katerega spuste v dvorano po posebnih ceveh vod« v primeru kakšne neva; rnosll PO DOMOVINI ■f Ivana Šolar (Rovte pri Podnartu.) Sirom Gorenjske so znane Rovte nad Podnartom in kdor ve za Rovte, je poznal Ivano Šolar — Gregčevo mamo. Zavratna bolezen jo je prisilila k težki operaciji, pa je umrla. V nedeljo so jo številni sorodniki iii znanci pospremili iz Podnarta na Ovsiško pokopališče. Pogreb je bil lep in izredno velik. Cerkveni moški zbor ji je zapel tudi dve žiilostinki. Pokojna je bila ena tistih slovenskih mater, ki jili še dobimo po naših domovih, tihe so in skromne, vendar pa junakinje dela in ljubezni. Svojim sedmerim otrokom je bila prava mati in vzgojiteljica, možu verna družica iu pomočnica; in ne samo ti, tudi (lom jo bo še dolgo pogrešal. V njeni hiši so liili »Domoljub«, »Nedeljski Slovence« in številni drugi katoliški časopisi stalni gostje. Priljubljena je bila povsod, do vsakega je imela dobro besedo in čuteče srce, številni brezdomci in prosjaki so vselej dobili pri njej kruha ali prenočišča. Bog ti daj zasluženi mir in pokoj, mi te bomo vedno ohranili v najlepšem spominu, dobra Gregčeva mama! Posnemanja vredno (Vel. Dole in Zagorica) Vas Velike dole pri Gombišču v občini Veliki Gaber ima nekaj skupnega, takozva-nega vaškega zemljišča. Na tem zemljišču jc rastlo trnje, robida, leščevje itd. Letos pomladi so vašeani to zemljišče zasadili s sadnim drevjem. Tako bodo imeli od vaškega zemljišča, od katerega morajo tudi davek plačevati, vsa.i nekaj užitka, kadar bodo drevesca odrasla. Pn tudi lepše lice bo vaška okolica dobila. V bližnji vasi Zagorica imajo čez 8 ha takega vaškega zemljišča. Več sto drevesc bi lahko na tem skupnem zemljišču posadili. Na tisoče kg sadja bi lahko ob dobrih sadnih letinah pridelali. Kolika korist za vas, ki ima prav malo sadja! Paša hi vkljub nasadom ostala, oziroma bi se še KRIŽEV POT (Nadaljevan |e.) Beatrika >i se bila gotovo ubila, ako ne bi bil arabec p. 'el preko ozke poti; on pa je tvegal življenje, da reši drugo žensko. Da je bila ta druga ženska kraljica, je bilo brez pomena; to ni bil vzrok, da je skočil proti konju in ga ujel za uzdo. Vse to je storil samo zaradi enega pogleda njenih oči, zaradi njenega glasu, v trenutku izkušnjave, ko je bil stopil iz vrste, da bi se podal v nevarnost iz vse plemenitejšega nagiba. Zdelo se mu je xakor zločin, ki je pričal zoper njegove misli, da je ljubil, kar ni ljubil. Ako bi bil pustil kraljičinega konja mimo in bi namesto njega ustavil Beatrikine-ga, bi bila ostala nepoškodovana; kraljico Eleanor pa bi gotovo rešil kak drug pogumen človek ob robu brezna. Na mislih mu je bil otožni obraz z rahlim nasmehljajem, na katerem so se zopet videle poteze bolečin; in to po njegovi krivdi. Še bolj pa ga je skrbelo, da ne bi bila rana opasnejša, in da ne bi ostala "jena šibka postava pohabljena za vse življenje. Medtem se je raznesel glas, da je bil mol-fftči Anglež, ki ni bil niti vitez niti oproda, rešil kraljico; pred njegovim šotorom so se ustavljali mnogobrojni ljudje, se razgovarjali 0 n.iegoveni dejanju in izpraševali Alrika, ki 1° »časoma naučil toliko uormanske rancošeiue, da jim je mogel za silo odgovar-J»ti. Najprej so prihajali vojaki, ki so hodili zboljšala, saj bi ničvredno grmičevje ob nasadih izkopali. Toda večina vašeanov noče slišati o tem, da bi se vaški svet, zasadil. Samo na to mislijo, kako M skupno zemljišče razdelili. Obetajo si veliko korist od razdelitve. Ne pomislijo pa, da bo potem paša onemogoeena. — Marsikje razumni kmetje ustanavljajo pašniške zadruge. Svoje zemljišče dajejo za napravo skupnega pašnika, ali pa vzamejo večje košenice v najem, da za-morejo svojo živino od pomladi do jeseni pasti. Saj na paši si utrdi živina svoje zdravje se prehrani z malimi stroški do zime. Zato pa v takih krajih lahko več živine pre-reile in živina je lepša. V Zagorici pa vplivnejši kmetje hočejo sploh pašo onemogočiti. Koliko si pa bodo kmetje opomogli, če si vaški svet razdele? Vseli posestnikov je 42. Ako razdele 8 ha na 42 kosov, bo pač posamezen malo rlobil. Prireditev (Dolenja vas.) V Nemški vasi imajo lastno gasilsko društvo, ki si je nadelo nalogo s prireditvami pospešiti nabavo raznih potrebščin za društvo. Dve nedelji so pri nas gostovali z lepo igro, ki zahteva veliko oseb iu spretnih igralcev. Prvič je bila dvorana natlačena in vsakdo je šel poln hvale domov.Vsi igralci so bili kos svojim nalogam, Pa še to: le domači fantje in en mož, pa le domača dekleta, vsi iz Nemške vasi. Tudi v Ribnici so dobili priznanje, kjer so tudi dvakrat nastopili. Vse to je uspeh naših prosvetnih organizacij, ki dajo pravo izobrazbo in omiko. Nemčanom moramo pa le častitati k uspeli prireditvi! Poštenju — zadoščenje! (Stražišee pri Kranju) Znano je da so se od gotove strani silile govorice, kako je župan Frane Bašar, ki .je bil razrešen leta 1932, oškodoval občino za lepo vsoto tisočakov. Po gostilnah in povsod, mimo šotora k jezeru po vodo. Ko so se vračali z bakrenimi posodami, polnimi vode, so postavili svoje breme na tla in se razgovarjali. Za njimi je prišel veliki vitez grof Montferrat, brat grofa savojskega, ki je bil v V6zelayu, ! kjer je Gilbert z njim govoril. Korakal je počasi, oči so se mi iskrile, kakor da bi mu s svojim ognjem hotele delati pol; dolgi plašč se mu je vlekel skoraj po tleh, škornji iz rdečega usnja so bili malodane do gležnjev nazaj zaviti, njegova v rokavice oblečena roka je pritiskala križasti držaj meča nizdol, tako da mu je nožnica privzdigovala plašč zadaj. Zraven njega so stopali njegovi vitezi in ž njimi oprode; vsi so bili namenjeni h kralju, kjer se je imelo vršiti bojno posvetovanje, brž ko se je doznalo, kako je bila premagana velika nemška vojska, in da utegne sam cesar priti za Friderikom, vojvodo švabskim. Ta vojvoda je bil že dospel v tabor, potem ko je odbil napad Seldžukov, ki so ga skušali ovirati na umiku, ter je pripeljal seboj prve prestrašene Nemce. Vojaki in hlapci so se mu umikali s pota, on pa jih je vprašal, kje je šotor Angleža Gil-berta Warda; pokazali so mu šotor s privzdignjeno zaveso, ki je služila kot vrata; pred njimi je široko razkoračen stal Alrik v senci velikega Gilbertovega ščita, ki je visel ob sulici, zasajeni v zemljo. Grb na ščitu je bil prazen, dasi je tiste čase že mnogo plemičev načrtalo svoja gesla ua svoje ščite iu so mogočni veli-kaši uporabljali heraldiška znamenja svojih rodovin že davno poprej, predno so njihovi kjer jih je hotel kdo poslušati, so govorili o 14.000 Din, drugi o 18.000 Din in še več. Četudi je kontrola finančne direkcije v Ljubljani odobrila toženčevo poslovanje v letih 1929, 1930 in 1931 ter tudi državno tožilstvo ni našlo povoda za postopanje zoper Franca Bašarju, vendar dotični krogi še niso odnehali. Mesec potem, ko je dobil razresnieo od Mestne kontrole, je vložil sedanji župan civilno tožbo zoper Franca Bašarja, s katero je zahteval «d njega povrnitev 9439 Din. — Glasom pravomočne razsodbe sreskega sodišča v Kranju št. P. 425/33 z dne 22. marca 1934 je bil zahtevek Antona Križnarja zavrnjen v celotnem obsegu in občina obsojena na povrnitev tožbenih stroškov. Posledica te gonje je, da mora občina plačati vse pravdne stroške, ki so samo za toženčevega zastopnika odmerjeni nad 1400 Din. Rešeno pa še ni vprašanje, kdo bo te stroške nosil, ali občina, ali tisti, ki so zakrivili vložitev tožbe. Razno (Gora nad Sodražico) Dne 14. aprila smo pokopali »Starčevega očeta«, posestnika Jakoba Samsa. Kratka bolezen je 78 letnega moža iztrgala iz naše srede. Rajni je bil vzor poštenega in vernega slovenskega kmeta; bil je skromen in delaven in ni nikdar silil v ospredje. Le kadar se je bilo treba potruditi ia čast božjo ali za trpečega bližnjega, je bil med prvimi. Kot izsekovalec žag je veliko potoval po svetu, a tujina mu ni vzela poštenja. Pokojni zapušča ženo in dve omoženi hčeri. Sin edinec mu je umrl leta 1914. — V nedeljo 8. aprila smo skromno proslavili 25 letnico naše fare. Pri popoldanski službi božji je bil tej slovesnosti primeren govor, nato pa litanije z blagoslovom. Moški zbor je zapel papeško himno, zahvalno pesem in »Posod Boga«. Društveno življenje (Mošnje) Kakor pri roda v bujnem pomladanskem zelenju se je tudi naše društvo po daljšem mirovanju prebudilo k novemu življenju. Vemo, da bi nekateri radi videli, da bi društvo za vedno zaspalo, toda mi tega ne pustimo, ker se dobro zavedamo, da poštena krščanska izobrazba daje najboljše poroštvo vazali začeli uporabljati grbe na bojnih ščitih. Gilbert pa ni hotel nositi nobenega znamenja in nobenega gesla na svojem ščitu, dokler se ne bi proslavil s kakšnim junaškim dejanjem. Grof Montferrat je zamišljeno pogledal prazni ščit, pa je vprašal malega Alrika, iz kakšne rodovine da je njegov gospodar. Ko pa je slišal, da so bili Gilbertovi pradedje z Robertom Zlodejem, ko je umrl, in z Viljemom pri Hastingsu, dalje z Bogomirom v Jeruzalemu, in da je njegov oče umrl v boju za kraljico Margareto, proti uzurpatorju, da pa Gilbert še vedno ni vitez, se je silno začudil. Ker je bilo grofu znano, da je bil mladenič ranjen in ležal, ni hotel stopiti v šotor; podaril je Alriku en zlat in mu naročil, da naj pozdravi mladega gospoda s Stoka ter mu pove, da se želi grof Montferrat ž njim pobliže seznaniti, kadar zopet okreva. In odšel je; ni še bil daleč, ko sta prišla po poti grof savojski in lord Coney v spremstvu svojih vitezov in oprod; bila sta namenjena na bojno posvetovanje. Ker sta bila opazila, da se je grof Montferrat ustavil pred šotorom, sta se ustavila tudi onadva, stavila ista vprašanja ter dala Alriku denarja v znak či-slauja junaškega dejanja in dobrega imena njegovega gospodarja. Za njima je prišlo še mnogo drugih velikih in majhnih plemenita-šev; veliki so dajali Alriku denarja, manjši so ga pa vabili po večerji na pijačo. Tako se je zgodilo, da je bila njegova usnjata torba, ki je že kar pokala v gubali, ker je bila tako dolgo prazna, zdaj prav poluu denarja in je težko la tlllCiii naravno zttavlfenic trjuje, da e „i*lanmlta -zaravuai eaj uanovec , .u «'A "» 5» in dobre zdravilne sestavine, dober regulator za čiščenje. - Srat do dvauajst-tedensko zdravljenje s „Planinka zdravilnim čajem deluje izvanredno in sicer brez strupov pri vseli sledečih boleznih. {i -Pri slabi prebavi želodca in zaprtju telesu sodelovanj«črevesain in slabosti, obolenju na hemeroidik in bolcani ki o n prodaja šuje apetit. Zahtevajte v lekarnah samo pravi , P!aSSlS to-MJ MIIOTCC, K'se ne prouaja odprto; temveč samo v originalnih plombiranih zavojčkih po Din 20-, s proizvajalčevim nai,is0m; . _„ Tr .„ Beg. aubSp.br. 16» Mr. Ileliovec. Utl&Iffliia, Kongresni trg 12 od». 11.1933 za srečo celega naroda in posameznika. Zato, fantje in dekleta, le krepko naprej po poti, ki ste jo nastopili. Ta pot jc prava! --Na cvetno nedeljo smo igrali igro »Na dan sodbe«. Zadnjo nedeljo je bila na vrsti vojna drama »Rožmarine. Za zaključek sezone pripravljamo nekaj veselega, da se bomo po stari šegi poslovili od muhastega aprila. Se v pogledu godbe bo treba kaj ukreniti, potem bomo pa lahko v prihodnji sezoni izvršili ves mnogo dobrega. »Gospa ministrica« (Sostro| Prosvetno društvo bo uprizorilo v nedeljo, 29. aprila zvečer ob osmih štiridejansko komedijo »Gospa ministrica«, Ker je to zadnja predstava in vsa prežeta zdravega humorja, vabimo obisko-vavce, da še enkrat napolnijo dvorano in se prav od srca nasmejejo. Podrnžnica ZAKŠ (Ribniška dolina) Dne 15. aprila smo imeli ustanovni občni zbor podružnice Zveze absolventov kmet, šol za okraje Ribnica, Sodražica in Vel. Lašče. Prvi odbor smo tako-le sestavili: Predsednik Fr. Levok iz Vel LaSč (namestnik Lud. Kovačič iz Jurjevice), tajnik St. Marolt od Sv. Gregorja (nam. J. Drobnič, Do-brepolje), blagajnik A. Gregorčič iz Sodražice (nam. V, Ivančič iz Vel. Lašč). Upamo, da bo odbor živahno vršil svoje naloge. Vabimo tudi one absolvente, ki še niso v naših vrstah, da se nam pridružijo. V slogi je moč in uspeh! Gospodarske vesti (Št. Vid pri Stični.) Letos gre kmet žalosten na svoje njiv 2. Ozi-mina je tako redka, da bi jo lahko okopavah. Nekateri so posejali vmes jara žita in zabranali, drugi so pa kar preorali in bodo koruzo sejali, Toda koruze za seme ni dobiti. Lani je koruza tako slabo dozorela, da ne bo mogla kaliti. Zanašamo se na občinskega načelnika g. Ignacija Pevca, Posrečilo se mu je že cel vagon koruze dobiti iz bednostnžga fonda, deloma zastonj, deloma proti znižani ceni. Tudi semenskega kompir-ja so dobili poplavljene!, da morejo saditi krompir. Sedaj bi potrebovali še semenske koruze. — Od občine Št. Vid je banska uprava odločila z vasi: Škrjanče, Studecec in Vrhpolje in jih priključila občini Stična. Zato bodo nove občinske volitve v St. Vidu in v Stični. Razno. (Primskovo pri Litiji.) Solnce pripeka kakor sredi najhujšega poletja. Vse je v bujnem cvetju, dnevi pa krasni, da že dolgo ni bilo takih. Tako zgodnje pomladi ljudje že dolgo ne pomnijo. — Toplo vreme je privabilo tudi polno »žejnih romarjev«, ki se nadejajo na Primskovem dobre božje kapljice. So to navadno že stalni »odjemalci« in vsi zatrjujejo, da so doma t Gorenjskega (tam je namreč doma naš gospod župnik), je pa le to njihova politika, ker se nadejajo pri gospodu župniku dobrega sprejema. — Mrtvaški zvonovi so tud> že parkrat zapeli. Pred kratkim je umrla v Mulhib Koleša Marija, stara visela ob njegovem pasti; kar se pa vina tiče, se mu ga obljubili toliko, da hi bil lahko plaval v njem. Med grškimi kažipoti in vodniki je bil eden, ki je vedno postajal blizu šotora, se igral z debelimi jagodami rožnega venca ter bil venomer za Alrikotn. Ko se je nekoč zbralo okoli Alrika več vitezov in vojakov, se je ta Grk priplazil bližje ter skušal z britvijo prerezati vrvice, s katerimi je bila usnjata torba pritrjena. Saksonec se je urno obrnil in udaril s pestjo Grka med oči s tako močjo, da je minula dolga ura, predno je prišel Grk zopet k zavesti in se izmuzal dalje, ker mu nikdo ni hotel biti v pomoč. Alrik pa se je smejal, ko si je lizal kri s prstov; a dasi je bil majhne postave in mlad, so ga vojaki gledati z velikim spoštovanjem in ga še bolj vabili na pijačo. Talco je tisti popoldan rastla Gilbertova slava kakor požene pod vplivom prvih solnč-"hih žarkov bela lilija, ki se zaradi vlažnega ^vremena ni mogla razviti iz popka. In konec je bilo onih dni, ko je moral med veliko množico pleutenitašev hoditi neopazen s svojima spremljevalcema in skromno prtljago. Medtem se je vršilo bojno posvetovanje v velikem šotoru, kjer je lahko zložno sedelo tri sto vitezov in kjer je tudi kralj sedel na |vojera prestolu s kraljico na desnici. Tedaj je ftsial rdečebradi vojvoda švabskl, Friderik, (Konradov vnuk in poznejši slavni cesar Rdeče-.bradec; fer pripovedoval kako Je bilo: divji Jiemški vifezi so »akorekoč prisilili svojo poveljnike, da so izbrali poi preko gora in se tako v neugodnih okoliščinah bojevali s Seld-žuki; Soldžuki so se venomer prikazovali in zopet izginevali ter jih napadali pri vsaki priložnosti tako, da so se vsi čudili, odkod so ti hitri borci prihajali it) kam so zopet izginevali. On sam je dobil rane, ki se še niso zacelile. Pripovedoval je dalje, kako je podnevi postala blazna smelost Nemcev in divjost vojakov iz Črnega Lesa uprav obupna, na večer pa se je izpremenila v nov poraz; naposled so je zgodilo, da so Seldžuki venomer morili in pobijali ter se je vse vojske polastila taka groza in strah, da so vojaki metali oklepe in orožje od sebe ter se .spustili v beg kot podgane iz goreče žitnice, tako da poveljniki na noben način niso mogli ustaviti pobega. S peščico pogumnejših je ščitil hrbet svojih beže-čih čet in hrabri cesar Konrad, ki je pravi velikan po moči in največji mečeborec na svetu, se bori še zdaj pri najzadnjih stražah vojske, da reši, kar se rešiti da. Uprav blazno jo bilo, je pripovedoval, da so poskusili prodirati preko gorskih prelazov. V Palestino je mogoče priti po dveh potih; Francozi naj izbirajo med njima. Ena drži ob dolgem maloazijskem obrežju do Ciprskega zaliva; druga pa bi bila ta, da bi šli do Pro-ponta, kjer bi lahko dobili ladje iz Carigrada ter se prepeljali po morju do Sirije. Ob krajši poti je prežala smrt, dasi ni smrt nič, je vendarle pomenila poraz in uničenje krščanske moči v Jeruzalemu in Antijohiji. Tako je govoril in kralj, kraljica in veliki plemenitasi so ga molče poslušali. Med njimi komaj 5 mesecev, v Vinivrhu pa je .:.„-, Otnn Matija, v starosti 58 l*t. Zapušča °.Si 4 otroka. Bodi mu žemljica lahka. Ostalim il{° " sožalje! reT" Požar (Dratfnfriš) Preteklo nedeljo nas je zbudil sien.i ognjegasoev in bitje zvona. Gorelo jo v ,",! Podlog. Pihal je hud veter, a topot v kuri 1 gasilcem in sosednjim poslopjem, ker ie „ ter plamen in iskre odnašal od drugih , slopij, tako da je zgorelo 1« gospodarsko ™ slopje Terezije Likevič, tej pa vse razen h šee. Hišno opravo in živino so rešili. Kako t ogonj nastal ,še ni znano. Gasilci so bili hitro na nogah in zbralo se je dokaj ljudstva» pomoč iz vseh vasi. Prireditev (Ajdovec) Prihodnjo nedeljo, dne 29. aprila gre g0. stovat. naš šol. igralski oder v Valto vas. Pii rodili bomo prekrasno ljudsko igro: iDornens Snov je vzeta iz kmetskega življenja. Igra je vsebinsko lepa in globoko dojeta. Prej kratkim časom smo jo igrali že doma v Ajdovcu, v splošno zadovoljstvo ljudstva ob obilni udeležbi. Pričetek bo ob 15. Pred igro so n;i programu tudi pevske točke. Pridils pogledat vsi okoličani, ne bo Vam žal. Razno (Dev. Marija v Polju) V nedeljo, 29. aprila ob 4 popoldne ponovi prosvetno društvo igro > Kull urna prireditev v Črni mlaki«. — Velika brezposel-nost tukajšnjih mladih deklet in dejstvo, da zaposluje Vevška papirnica preko trideset poročenih žena, kojih možje so v papirni« a!i drugje zaposleni, je dalo povod, da so obratni zaupniki stavili na vodstvo zahtevo, naj so večina teh izmenja z neporočenimi delavkami. Umevno, da je ta zahteva naletela pri prizadetih na odpor. V splošnem pa delavstvo odobrava ta odločen nastop. — Pri hemeroldalni bolezni, zagatenju, mir-ganih črevih, abceaih, sečnem pritisku, odebelil jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hud« srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporabi naravne »Frana Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. so bili veliki grofi Flanderski, Touionški, Sa-vojski, Montferrat, Dreux in Blois, dalje Lii-i-gnan, Coucy, Courtenajr in Burbon, škola i! Toula in Metza, vsi veliki vitezi iz Gaskonjske in Poiton in še mnogo drugih slavnega imena in plemenite krvi. Ko je Friderik končal, se n; nikdo oglasil, da bi mu odgovoril; kralj;« sedel na svojem prestolu iu s tihim glasom molil za mrtve. V očeh kraljice Eleanor pa se je bliskal ogenj in njene v rokavice oblečene roke so se nepotrpožljivo oprijemale izrezljanega naslonjala prestola. »Retjuiem eternam dona eis,« .je moli' kralj. »Amen!« je odgovorila kraljica z glasnim, zEiiičljivim glasom. »Zdaj naj pa bo konec molitev in lotimo se dela. Zajahajmo konje I« odjezdimo ob dnevnem svitu cesarju uaprolt, da mu že vendar enkrat pomagamo v njegovi stiski. Jezdimo v bojnem redu z ogledniki 1» stražami ob straneh; bodimo oboroženi in popravljeni vsak trenutek. Potem pa. ko 1,0(10 vsi na varnem, ki so ostali pri življenju, se povrnemo semkaj, da se Nemci pri tem pr>F nem jezeru malo odpočijejo. Pozneje odrinemo zopet dalje in sicer po najbolj varni F'< previdno in oprezno, ne da bi trosili moči majhnih praskah, ker jih bomo pozneje krvavo potrebovali za veliko zmago.« »e »Cesar bo jutri gotovo tukaj, brez n» pomoči,« je rekel kralj očividrto ozlovoir >Zaradi tega ni treba, da bi mu Proti.« . . »Ako je tako blizu, zajahajmo drevi MED BRAT! T U J S pojasnilo in odgovor mnogim Dan ua dan dobivam pisma iz domovine, \)i preskrbe! temo iu onemu kako službo v Franciji. Ker mi je nemogoče vsakemu posebej odgovoriti, naj podam tu kratek odgovor in pojasnilo: V Franciji je gospodarska kriza kot pov«od ua svetu. Prišla je nekoliko pozneje, a sedaj je čutimo pošteno. V industrijskih obratih ni misliti za enkrat ;ua nobeno zaposlitev. Še ti naši delavci, ki igu že leta tukaj, se tresejo za svoja mesta. Francozi bi se radi odkrižali tujcev, ker imajo sami vedno več svojih brezposelnih. Pritiskajo nanje, da bi snmi prostovoljno odšli iu jim v tem slučaju ponujajo celo prosto vožnjo v domovino iu še nekaj de-jiarja na roko. Ponekod jih kratkomalo odpuščajo. Ediuo le na kmetih se najde kaka zaposlitev. Ko pa vidim te reveže, zlasti dekleta tam iz Prekmurja iu od drugod, kako jili izrabljajo — mnogi nimajo niti nedeljskega počitka in možnosti iti k sveti maši — kako so osobita dekleta v premnogih dušnih nevarnostih, bi si komaj upal svetovati komu iskati take službe. Tudi plače so n ost,i o in s potrpljenjem. Pozdrav vsem! — Zupančič Val., župnik v severni Franciji. Smrt v tujini (Nieuwenhagen) V Kerkradeh je v bolnišnici umrla po daljši in mučni bolezni Angela Herle, roj. Cileušek. Zapušča žalujočega moža in dva nedolžna otročička. Kako je bila povsod priljubljena, je pričal 13, nprila njen pogreb, katerega so no udeležila štiri tukajšnja društva sv. Barbare z dvema zastavama ter z zelo lepim številom rojakov in tukajšnjih domačinov. Ob odprtem grobu jc imel lep govor predsednik društva g. Ivan Žnidarsič, društvo pa je rajni poklonilo lep venec. — Počivaj v miru, draga Angela, in naj Ti bo lahka tuja žemljica. Možu iskreno sožalje! Žalostne novice h Francije ■/•grajsko delavstvo si je osnovalo jestrai i. 190S. svoje delavske >sovjete< (svetel in priiejakv ogromne šlrajke. ki so ustavili ves promet trgovino in državno upravo, kajti delavcem se je pridružilo tssdi vse T-^-Sfaa-stvo. po nekaterih delih države so pa izbruhnili š^ veliki kmetiški upori. V tej stiski ni prestajalo vladi draregst kot naglo končati vojno, nato pa na eni strani obljubiti ustavo <17. oktobra 1906) ter razne druse svoboščine, ca drugi strani pa zbrati prav vse moči. da stre revolucijo. Najprej je krvavo zadušila delavsko gibanje, nato pa s posebnimi vojaškimi kazenskimi ekspedirijami še j kinetiške nemire, pri čemer je bilo samo I. 1907. na smrt ohsojenih 2000 kmetov, a 21.000 na razne druge hude kazni. Meščanstvo se je pa itak kmalu samo umirilo ter se zadovoljilo s obljubljenimi političnimi svoboščinami. Po zmagi nad revolucijo je izpolnil režim le de! svojih obljub in še od teh večino le na videz. 2e dovoljene svoboščine (tiskovne, zborovalne i. dr.) so bile vnovič prav bistveno okrnjene, a iz dume je holel režim za vsako ceno ustvariti zgolj svoje poslušno orodje. Ker je bila prva duma iz 1. 1906. kljub vsem volivnim nasiljem vladi neprijetna, jo je takoj razpustila, a tudi v Stolrpin je . agrarnimi zakoni iz L 1908-19 1 izvršil agraroo reformo tako, da jo še bolj okrepil sred-aj™ in velike kmete, a ne da bt pn lem oškodoval veleposestnike. V to svrbo je odredil razdelitev ,_______ . ____„„ i, »»čin. da so srednie veliki ; millj. miicuj iu ^».-c"" — --------------- ! jemlje S tem so se srednji in veliki kmetje res jako opomogli ia gospodarsko življenje je po vsej Rusij. vnovič jako zacvetelo. Toda velika masa kroetiškega ljudstva, mali kmetje, ki so tvorili tri četrtine vsega kine-tiškega prebivalstva, je ostala ogoljufana m je bila še naorej obsojena na več kot beraško življenje. Socialistične stranke, ki so z vso silo nastopale proti razdejanju »mira«, so imele zato med temi bednimi in razočaranimi kmeti« hvaležne poslušalce in pristaše nove revolucije. Se slabše je bilo i razpoloženjem delavskih množic zadnja leta pred svetovno vojno. Pristranska in nepopolna agrarna reforma je povzročila, da je od L 1P08.—1915. prhalo 1.2 milij. kmetičev svoja pose-HPceau s katerih niso mogli živeti, naprej večjim posestnika m. Tako obubožam kmetje so potem lačni polnili velikih mest in sprejemali vsake delavne pogoje v industriji. Mladi ruski kapitalizem je to kratkovidno izrazja: in odklanjal vsako pravno in socialno varstvo de-lavstva. Ker je živelo to še ogromno nakopičeno le v sesate-sb zvestih, so imeli marksistični agitatorji lahek p se:. Kak? hitro je napredovala med delavstvom revo-j,-' rtin-i miaei. nam najlepše dokazuje dejstvo, da se v?š:io 1. 1910. v Rusiji 222 štrajkov s 46.000 štrajkujo-čsad. dve leti nato pa že 2132 štrajkov s 750.000 štrajku-jočim: in sama svetovna vojna je zslotila Rusijo sredi ogromnih delavskih štrajkov. Toda delavske vrste niso bile enotne, kajti za njih naklonjenost se je potegovala cela vrsta marksističnih strank in struj s precej ra-Jičnimi nameni in sredstvi, ki so se med seboj strastno pobijale. a skoraj vse so bile močno razjedene tudi od svoje lastne notranje korupcije. Vlada je imela v vseh teb revolucionarnih strankah svoje agente in eelo sam voditelj socialnih revolucionarjev. J. Azev. je bil v službi — policije. To je omogočalo režimu precej točno nadzorstvo nad temi strankami, ki so bile na videz vse tajne, in seveda tudi uspešno preganjanje voditeljev. §e najtrdnejše so se uveljavljali boljševiki. ki so bili naj-doslednejša in najbolj načelna marksistična stranka, toda drugi iz 1. 1907. so imeli še socialistični »trudovniki« ,___________________________„ sami 121 poslancev. To je dalo vladi povod za nov raz- j Merlo njih pristašev se je od 1. 1905. do spomladi 1. 191 past dume in ia obratno ooslal^šanie voiivne nraviev ' ^.i vnvm mnm - -. .-._ . vttUu Mgla je padko naraib na 16 itd.). Tako je bil skoraj neomejeno ustoličen zopet nekdanji pr-edrevoluckioarni reakcionarni absolutizem t vsemi svojimi tlemi posledicami. Opiral se je f!ejkf>prej na plemstvo, na pravoslavje in na uradništvo. Imela pa je reakcionarna Rusija tedaj državnika. ki je dalekovidno spoznal da si mora tudi caristiftii relira vendarle poiskati neke opore in saslombe v ljudstvu. Bil je to ministrski predsednik P. A. S t o 1 j- p i n {1906 do teh strank i boljševiki vred je začela po revoluciji 1. 1905. izgubljati nekdanjo naklonjenost meščanstva in dela iz-obraienstva. To se je začelo odvračati «1 njih zlasti zaradi zlorabljanja revolucionarne misli. Množiti so se namreč začeli vnovič teroristični atentati, ki pa' mso p.-, večini več nosili nekdanjeea idealnega političnega obeležja, te m ve? ^ imeli zgolj zzučsj navadnih roparskih ! in razbojniških napadov v s vrh.-, polnenja revolucionarnih RAZNO 19111. Uvidevši obupno g:»sjK»d«rsko stanje vse^a rosk«™ i.. ... • -----«- -----------... krneti ljudstva po vojni z Ja^ko. je hotel tak,]ub ; T^^TL ^'T^j.ll« itl^ naspr\-tstrc,!n najskrajnejših reakrionarjev postavili aa trdne noge vsaj ea njegov del in ga tako pridobiti sa caristibii režim. L. 1905. je namreč izgledala razdelitev ruske poljedeiske površine takole: Vrst* krratij Število kitif-. ti j (v inili-jcmrhl Skapsu po-vr-šr.t krw-, a j (v mili-iou.iii h* Povprečna pevr ššRa 1 ksrvutij? mali kmetje aredaji koetj* veiiti ksretj* tirala ki; »mir« IM 1-t-5 C-63 81-9 16< 76"5 755 55-7 7« IS 4 2652- eispej I3H3 m— 24*4 bombni napad na prevoz težke blagajne v Tifli-Ti in se je polastil njene vsebine). Izrečno b.ljševike ie nesebično izobraženstvo odklanjalo tudi zato, ker so' ti ie ob pn, revoluciji I. 1<¥i5. jasno povedali, da jim ne za^demokratično. temveč za socialno revolucijo, da hofeio izbojevati marksistih komuniiem. ne pa svobado po . let tako hrepenela vsa RUsjja in za mwnioenje te^a hrepenenja tudi toliko žrtvovala Razen tega se je bcvlj5erL%i program osiral le na delavstvo a ^ ^ steaoponl » odrekali upravičenost wt obstoj. dcKam so droge socialistične stranke skušale ven-dane M}eto v^ rta^ve in ustvariU program za' v«, Ru. v katol. him sprdei katoliški &is! »« zaupat«, w krščanski soti.i,«! 'V lit va h delavskr^ kov v dravski banS"' aPr.yju .HeUd,., ca železnih proizvod« , Zagrebu zgrad, , Dok pn Brezjah podruiti«, Dooovska obe,W odjioni tvornici potrebno ieBt šče po znižani cen, j P^leg '-'-t1 ^ podružnic, 10 let oproščena iMh ok. cinskib doklai 4» avstrijskih iociate demokratOT, ki so [ v Češkosloviiko, « n»«liti r Rttsiji, je 4. volila iorieUka Tlad, Neznanci so odpcljiS ba ie£a social demokrit-»keg* vodileha ženeuU KdrbU iz stanovanji , okolico Dunaj:. kjer w zaklali z noži. Rdet-karji očitaio Korblu, di j« kriv ocaldemokril- »kega pora 7 a 3, Oranju, ker te je prezjodi, vdal in načrt »ocialaemolrito, izdal Dollfussovi vladi. S5i«isiry of Labom Ci-Mtte -list *9«k-Ske(i aietrstva za delo) je ob-; a v;! številke o zapjjle-aotti v rajnih driavali u 1. 1929 do f-33 teh Iti-rib letih je padla upo-Klenost: v \'eliki BrituS za 5°t. » Japonski 11%, r Franciji za sad 20$, 1 Ce:iko:!oraški 24%. 1 Neznčn 27t Italiji i Kanadi 29%. r Severii Amerik; ~4% in v Poiiiki 37 % Vidimo torej ie i! t«h šteTilk, r katerih državah stegne biti krizi najSajša in tudi to, di fašizetr Italije ni osrečil in ni uiia brezposcluotti marveč celo med naj-bol; Srars pesem Iz HoUirf-ske »e jf vrnilo 60 našii df'.ivcev. ti 50 bili it vsi let tam. Pr:š!i fo 5 svojimi rodbinami in lato tika ft*$t socialne ustno« naenkra? naloga. !*•■ skrbe za ostb. Stara pes-;rp trpljenja naših 12; seliencev >e kar naptij pcnavlja. Mladi in. idm1 odhajajo v tujino, ii® ieni in onemogli se v» čaj o iz tejine brez vj« sredstev. Kdaj bo « ^ ner žsloiirre naših -i* Nerao delo v peUr« j- prepovedal ban Savi« baoovine. v prrera čeiriltba t'* irposodiu 6551 obisk«'« cem H.809 kai«1 1487 rnanstvenih. P« J rikih pa t0'-1 sjove«*. 511 srbokrratskih, W' nemikib in "3 franco.W nukib. astleikA "L !" •-:ansk:h kni< - ™ , niča Delavske Maribora ie Jaz znam. ampak Jernejoek še ne zna.- Tolažba. — Siromašni iid je prišel potožit svoje gorje Rotschildu. Bogataš ga je prijazno sprejel in potolažil, češ. nikar ne obupaj, zdaj sem jaz bogataš, ti pa siromak, toda to se bo obrnilo. — Mislite? — je vprašal viradošeeni siromak. — Seveda, ti boš siromak, jaz p« bogataš. Podaljšaj si življenje 1 moren, o poduljiati. bolem. pr*pr«f>ti. talevti osdjraTUi.sUbMti ojatiti. n#-•UiM moremo a^Tntti:;. ic napraviti Kre-hs*'. Kai ie vzrok vsake bolezni? OslaMjenja Brar, polnost, iurul.« dobr.h prijatelj«* sli erotik Mtiejih, rai»*aranje surafc pred boleioijo. slab u(ia iiTljeaja ia m&os« dcasrrfc razlogov Zadovoljstvo J« uihopst rdrarmk; So poti. ki Te morejo asve*;! do dobrega rarpoloie&ia. oiiTiti 1 roj £aa£aj. napolnit: Te s norim c panjem; u pot je p« opisasa t ruprari. k: Jo ie mor* vsakdo ki lo s&hlera. dobiti takoj in povsem brezplačno! V te) mali prizojat kojiiici je rmitoimafeBo. 4»ko morete ? kratkem (an io brej ovire med oeios ojafiti tiree ta etiiice. odpraviti , v, ^Mloieaje. trsJijos-., rsilrecenoet. os^MjesJe spomiat. neraspoSoieaje n delo la EeeroJ dresih boSestaih pojarcr. Zaite-vajt« te raipraro. ki Vaa bo osiliU naor^ prijetoib ar. Poitnc tfeiralUia: SRNST PASTERNACK, Berlin SO, KdueikinApUta 13. Abt 124 fSANATORIUM] Senonai Ljubljana ' Ko«caiiteeko. dolžina 14 m v dobrem staiiju. naprodaj v Va-sah t-ri Medvodah ?t 16. MB iNui Preskerjo. Str. Peira cest* 14 Strniši žisifei^ dela sprejmem Prednost rnajo o/it', ki so nek .liko vajene v konzerviranju in ukuha-vaniu sadia. Nasiov v uprav; Domoljuba pod šter 4 llkk" patentne ob-„BHSa r\»čke ia ko-sišfa. kose vseh vrst. osle in vile kupite nai-ceneje pri tTrdki Fr STUPICA železnina zaloga poljedelskih strojev in čebelarskih Dotrebščm. Lmbljaaa. tioss osvet-ska cesta 1. ggaima vsalt0 nmnži-B»91tH5 Il0 okroglega, obeljenega lesa, do 24 cm premera, tol-žina 2 metra X»slov v uprsvi ..Domoliubac št. 4479. i« Hjiw ffsr:r0 obrt, s hrano in stanovanjem pri moistru. si rejme Anton Štajer. ievl.ar. Vaše štev t&. p. Medvode. Sašaie trn dtniji usjodno prolam. Cva}-nar. Virje Medvode. Tekala kranjiče in na MSSIS okviriih kupim. panje vrnem. S -o-roiiti ceno in kakovost, pridem oseboo. Franc Markelj. Vrhnika. Mizarskega sajssra spre.mem i vsa osktbo v hiši. Matej Mišič. Sova vas pri Rakeku tthm 14~16 M ia kovaško obrt. Flan der, podkovski kovaf. Želeiniki nad Skoljo l/oko. J iiMlii stojiš pogrerljiv. par me-erev rabljen Din 2300, s pokrovom 000 10 krojaški Din 1500 na prodaj Ljubi ;ana. Gradaška 8 Hlllilill ^"IMetnn občinstva vljudno na o , ™ manjam. da sem ;irevt»i eostilno >P" starem Tišlarju« v Kolodvorski u"i y« 24 ^•jvljodoeje se pr,poročam BI RGAB MIHAEL. ZAHVALE zavarovani« KARITAS Za izplačilo zavarovanih vsot po umrlih svojcih ae zahvaljujejo. Aleš A., BaSina. p. Si. Vid aid Lj»bljIM. Raknša K., Hereegasri, Kaka Kotorska; Kermat L, Limbii pri Maribora: Kalerič J.. Roiencrued pri 8t. Asi r 81. g.: Galli« A. Vuieaiea. Pošteno jI je vrnil. Janko je pri^i „. ples m prvo gospodično, ki jo jc srečal Z prosi! za ples. Domiš!javk,. pa j,, odgovorili »Jaz si svoje plesalce sama Izbiram in Krej, plesa t, s komur hočem.t — ,Jaz pa nt ™ tako izbirčen, cenjena gospodična. To vidite iz tega, da sem najprvo vi, I)ro,j|( Pijanca wed seboj. — Pomni, dragi moj. da malenkosti najbolj greue človeku življt nje. Postavim tole tu. Ulico sva našla blio sva našla, v tole preklicano kljufaviiičm luknjico ne moreva zadeti. NI bil zadovoljen. — 2er,a: No, kako je bilo na gostiji! — Mož: E, ko bi bila juhi tako slana kot vino. a viuo tako staro kot gos. a gos tako debela kot gospodinj« _ jjj bilo morebiti dobro... mi m 5mhie dobite v n a j boljši kskovo-ti pri !vrdk> PKAN POGA^SIK 4. i » u LjUfcljaaa Tjrttn t! (Dunajska) nasprot' mitnice Izdal se je. — Učitelj: Xo. Janezek, kaj je z go>ko, katero mi je mislil poslati tvoj ooet — Jant .ek: Zdi »e mi, da je ozdravel« in začela znova zobati... Mlada zakone«. — Ženica, šele tri tedna sva poročena, pa hoče* imeti že tretjo obleko! — Moraš ml dati denar, možieek. N'e po2ahi, da se jestvine zadnje čane niso nič pocenili ti mi pa neprestano zatrjuješ, da hi me od ljubezni kar pojedel. <"'cdna jena. >Zakaj neki je tvoja prijateljica tako dolso sprta svojim zarooencemlt »Saj bi se bila že"davno pobotala, pa -e m moreta spomniti, zakaj sta *e sprla- Tehten vzrok. Zakaj pa toliko pijeta, Brezar! To ni pravi — -Oh. gospod župnik, «aj pijem le. da bi pozabil.i — Kaj bi P« radi [»•>zabil i! _ Brezar popraska za u;e-si. malo j>omom!ja. potem pa pravi: ■Hu-dirja. *aj že sam ne vem. kaj. Starejša dama pri zdravniku. Pravite, da vas boli glava in trga po križu? Koliko »te starifi — .Štiriindvajset.! — Hm. £<>• spa, to pa tli kar tako. zali mi. da izgub' ljate tudi spomin.«. Za zdravljenje vseh vrst ran krast, lišajev, turov in ostalih kožnih bolezni ter kot prao pora »t on v«*1 re«r«baJ m »I*' kiir.ah raacg: idrsvnik: snpo-rt>č»io .FITONIK" prepreteva ,r.fgd)o. kprave-tie. n« doooSrt, m rar.a goojilj stsj* iO MBJ meri'. S'«ki«nii'a J« ' lekarnah K« polt«« ^ ,>sfek!«l«:i Din P«"? kBjii.co it 17 POi!'C -F.too. dr. i o i. fieo. pod S p. br. I.«' as. vit t-» Wif«t«fi: Dr. Gf«fw9 Pcčpk Urednik: Jote KoSčtk Z* Jugoslovansko tiskamo: Kar«! tet