List n korletl (UUv-ekega l|udeive. D«l»v- oi eo oprtvlivni do vMga k«r produclrt|o. This paper la devoted to the Interest«*»! the working clae*. Worker* ere entitled to all what thav produce. tourto M ««oond-olaM m»u«od«r tb» Act ofUoBKNiM of M »roh Ird I «79 Otfiei: 4001 W. 31. Sir., Cbicagt. ill. "Delavci vseh dežela, združite se!' PAZITE ne številko v oklapafu. ki e* nehale poleg ve» šega naelove. prilepile-nega epodal ali M na ovitku. Ako (361) t* številka . . teda| vem • prihodnjo številko našega llete po-teše naročnina. Prosimo ponovit* I« tako). Stev. (No.) 360, Chicago» 111.,4. augusta (August) 1914. Leto (Vol.) IX. Divje klanje v celi Evropi. Proti krvavi vojni! Rusl|a, Nemčija, Francija, Avstrlfa ln Srbija se kol)e|o med sebo) ln napovedu|e|o mlzert|o ln smrt mlllonom l|udem. Vo|nl mo-loh Ima bogato žetev. ZADNJE VESTI PRED SKLE POM USTA. London, 3. avg. — Tri nemške armade so vdrle v Francijo, Rusi pa v Nemčijo in v Avstrijo. Pnva bitka v zraku se je vršila; fran voski avijatik Garros se je zapodil v nemški balon pri Nancy in k* uničili s 25 vojaki. Pri tem je sam izgubil življenje. 150.000 Nemcev je vdrlo v Francijo in Luxenburg. "Daily Chronicle'* ima nepotrjeno poročilo, da je bil avgtrij-ski ceiar v nedeljo zvečer umor jen. Na morju blizo danskega obrežja grme topovi. Velika pomorska bitka je menda «v teku. Avstrijsko čete zapuščajo Srbijo in odhajajo proti Rusiji. Črno gorci bombardirajo iz Lovčena Kotar v Dalmaciji. Turčija misli udariti na Srbijo. SPLOftNO KLANJE JE ZAVRŠELO. Koeka je padla! Cela Evropa je podivjala! V soboto zvečer je nemški cesar napovedal vojno Ru-aiji. V Berlinu so čakali od govora na ultimatum, katerega je poslal cesar carju, da mora povedati, zakaj mobilizuje armado, ali odgovora ni bilo. Posledica je klanje. Nemški poslanik je zapustil Petrograd. Car je mobiliziral 4 milione vojakov. Nemški Viljem je apravil na noge celo armado do 5 milionov mož. Istočasno je Poin-care, predsednik Francije, ukazal mobilizacijo cele armade. Anglija mobilizira vse sile in njena mogočna flota se bliža nemški v severnem vodovju. Obsedno stanje vlada v Franciji, Angfiji in v Nemči ji. Ves železniški promet je ustavljen. Parniki ne smejo več pluti proti Ameriki. Še preden bo "Pro-letarec" v rokah čitateljev, bo napovedana vojna med Rusijo in Avstrijo, Francijo in Nemčijo, Anglijo in Nemčijo, Italijanski kralj opetovano izjavlja, da bo nevtralen. Strašno klanje se je pričelo in cela Evropa ječi pod silnimi udarci zavita v smodnikov dim . . . SRBI ZMAGUJEJO. Iz Rima poročajo 1. avg. da so Srbi v petek čez pet ur držali Avstrijce nazaj v vroči bitki pri Loz-nici. Več tisoč Avstrijcev je napadlo par sto Srbov, toda zadnji so imeli dobro postojanko. Sole zvečer so se Srbi umaknili. Izgube so velike. — Iz Dunaja poroča vlada 2. avg., da ao bili Srbi poraženi (mi ne pove, kje)-in-da bežijo v velikem neredu proti Nišu.— Iz I^ondona poročajo, da bo Avstrija morala vzeti veliko vojaštva iz Srbije in ga poslati na sever proti Rusom, ki so najbrž že vdrli v Galicijo. Cesar je ukazal, da morajo avstrijski generali naglo operirati v Srbiji, da potolčejo Srbe preden napade Rusija. AMERIKA DELA PATRONE. Winchester Repeating Arm Co. v New Haven, Conn., je dobila 1. avg. iz Evrope naročilo za 50 milionov patron. 12,000 delavcev je takoj dobilo delo. Kapitalisti, ki imajo tovarne za izdelovanje mo-rilnega orodja vriskajo veselja . .. ANGLEŠKI PREMOGARJI ODREKLI POKORŠČINO! Iz Cardiffa, South Wales, poročajo, da je vodstvo angleške mornarice pozvalo premogarsko organizacijo, da morajo premogarji delati čez čas (over time) za proizvajanje premoga, ki ga rabi bro-dovje. Organizacija jc pa odgovorila, da ne bo delala čez čas, ker ne smatra potrebnim, da bi se Anglija vmešavala v evropski prepir. Bravo! POZOR SLOVENSKI DELAVCI! Avstrijski konzuli so dobili nalog, da pozivajo v Ameriki živeče rezerviste nazaj v Avstrijo pod o-rožje. Nikarte iti! Prezrite vsak poziv! Ne dajte se na limanicc! Ne dajte se »»plašiti! Tam vas čaka le smrt ali mizorija, glad in drugo trpljenje! Avstrijo mogoče čaka pogin v splošni vojni — cesarska vlada bo razbita v nič, kar tudi zasluži! — zato so vam ni treba bati, da vas bo kdo šikaniral pozneje, ako se kodaj povrnete v domovino. Ostanite tukaj! Vi nimate nobenega povoda, da bi streljali delavce drugih narodov, ki vam niso ničesar zakrivili! Bodite pametni! Dol z vojno! Še nekaj. Ne pošiljajte gotovega denarja v pismih v Avstrijo' Vojaške oblasti tam zdaj odpirajo vsa pisma, ki pridejo iz Amerike in denar lahko izgine v žepe gladnih uradnikov! Pozor na to! SOCIALISTIČNI KONGRES BO V AMERIKI. Sodr. \Valter Lanfersiek, tajnik stranke, je objavil v soboto, da se bo mednarodni socialistični kongres vršil'v Zedinjenih Državah. To je sklep mednarodnega biroja v Bruselu, ko je francoska vlada prepovedala kongres v Parizu za-prihodnji teden. Obenem izjavlja biro, da bodo vodstva vseh socialističnih strank začasno premeščena v Zedinjene države, ki so edina nevtralna velesila v sedanjem evropskem konfliktu. Kje in kedaj se bo vršil kongres, še ni znano. Veliko vprašanje je, koliko delegatov bo prišlo iz Evrope, ko pa je ustavljen ves parniški promet in železnice v Evropi so v rokah armade. AVSTRIJA VDRLA V SRBIJO. 28. julija je Avstrija formalno napovedala vojno Srbiji. Napoved vojne je podpisal v imenu cesarja grof Berchthold, minister za zunanje zadeve. Istočasno je avstrijska armada vdrla »v Srbijo čez Savo pri Belgradu, iztočno čež Donavo pri Zemunu in iz Bosne pri Poči čez reko Drino. Avstrija je mobilizirala proti Srbiji pet armadnib korov ali okrog .'100.000 mož; druga poročila se glase, da je cesar vrgel v Srbijo do pol mil iona vojakov. Iz bojišča ni nobenih zanesljivih vesti. Cela Avstrija je pod pokrovom najostrejše cenzure. Pošta, brzojav in telefon je v rokah armade in vojne oblasti zaplenijo vse, kar jim ne ugaja. Tudi privatna pisma odpirajo. Časnikarski poročevalci ne smejo blizo. Edina poročila, ki dohajajo, so uradni buletini iz Dunaja, ki poročajo svetu to, kar se njim zdi. Koliko se je zanesti na taka poročila, si lahko mislimo. Na drugi strani zopet srbska vlada strogo nadzoruje vse vesti iz bojišča. Poroča se, da so avstrijske čete zasedle Belgrad takoj v sredo in sicer brez boja, a drugo poroeilo se glasi, da so Avstrijci bombardirali mesto iz brodovja na Savi in razrušili kraljevo palačo ter druga poslopja. Se v petek so poročali, da Avstrijci še »vedno bombardirajo Belgrad, medtem ko je uradni buletin iz Dunaja naznanil v četrtek, da je cBlgrad že v rokah Avstrije. Pri Foči, ob bosansko srbski meji, je bila druga bitka v sredo. Avstrijci so vdrTi cez Drino in padlo je 800 Srbov in 200 Avsrijcev. Srbski uradni buletin pa poroča, da je padlo le 200 Srbov in sto Avstrijcev. Na srb-(Dalje na 5. strani.) JUGOSLOVANSKIM DELAVCEM V AMERIKI. BRATJE DELAVCI! Cela Evropa se nahaja pred strašno krizo. Mobilizacija velikih držav je zbudila duhove vseh — prijateljev in sovražnikov človečan-stva — do vrhunca. Vse evropske države se vračajo nazaj v starodavno dobo, ko ao ljudje na najkrutejši način žrli drug drugega. Krvoločni kapitalizem, na katerega strani so vsi kralji in cesarji, vse vlade, birokracija sploh, vsi ostanki gnusnega plemstva in vsi zavedeni deli temnih narodnih mas divja zmagonosno proti uničenju cele ljudske kulture, proti zahtevam vsake narodne svobode in proti propasti vsake civilizacije, ki jo je pridobilo človeštvo tekom stotisoče let. Pred par tedni je padel od roke enega zapeljanega srbskega patriota avstrijski prestolonaslednik in njegova žena — in ta na prvi mah neznaten dogodek, je postal iskra, podtaknjena v velikanski kup smodnika, katerega so avstrijski vladajoči krogi kopičili dolgo vrsto let. Velika Avstrija je napovedala vojno mali Srbiji in hoče da jo požre. Cilj avstrijskih tiranov in vseh gospodnjočih razredov v Avstriji je, da širijo državne meje na račun drugih narodnosti. Na .ta način so podredili že celo vrsto narodov, ki žive pod Avitro-Ogrsko v pravem političnem in gospodarskem suženjstvu. Avstro-Ogrska je vedno gledala, da ao se narodi na Balkanu cepili in drug drugega sovražili in da tako sama pride preko pobitih in onemoglih propadlih balkanskih državic do večjih trgov, do večjih bogastev, do večje moči inj brezprimernega profita. Z druge strani je za istimi cilji težila Rusija, ki je igrala napram balkanskim državam vedno najpodlejšo ulogo, posebno napram Srbiji in Bulgarski Njena vedna želja je bila, da se pospne preko Bulgarije do Carigrada, do ključa svetovne trgovine. V teh ciljih so Avstrijo in Rusijo ovirali interesi drugih evropskih velesil, tako da je sedaj ne eni ne drugi ni mogoče računati na osvojevalne aspiracije proti Carigradu. Nemčija je vedno z bistrim očesom gledala, kaj dela Rusija, za katero je stala Francija kot njena zaveznica. Sploh je bil Balkan zadnjih desetletij jabolko razdora ne samo za balkanske države same, ampak tudi ostalih evropskih velesil. Poleg tega so prišli na površij e še interesi kapitalističnega razreda v raznih državah v nasprotje, in to ne samo vsled krajev v Evropi, temveč radi daljnih kolonij v Afriki in Aziji Samo ako poznamo ta dejstva, nam je mogoče pojmiti, zakaj so se pripravljale evropske velesile sadnji čas na vojno, zakaj se je metalo za militarizem tako ogromne svote in zakaj se je tiralo narode skoraj v totalno gospodarsko propast. Ravno ko to pišemo, prihajajo vesti, da je Nemčija že napovedala Rusiji vojno in da je že tudi Francija pripravljena, da prekorači* mejo Nemčije. Cela Evropa gori v strašnem krvavem plamenu, ki bo požrl na stotisoče človeških bitij, provzročil nepopisno stradanje, pustil za seboj mnogo udov in sirot, uničil popolnoma rodna polja in jih pokril s krvjo padlih trupel, kjer bo zavladalo kraljevstvo črvov in črnih vran. Bratje delavci! Jugoslovanska socialistična zveza v Ameriki, videča v duhu vse te temne dni in stoječa trdno na nepobitnih načelih mednarodnega socializma, pošilja na vas sledeči poziv: 1. Nihče naj ne gre v stari kraj kot vojak, da pomaga neču-venim tiranom in da postane žrtev kapitalističnih interesov. Agitirajte med delavci in jih odgovarjajte, da ne gredo v ta vojni pekel. Prezrite vsak poziv avstrijskih ali srbskih tiranov, ki bi vas klical na vojno, češ, da greste v boj za osvobojenje vaše domovine, a v resnici da vstvarjate še bolj plodna tla za nečuveno gospodarstvo raznih kapitalistov, kraljev in ostalih izkoriščevalcev. 2. Ne dajte ne enega centa za vojne svrhe, marveč skupljajte svote in jih pošljite svojim bratom delavcem, ki bodo ostali živi, ko se ta krvava vojna konča, ali ga pošljite njihovim udovicam — ljudem, ki bodo prevzeli oskrbo za vdove in sirote padlih. Ne dajte se omamiti od r&znih extrapatriotov, ki se vam hlinijo z namenom, da obude v vas šovinistično blaznost, da otmo od vas denar, da napolnijo svoje žepe in da se na vaš račun osebno okoristijo. 3. Sklicujte v vseh krajih shode in protestirajte najodločneje na prvem mestu proti nesramno avstrijski diplomaciji, proti habsburški satrapski dinastiji, proti vsaki diplomaciji sploh, proti vsaki vojni, proti mesar j en ju narodov v korist zlih duhov, ki se imenujejo vladarji, tirani in kapitalisti. 4. Skrbite, da v teh te*kib čarih ko se nudi od vseh strani zapeljivost po denarju, ko se nastavljajo pasti in skušnjave od strani plačanih patriotov in profesionalnih proglasencev kot voditelji narodov, ne daste vcepiti v svoja srca mržnje proti drugi narodnosti in proti svojim delavskim bratom v drugih deželah. Vedite, da ima delavski razred po vsem svetu samo eneca sovražnika — kapitalizem, katerega tvorijo posedujoči razredi vseh držav na svetu. Bratje! Mi vas opozarjamo na eno dejstvo: V Evropi obstoji poleg tiranske peklenske moči, ki vodi narode v pogubo, še ena druga velika moč, katero predstavlja združeni proletarijat po vsem svetu. Ta moč vstaja proti vojni! Ona vzbuja delavstvo in ga uči, da so njegovi interesi povsod in v vsakem kraju enaki. Za njo so vsi ljudje bratje in delavci vseh narodnosti — prijatelji. Ona je največji faktor napredka, civilizacije, miru, humanitarnosti in sreče. TA MOč JE SOCIJALNA DEMOKRACIJA, KATERO TVORIJO VSI ZAVEDNI IN PAMETNI DELAVCI VSEH DEŽEL IN VSEH NARODOV. TA MOČ NE POZNA NOBENE MEJE, NE POZNA NOBENE NARODNOSTNE MRŽNJE, AMPAK SE BORI PROTI VSAKI SUŽNOSTI IN ROBSTVU. Sodrugi in bratje delavci! Vaša dolžnost — ako hočete da boste pravi ljudje v teh strašnih razmerah — je, da poslušate glas svojih interesov, glas svoje zavesti in da svojo prosveto priprežete prosveti in boju mednarodnega socializma, ki kliče: DOL S TIRANI! DOL S KAPITALISTIČNIM SUŽENSTVOM! DOL S PRIVATNIM LASTNIŠTVOM! DOL S ŠOVINISTIČNO — POBESNELIMI VOJNAMI! NAJ ŽIVI MEDNARODNI MIR IN BLAGOSTANJE! ŽIVELO BRATSVO NARODOV VSEGA SVETA! GLAVNI ODBOR JUGOSL. SOCIALISTIČNE STRANKE V AMERIKI Chicago, 111., 1. augusta 1914 Jean Leon Jaurès. Sodrug Jcan Leon Jaurea, najznamenitejši socialist in duša delavskega gibanja na Francoskcin, je mrtev — umorjen! Padel je kot žrtva divjega fanatizma za vojno in patrijotične podivjanosti, ki danes divja po celi Evropi. Dne 31. julija je sodrug Jaures z več sodrugi obedoval v majhni gostilni blizo borze v Parizu. Sedel je pri odprtem oknu, iz katerega je imel pogled na Rue Montmartre in v tistem času je stopil iz ulice k oknu neznanec in naglo ustrelil dvakrat. Jaures ni imel časa, da bi se bil ganil — padel je na mizo z dvema kroglama »v glavi mrtev ... J RAN LEON JAURES. Morilea se takoj prijeli mimoidoči. V hipu se je zbrala pred gostilno množica delavcev, ki so vpili: "Smrt morilcu!" Priskočila je policija in otela morilea gotove smrti. Istočasno je množica delavcev in jokajočih sodru-gov naložila truplo na ambulan-čni voz ter ga peljala na njegov dom v sprejemstvu močne straže Na policijski postaji je povedal morilec, da mu je ime Raoul Vil-lain in je sin sodnega atašeja v Rheimsu. Star je 29 let. Rekel je, da je ubil Jauresa zato, ker silno sovraži socialiste, ki so proti vojni. Splošno mnenje francoskih sodrugov pa je, da je bil morilec najet in plačan od klike pa-trijotičnih podivjancev, ki hočejo vojno. Podlemu umoru sodruga Jauresa (izgovori: Žores) so sledile silne demonstracije delavstva. Pred uredništvom socialističnega dnevnika "L'Humanite" se je zbralo na tisoče delavstva, ki so z ogorčenimi klici obsojali zločin. Francoska vlada se je ustrašila u-cinka podlega umora in premier Viviani je ukazal nabiti letake z •iradoim naznanilom, v katerem vlada obsoja umor in poživlja de lavce na mir. S smrtjo sodruga Jauresa je izgubila najagilnejšega socialista ne samo socialistična stranka na Francoskem, temneč ves socialistični svet. Za njim žaluje cela internacionala. Rodil se je 1. 1859 v Castresu in po končanih študijah je poučeval filozofijo v Albi (1881-83) in v Toulouse (1883-85). Leta 1885 je stopil v politično gibanje, toda ne kot socialist. Bil je takrat konservativni repu-, blikauec. Socialist je postal šele leta 1889 in 1893 je bil prvič izvoljen kot socialistični poslanec v parlament in od takrat je bil — izvzemši štirih let — vedno v zbornici, kjer se je bojeval za pravice delavstva. V znani Drey-fussovi aferi je igral znamenito vlogo pri reviziji te afere. Pozneje je triumfiral v sodelovanju za dobrobit Macedonije. L. 1905 je zaslovelo njegovo ime po celem svetu, ko mu. je nemška vlada prepovedala govor pred nemškimi socialisti v Berlinu. Jaures je bil največji govornik v celi E>vropi; on se je rodil kot govornik ni pisatelj. Njegov krepki značaj, neomajana doslednost in železna eneržija mu je pridobila spoštovanje tudi med nasprotniki. Vsi kapitalistični in drugi nasprotniki listi pišejo te dni, da je bi Jaures ena najinteresantnejših osebnosti v francoskem političnem življenju. Kaj je bil sodrug Juares v socialističnem gibanju na Francoskem, to bo šele popolno ocenila bodoča zgodovina delavske inter-nacionale. Bil je sila, katero bo zavedno francosko delavstvo te-ško prebolelo in hudo pogrešalo še veliko let. In padel je — žrtev svojega principa, kateremu je bil zvest do konca svojih dni. Kot neustrašen zagovornik mednarodnega miru in veliki sovražnik militarist ične blaznosti obležal je — mučenik za veliko idejo člo-. večanstva in bratske ljubezni med vsemi narodi... Padel je ob času, ko se barbarske evropske vlade pogazile vse človečanske pravice in vrglo milione ljudi v žrelo satanskemu vojnemu molo-hu ... Padel je in krvoločna zver kapitalizma, militarizma in mon-arhizma se pošastno reži nad njegovim truplom ... Toda čas bo prišel, ko bo delavsko ljudstvo vseh narodov spoznalo pravi pomen njegove tragične smrti — spoznalo bo, zakaj je umrl in takrat bo njegov spomin oživel in živel v srcih milionov in milionov dolgo, dolgo ... Večna slava njegovemu spominu! V državi Missouri so nabrale ženske 23.000 več podpisov kakor pa jih je podreba, da gre na splošno glasovanje vprašanje, ako se dovoli ženskam v tej državi volilna pravica. e e e Veliki kapitalisti in politikant je v Wisconsinu so v hudih skrbeh. Zvedeli so, da jc na wisi consinskem vseučilištu vse polno visokošolcev, kateri se popolnoma strinjajo z socialistično teorijo in jo, o groza, med delavci pismeno in ustmeno razširjajo. Ako je sedanji kapitalistični red postavljen od boga, čemu se potem kapitalisti razburjajo, ker potem bi bilo nemogoče, da bi ga podrli wiseon- sinški visokošolci. e e e Walter Thomas Mills, splošno znani socialistični pisatelj in organizator, je resigniral kot narodni organizator socialistične stranke za Novo Zelandijo in pri Iz Londona poročajo, da je vlada v Parizu prepovedala javni pogreb sodruga Jauresa. Delavstvo ne sme demonstrirati ob njegovi krsti, ne sme ga spremiti k zadnjemu počitku. Pokopali so ga na tihem, privatno. šel nazaj v Združene države. Sodr. Mills je četiri leta opravljal to službo v splošno zadovoljnost stranke in v svoje agitacijske namene večkrat prepotoval Austra-lijo in Novo Zelandijo. Da se mlada soc. stranka v omenjenih deželah tako lepo razvija, gre največ zaslug sodr. Millsu. SPREMEMBA NASLOVA. Vsled spremembe hišne številke, kjer se nahaja uredništvo in upravništvo Proletarca, z 4006 na 4008 W. 31st Street, naj vsi ki imajo opravka g Proletarcem, na glovljajo pošiljatve na zadnji na< slov, TO JE 4008 W. 31st STR., in ne več na stari naslov. Prosimo tudi starokrajske liste da pošiljajo liste na gornji na slov. "Zarja," "Naši zapiski", "Železničar" in "Rudar" hodijo še vedno na 2146 Blue Island ave. Chicago. Prosimo, upoštevajte to! Upravništvo. k UTI8I S POSLOVANJA. Dne 1. aprila tmo premogarji v vstočnem delu države Ohio odlo žili preinogarsko orodje in šli na stavko, ker premtogarski opera torji niso ničesar hoteli slišati od naših zahtev. In ker sem slutil, da stavka ne bode tako hitro končana, sem se namenil, da izrabim te neprostovoljne počitnice in obiščem sorodnike in sodruge v rojstnem kraju in drugih pokrajinah policijske Avstrije. Rečeno storjeno, in dne 15 .aprila se odpeljem z newyorške luke po austro-amerikanski črti s parni-kom "cesar Franc Jožef I" proti Trstu, ksinor sem dospel dne 28. aprila. Podal sem se na prostor, kjer imajo tržaški delavci svoj lasten dom. Tam sem se seznanil s sodrugoni Jože Kopsčem in Francetom Skobelnom, urednikom "Železničarja". Sodr. Skobl si je vzel časa in mi je razkazal veliko poslopje delavskega doma, kjer se nahajajo uradi različnih strokovnih društev in 2 veliki dvorani za delavske shode in zborovanja. Potem sva šla ogledovat konzumno društvo, katero Ima na leto nad 1,000,000 kron prometa in ogromno zalogo raznovrstnega blaga. Ko sem si ogledal najvažnejše obmorsko mesto v avstrij-skej monarhiji sem se poslovil od sodr. Skoblna in se odpeljal proti Ljubljani, kjer sem najprvo obiskal moja dva brata in eno sestro s katerimi smo se skupaj zabavali na prvo-majniški veselici. Omeniti moram tudi, da sem bil dne 3. maja na nekem shodu, katerega so sklicali neke vrste pa trijotje, kateri slišijo na bomba stično ime "zimbombule". Med govorniki so bili svetle zvezde na slovenskem obnebju, kakor državni poslanec Ravnikar, deželni poslanec Ribnikar in oče Turk. Glavni govornik pa je bil neki Bretnar iz Trsta. Shod je bil napovedan od 10 uri dopoldan v mestnem domu, toda ko pridem ob določenem času v mestni dom ni bilo nikjer nobenega človeka, nakar sem dobil pojasnilo, da je sedaj maša, in da se še le po maši prične shod. Končno se res prigujlje župnik Berce, nekaj mojstrov, polirjev, štacnarjev in vajencev. Predsednik shoda se je vsakemu govorniku pred in po govoru na dolgo in široko zahvaljeval za njegov izvrstni govor. Glavni govornik Bretnar si je za tarčo zbral delavski praznik — prvi maj. Mož je zastopal nacionalizem. Po njegovem mnenju so Slovenci vse, drugi narodi pa nič. Mož je seveda videl Ljubljano in Trst, zato se mu seveda ne more zameriti ako ne pozna internacionalnega gibanja delavcev. Ko sem se naveličal poslušati rnlatvo prazne slame ljubljanske frakarije, sem odšel s shoda in odšel v upravništvo "Zarje" kjer sem se seznanil s sodrugom Bartelnom, Berdajsom in Tokanom s katerimi smo pri rešetavali delavska uprašanja. Čas je hitro potekal in hitel sem, da obiščem svoj rojstni kraj, vas Luže, fara Doberniče, kjer sem obiskal svojega najstarejšega brata, katerega že'nisem'" Videl"27 let. Svojega rojstnega kraja sem se hitro naveličal. Vedno so me silili, da i»j molim, hodim v cerkev in k spovedi, sploh da naj igrani vse tiste komedije, katere so slovenskim naseljencem v Ameriki itak dobro znane. Tem ljudem kaj pripovedovati pomeni ravno toliko, kakor nositi sove v Atene. In ker so me začeli naši dragi rojaki še nekoliko po strani gledati, sem vrgel klobuk v zrak, katerega je vrglo proti Novemu mestu. Nisem se dolgo upiral temu migljaju, in ko sem dospel v Budolfovo, je bila ravno otvor-jena belokranjska železnica. Polje na Dolenjskem jako lepo kaže, in ako ne bode kakšne ui-me bode lep pridelek. Kmetje na slovenskem so reveži, kjer sem prišel s kmeti v dotiko so mi po« vsod ponujali grunte na prodaj češ, da moram imeti dosti denarja ker sem bil 10 let v Ameriki. Pojasnjeval sem jim, da delavci v Ameriki nimajo tistih gra belj, s katerimi se grabi denar na kupe, pač pa, da se nato razumejo ameriški kapitalisti. Da sem bil eno leto skupaj na štrajku in večkrat od dva do tri mesece, in da pri najboljšej volji ue morem kupiti grunta. Eden 'geiitleinan* mi je odgovoril, da zakaj sem te ko neumen, da štrajkam, da ako bi delal, da bi nekaj zaslužil in povrh vsega tega je še greh ako se človek punta proti svojim višjim. Povedal sem jim, da brez božje volje niti las ne pade z glave, da je potem tudj božja volja ako štrajkamo, in ker so dolenjski kmetje tako predrzni, da za per to božjo voljo "kikajo", da jih bode skoraj gotovo bog kaznoval s tem, da jim bode to leto zopet toča pobila, kar je seveda zopet božja volja in za kar bi ga morali dolenjski kmetje še hvaliti. Žalostno je življenje delav-ca na slovenskem. Besede velikega Prešerna: "Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim lepše zvezde kakor zdaj sijale" se še dolgo časa ne bodo uresničile. Klerikalna stranka, katera se je oblekla v novo obleko in si dala lažnjivo ime "Slovenska ljudska stranka, (S. L. S.) ker stara roba ne vleče — je s pomočjo du-hovskih ovratnikov, preplavila vso deželo. Dekleta so zaljubljene v Marijino družbo, fantje so pa orli! Seveda bi bil v zmoti, ako bi kdo mislil, da sedaj morala na slovenskem zavzema svoj vrhunec. Marijina družba na slovenskem je lepa organizacija za debele župnike in rdečelične kaplane! Do grla sit vseh komedij, katere igrajo prečastiti s kmeti in devicami, sem jo mahnil zopet proti Ljubljani, kjer se človek vsaj nekoliko bolj domačega počuti, f Podal sem se v Šiško (rojsno vas velikomestnega župnika) kjer sem si v družbi preglednika, sodr. j Klemenčiča ogledal prodajalno konzumnega društva. V Šiški sem se tudi seznanil z ravnateljem konzumnega društva za Šiško iu okolico sodr. Anton Kristanom, kateri je tudi ravnatelj "kreditne banke" v Ljubljani. S sodr. Kristanom se domeniva, da se drugi dan skupno odpeljeva v Gradec, kjer je imel sodr. Kristan opravek pri graškem velenakup-nej konzumnej zadrugi. Dotični dan sem si ogledal kreditno banko, katera jako lepo napreduje, nakar se odpeljeva v Hrastnik kjer rudarji lastujejo veliko poslopje iu prodajalno, katero je bilo popred last rudniške družbe, toda vsled slabega vodstva v kon-zumu je le malo manjkalo, da ni zopet zagospodovala bogata družba. Danes je vodstvo v dobrih rokah iu zadruga lepo napreduje. Zapustivši premogorski Hrastnik, se odpeljeva s Kristanom v Celje, kjer sva morala cele 3 ure čakati na vlak. To priliko sem izrabil, da sem si bolj natančno o-gledal nekdanjo prestolnico slo-veeih celjskih grofov, kateri so vladali in seveda tudi odirali lepo število naših prednikov. V Gradec, ponosno štajersko metropolo sva se pripeljala zvečer, kjer naju je na postaji pričakoval sodr. Vidmar, nakar smo vsi trije odšli na njegov dom in se po domače zabavali. Drugi dan, 17 maja se je vrši la konferenca poslancev konzum nih zadrug za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Shod je vršil v la steni domu "Arbajterville." Na shodu sva se sešla s sodrugom M. Cobalom iz Zagorja, in z državnima poslancema dr. Renarjem in Muhičam zadnji je tudi podžupan graškega mesta. Ni moj namen, da bi na dolgo in široko opisoval to konferenco, fakt je pa, da je trajala le 6 ur in da se je ukreniyo več koristnega in pametnega, kakor pa pri nat) v Ameriki na marsikatere j konvenciji. katera traja po 10 dni. Po konferenci smo si ogledali konzumno zadrugo na zapadnej strani graškega mesta. Tam sem kar strmel, ko sem videl moderno pekarno, gostilno in krasen prostor za prireditve veselic in shodov. V prodajalni je velikanska zaloga raznovrstnega blaga, seveda ne smem pozabiti na ogrom no klet, v katerem je 25 sodov, in .v slehernemu 5,000 litrov dobrega vina. V kleti je pa še nad 100 manjših sodov, kateri so tudi vsi napolnjeni do vrha. Le malo je konzumnih zadrug v Avstriji, ka teri bi imeli toliko prometa, ka kor ga ima Gradec. Poslovil sem se od sodrugov v Gradcu in se podal v Bruck am M ur. Vomenjenem mestu je glavna pisarna konzunuiih zadrug za Avstrijo, katere član sem te 18 let. Vzel sem ven moje novce, da sem imel zopet za rajžo nazaj v Ameriko. Zapustivši Bruck am M ur se odpeljem v Leoben, kjer seiu nekdaj delal 11 let. V Lcobe-nu sem odstal 3 tedne in se nasta ml pri sodrugu Zavauzigarju, ka« teri mi je dal staViovanje brez plačno. Rudniški piontarji, kateri so bili nekdaj zelo surovi z menoj so mi sedaj podajali roke. Veliko je še starih delavcev, kateri so me poznali. Premogarsko dru štvo je sklicalo dva shoda, na katerim sem jim poročal o delavskem položaju v Ameriki. Nekaterim se je čudno videlo, da sem si mogel prihraniti toliko denarja, da sem obiskal Avstrijo. Sodr. Vinceuc Muhič, državni poslanec, pride večkrat obdržavat shode v Leoben. On je izvrsten govornik in bojevnik za interese delavstva. Seveda je na zelenem štajerskem svež zrak, zato sem prevzel ulogo turista in hodil po hribih kjer sem se ga v polncj meri na vžil. S sodrugom Zvanzigarjcm sva se podala v Eisenerz, in od tam v Gruss von Leopoldsteiner Sec. Do Frei Prehel sva se polja la, od tam pa sva šla peš do rudnika. V rudniški pisarni sva dobila voditelja, kateri naj je vodil črez rudnik. Nazaj sva se z vlakom peljala navzgor v hrib, in ko smo se peljali navzdol, smo gledali cele črede srn iu jelenov, kateri so se pasli v dolinah med skalnatimi grebeni. Kar je na štajerskem najlepšega je Eisenerz, na kranjskem pa Bled in Pošto-jinska jama. Ne hodem opisoval krasoto postojiuske jame, pač pa je nekaj naravno — idealno kra snega in ni mi žal za dotičnih 5 kron, katere sem plačal za vstopnino. Pripomnim naj še, da pod občine Leoben iu Donawitz spada nad 2 tisoč Slovencev, kateri pa nimajo nobene delavske organizacije, ter so popolnama podivjani. Obnašajo se takole: Sest dni v tednu garajo kot živina, sedmi dan, to je v nedeljo dopoldan gredo s " patenoštri" v cerkev, popoldan pa s kamni in noži oho roženi v gostilno. Na plačilni dan se pa še seveda posebno postavijo in celo noč razgrajajo. Po njiho-vem mnenju ni "tajn" ako takrat in nekaj tepenih, če že ne kateri ubit. Lansko leto so .bolniki, kateri so dobili jiodporo od rudniške bolniške blagajne, odšli v gostilno, kjer so svojo bolniško podporo najprej pognali po grlu. potem so pa ti bolni delavci e-nega zdravega ubili. Seveda še druge markantne neumnosti uga njajo, in ni potem čuda, da jih Nemci imenujejo "\Vindische tro tel." To vse je zad tiste lepe vzgo je, katero dobe na kranjskem od pobožnih klerikalcev. Kar je v mestu Loeben Slovencev, kateri so nekoliko bolj izobraženi, dotični ponavadi kažejo hrbet rimo-katoliškem popom iu prestopajo v protestantovsko vero, kjer imajo nekoliko bolj mir pred večno fehtarijo. Moj čas je potekel in misliti je bilo treba na odhod. Poslovil sem se od sodrugov, znancev in prijateljev, nakar me je sodrug Zvanziger z družino v spremstvu več sodrugov spremil na kolodvor. Še enkrat smo si prijateljsko stisnili roke, nakar me je odpeljal vlak po novi progi preko Celovca v Ljubljano. Ko »e pripeljem v črno Slovensko metropolo bil je naravno praznik in procesija. Na vsak način sem si hotel to srednjeveško komedijo nekoliko ogledati, zato se ustavim na frančiškanskem trgu, poleg Prešernovega spomenika. Lepa pro cesija je bila. Ako bi jih bil videl "Ringltng Brothers" gotovo bi bil vse skupaj kupil za svoj sve-tovnoznani cirkus. Spredaj škof avtor poduka ženinom in nove-storil, za njim prelatje in kartoni ki, kateri so nosili zakrivljeno palico, kot vidni znak njihovega do stojanstva, na "gradu" pa so grmeli topovi. Za temi svetimi možmi pa čudna mešanica klerikalcev in liberalcev s prižganimi svečami, kateri so se skesano trkali na prsa. Liberalci se te ceremonije borž-kotne zato udeleže, da bi jim bog odpustil vse grehe, katere so med letom namazali v "Slovenskem Narodu," "Danu" in "Našem Domu" kjer so grmeli proti pobožnim klerikalcem. Večns slava solidsrnosti in načelom klerikalne in liberslne slovenske fraka rije. Čas je prišel, in posloviti sem se morsl od sodrugov, bratov in sestra ter se odpeljati v Trst, da ■e odpeljem a parnikom " esar Franc Jožef II" zapet nazaj v A meriko. Sešel sem se še s sodrugom Jože Kopačem, nakar smo odpluli iz Trsta dne 13. junija. Vožnjo smo imeli prijetno iu par nik je obstal v vseh večjih me stih po nekaj ur. Imel sem prili ko si ogledati Ncapoli in Palermo v Italiji, Patros na Grškem in Alžir v Afriki, kjer je večina pre bivaleev Arabcev, ter spadajo pod francosko vlado. Na tem mestu se lepo zahvalim mojim bratom, sestram, sodrugom, sodrugiujam, znancem in prijateljani v starem kraju za njihovo gostoljubnost in kličem živeli in zopet na svidenje. V Glencoe sem priiel 28. junija in ni mi bilo potreba upraša-ti, ako je še štrajk. Na postajo so me prišli čakati moji ožji prijatelji, katerim se je poznalo na obrazih, da še nič ne delajo. Ko sem jih zapustil, bili so bledi in upadli, sedaj pa od sobica zagorelih lic in žalostni, ker imajo kapitalisti tako kamenita srca. Povedali so mi, da so v času moje odsotnosti umrli v Glencoe trije Slovenci, najbolj pa me je pre tresla vest, da tudi sod ruga Pavel Dolenca ni več živega med nami. Ravno ko se je zbudil iz duševnega spanja, pa je postal žrtev današnjega gnjilega in ko-rumpiranega kapitalističnega sistema Naznanjam tudi, da sem zopet prevzel tajništvo socialističnega kluba št v. 2 J. S. Z. Vaš za socializem Ignac Žlemberger, L. Box 12, Glencoe, O. Olencoe, O. Mislim, da se bodemo sedaj bolj pogosto oglaševali iz straj-karskega okraja, ker na nas trka že beda. Nobeden si ni popred mislil, da bode štrajk toliko ča su trajal in kakor se govori, še tu di ne bode tako hitro konec. Naše zahteve so skromne. Mi ne zahtevamo nič več kakor 47 centov, na "role mine" ml tone. Ako premogarski baroni po drugih o-krožjih lahko to ceno plačajo, zakaj pa bi v Belmont County ne. V našem belmontskem okrožju jo itak slabše za delati kakor pa marsikje drugje, in to že zato, ker je pri nas mnogo kamenja. Pretečem mesec je bil tukaj organi zator Joseph J. Ettor od "Industrial Workers of the World" kateri je Taljane tako elektriziral, da so v "Glenn mine" s silo pregnali en par delavcev iz premogo« kopa, kateri so bili uposleni pri vodnih sesalkah. Sedem je bilo a-retiranih iu odpeljanih v zapor v Lenklorsville, sedaj je vsasi med teh pod $500 varščine, ker so se pregrešili tudi proti zakonu države Ohio, kateri prepoveduje nositi orožje brez dovoljenja oblasti. Omenjeni Ettor je namigoval, da bi bilo najboljše, ako bi se premogarji odcepili od "t*. M. \V. ot' A." in pristopili k "I. W. W." organizaciji. Ako bi se to zgodilo,. potem bi bili zgubljeni, ker podjetniki bi nam potem ne pripoznali nobene organizacije. Ako je naša organizacija slaba, poleni smo tvgn sami krivi. Resnica je, da se včasih pošlje nekaj takih delegatov na konvencije, za katere bi bilo boljše ako bi bili doma. Na konvenciji pa ima seveda vsak delegat pravico za gla sovati in zato se pripeti, da se vrine v pravila kakšna nepotrebna točka, po katerej pa se mora nio ravnati vsaj do prihodnje konvencije. Zadnja konvencija o-hijskih premogarjev, katera se je vršila v Columbusu je med drugimi sprejela tudi predlog proti petini glasovom kateri se glasi, da se v slučaju štrajka ne odpokliče kurjačev in'tistih delavcev, kateri so zaposleni pri vodnih se salkah. V Belairc, n. so Italijani postali jako nemirni, zato se je o krajni šerif obrnil do governorja Fossa, da naj pošlje milico. Governor mu je odgovoril, da ne pošlje vojaštva, pač pa ako so nemiri resni, da naj šerif zapriseže toliko mož štrajkarjev, kolikor jih potrebuje v svrho da niso o-groženi dotični delavci, katerim je dovolila delati premogarska konvencija. To se jo zgodilo in sedaj je mir. Stavkokaza ni nobe nega in zato trdosrčni kapitalisti čakajo, da bi mi štrajkarji posta- li nemirni. Gospodje kapitalisti nam bi aeveda radi razbili našo unijo. Načeloma nimam nič proti "I. W. W.M organizatorjem, pač pa bi želel, da naj ti ljudje pri poročajo delavcem, da naj ob Ča su volitev glasujejo za socialistični tiket. Po tej poti bi »e nekaj doseglo, ampak žal, da ravno to važno točko omeniti marsikateri "dobri" organizator pozabi de lavcem povedati. Na našej rednej mesečni seji slov. soc. kluba štv. 2, kateri se je vršil dne 19 julija smo soglas uo sklenili, da hočemo odstati zvesti našej uniji "United Mine Workers of America", ne pa capljati za "1. W. W." organizaci jo. Ako pa je v našej uniji kaj nepotrebnih smeti, potem pa Moderno že gledali, da se jih na pri hodnjej konvenciji pomede. Socialistični pozdrav Ignac Žlemberger, tajnik Cleveland, 0. Nekoliko pojasnila. Kakor je znano citate!jem lista "Glas Svobode" seiu podpisani v imenovanem listu priobčil Članek pod naslovom: "Članom S. S. P. Z. v prevdavek", v katerem sem brez vsakega napada izrazil svoje mnenje glede predloga štv. 1. S. S. P. Z. Ako pa je bil g. Konda, kot član omenjenega društva, sam kovač omenjenega predloga, potem naj si nikar ne umišljuje, da njega ne sme nihče kritizirati in pobijati predlogov, kateri diše po absolutizmu. Zna mi je, da bi lastnik G. S. rad mene kolikor mogoče ponižal in morda tudi rad vrgel ven iz zveze, kar pa ne pojde tako gladko, ker Martin ni zveza, ampak član zveze kakor smo drugi. Kar se tiče kritizacije v mojem članku glede volitev, upam, da zavoljo tega tudi nisem zaslužil smrti na vešalih. Ako sem člane nekega tukajšnjega društva opozoril, da naj ne puste volitev gl. tajnika S. S. P. Z. v nemar in sicer zaradi tega, ker se je en član društva izrazil, da on ne bode glasoval, rekoč, da je to samo humbug gl. odbora. Torej ali nisem bil upravičen jih opozoriti, in zaradi tega opozarjanja sem bil od urednika T Glas Svobode napaden, dasiravno urednik (Op. ured. Konda ni urednik, temveč lastnik G. S. Kjer pa so listi v rokah privatnih oseb, tamkaj pa morajo uredniki tako pisati, kakor jim lastniki žvižgajo.) ni bil popolnoma nič prizadet, še manj pa kako društvo iz-vzemši enega člana, kateri je v tem mestu in sovražnik g. Konda. Glede protislovja točke a in c v 1 členu ustave S. S. P. Z. in točke 7 v XXXIII. členu bi tudi opra šal lastnika G. S. kaj je delal v Milwaukee na zadnji redni konvenciji takrat, ko so se delala pravila. Ako on zna, da pravila S. S. P. Z. niso dobra, zakaj pa se ni oglasil na konvenciji in tega po vedal delegatom. Toliko za enkrat, ako pa ne zadostuje, se pa lahko še kaj več pomenimo. Andrej Bačnik. Virden, 111. Na skupnem zborovanju članov družtev "Grozd," štev. 74, S. N. P. J. in "Rodoljub," štev. 44, S S. P. Z. dne 26. julja ob desetih dopoldne v "Rudarski dvorani," Virden, 111. se je spi , j,'la sledeča resolucija: Ker je mnogo društev sklicalo skupna zborovanja glede združenja vseh slovenskih naprednih podpornih organizacij, na katerih se je članstvo prizadetih organizacij tako odločno izrazilo za združenje, svoje sklepe priobčilo v glasilih prizadetih organizacij, da danes ne obstoja najmanšji dvom, da bi bilo članstvo proti združenju; ker so tozadevno že tri resolucije izdelane, katere pa bistveno ne soglašajo in dajejo posameznikom kakor tudi celim društvom priliko za razne debate, napačno tomalčenje in zavlaČc-valno politiko od odprte strani; ker so člani radi nove posmrtnin-ske lestvice vseh prizadetih podpornih organizacij financijelno močno odškodovanj, osobito oni. ki so danes v akciji za združitev, si žele svoje lastne zadeve takoj urediti po svoji volji, kar je njim nemogoče v svojo lastno korist in podporne organizacije, če se združitev v najkrajšem času ne izvrši. Radi navedenih dejstev poziv-ljemo predsednika pripravljalnega odbora Viljem Sitterja, naj takoj skliče skupno sejo priprav- ljalnega odbora, na kateri naj ae pripravljalni odbor zedini na eno samo resolucijo za združenje, katero naj ae potem potom priprav-Ijalnega odbora razpošle na sploi-no glasovanje vaem društvom prizadetih podpornih organizacij. Izvirne glasovnice naj se vračajo pripravljfvalnemu odboru, kateri jih je rszposlsl, poročila o glasovanju pa svojim eventuebiim glavnim uradom. Pripravljevalni odbor se ima radi tega zediniti na eno samo resolucijo, ker v nasprotnem slučaju mogoče nobena resolucija ne dobi zadostne večine glasov in na taki način so zavla-čevalni politiki zopet na široko odpro usta. Drugo resolucijo ali poziv manjšine naj se pripravi za slučaj, da prvi ne dobi pri splošnem glasovanju zadostno število glasov. Resolucijo S. N. P. J. naj se v prvi vrsti upošteva iu to radi tega, ker je najpopolnejše izdelana, vsebuje najcenejši, naj-krajši in najgotovejši način združitve! Ako hočemo jednote in zveze združiti in ne razkopati, je gotovo dejstvo, da jih moramo združiti pod eno že obstoječih organizacij. Ker je S. N. P. J. največja po članstvu kakor tudi po premoženju in ravno zadnji čas po državnem komisarju pregledano premoženje in poslovanje, ter vse najdeno v dobrem redu, zato smo zadovoljni se združiti brez vsacega komentarja pod "char-terjem" S. N. P. J. Prva seja pripravljalnega odbora naj se vrši takoj in sicer v Chicago, 111. V Chicagu naj pa bode seja radi tega, ker je ista v sredini Združenih držav in glavni stan dveh prizadetih podpornih organizacij in tam izhajajo glasila skoro vseh prizadetih jednot in zvez. Stroške naj povrne vsaka podporna organizacija zastopniku, chikaški podporni organizaciji pa naj pre-skrbita sobo za sejo na svoje stroške, ker njih ne bode vožnja in zamuda lastnih zastopnikov toliko stala. To resolucijo je po sklepu poslati vsem glasilom prizadetih podpornih organizacij, en izvod pa direktno predsedniku pripravljalnega odbora br. Viljem Sitterju Box 57 Conemaugh, Pa. Ob jednem poživljamo tudi druga društva, da se pridružijo naši akciji. Zapisnik skupne seje pripravljalnega odbora naj se objavi v vseh glasilih prizadetih organizacij: "Proletarec" Glasilo S. N. P. J; S. S. P. Z. in "Na-rodni Vestnik." Joseph Jurak, predsednik skupnega zborovanja. Frank Robavs in Jakob Wollmar, zapisnikarja. Oross, Kans. Dne 28. junija 1914 se je pri zastavni seji združenih postaj društva sv. Barbare v Forest City, Pa. št. 41, 44, 47, 59 in 90 o ravnanju gl .odbora sv. Barbare glede združitve z drugimi jednotami in zvezani sklenilo, da se izda na vse k tej organizaciji pripadajoče postaje sledeči Poziv. 1. Organizacija sv. Barbare je imela na konferenci zastopnikov v Chicagi vseh prizadetih jednot in zvez svojega zastopnika izvoljenega z dvetretinsko večino, da zastopa njene interese, toda glavni odbor se ne ozira niti na sklepe konference, kakor tudi ne na željo večine članstva. 2. Po pravilih je gl. odbor, kakor tudi članstvo navezan na društvena pravila in če veljajo pravila za posameznega člana, morajo ista veljati tudi za gl. odbor, ki ni pač nič druzega kot izvršujoči organ istih. 3. Gl. odbor je bil sicer neverno še na kakšen način izvoljen od zastopnikov ljudstva oziroma članstva in isti je navezan na sklepe in želje zadnjega, ter je isto tudi opravičeno zahtevati, da se gl. odbor ravna po sklepih zadnje konvencije, in da se gl. tajnik Ivan Telban ne izgovarja, da se mora ravnati po navodilih gl. predsednika Josipa Peternel, . kteri misli, da je on absoluten gospodar naše organizacije, kot si je mislil nekaj časa Mr. Huerta v Mehiki, kateremu pa bije danes zadnja ura. In tako tudi lahko gosp. gl. predsedniku, če bodejo ravnali člani pravilno. 4. Resnica je sicer in pod kaznijo prepovedano, da se nesme ščuvati proti glavnemu ali postaj-neniu odboru, toda prepričani smo, da mi ne delujemo v škodo, (Nadaljevanje na tretji strani) « SLOV. DELAVSKA 4m I«. t«rut* PODPORNA ZVEZA InkarvorirmM XS a»rtU ltOf v dikft Pmb. Sedet: Conemaugli, Pa. O LAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVIiOVGlČ, bos 705, Conemaugh, Pa Podpeedaedaik: JOSIP ZORKO, B. F. D. 8, box 91ja, Weat Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Coaemaugh, Pa. Po mote i tajnik: IVAN PROSTOB, bo* 180, E*port, Pa. Blagajuikt JOSIP ŽELE, «108 St. Clair At«., Cleveland, Okie. Pomoini blagajnik: JOSIP MARINClC, !H©9 Ht. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ▲NDBKJ VIDRIH, box S28, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM 8ITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugk, Pa. FBAN TOMAtIČ, I. nadzornik, Oary, Ind., Toleaton, Sta, bo* 78. NIKOLAJ POVSE, 8. nada., 1 Craib at., Numrey Hill. N. S. Pittaburg, Pa. POROTNIKI: IVAN OORiEK, 1. porotnik, We«t Mineral, Kanaas, bo* 811. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KABLINGER, 8. porotnik, Girard, Kanaaa, B. F. D. 4. bo* 86. VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 8802 St. Glair Are., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v htti it. 48 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOftNI ODBOR. Oremelj Joief, box 275, Conemaugh, Pa. Ga¿nik Ivan, 425 Coleman ave., Johnstown, Pa. Zaman Frane, bo* 558, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, be* 288, Soth Fork, Pa Gabrenja Matija, B. D. 1, bo* 120, Johnatows, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRU4TEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, bo* 57, Conemaugh, Pa., ¿lan S. D. P. Z. Zavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, IU., ¿Un S. N. P. J. Martin Konda, 2650 So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan S. N. P. J. •tefanči* Martin, bo* 78, Franklin, Kans., ¿lan dr. »v. Barbare. Frank J. Aleé, 4006 W. 31at St., Chicago, 111., ¿lan S. D. P. A P. D. Goriek Ivan, bo* 211, West Mineral, Kans., ¿lan A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLEARTC, 4006 W. Slat Street, Ckicago, IU. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, so uljudno proteni, poiiljati va« dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae poiilja glasom pravil, edino potom Poitnih; Ezpresnih; ali Ban¿nih denarnih aakasnie, nikakor pa ne potom privatnik čekov. V slučaju, da opasijo druitveni tajniki pri poro¿ilik glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri-kodnje popravi. IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DRUŠTEV 8. D. P. Z. ZA LETO 1914. Borltelj, itev. 1., Comemsugh, Pa. — Predsednik: Martin Petrič; tajnik: I-van Zgonc, bo* 27 blagajnik John Brezove«, box rt; vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vsako nedeljo v mfwcu v dvorani Sv. Alojzija. Pomočnik, itev. 2., Johnstown, Pa. Predsednik: Mihael Cene, 353 Ohio St.; tajnik: Joa. Budna, box 57; blagajnik: Josip Rogelj, box 152;—vsi R. F. D. 3, Johnstown, Pa. — 8eja vsako prvo ne deljo v dvorani druitva Triglav. "Zaveznik", itev. 3. Franklin-Cone-maugh, Pa. Jredsednik John Bober, b. 572; tajnik: Louis Kraina, box 626; blagajnik: Jurij Oiaben, b. 78«; vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vaako ¿etrto nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu. "Zavedni Slovenec", itev. 4. Llov-dell, Pa. — Predsednik: Andrej Drob nič, b. 176, Beaverdale, Pa.; tajnik: Ant. Gerbec, b. 35, Lloydell, Pa.; blagajnik: Jurij Kosabe, boz 38, Beaverdale, Pa. — 8eja vsako tretjo nedeljo. "Avstrija", itev. 5. Ralphton, Pa. Predsednik Ant. Omerzu. b. 168; tajnik Josip Setiniek, boz 124; blagajnik: Martin Abram, box 2, vsi v Ralphton, Pa. "Zvesti Bratje", itev. 6. Garrett, Pa. — Predsednik: Ivan Krai, box 227; tajnik: Avgust Orel, box 48; blagajnik: Josip Osteni¿, box 197, vsi v Garrett, Pa. Seja vsako prvo nedeljo. "Jedinost", itev. 7. Claridge, Pa. Predsednik: Jos. Jaklič, b. 281; tajnik: Frane žurman, b. 255; blagajnik: Jo-aip Pine, box 28; vsi v Claridge, Pa.— Seja vsako prvo nedeljo. " Planinski BaJ", Segundo, Colo., gt. 8. — Predsednik: John Pavletié; tajnik: Fr. 81unovi¿, box 505; blagajnik: Luka Bergant, box 505; vsi v Segundo, Colo. "Zavedni Ôtajerc", itev. 9. Johnstown, Pa. — Predsednik: Martin Klinar, 812 Chestnut St.; tajnik: Andrej Dobnikar, R.F.D. 4., b. 145; blagajnik: Jakob Puntar, R. F. D. 4; vsi v Johnstown, Pa. — Seja vsako zadnjo nedeljo v Cellso, Pa. 'Jasna Poljana", itev. 10, Brownsville, Pa. — Predsednik: Edvard Zalo-kar, Lemond Furnace, Pa.; taj. Iv. Bla-Žinc, box 123, Fairbank, Pa.; blagajnik: Josip Markovi¿, box 62, Lemond Furnace, Pa. 8eja vsako prvo nedeljo. "Zarja Svobode", itev. 11, Dunlo, Pa. — Predsednik: Fran Nagli*, box 228; tajnik: Andrej Obrezar, box 155; blagajnik: John Dolez, box 161, Dunlo, Pa.; vsi v Dunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Danica", itev. 12, Heilwood, Pa. Predsednik: Milivoj Koruzovi*, b. 144; tajnik: Josip Glas, box 88; blagajnik: Louis Kit, box 45, Heilwood, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Večernica", itev. 13, Baggaley, Pa. — Predsednik: John Arh, box 162, Withney, Pa.; tajnik: Anton Planin-iek, box 14; blagajnik: Anton Rak, box 53, oba v Hostetter, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo. "MoJ Dom", itev. 14. Orient, Pa. Predsednik: Anton Zori*, Edenborn, Pa.; tajnik: Frank Grame, box 206, Republie, Pa.: blagajnik: Pavel Rolih, b. 377, Republic, Pa. — Seja vaako drugo nedeljo v Carndale, Pa. "Slovan", itev. 15, 8opris. Colo. — Predsednik: Leo. Marela, d. 21; tajnik in blagajnik: Silvester Berentin, box 199; vsi v Sopris, Colo. Seja vaako £rvo nedeljo v prostorih eobrata Ivan [oncilja, v Piedmont, Colo. "Bratstvo", itev. 16. Buxton, la. — Predsednik: Franc Kriitof, box 104; tajnik: Franc Raapotnik, b. 683; blagaj nik: Ant. Tomii*, b. 801; vsi v Buxton, Iowa. — 8eja vsako prvo nedelo v prostorih sobrata Ant. T miiča. "Zora," itev. 17, Akron, Mich. — Predsednik: Gaiper Volk; tajnik: Anton Novak, box 68; blagajnik: Andrej Sturman, box t, vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo. "Zvon", itev. 18, Braddock, Pa. — Predsednik: Pran Žefran, 233 Kinnar Alley; tajnik: Jakob Zalaznik, 848 V4 Washington Ave.; blagajnik: Ivan A. Grm, 507 Chery Way; vsi v Braddock, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo. "Združeni Slovenec", itev. 19, Ca-rona, Kana. — Predsednik: Blaž Mizo-ri, b. 47; tajnik: Fran Zupan¿i¿, b. 35; blagajnik: Štef. Jakin, b. 127; vsi v Carona, Kans. —Seja vsako drugo ne deljo ob 2. popoldne v dvorani Frana Zupan*i*. "Nada," itev. 20. Huntington, Ark. Predsednik: Martin Pucel, L. B. 17; tajnik: Anton Fmbjan, b. 140; blagaj.: Jožef Zupančič, b. 45; vsi v Huntington, Ark. — Seja vsako prvo nedeljo. "Sokol," itev. 21, West Mineral, Kans. — Predsednik: Andr. Belak, b. 381, West Mineral, Kans.; tajnik: Al. Zupan*i*, b. 68; blagajnik Pran Špai-ser, b. 136; oba v Mineral, Kans. Seja vsako ¿etrto nedeljo, i "Od boja do zmage," itev. 22. La Salle. 111. Predsednik: Ignac Jordan; i tajnik: Frank Gregor»*; blagajnik: John Po*ivaliek; vsi 101 Main 8t., La Salle, 111. — Seja vsako prvo nedeljo. '4Slovenski Bratje", itev. 23. Coke-ton, W. Va. — Predsednik: Frank For-tuna, box 50rt; tajnik: Frank Korian,' box 272, oba v mhoTas, W. Va.: blagajnik: Anton Stu*in, box 75, Benbush, W. Va.—Seja vsako zadnjo nedeljo za prihodnji mesec. "Ilirija", itev. 24, Iselin, Pa. — Predsednik: Ivan Turk, b. 241; tajnik: John Felban, b. 174; blagajnik: Matija j Zadravec, vsi v Iselin, Pa. — Seja vsa ko prvo nedeljo. "Delavec," itev. 25, Rock Springs, Wyo. — Predsednik: Jos. Pometa, 619 ¡N. Front St.; tajnik: Valentin Stalik. ,240 M. St.; blag.: Frank Golob, 302 Pilot Butte ave.; vsi v Rock 8prings, Wyo. — Seja vsako drugo nedeljo v Slovenskem domu. "Šmarnlca," itev. 26, Export, Pa. , Predsednik: Pavli* Jožef, b. 280; tajnik Louis Zupančič, box 170; blagajnik: I Anton Martiniek, boz 125, vsi v Export, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo. 1 "Miroljub", itev. 27, Diamond^il-le, Wyo. — Predsednik: Fran Homan, b. (t); tajnik: Jos. Motoh, b. 141, Kem merer, Wyo.; blagajnik: Mat. Brunsko-le, b. 110, Diamondville, Wyo. — seja vsako prvo nedeljo v prostorih Josip Penca v Diamondville, Wyo. ''Habsburški Sinovi", itev. 28, 8. ! Brownsville, Pa. — Predsednik: Mike ' Biičak, b. 98; tajnik: Ivan Erjavec, b. 52; blagajnik: Ant. Kovači*, b. 98, Orient, Pa.; vsi v Orient, Pa. — Seja vsako diugo nedeljo. "Jutranja Zarja", itv. 29, Meadow Lands, Pa. — Predsednik: Ivan Koklič, b. 276, Canonsburg, Pa.; tajnik: Josip Bizjak, b. 253, Meadow Land, Pa.; bla gajnik: Frank Baje, b. 33, Meadow Lands, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Trpin", itv. 30, Breezy Hill, Kana. — Predsednik: Martin 8mol*ik, R. F. D. 2, box 208; tainik: Ivan Pečnik, R. 2, box 222; blagajnik: Josip žiheai, box 54, Breezy Hill Sta.; vsi v Mulberry, Kans. — Seja vsako prvo nedeljo. "Sloga", itv. 31, Delagua, Colo. — Predsednik: Frank Urbanči*, b. 7; taj nik: Alojzij Ludvik, box 33; blagajnik Josip Žele, b. 126; val v Delagua, Colo. —Seja vaako drugo nedeljo. "Zeleni Vrt", itv. 32, Paliaadea, Colo.—Predsednik: Ivan Zupan*!*, b. 766; tajnik: Jakob Trojar, b. 744; blagaf-nik: John Vozel, box (f), vai v Pali aadea, Colo. — Seja vaako drugo ne deljo. ** Slovenska tasta va", itv. 33, Jeany Liad, Ark. — Predsednik: Alojzij Grilc, boz 86; tajnik: Frank Orile, boz 37; blagajnik: Albia Bobnié, boz (f). — vai v Jenny Lind, Ark. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2 popoldne. "Edinoat", itv. 34. Yukon, Pa. — Predsednik: Martin Tomažia; tajnik: Auton Golobi*, boz 92; blagajnik: Ivan Vidmar, boz 40 ;vai v Yukon, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo v Yukon dvorani. "Planinski BaJ", itv. 35, Loraia, Ohio. — Predsednik: Joief Jerc, 1647 E. 31st Street; tajnik: Jakob Hlebčar, 1649 E. 31. 8t.; blagajnik: Ivan Svet, 1685 E. 31. St.; v|i v Lorain, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Viranta. • ZdruliteU", it. 36, South Fork, Pa. — Predsednik:- John Suhadolnik; taj. nik: Mihael Bojani*, b. 75; blagajnik: Mirko Urgoriek, b. 495; vai v South Fork, Pa.—Seja vaako tretjo nedeljo. "LJubljana", itv. 37, Barbèrton, O. —Predsednik: Frank Smuk 201 Grednor ave.; tajnik: Frank Merzlikar, b. 121; blagaj.: Andrej Repar, 1109, 4th St.; vsi v Barberton, O. Seja vsako drugo ne deljjo ob 9. uri dvpoldne v 118 Boliver Road, "Dobri Bratje", itv. 38, Bridgeport, Ohio. — Predsednik: Martin Potnik, b. 134; tajnik: Frank Androjna, b. 721; blagajnik: Alojz Gorenc, b. 375; vai v Bridgeport, O. — Seja vaako prvo nedeljo ob 8. dopoldne v dvorani druitva av. Barbare v Bavdsville, Ohio. "Sokol", itv. 39, Neffa, Ohio. — Predsednik Franc Rozman; tajnik: Karol Derna*, b. 26; blagajnik: Leo Plahuta, b. 26; vsi v Neffs, O. — Seja vsako tretjo nedeljo v prostorih sobra ta Karol Dernača. "Orel", itv. 40, Weat Newton, Pa. Predsednik: Josip Ogrin, b. 95 a; taj nik: Mihael Jamnik, R. F. D. 3, b. 15-e; blagajnik: Josip Zorko, R. F. D. 3, b. 91-a; vsi v West Newton, Pa. — Seja vsako ¿«trto nedeljo dopoldne za pri hodnji mesec. "Jutranja Zvezda", itv. 41, Cleveland, Ohio.—Predsednik: Avgust Straj-ner, 3555 E. 82nd St.; tajnik: Fran Kokotec, 8103 Marble avenue; blagajnik: Anton Ulepi¿, 8102 Marble ave. 8. E. ;vai v Cleveland, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomažin-a. "Mladi Slovenec", itv. 42, Oglesbv, III. — Predsednik: John Malin, b. 6f; tajnik: Josip Stok, b. 19; blagajnik: Alojzij Novak, b. 266; vsi v Oglesby, 111. — Soja vsako prvo nedeljo. •Sava", itv. 43, Portage, Pa. — Predsednik: Martin Razpotnik, tajnik: Jurij Rospotnik, R. F. I). 1, boz 77; bla gajnik: Mihael Baži*; vsi v Portage, Pa.. R. F. I). 1, boz 5.—Seja \sako drugo nedeljo. "Trigiav", itv. 44, Tercio, Colo. — Predsednik: Frank Rebol, ml.; tajnik: Frank Rebol, st.; blagajnik: iVank Rebol, st.; vsi v Weston, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo. "Mirni Dom", it. 45, Johnstown Pa. — Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coo-persdale Ave.; tajnik: Gregor Hreičak, 407 Eighth Ave. oba v Johnstown, Pa.: blagajnik: Ignac Pečjak, 524 Broad St., Johnstown, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo v dvorani 8v. Cirila in Metoda. "Južni Premogar", itv. 46, Alix, Ark. Predsednik: Math. Kokalj, Altus, Ark.; tajnik: Math. Starman, box 127, Alix, Ark.; blagajnik: Jurij KOkalj, box 77, R. F. D., Altus, Ark. Seje vsa ko drugo nedeljo. "Slovenski Bratje", it. 47. Avella, Pa. Predsednik: Martin Obed, box 167; tajnik: Jurij Vidmar, box 167; blagajnik: Ivan Dolinar, b. 72; vai v Avella, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo. "Slovenski Mladeniči", itv. 48, Aurora, IU.—Predaednik: Frank Praprot-nik, 21 Foreat av.; taj.: Iv. K. Maraich, R. 5, b.'112; blagajnik: Gasper Ahjtčič, R. 5, b. 112; vsi v Aurora, 111. — Seja vsakega 16tega v mesecu. "Clevelandake Slovenke", it. 49, Cleveland, Ohio. — Predsednica: Ana Koiak, 3559 E. 81 St., 8. E.; tajnica: Antonija Vitigoj, 3619 E. 81. St. S. E.; blagajnica: Ivana Smrdel, 3552 E. 82 St., S. E.; vse v Cleveland, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo. "Prolàtarec", itv. 50, Franklin, Kans. — Predsednik: Alojzij KoroAec, b. 90; tajnik: Fran Vegel, b. 38; blagajnik: Alojzij Oblak, b. 90; vsi v Franklin, Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo. • Delavec", itv. 51, Cleveland, O. — Predaednik: Fran MikSe, 1423 E. 21. St.; tajnik: Edvard Branisel, 5809 Pros-ser ave.; blagajnik: Zaletel Ivan, 1110 E. 64 St., N. E.'; vsi v Cleveland, O. — Seja vsaki prvi četrtek v mesecu ob 6. uri popoldne na 6006 St. Clair Ave. Ljubljanski Grad", itev. 52, De Kalb, 111. — Predsednik: Frank Keržič, 1317 Market St.; tajnik: Anton Osredkar, 1403 State St.; blagajnik: Frank tvo kel, 1403 State St.; vsi v De Kalb, 111. — Seja vsako drugo ndeeljo. "Planinska ViJoUca", itv. 53, Pick ens, W. Va. Predsednik:- Andrej Frane-ti*, box 46, Czar, W. Va.; tajnik Frank čepirlo, b. 46; blagajnik: Jožef Molan, box 26; vsi v Pickens, W. Va.—Seja vsako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne v prostorih sobrata Iv. čeprlo. "Karol Učekar' itv. 54. Rockwood, Pa. — Predsednik: Jožef Hočevar, b. 1-55; tajnik: Anton Hočevar, b. 184; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 255; vsi v Rockwood, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih sobrata Ant. Hočevar. "Vrh Planin", itv. 55, Crab Tree, Pa. — Predaednik: Ivan Tome, b. 94; tajnik: Jožef Rozman, box 167, blagajnik: Andrej Jereb, b. (f); vai v Crab Tree, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani sobrata Ivan Tome. "Skala", itv. 56, Allegheny, Pa. — Predsednik: John Simon*!*, Fabijan Street; tajnik: Frank Budi*, 833 Pike 8t.; oba v N. 8. Pittsburgh, Pa.; blagajnik: -*artin Kralj, 13 Oanstar St., Etna, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v K. 8. D. v Pittsburg, Pa. "Caven", itn 57, Carrollton, O. — Predsednik: Martin Cermel; tajnik: Ciril Stibil, box 404; blag.: Ernest Slokar, box 161; vai box 404, v Carrollton, O.— Seja vaako prvo nedeljo v prostorih eobrata Martina Cermelj. "Rudar", itv. 58, Canmore. Alta, Canad. — Predaednik: Ivan Trsven, b. 154; tsjnik: Josip Sribar, 'b. 201; blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vai v Canmore, Alta, Canada. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Frank Kral, ob 9 popoldne. •Slovenski Fantje", it. 59, May-nard, Ohio. — Predaednik: Joief Smo di*, box 55; tajnik: Leopold Bregar, b. 46; blagajniki Matija Brogar, b. 46; vsi v May nard, O. — Seja vaako drugo nedeljo v dvorani g. Jos. Hrabaka. "Moonrunaki Trpin", itv. 60, Moon Run, Pa. — Predsednik: Jurij Pivk, b. 15; tajnik Fran Mo*nik, b. 133, oba v M eon Ruu, Pa; blagajnik: Anton Piutar, box 204, Moon Ruu, Pa.—Seja vsako zadnjo uedeljo v mesecu ob 1. uri popoldan v dvorani av. Barbare. "Napredni Slovenci", it. 61, Garv, Ind. — Predaednik: Martin Skola, 925 Madison St.; tajnik: Fran Tomaži«, b. 73; Tolleston St.; blagajnik: Louis Skali, 1308 Broadway; vsi v Gary, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo v prosto rih sobrata Ivan Ivani*. tonsko druitvo "Sokol", itev. 62, Clèveland, Ohio. — Predsednica: žofka Birk, 6020 Glass Ave.; tajnica Fran čiika Trbežnik, 1177 Noiaood Rd.; blagajnica: Frančiška Lauie, 6121 St.Clair ave.; vse v Cleveland, O. — Seja vsaki prvi torek v mesecu. "Adamič in Lnnder", itv. 63, Rob bins, l'a. — Predsednik: Viktor Auster-ii*, Johangheny, Pa.; tajnik: Jernej Rupnik, b. 15, Coulters, Pa.; blagajnik: Louis Grum, box 25, Robibna Station, Pa. — Seja vaakt prvo nedeljo. "Bratoljub", itv. 64, Milwaukee, Wia. — Predsednik: Math. Ssgadin, Brunka Lane No. 2, Milwaukee, Wia.; tajnik: Joe Kokovnik, 360 Florida St.; blagajnik: Math Kmetec, 356 Florida St.; vsi v Milwaukee, Wis. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu. "Bratje trdno stojmo", itv. 65, New Alexandria, Pa. — Predsednik: Jožef Ribi*; tajnik: Valentin Sapotnik, R. F. D. 1, boz 114; blagajnik: Fran Resnik, b. (f); vsi v New Alexandria, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo. "Vsi Slovani", itv. 66, Wasson, 111. — Predsednik: Frank 8ajeric, b. 541; tajnik: Alojzij Grebenjak, b. (f); bla gajnik: Avguat Äturm, b. 427; vai v Wasson, 111. — Seja vsako drugo nedeljo ob 1. uri popi. v prostoru Louis Grebenjaka. "Narodna Sloga", itv. 67, Seminole, Pa. — Predsednik: Nikolaj Zvonari*; tajnik: Mike Bureti*, Seminole, Pa.; blagajnik: Nikolaj Zvonar!*; vsi v New Bethlehem, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Ivan Campe. "Združeni Balkan", itv. 68. Clinton, Ind. — Predsednik: John Močnik, box 319; tajnik: Anton Primoži¿, R. R. 3, b. 5; blagajnik: John âmolc, b. 26; vai v Clinton, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo ob 9 dopoldne v dvorani Santa Forte. "Balkan", itv. 69, Pittaburgh, Pa. — Predsednik: Frank Gerlovič; tajnik: Frank Kopar, 5631 Carnegie St.; blag.: Alojzij Hlad, 5024.Dresden Alley; vsi v Pittsburg, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v K. S. I). "Zvesti bratje", it. 70, New Derrv, Pennsylvania.—Predsednik: Ant. Čulik, b. 75; tajnik: fttef. Kopriva, b. 11; blagajnik: Ivan Prah, b. 41; vsi v New Derry, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Stefan Kopriva ob 9 uri dopoldne. "Delavec naprej", itv. 71, Besse mer Pa. — Predsednik: Ivan Popetnki, b. 159; Jajnik: Josip Jereb, b. 9; bla frmjnik: Martin Mazi, b. 171; vsi v Bessemer. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Anton Kl^eka. "Kosctiuako," itv. 72, Bankhead, Alta, Canada.—Predsednik: Pjav Spie wak. box 391; tajnik Anton Plonka, b. 18; blagajnik Peter Kubanv, box 40; vsi v Bankhead, Alta, Canada. — Seja vsako (f). "Pod Triglavom", itv. 73, Smith field, Pa. — Predsednik: Josip Strle, b. 63, R. F. D. 7; tajnik: Ivan Eržen, K. F. D. 7, b. 149; blagjanik: Anton Bergine, R. F. D. 9, b. 88; vsi v Smith-field, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo. "Kranjaki prijatelj", itv. 74, Falls Creek. Pa. — Predsednik: Alojzij Slak, box 61; tajnik: Jernej Gril, box 66; blagajnik: Josip Uriič, b. 261; vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Josip Ur-iiča. "Naprej do Zmage ', itev. 75, Fitz Henry, Pa.—Predsednik: Anton Boltič; tajnik: Frank Indof, b. 113; blagajnik: Matevž Podbeviek, box 2; vsi v Fitz Henry, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo od 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Bsrbare. "Slovenska Cvetljica", itev. 76, A-damsburg, l'a. — Predsednik: Josip .Te-lovčan, box 153; tajnik: Martin Marinč, 1». 98; blagajnik: Ignac Golobič, b. 60. Vsi v Adamsburg, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Severni Premogar", itev 77, Superior, Wyo. — Predsednik: Ivan Spes, box 309; tajnik: Jakob Miviek, b. 63; blagajnik: Andrej Kokal, b. 452; vsi v Superior, Wyo. Seja vsako drugo ne deljo o deseti uri dopoldne. OPOMBA: Tajuike istih društev, k« teri zapazijo kako pomoto istotako tudi ksterih druitveno poročilo je po-mankljivo, prosim, da mi nemudoma poročajo, da se nedostatki v imeniku, kateri izide drugič, popravijo. S sobratskim pozdravom LOUIS BAVDEK, gl. tajnik 8. D. P Z. Lastniku "Olai Svobode." Vi hočete, ri želod cu. Misel na želodec ovira druge misli; msterislns je nsjvečjs zapreka kulture. Ali delavstvo si želi kulture, za hteva jo in ima pravico, da jo zahteva, ker sodeluje na njenem polju, ker pospešuje z vsemi svojimi močni, žrtvujoč pri tem delu samega sebe. Poskusite si zamisliti modernokulturo brez parnega stroja, brez premoga, brez — pre-mogarja! "Železnemu veku" se prišteva naša doba; železo prina ša delavec iz zemaljskih skrivišč, delavec ga lušči iz rude, topi ga v plavžah, izdeluje iz njega lopato in plug, pero in kladivo, lokomo tivo in motor. Knjigo, obsegajočo znanstvo razprave, napiše znan stvenik, delavec jo stavi in tiska s pomočjo železnega in jeklenega stroja. Brez železa in jekla si današnje kulture niti misliti ne mo; remo. Pa tudi brez delavca bi današnje kulture ne imeli. , Delavec sodeluje pri kulturi, zato ima tudi pravico do sadov te kulture. Ali delavec v današnji družbi ni deležen sadov te kulture. Vsakdanja skrb, s čim si bo napolnil želodec, (poln želodec je pogoj življenju} vbija v njem vse druge misli. Ako hočemo, da se dvignemo ua višjo kulturno stopnjo, potem mora družba skrbeti, da ne bodo lačni in sestradani tisti ki sodelujejo pri kulturi. Lenuhe, ljudi, katerim so rojenice nasule brez njih zasluge zlata in srebra v zibel, pitamo danes s fazani, pu-lardi, najboljšimi in najbolj soč-natimi izreski govejega mesa in napajamo jih z najfinejšim vinom in pivom, medtem ko za delavce dostikrat ni krompirja in ne čiste pitne vode. Takšno je danes življenje delavca, činitelja kulture! KAPITALISTIČNE LITANLIE Če bodo delavci, ki tvorijo njenemu nežnemu grlu. Pra- . -- tfi »limon ln it vionlfi nru-rKl " mednarodno socialistično stranko, pozvani na krvavo klanje, morajo imeti uzrok za to — ali kronano in nekronano barabo, ki stoje na čelu evropsko plutokra cijo, jim no morejo dati povoda za klanje! Od vseh strani Europe prihaja vi gurman je v "visoki družbi včasi ravno tako ali pa še bolj 'in-teresanten' človek kakor svetov-noznau tenorist ali pa najmodernejša plesalka. Stvar, s katero se bavijo misli tako, da se je iz nje razvila posebna "veda" za ljudi, katerim jo glasovi o protestih delavcev ¿e dan Podlog, s posebnimi' stro-proti vojni čim so se oglasile voj- kovnjaki", s posebno tržno organe t rombe; francoski delavci so nizscijo, vendar ne more biti talko dali duška svojim mislim zadnji sanici jiva, kakor trdi "boljša pondeljek v Parizu. Nemška soci- družba", če mislijo nanjo m če al n a demokracija kliče delavstvo govore o njej ljudje, ki imajo te na boj proti vojni; kliče jih kljub grožnjam vlade, da bo vrgla v za por vsakega socialista, kateri bi postal "nevaren" vojnim načrtom bedastega Viljema. Zadnje dokazuje, da je prišel čas, ko se bodo merili na boj nem polju kralji, cesarji in kapi talisti — z zavednimi delavci prej kot pa delavci raznih narodov na komando kronanih barab. Za nas ni važno, kje bodo bolj potkali kationi, na srbski ali av strijski strani; kdo bo zmagal* Avstrijci ali Srbi. Za delavce je vsaka vojna — poraz, pa naj zma ga kdor hoče. Najvažnejšo za nas je, kaj bodo zdaj storili socialisti Nemčijo Francijo in Italijo, Kaj če bi glas delavstva rešil vprašanje o mednarodnim vojni, ne pa glas kraljev in cesarjev?! In morda jo prišel čas, ko bo delavstvo v tem kritičnem času ubilo in zdrobilo v prah boga vojno enkrat za vsolsj! DELAVSKO ŽIVLJENJE. Kaj skrb? je delavčeva vsakdanja reči v vsaki obliki premalo. Znan slovenski pisatelj in politik je nekoč zapisal, da je razlika med pečenim fazanom in pečenim krompirjem. To je tako resnično, da ni treba dokazov. Ali če ni umazano zahtevati pečenega fazana, tudi ne more biti umazano zahtevati kuhan krompir. Če bi imeli delavci dovolj — ne fazanov in ostrig, ampak hrane sploh in če ne bi bilo treba zanjo skrbeti, tedaj bi jim vsak prija tel j moral reči: Uprite svoje oči više! Ne živite, da jeste, temveč jejte, da živite in napravite živi jenje lepo in bogato, da se bo bol-jinbolj odmikalo živalstvu, pa bo ljinbolj približevalo božanstvu. Kdo bi mogel reči, da ljubi človeštvo, pa ne želeti takega napre dka, takega splošnega napredka, ki bi neprenehoma dvigal ves o< Adama izhajajoči rod? Če uživa desettisoč ljudi visoko kulturo, če prebivajo kapitalisti v palačah, ki jih lahko napolnjujejo z vsakovr stnimi umotvori, če so za bogata ševc sinove odprta vseučilišča in akademije, če poje trustovcem Caruso in jim igra Eleonora Du sc, Se ni kultura Človeška visoka Vsi njeni plodovi niso dobiček člo Pri rojstvu so mu dali s seboj veštva dokler mora delavčev otrok želodec, ne da bi bili kaj vpra šali, če si ga želi ali ne. Ima ga, in če hoče živeti, se ga ne more iznebiti. Nositi ga more s seboj do smrti, neizogibno. Ali če bi bila to nadloga, bi človek Sc lahko prodati moč svojih rok, ko jc komaj dovrSil zakotno ljudsko So lo, dokler mora vsa proletarska družina s starci in otroki prebi vati v eni zaduhli sobi, dokler mo ra na tisoče revežev umirati za prepeval. Toda želodec ima nava jetiko le vsled revščine, dokler so de, ki jih izvršuje tiransko. Neizo ljudje na svetu, ki po eele dni ne gibno zahteva reden davek od« vedo, če sije solnce ali če dežuje, Mi se nahajamo v dobi popolnega prevrata, ali pesimist ki opazuje s kako velikansko težavo, vse kar je naprednega ali revolucionarnega se tako počasi giblje, si misli, da smo res tam, kjer smo bili pred dvajsetimi leti. To je bolj in bolj hrepenimo po lepšem, boljšem, ker bi radi bolj svobod no živeli, ker bi radi prostejše go orili in jnsali in ako bi nam naše ekonomične razmere dupuščale, tudi svobodnejše se zabavljali. Vsekakor naše mnenje, naši principi prodirajo povsod kjerkoli so se ideje civilizacije količkoj vko reninile. Dva važna faktorja si stojita eden proti drugemu; kapitalizem in delavstvo. Prvi hoče se vzdrŽe vati na površju, hoče si obdržc vati prvenstvo v vsakem oziru, in na podlagi teh svojih princi->ov konzervirati dva razreda, to sc pravi, da naj Sc za naprej ob stojata izkoriščevalec in izkori ščan, mogotec, gospodar in su ženj. Med tem ko delavec zanika kapitalistu pravico, da bi mogel delavec stati na milost in nemilost človeku, ki nima na svetu druge zasluge, kakor da je kapitalist Kar pa ni njegova zasluga, pač pa je privilegij, ki mu ga je ustvari la ta krivična človeška družba. Ta krivična družba jc prisi lila delavstvo do organizacije, do razredne solidarnosti. Tn danes ko so postale te delavske organi zacije močni faktor, danes jc ka pitalistični svet spremenil svojo nekdanjo taktiko, postal jc kar čez noč prijatelj delavnega ljud stva. Ko so se ustanovile prve delavske organizacije, sc niso meščanski zastopniki v strokov nih organizacijah ničesar brigali pač pa so si prisvojili na politič nem polju predpravice, brez da bi bili tudi v tem oziru za delavstvo kaj storili. Ampak tudi pozneje dokler so bile naše organizacije mlade in šibke, dokler niso dela le gospodarjem nobenih pregla vic, se še vedno ti mogotci ostali na političnem polju. Ali kakor so ti gospodje občutili na svoji poln malhi, kadar niso mogli več tako mirno spati, so se spremenili podobo jagnja ter prav filozofi? no zavpili: Kaj se bomo vendar kregali, saj pripadamo vsi eni narodnosti, vi delavci imate po trebo delati, mi gospodarji pa delavcem gospodariti, če pa ho čete imeti kakšno organizacijo, si jo lahko ustanovite, ali ista na.i sloni na narodni ali pa na verski podlagi! Na ta način so ti rsfini-rani delodajalci dobili nekaj ne-srečnežev v svoje kremplje, kateri nsj bi živeli z delodsjalci v najlepši slogi. Vse to bi se lako uresničilo, sko bi ne imeli gospodarji svojih interesov, ki nasprotujejo interesom delavstva. V lisičjo kožo se torej obleče ta gospoda, če bi se le moglo v tej uovej divizi delavstvo tako nekako legalno oslepariti. Ali nam lepe, ali pa laskave besede ne zadostujejo, delavstvo je čakalo dvatisoč let na dobro srce delodajalcev, ampak v nobeni dobi se niso iznašli tako človekoljubni ljudje, da bi bili izkoriščanemu proletarcu brez nobenega pritiska njegove življenske razmere vsaj deloma prilagodili. Devetnajst stoletij sc je hotelo, preden je delavstvo na polju zakonodajstva nekaj pridobilo, in celi potoki proletarske krvi je poteklo, preden so se ti proletarci rešili malih i nvelikih tiranov, vse ono torej, «ar nam naši sedanji preljubezni i gospodje ene in druge narod nosti, enega ali drugega verskega irepričanja pripovedujejo ni nič ruzega, kot stara pesem, ki jo slišimo prepevati od krščanskih »ratov, že dvatisoč let. Vsaki moment lahko opazuje mo, v koliko vzamejo kapitalisti obzir potrebe delavstva, posebno pa v sedanjih resnih časih, ta irevzetna gospoda ne sliše mogočni glas protesta, ki se povzdig ne iz enega dela sveta do druze ga. Moderni hujskači zoper naš« strokovne in politične organ izaci je, nimajo nobenega druzega na mena, kakor rušiti solidarnost organizacije, škoditi delavstvu, onemogočiti nsdaljni razvoj in napredek vsega kar maršira do loijših in svobodnejših časov. Zato pa pravimo mi, nobenega zaupanja v te nove in raznobarvne škodljivce delavskih interesov. In tudi nobena kapitalistična velesila, ne bo ustanovila trajnega razvoja in napredka, kateri nas vodijo do osvoboditve člove-anstva. _ 08EBE AU NAČELA? Kako smešen je ts srgument nam so najboljši doksz zadnje nestrankarske volitve v Clevelandu. He|uiblikanska politična organizacija je postavila svoje kandidate, demokratska zopet svoje. Republikanska časopisa 14The Leader" in "News" sta priporočala prve, a demokratska "Plain Dealer" in "Press" zadnje t. j. od demokratske organizacije postavljene kandidate. Vo litve so bile po imenu nestrankarske, v resnici pa smo imeli isti politični boj, kakor prejšnja leta. Najboljši dokaz da so te nestrankarske volitve navaden "hum bug" nam je dala pa demokratska stranka. Mayor Baker je sklical nekaj svojih prijateljev v svoj urad kjer so sestavili tako-zvani "non partisan slate" za mestni zastop. Tukaj bi morale biti — kakor nam ime kaže vse stranke primerno zastopane. Toda kaj je bilo v resnici? Mayor Baker in njegovi prijatelji so po- 'slate" imena 24 1 Clevelandskim volilcom v pro-vdavek. Ko je bil novi charter za mesto Cleveland predložen na splošno glasovanje, so bili volilci prisi-jeni da istega sprejmejo ali zavržejo — v celoti. V charter ju je bilo nekaj dobrih in koristnih sprememb, bilo je pa tudi nekaj slabih in reakcijonarnih. Toda volilci niso mogli glasovati za done spremembe in zavreči slabe ker niso imeli pravice glasovati vsaki točki posebej. Charter e bil j sprejet v celoti z vsemi svo jim i dobrimi in slabimi reforma mi. Ena teh slabih in nazadnjaških reform je bila določba da morajo biti vse mestne volitve "non-par tisan", nestrankarske. Ta način glasovanja prihaja v navado po vseh mestih kjer narašča moč socialistične stranke. Glavni na men teh volitev jc: v slučaju da imajo socialisti zmagati, združiti pristaše kapitalističnih strank in tako poraziti socialistične kandidate. Dovolj dokazov za te naše trditve imamo v Milwaukee in a raznih drugih mestih. V času glasovanja za novi mest ni charter so socialisti večinoma glasovali za istega, vendar pa so že takrat obljubili da začnejo bo,i proti nestrankarskem načinu gla sovanja. Svojo obljubo so tudi izpolnili. Dobili so 15,000 podpisov zahtevajo da pride to vpra Sanje na splošno glasovanje. To glasovanje sc vrši pri primarnih volitvah dne 11. augusta. Dejstvo, da je edini namen ne strankarskih volitev združenje kapitalističnih strank proti so cialistični, jc zadosten vzrok, za kaj naj bi delavci glasovali za stari, strankarski način volitev Vendar pa morda ne bo odveč ako pogledamo kaj so argumenti kapitalističnih političarjev v pri log njim tako priljubljenega "nonpartisan ballot". Prvi njihov argument je: "Po litične stranke imajo različna na čela, zato je boj med njimi nciz ogiben; vendar jc pa to veljavno samo pri državnih in narodnih volitvah, nikakor pa ne pri mest nih. Nestrankarski način glaso vanja bo torej odstranil ta ne potrebni politični boj." stavili v ta demokratov, 1 republikanca in progresista. To je torej pojm demokratov o nestrankarstvu. Drugi argument katerega ra hijo zagovorniki nestrankarstva je: "Pri mestnih volitvah m.ra mo gledati nato da dobimo v vse mestne urade sposobne in poštene može. Namesto za stranke, moramo glasovati za može katere smatramo za sposobne in poštene. Odločuje naj oseba in ne stranka." Ta argument jc še slabši od prvega. Kako naj volilci spoznajo zmožnost in poštenost kandidatov. Pri glasovanju za mestne uradnike dobijo glasovnico na kateri je petdeset ali še več imen različnih kandidatov. Le malo je volilcev, kateri poznajo osebno enega ali drugega, njihovo mišljenje, zmožnost in poštenost. Velika večina volilcev pa ne po zna oseb še manj pa njihov zna čaj in mišljenje. Zgodilo se bo sledeče: izvoljeni bodo oni, kateri bodo imeli za seboj časopisje. ,'asopis postane edino sredstvo jotom katerega bodo volilci spoznali lastnosti posameznih kandidatov. Clevelanski časopisi pa so ast miljonarjev Holdena in Dan Hanna. Zato bo mogoče kapi talistom, še bolj kod kedaj poprej kontrolirati mestno administracijo. Slovenski volilci v Clevelandu! Na noge dne 11. augusta! S tem da glasujete za amendment zadaste smrten udarec nestrankarskem "humbugu". Torej še en-trat. "Note yes on the question," shall the non-partisan preferential plan of electionske changed to the plan of party primaries and partisan ballot at elections?" M. Petrovčic. Vsled tega se vzdrže le ogrom. na veleposestva, ki ob času setve iu žetve potrebujejo množice de-Isvcev, s katerimi ravnajo kakor s sužnji. Po zimi so seveda ti de-lsvei brez dela iu nihče se ne briga zanje, kaj bodo jedli in s čim se oblačili. V dobi setve iu žetve nastanijo delavce v beraških kočah, ki ni-majo oken. Del mezde pridrže veleposestniki do čas», ko je potekla delovna pogodba. Žensk sploh ni na teh latifundijah. Na ta način razdružijo družine. Zato je pa nt vsaki drugi ali tretji železniški postaji hiša z belimi sužnjicami, ki je včasi edino poslopje poleg policajske postaje. V navadi je še neki drugi kapitalistični izkoriščevalni sistem. Zemljišča, ki obsegajo od 200 do 1000 akrov oddajajo najemnikom v najem, ki morajo polovico najemnine plačati naprej in katere veleposestniki tako silno iz-žemajo, da je zadnje čase nastalo med njimi stavkovno gibanje. Temu gibanju so se pridružili tudi najemniki, katerih pogodba je veljavna še za več let. Pridružili so se gibanju, ker v resnici nimajo kaj izgubiti. Da se izkoriščanje vrši tem popolnejše in koristonosnejše za kapitalistične oderuhe, so nastale velike zemljiične družbe, od katerih lastujejo tri, ki so bile ustanovljene pred kratkem, dvanajst miljonov akrov sveta. Na teh latifundijah se dela s stroji. •V letu 1912 je znašala vrednost uvoženih poljskih strojev v Ar-gentinijo šest miljonov dolarjev. Kapitalistično poljedelstvo Argentiniji. Pod tem naslovom je Ernesto F. Dredenov nif^isal članek \ "International Socialist Review" ki je zelo podučijiv za vsakega, ki se hoče naseliti v Argentiniji zaeno pa odkriva kako kapital zem osvojuje poljedestvo. Naseljevanje v Argentiniji sc vrši povsem drugače kakor v severni Ameriki. Tukaj so se nase ljevali ljudje, ko jc bil kapitalizem še v povojih. Kdor je pre< mnogimi leti prišel v deželo in jc imel svoje zdravih rok, jc lahko odšel proti zapadu, kjer je dobil zemljišče zastonj, na kate rem si je postavil svoj dom. V Argentiniji še danes nista dve tretjini obljudeni. Vzlic temu pa vsakdo ostane siromašen delavec ako tudi s seboj prinese dvoje pridnih in močnih rok. Danes pošiljajo velike zcmljiščne druž be, ki so v zvezi z železniškimi družbami, svoje agente proti za padu, ki podkupijo državne urad nike in dobijo ogromna zemljišča skoraj zastonj. Ko je sleparska kupčija izvršena, zgrade preko prisleparjenega zemljišča želez nico. Zemljišče se potem razdeli v večje in manjše parcele, katere prodajo potom javne dražbe one mu, ki je največ ponudil zanje Zcmljiščne družbe se poslužijo vsakovrstnih sleparskih sredstev da poženejo cene kviško. Ako sc posreči malemu poljedelcu kupiti manjše posestvo, tedaj skoro go tovo podleže konkurenci velepo scatnikov, za poljedelstvo, ali pa dpbro organizirani politiki cen za poljski pridelek, ki jo vodijo raz ni oderuhi in prekupčevalci. Ženska proti militarizmu in vojni. Pred kratkim je imel mednarodni ženski svet svoje zborovanje v Rimu, na katerem so bile zastopnice triindvajsetih narodov. Poročila o napredku ženskega gibanja v zadnjih petih letih so bila zanimiva. Tudi ženske ne -pričakujejo več vsega od zakonov, temveč smatrajo strokovne organizacije kot bistveno sredstvo za zvišanje mezd in odpravo prostitucije. V zvezi s tem zborovanjem se je nato vršil mednarodni ženski kongres. Vdeležen-ke so priredile manifestacijo za žensko glasovalno pravico, ki je >osebnega pomena zlasti radi te-?a, ker se je razvila v velikansko demonstracijo proti militarizmu in vojni. Angležinja Creighton je z ostrimi besedami grajala, da se za drednote izda neštete milijone, dočim so v delavskih okrajih mest take zdravstvene razmere, da jih ni popisati. Francozinja Verone je med drugim povdarja-a, da sc more kulturne pridobitve uresnečiti samo s kulturni-jni sredstvi, ne pa z nasiljem, surovostjo in barbarizmom. Meto-distična pridigarica gospa Shaw je opozarjala nato. da morajo v Njujorku otroci od sedmega do desetega leta ves dan za sramot no nizko plačo delati umetne cvetlice, šivati gumbe na papir, izdelovati škatlje itd. Ogorčeno je zaklicala: "Če bi bili ti otroci teleta, bi imeli pašnike, če bi bili srne, bi imeli gozd in resje; ker pa so mladi ljudje, morajo propasti v temi in neprostoti. Človek je edina žival; ki se redi od svojih lastnih mladičev. Ne samo, da jim uniči mladost, temveč jih pogubi žc v materinem telesu s tem, da izkorišča žene v tovarni in jih dela bolne!" — Tako sc jc manifestacija za žensko glasovalno pravico razvila v ostro in odločno kritiko sedanjega družabnega ga reda. Uredniki in pristaši kapitalističnih strank kaj radi razglašajo besedo: Naša domovina. Da, domovina sega od Atlantika do Pacifika in od Canadc do Mcxikc; ampak to ni naša, pač pa domovina kapitalistov. Ex-prcdsednik Eliot od Har-ward vseučilišta jc svoječasno rekel, da vsak skeb jc junak. Čudno, zakaj da omenjeni profesor, kateri ima dovolj časa, ne gre ske-bati v Colorado, nakar bi lahko samega sebe proglasil junakom. Mr. Konda sc jc odpovedal kot zastopnik S. S. P. Z. v pripravljalnem odboru za združitev jednot in zvez. Mož sc sedaj tolaži s tem, da je prvi začel pisati za združitev. &c prodno jc to povedal, smo žc vedeli, da bodo tudi prvi, kateri bode pisal proti združenju. Divje klanje v Evropi. (Nadaljevanje • prve strani.) skrili ozriuiju meti Zemunom in Nifiem, divjajo baje velike bitke. Srbi imajo svoje pozicije večidel na hribih od koder srbski topovi bruhajo smrt med avstrijske čete. V petek so poročali, da so Srbi potisnili Avstrijce nazaj v par krajih. Kaj se pa v resnici godi v Srbiji, ne ve nihče radi cenzure. KDO JE KRIV KLANJA? Kdo je zakrivil strašno klanje med Avstrijo in Srbijo, iz katerega se lahko izcimi splošno klanje po celi Evropi f V Avstriji doižijo najstarejšega sina srbskega kralja Petra, kateri sliši na ime Džoržc in katerem pravijo "vražji princ". O njem poročajo, da je glavni voditelj zarotnikov, ki so umorili Franc Ferdinanda v Sarajevu. Džorže je znan že dolgo kot idijot in propaliea, ki je izvršil celo vrsto grdih zločinov. Najmanj dvajset umorov pripisujejo na njegov rovaš, za kar pa ni bil nikdar kaznovan. Kdina kazen, ki ga je zadela, je, da ga je (v,ika Pera (kralj Peter) razlastil kot prestolonaslednika. — Kralj Peter je izjavil zadnji torek, ko je bila napovedana vojna da bo njegova armada uničila Avstrijce. "Moji Srbi se lahko kosajo z enim milionom Čehov. Ogrov, Nemcev, Hrvatov in Slovencev, ki tvorijo avstrijsko armado," pr»vi Čika Pera. HINAVSKI CESARJEV MANI FEST. Avstrijski cesar je takoj po napovedi vojne izdal manifest, v. katerem se izgovarja, zakaj je napovedal vojno. Pravi, da je "božja previdnost" hotela, da mora še enkrat zagrabiti za orožje in kaznovati tiste, ki rujejo proti njemu in Habsburški hiši. Na konci pa prosi Boga, da bi podelil zmago njegovim hrabrim (!) četam. Iz cele klobase •veje velika hinavfičina in brezmejna predrznost. Nikjer ne navaja, da bi bili v nevarnosti kaki interesi avstrijskih narodov, tem več v nevarnosti je le čast,(!) in ponos (!) habsburške dinastatije; samo zato, da se maščuje* da za dosti črvu svoje jeze nad smrtjo prestolonaslednik, mora biti vojna in zaradi smrti enega človeka mora poginiti na desettisoče ljudi. (Resnica pa je, cla je bil sarajevski atentat le dobrodošla preKeza militaristični kliki na Dunaju, ki se je že dolgo pripravljala za roparski pohod na Balkan.) KATASTROFA SPLOŠNE VOJNE. Avstrijsko-srbski konflikt je takoj zmajal trohle stebie evrop skih monarhij in zadoneli so divji klici po splošni vojni. Ruski car je takoj izjavil, da bo ščitil Srbijo in ukazal je mobilizacijo več milionov vojakov. Nemški cesar, kateri je brez dvoma podpihnil atentat Avstrije na Srbijo, Je takoj zagrozil, da bo udaril na carja če ne bo nevtralen. Kakor hitro je pričel gi bati ruski car, zašumelo je tudi v Franciji in Angliji, ki sta zaveznici Rusije in cele štiri dni zadnji teden križale so se ofici-jelne depeše, hujskajoče note in ultimatumi med Berlinom, Petro-gradom, Parizom in Londonom. Ko je pa car prezrl vsa prigovar- zdaj inilionkrat groznejši kakor je bil za časa Napoleona — pomenil bo uničenje vsega, kar so pri dobile človeške iznajdbe in delo pridnih rok zadnji^ sto let. ZEDINJENE DRŽAVE BODO NEVTRALNE. Oficijelno poročilo iz Wash-ingtona se glasi, da bodo Zediuje-ne države nevtralne v slučaju splošne vojne. danile se ne bodo nikamor, rkzen v slučaju, da se gane Japonska. S«*nat je zadnji teden ▼ naglici sprejel določbo, s katero se pooblašča vlada, da sme razpolagati z zlatom v zvezni zakladnici v slučaju, da nastane finančna panika zaradi poloma v Evropi. Ves trgovski promet z Evropo je skoraj Že na ničli. Sedaj vozijo zlato v Evropo v silni množini. Samo eden parnik je zadnji petek peljal zlata v Angli jo za enajst milionov dolarjev. Kapitalisti se veselijo splošne voj ne. Pravijo, da potem bo edino Amerika edini faktor v proiava janju blaira in — dobiček bo velikanski. Polja v Evropi bodo v vojni uničena in Amerika da bo zalagala celo Evropo z žitom. Mi-lionar in špekulant Patten je že zdaj naredil ogromni znesek na špekulaciji s pšenico; cena iste je chikaški borzi poskočila zadnji teden za devet stopinj, kar ni še nikdar bilo. Eden velikih špekulantov na Wall Streetu v New Yorku je rekel zadnji teden : "Dali mi čemo vojno? Ali hoče mačka mleka? Mi nočemo samo eno vojno, ampak dve, tri! Vojna v Evropi znači razdjanje tamoé-njega bogastva, razdjanje indu strij, polja itd. In to je, kar mi hočemo! Nas denar bo potem vladal »vet. V Evropi naj mobilizirajo vojake, mi bomo pa mobilizirali denar!" (Kaj bo z revnimi ljudmi v Evropi, koliko krvi bo prelite, o tem dotični špekulant ni govoril — še pomislil ni! Ali vidite, komu koristi vojna 1) SOCIALISTI PROTESTIRAJO. Socialisti v Nemčiji in Franciji so storili svojo dolžnost. Vzlic ostrini prepovedim so prirejali protestne shode v Berlinu in Parizu ter ostalih večjih mestih s klici: "Dol z srojno!" 29% julija je protestiralo v Parizu okrog 40.000 delavcev na ulicah proti vojni. Napadli so jih policaji in aretirali 250 delavcev. Dan poprej je delavstvo demonstriralo pred poslopjem časopisa 'Matin' ž mogočnimi klici: "Viva la pax ! A bas la Guerre !" (Živel mir! Dol z vojno!) Vlada je po zvala 2000 policajev in spravila na noge cele vojaštvo preden so raziniali demonstrante. Veliko oseb je bilo ranjenih in eno staro, si»vovlaso žensko, ki je bila med demonstranti, so fanatiki za vojno nesramno pretepli. V Ber linu je 28. julija demonstriralo 60.000 delavcev proti vojni. Po licija je dobila ukaz razgnati vse shode na kar so bili izgredi in boji na ulicah pozno v noč. Veliko sodrugov je bilo ranjenih in aretiranih. V Stuttgartu so bili delavci razkropljeni šele, ko je prišel močan oddelek vojaštva na lice mesta, medtem ko so policaje pretepli in pognali v beg. Po raz glašenju vojnega stanja in cenzu re so pa izostale vse vesti o demonstracijah v Franciji in Nemčiji. Vsi vodilni sodrugi so brc:* (ivonm v zaporih in časopisi so zatrti. — V Avstriji so takoj z napovedjo vojne ustavljeni malone vsi socialistični listi. Sodrugi janja, da bi držal svoje prste koiikor jih ni odšlo na vojsko, so proč od avstro-srbskega konflikta je nemški cesar zadnji petek proglasil vojno stanje in ukazal mobilizacijo cele arnrade pet milionov mož. Istočasno je v vojnem stanju na nogah mobilizacije Francija, Anglija, Italija Belgi ja in Rumunska. Cela Evropa — razen zavednega delavstva — je podivjala. Anglija je mobilizirala svojo mogočno mornarico in del iste je že odplul nekam proti nemškemu vodovju. Trgovina je naenkrat obstala po vsi zapadni Evropi in vse * borze so zaprte. Italijanska vlada baje izjavlja, da bo nevtralna, čeprav je v trojni zvezi z Nemčijo in Avstrijo. Bolgarska bo tudi nevtralna, medtem ko Rumunska misli v slučaju splošne vojne napasti Avstrijo. Grška bo pomagala Srbom in Črnogorci so že *v boju proti Avstriji v Novopazarju. Nikdar od časa Napoleona pred sto leti še ni bilo take nevarnosti v Evropi in če zdaj izbruhne splošna vojna — učinek i«te bo najbrž v zaporih. Mednarodni socialistični biro je sklical konferenco zastopnikov v Bruselu z namenom organizirati protestno silo po celem svetu. Kongres, ka teri bi se imel vršiti ta mesec nn Dunaju, je zdaj odložen. Nekaj so sklepali, da se bo vršil v Parizu drugi teden, toda če izbruh ne splošna vojna, je kongres ne» mogoč nikjer v Evropi razen Švice, ali še tam je nemogoče priti, ker je železniški promet ustavljen povsod. ZADNJA VOJNA. , "Blaznost evropejska militarizma morda povzroči kontilen-talno katastrofo. Lahko smo ve seli, da v splošnem kaosu podiv janosti se le še nahaja eden ele ment, ki zahteva mir, in to so so cialistične stranke po celem sve tu. Avstrija in Nemčija viditA naglo rast socializma in zdaj se hočeta otresti te sile. Ampak to bo za nje smrt. Sedanja vojna, če bo splošna, je zadnja vojna mo narhizem in za «vojno sauio. Posledica bodo mnoge republike v Evropi in absolutni triumf socializma." Tako je izjavil sodnig Walter I^anfersiek, eksekutivni tajnik socialistične stranke v Ze-dinjenih državah. SRBI ODHAJAJO. V Chicagi je bil zadnji torek patrijotični shod Srbov in Čehov v Pilzen parku. Navzočih je bilo okrog 4000 oseb. Govorniki — Srbi in Cehi —* so navduševali navzoče za Srbijo in silno žigosali avstrijsko »vlado. Nad vhodom v park je visel emblem v podobi avstrijskega orla in razjarjena množica je ta emblem strgala doli in zdrobila na kosce s klici: "Dol z avstrijskim orlom! Dol z Avstrijo!" Srbi opuščajo delo in se zbirajo za odhod v staro domovino na bojišče. Pravijo, da jih je odšlo zadnji teden do 5000 samo iz Chicago. — Edward Berwick zagovornik miru v San Franciscu je 31. julija brzojavil avstrijskemu cesarju sledeče: "Njegovemu cesarskemu veličanstvu Franc Jožefu na Dunaju: Ameriška šolska mirovna liga naj energične j še protestira proti vaši nepotrebni, nesramni, strahopetni in zločinski napovedi vojne!" REVOLUCIJA NA POLSKEM? Iz Dunaja poročajo z dne 28. jul. da so socialisti v Varšavi vprizorili revolucijo proti ruski vladi. Magazin za smodnik in glavna pošta je razdjana. Nadalj nega poročila o tem več ni . mo, da ne bi bilo ni ti pet centov škode! — Toda kronani lopovi, ki iro na stroške narodov, so le po ua varnem, a namesto njih se pa morajo klati in pobijati delavci in kmetje, ki nimajo ničesar od tega in niti ne vedo zakaj se koljejo. In to je ravno tisto zlo. Pro letarci v večini še ne vedo, zakaj se koljejo v vojnah. Nekateri zvedo šele potem, ko je že prepozno — ko se povrnejo pohahljeni do\m>rv in ko gladujejo in plačujejo silne izdatne vojne. Strašno je hudodelstvo, ki ga izvršujejo lopovi na čelu kapitalističnih vlad z vojnami. Ako bi bila kje pe kleiiska kazen na "onem svetu", tedaj ima vrag gotovo posebni department najbolj žarečega og nja za tiste, ki napovedujejo vojno. Cela desetletja so avstrijski na rodi s teškimi mukami plačevali ogromni denar za smodnik, katione in bojne ladije. Sedaj, ko se je smodnika in kanonov nabralo že preveč, morajo narodi na bojišče, da eksplodirajo smodnik V dim in obenem jim bodo puščali kri, zato ker so bili tako neumni, da so plačali morilni materi jal. Ko bo pa krvava igra končana, bodo šli proletarci nazaj — kolikor jih ne pogine — in pla če val i bodo zopet za nove kano ne in za svež smodnik. In vse to: vse za vero, dom, cesarja! Kdo se ne bi zjokal?! Barbarska oficijelna Avstrija kliče rezerviste iz Amerike, da bi se šli klat za prozen nič v Srbijo. Prokleto je neumen vsak, kateri gre! rpamo sicer, da jih ne bo dosti, ki bi tukaj pustili delo in nesli zdrave kosti pod kroglo in ubijali revne ljudi, ki jim niso sto rili nič zalega. Kdor je pa tako neumen, da gre — tedaj zasluži tisto plačilo, ki ga čaka . . . Čemu gredo v vojno avstrijski proletarci? Ali za "domovino?" Domovina vendar ni v nevarno sti ,kajti Avstrija je udrla v Srbijo ne )>a narobe. Ali morda za "sveto vero?" Tudi nf! Saj so Srbi tudi kristjani (in zraven tega še naši — jugoslovanski bratje!) ('emu pa? samo za starega cesarja? Great Scott! Stari avstrijski cesar, kateri je že z eno nogo v grobu, si hoče še enkrat pred smrtjo mazati svoje roke s krvjo nedolžnih ljudi to-stran in onstran srbske meje. Ranjena zver se utolaži če zasa di zobe in kremplje v živo meso — ravnotako misli starec na trohlem avstrijskem tronu, da mu bo odleglo, če se prelije na reke človeške krvi radi ostudnega umora dveh oseb, ki sta bili njemu v sorodu. Ali je oseba enega cesarskega zajedača toliko uredna, da mora radi njega poginiti na tisoče nedolžnih ljudi, ki niso nič krivi, da mota biti uničeno delo pridnih rok in da mora potem stoti-soče starčkov, žen in otrok umirati gladu? Ali je to civilizacija? Ali je to krščanstvo? Fej! Stari "kronani" trot na Dunaju je izdal nekak manifest, s katerim bi rad opravičil svoj zločinski čin napram avstrijskemu in srbskemu proletarijatu. Pravi, da je "božja previdnost hotela (!) da mora še enkrat vzeti orožje v roke in da upa, da bo Bog podelil zmago njegovemu o-rožju." Kakšna prefanacija! Torej Bog hoče, da se pokoljejo revni ljudje in da podirajo in uničujejo delo svojih rok! Ali je to tista peta božja zapoved? Kaj pa je bogoklet8tvo?! če je "božja previdnost" hotela, da mora bi-ti človeško klanje zakaj ne bi "božja previdnost" tudi lahko rekla, da je dovolj če poravnata z orožjem svoje dife renče samo tista dva, ki vladata po "milosti božji" — namreč cc sar in kralj Peter. Najela naj bi teater ali "buli ring" in tam naj bi stari Francelj in srbski Čika Pera rahljala drug drugemu gre Sne kosti — ljudstvo naj bi pa mirno sedelo in gledalo in stavi- Kdo ima dobiček od vojne, nam so te dni dokaz ameriški kapitalisti, ki želijo, da bi cela Evropa vsplamtela v klanja. Seveda, ameriški kapitalisti imajo lep vzrok, da se vesele; za nje pomeni vojna — pa naj bo kjer če — zlate čase. Delavci pa nimamo ničesar od barbarskega klanja, zato pravimo: dol z vojno! Listi poročajo, da so se v Jo-lietu do krvi stepli Srbi in "Avstrijci" (Slovenci!) seveda radi — patrijotiznia. Ravno proletarci s tako pametjo tvorijo glavni materijal za lopove kot so avstrijski Francelj, ruski Nik, nemški Jiihel in ostali jdijotje, ki vladajo po "milosti božji." Zdrav ttioz ja mofen in pin tivljarúa. Bolni mol s« počuti utnya-naga. vodno skrbi, j« slabotan. onamogal in na v r*du — Ako občutita kak« U znaka, n« obotavljaj* takoj pnfeU idravljanj« » SEVERA S BALSAM OF LIFE • (Savarovim življsnskim balsamom) Ur m spravita na pot k zdravju. Drugi, ki so to storili, pravijo, da js tomka va-liks zdravilska v rodnosti. Popravi ««prebavo I« odpravi zapeko, - t J« «plot«« tunika za moške I« renske. Hlat><> krvnim ljudem pomnoži kri. Di»peptlč««m ljudem v redi prebava« nerodnoatl. Naredi jedila bolj okusa« In prebavljiv«. Ca na 700. Severa's Gotthard Oil (Sevarovo Gotbardsk«. Olla». Zopar bolečina in okoralosti. Mazilo samo za vnajno rabo. Uiu » lu &0 cwutov. Severa's Tab-Lax. ( Severov« Tub-Las). Sladkorno odvajala Za otroka in obrasla. Cou» 10 In 16 oeatov. Zahtavajta samo Savarove Pripravke. Ako vas lekarnar ne more zaioiiU. naročijte jih od nas. W. F. 8EVERA CO» C.d.r Rapld«, lom Pazite na ta ovilek! Ničvredne ponaredbe slavnega Paio Expellfr ja doblle cesto ako niste pa-znl. Pazite na sidro in ime Richter 25c in 5lc pri vseh dobrih lekarnarfih i F. Ad. Richter & Co~ 74-80 Washington St., New York, N. Y. Ž FOTOGRAFIJE "Amerikatiski Slovenec" vsak drugi teden ponovi svoje stare laži o socialističnih "bogatinih" in "graf ter jih". Med tem pa člani katoliške jednote dan na dan pišejo v "Gl. Nar.", da s popi proč od korita v jednoti in da se jih tia noben način ne sme pustiti, da bi imeli prste blizo jednotine-ga premoženja! Ali ni to značilno?! — Drugega odgovora ni treba. Anarhist v službi policije. V Svihovi aferi je še vedno veliko nejasnega. Ali ker se stvar že tako vleče, da pojema zanimanje zanjo, je usoda poskrbela, da ne zmanjka podobnih škandalov. Zdaj je prišlo na dan, da je imela praška policija še več političnih "konfidentov", ki so v svojih strankah igrali večje ali manjše vloge. Tako so anarhisti opazili, da ima med drugimi tudi njih tovariš Držka zveze s policijo. Njegovo konfidentsko ime je bilo I)robny. Na neki seji, ki je bila konstituirana kot strankino sodišče, ga je predsednik vprašal: "Povejte nam, gospod Drob-ny, kaj veste o nameravanem atentatu na dunajskega policijskega predsednika? Povejte nam, gospod Drobny, kako dolgo ste bili v zvezi z okrajnim glavarjem Chlumoinf" Držka je pobledel; začetkoma je hotel tajiti, pa se je zapletel v taka proslovja, da je moral vendar priznati in dovoliti, da so preiskali njegovo stanovanje, kjer so našli obtežilne dokumente. Napram njemu pa policija baje ni tako kavalirska kakor napram Svihi. Prvo leto mu baje" ni dajala nobene plače, potem pa po 45 kron na mesec, kar se je sčasoma zvišalo na 200 kron. Tudi za tako plačo postanejo nekateri ljudje lumpi. O tej aferi se grof Stiirgkh se nič ni zmenil. Pa bi bilo treba, zakaj institucija konfidentov se boljinbolj razvija v obsežen Škandal. Lastnik O. S. je ves v ognju z« delavski razred — dokler kaj nese, kakor hitro pa je profit v nevarnosti, takrat pa ima "veliki prijatelj delavcev" velik srce za — svoj žep. najfinejšega dela, najsibo ienitovanjske, društvene ali družinske, vedno dobro in okusno izdeluje Ivan Včclik PRVI HRVATSKI FOTOGRAFIST 1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. ul. CHICAGO. ILL. Z vsakim toc s to m slik damo krasno darilo. Telefon: Canal 2509. .Vwxwwwxw K 8 =II-I— caia Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik^ CESARJEVIČ RUDOLF? To nam opisuje pravkar iaiila velezanimiva knjiga: ŽivljBDle na avslilJsRem dvoru. Grofic» Larish, sorod niča ramrle avstrijske cesarice Eliiabete, Je pred nedavnim «asom objavila svoje spomine is »ivljenja. - Vsnnio tragične usod« t« mutenice na prestolu in ■■ sago ne" n e smrti njenega sina. cesarjevima Rudoifa. «,v-od vi.- r >> ir»»»"» »* ...»v-..-- — ---------— __ ______ _ __ Rudolfa, j« vs budila u knjig» pov*«d veli- kan»ko Lani manj«. V Avstriji j« prepovedana. Zakaj? Ker Ja najti v niej rm intimnosti, ir^ se dogajale na avstrijskem dvom. Grofica Larish pil« o s METI Rnoot.rA^ torej o predmetu, o katerem se ja napisalo te cele kupe knjig. D o tem svedufi njeno ime. sh p tie o Snarl Rudolfa, torej o r. Da je njeno pisanja verodostojno. K «i it* Js thksss s. »s*- tar esJWgè^ksr j* Je ^J^t^^l^jt'T^^lsfl Ohsens 144 (trasi tar tri Wiks as p.iikswi ELIZA SITI. ceterisvUs EUDOLFA is ■ssrstee ksrseics------ ,________. - Cena knjigi • poštnino vred 1.— dolar. Danar poiljlt« v rekomandlrsnem I letu aH poŠt. Money Order. NAROČILA JE NASLOVITI NA: John Putrich, 520 E. 77 St. Box 20. New York City. EJQG EIBE Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna 2144-50 Blue Island Avenue, Chlesgo, II.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni »»»»»«»♦»♦»»»»♦»»»♦»♦»»»»»»»♦♦♦♦♦♦»♦»4»»»»♦»♦♦♦♦M 444 T^ADAR potrebujete druitvene po-trebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., o 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. < Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano, j >444»M»4»4444444444444444»444444444444*4444444444444 Lovro Kuhar: TADEJ PL. 8POBUAN. (Dalje.) II 4 4 Zdi j p» le tiho in verno!" mi je šepetal Tadej. "Haba je popolnoma mirna in brez skrbi hrli aa blazinah. Imaš denar t Dobro! Pazi, da ne naredil neumnoati!" Stala »va sredi »obe in sva si komaj upala dihati. Okrog naju je bila neprodirna tema in mrtvaška tihota. Ko so že davno uga anile vse drobne lučke po okolici, je spomnil tovariš na odhod. V duhu sem ke enkrat prečit al pismo, ki sem ga bil napisal gospodinji, prosil sem jo odpuščenja in sem ji sveto obljubil, da ji vrnem takoj ob prvi priliki, še mnogo več ji pošljem, nagradim jo s stokratnim plačilom, samo da mi odpusti. Tako sem bil napisal in tr dno sem veroval v to pisanje. Kalilo je odprl Tadej vrata in neslišno zlezel čez prag, za njim jaz. Sunkoma mi je utripalo srce, da me je bolelo, t akale so naju dolge in nerodne stopnice iz pod strejšja mimo dveh nadstropij na dvorišče. Srečna, ako jih preleze-va neopažena. Pridrževajc sapo, sva pričela tipati po napetih, bo-buečih deskah in se pomikati navzdol, počasi in previdno. Priplazila sva se v drugo nadstropje t*v si oddahnila. Posluhnila sva, je li vse varno. Niti naj neznatne jšega glasu ni bilo slišati iz gluhe teme« vse ae je zibalo v »panju. Nekoliko pogumneje sva sva nadaljevala pot in srečno dospela v prvo nadstropje. Tiho seveda vse kot izumrlo. "Še par hipov ...!" j»' šepni Tadej komaj slišno in stopil na prvo stopnico, ki so vodile na dvorišče. Tišina vseokrog, le dalje!... Groza! Doli po stopnicah je nekaj zaropotalo, nekaj lesenega, precej težkega je moralo biti, padalo je popolnoma različno od stopnice do stopnice. "Hudič!" je siknil Tadej. Oba sva vztepetala v mrzlični grozi.. Uničena, ukanjena sva čepela vrh stopnic in strahoma mislila na izid. Precej časa sva nepremično zdela na mestu in »trmela v noč ropot je že davno nekam izgnil slišal ga ni nihče, kajti ostalo j< vse tiho, kakor je bilo prej. Zge nila sva se in v par minutah sva stala na dvorišču. Premagala sva prvo težkočo in čakala je naju druga. Dvorišče je bilo okrog zagrajeno, na eni stra ni s hišo, od drugih strani pa precej visokim zidom. Morala sv torej prelesti zid. Ker nisva našla nobene lestve, sva prislonila k zi du nekaj desk in plezala po njih Jaz sem prilezel prvi na vrh. Se del sem na rob zidu in čakal na tovariša. Slednjič je tudi on sreč no pripraskal za menoj, in že »v se mislila spustiti na drugo stran, ko hipoma zaslišiva ne daleč vstran korake. Trdo mimo zidu je peljala velika cesta. Odrcvenel sem po vsem životu in hotel planiti nazaj na dvorišče, a Tadej me je vjel za roko in me obdržal na zidu. Koraki so odmevali mimo naju tik od zidu, oddaljevali so se počasi in polagoma izginili v noč. Sedaj sva drug za drugim poska kala z zidu, ozrla se varno okrog Bilo je isključeno, da bi naju kdo zapazil v temi in nato sva odhitela po cesti. Vsled razburjenosti sva spočetka hodila precej hitro in vsaksebi, Tadej nekoliko spredaj na levi strani ceste, jaz na desni. Govorila nisva nič. Šele ko sva bila že zunaj vasi, sva se zbli žala in začela stopati počasneje. "Zdaj sva dobra!" je radostno dejal Tadej. "Glcjva, da se do svita primerno oddaljiva odtod. Mislim, da naju baba ne bo zašle dovala!" "Bo, če je pametna," sem od vrnil mračno. Ni se mi ljubilo govoriti. "Pikaš," je rekel rezko. "Pa daj! Glavno je, da sva jo srečno pobrala; prokleto je šlo trdo. Po-lagona se boš privadil še ti. Naj lepše je seveda to, da imava v že pu nekaj denarja; prišel bo nama prav." "Sreče ne bova imela z njim ker sva ga poneverila," sem mu odgovoril. Vest mi je še zmerom očitala goljufijo in na tihem sem se srdil na tovariša, ki me je bi zapeljal. "Ne maraš denarja, oho! No vrzi ga proč, v blato ga zaženi, ali • pa ga daj meni, jaz ga bom vede porabiti. E, imenitni tovariš, povem ti, da še bodo prišli časi, ko [>oi potreboval denar in ne boš spraševal, odkod da je, ali si ga pridobil pošteno ali nepošteno." 44Goljufal ne bom uikoli, to vem in vem, da bi tudi zdaj ne bil, ko »i ne bilo vas." "Saj pravim, daj denar sem, če te peče! Mar bi ga bil pustil na stanovanju. Zdi »e mi, da ti je žal, ker se je nama načrt tako «vrstno posrečil; ti bi mends rsjši videl, ds bi bili naju zalotili. Zakaj »i se skrival in boječe trepetsl; zskaj nisi klical glssno v noč in oznanjeval svojega lopovatva javnosti T Pošten dečko »i in »miliš se mi. Sčasoma postaneš mogoče pra i lopov in s pomilovalnim nasme loui se boš »poininjsl avojih mladih, poštenih let." Molčal sem in » studom poslušal njegovo pripovedovanje. "Tako se ti zgodi, kakor »e je meni," je nadaljeval Tadej. "Ako >om imel priliko, ti povem zgodbo »vojega življenja. To n£ ugajalo in me je neko iko razvedrilo. Preteklost mojega sopotnika me je silno zanimala; vendar je bil do zdaj neprlmermo skop » pripovedovanjem. Nad temnim ravnim poljem »o odmevali rahli, zamolkli glasovi; nekje je udarjala ura. Zdrznila sva se in pospešila korake, kakor da bi bila šele zdaj izvedela na najimo dolgo pot »kozi celo noč do novega jutra. Bilo je »koro ve rjetno, da naju bodo iskali in preganjali in vsled tega «va morala hiteti, da »e vsaj do jutra kolikor mogoče oddaljiva od neprijetnega kraja. Hodila sva molče, le kadar je tovariš butnil z nogo ob kamen je robato zaklel. Nobeden ni ve del, kam pelje cesta in kaki kraji »e vrste ob njej; tema je zagrinja la goro in dolino. Neprestano sva potovala. Ko se je jelo »vitati, so se nama pokazali popolnoma novi neznani kraji. Bila sva v zelo oz ki, romantični dolini, obkroženi s temnimi planinami^ tam na dalj nem koncu doline, pod skalnatim vrhom je naju pozdravljala kmet ska vas. "Prav sva krenila," je deja Tadej zadovoljno. "Obrnila sva se proti severu. Planine so za na ju tudi varnejši», če se bo sploh treba skrivati." Sredi doline sva srečala srednje starosti moža, z usnjatini predpas nikom in s sekiro za pasom. Ta dej ga je ustavil in vprašal: "Kako se zovc ona vtis tam po« goro?" "To se Oberi... Kam pa gr< sta?" "Malo na ono stran planin. A je v vasi gostina in trafika!" "Še dve sta in trafika tudi; denarja se lahko iznebita. Tobaka vama dam jaz, če hočeta!" Ponudil je nama poln mačji mehur tobaka. Tadej ga je vzel za dobre tri ščepec, se mu zahvalil in nato sva šla dalje. Mož je. stal še dolgo na mestu in radovedno zrl za na- ma naproti je pripokal mlad voznik s parom konj z vozom težkih Id odo v. "Ali bodo že skoraj človeška livališčaf" sva vprašala. "Še potrpita malo, pridno prestavljajte noge in v dveh urah bosta pri ljudeh," je prešerno odgo-oril voznik. Tudi on se je zelo za-niinal za Tadejevo obleko. "Vaša obleka je res sumljiva," snu ga opomnil. "Nabavite »i drugo!" 'Nabavi »i drugo!" »e je razjezil. 4 4 . 4 4 Kje jo naj vzamem, kurim »i je ne! Ljudje naj le skrbijo za avoje cape, moje naj puste pri miru." "Ne veste, kako ste zanimivi v svojem kostumu; vaaj cilindra »e iznebite!" Tadej je »nel pokrivalo z gla ve. ................ ! Siran Ka i j eeeeaa »ms Maeeeeee > POZOR! V nedeljo, dne devetega augu-sta, bode velik javen ljudski shod, katerega sklicuje jugoslov. soc. klub štv. 6 in vsi jugoslov. socialisti «v Chicagi v obče. Pričetek shoda je točno ob 3 uri popoldan v 4 4 Narodne j dvorani" vogal 18. ceste in Kacine ave. Dnevni red: "Evro|>a na pragu velike katastrofe". Glavni govornik bode sodrug Teodor Cvetkov, govorili pa bodejo lahko tudi drugi, ker bode svoboda govora vsakemu za jemčena. Apeliramo na jugoslo vanske delavce ,da naj se tega shoda polnoštevilno udeleže. Jugosl. soc. klub štv. 6 ma. Bližala sva se vasi, še tihi, komaj vzdramljeni iz spanja. Vas ni >ila velika. Kakih dvajset hiš s«i je stiskalo na kup, v sredi pa je stala cerkev z vitkim zvonikom, zmed nizkih streh se je dvigal dim, po hišah se je kuhal zajutrk. Krenila sva med hiše. Nad vhodom neke hiše se je klanjal svež smrekov vršiček in naju pozdravljal; tik njega je visela rjava deska s napisom, 44K. k. Tabak-rafik." Ko sv« vstopila v gostilno, je bila prazna; šele čez nekaj časa je prizehal od nekod mlad l'ant in naju vprašal, kaj hočeva. Naročila sva si zajutrk. Po zaju-trku sva si nakupila nekaj hlebcev kruha in par zavojev smotk in tobaka ter se odpravila dalje. V vasi nisva mogla ostati radi varnosti. Prebivalci so bili silno radovedni in vse so hoteli izvedeti od naju: posebno jih je zanimal Tadej v svoji karakteristični obleki. Ko sva koračila skozi vas, so ljudje postajali na pragih in kazali na njegov cilinder in frak. Ljudje so morebiti pač že videli takšno opravo, ali v drugačni obliki seveda: ni je grše in smešnej-še stvari za preprostega planinca, kakor je raztrgan frak in povaljan cilinder. Kmalu za vasjo se je jela eesta vzpenjati v zložen klanec, zapeljan v planine. Pot je bila tiha, vila se je med gozdovi, med starimi drevesi, med mladimi nasadi, preko lazov in goljav. Prijetno j« bilo in samota je nama ugajala; grede sva se pogovarjala in kadila tobak. Na trati ob cesti sva po-užila malo kruha, iz studenca se napila vode, pa sva šla dalje. Na- 41 Imenitna pokveka je moj ci-inder, res," »e je režal in ga mečkal v rokah. "Stvariea je navajena v»ega, barabije in salonov. No, v zadnjih »e že dolgo ni imel pri ike klanjati. Včasih se je raznim Tadej pl. Spobijan razumel po-juhljati bele, mehke roke, haha!' Lotila »e ga je razposajenost. 44 Pripovedujte vsaj kak kratek doživljaj!" "Nisem razpoložen in tudi ni prav časa, zdaj morava naprej, Ni se dal omečiti in šla sva dalje. "Uboga gospodinja!" je rekel med potjo. 44Midva »e potepava tukaj, ona »e pa joče in išče naju, svoja ljubljenca, vrniva se!" 44Nesramna »va res." "Prav zares! Brez' srama žre-va kruh in kadiva tobak, ki sva Ni va nabavila za njene denarje Tekne izvrstno in tudi želodec s« ne punta." "Vest!" 4'Saj pravim, želodec se ne punta. Jaz pravim, ako si sit, ne kiju je vest, če si gladen, čutiš greh.' "Ti) je vaša teorija!" 4'Popolnoma moja! Ustvari sem si ji sam po dobrih izkuš njah. Deloma se je poslužujejo tu di ljudje drugega mišljenja in lastnih teorij." Zopet mi je očital ter se zabaval z menoj. Imenoval sem ga podleža, toda on se mi je posmehoval, s nedosegljivim sarkazmom me je zavračal in mi polnil dušo z nevom. Da bi me ne bila vezala nanj moja potepuška nrav in še bolj usoda, pustil bi ga bil samega sredi planine in nadaljeval pot na svojo roko; tako sem pa molčal in potov si z njim. Popoldne sva prišla do velikega, samotnega posloplja ob cesti, zgrajenega po planinskem slogu. Hiša je bila enonadstropna, njene stene so bile iz lesa in zakajene, ob vogalih so štrleti v svet lieoče-jeni tramovi. V nadstropju so bila okna manjša kot v pritličju. Vhod je bil okrašen z lepimi izrezki, podboji vsi obiti z majhnimi, ličnimi križci, nad vhodom je bil zgrajen dolg pomol z leseno brvjo visoko čez cesto v skedenj. Vsa zgradna se je odlikovala po čast itljivosti in pričala o visoki sta rosti. L«' škoda, da je bila krčma! Na pragu je stalo dekle temnih las, z belim predpasnikom in belimi rokavei. Tadej se je lokavo ncsniehnil in jo pozdravil. 44Ali je dosti gostov v sobi?" jo je vprašal s sladkim glasom "Sam pastir Anza je," je odvrnilo dekle in skrilo roke pod pred pašnik. Stopila sva za njo v sobo. Nizka je bila in prostorna, stene pobeljene, strop pa črn in naslonjen na močan tram, ki se je vzpenjal po sredi od stene do stene. Dolge nepobarvane mize so stale ob stenah, stoli so bili le navadni trdi sedeži in dolgi, da j« zadostoval en sam za celo stran mize. V enem kotu je stala velika omara za steklenice, v drugem pa zelena kmetska peč s klopjo; enem je viselo razpelo, ovenčano s kitami bršljana, pred njim se je zibal bel golobček. Edini pivec j« bil v sobi in še ta je spal, našlo njen z «lavo na steno, roko pa j« imel položeno na mizo in držal za steklenico. Sedla sva se mu prav blizu. Dekle se je naju mends ba lo in je poklicala v sobo drobnega fantka. Bil je srčkana dušica, u niazan okrog ust, sicer pa pop< noma podoben dekletu, vedel se je zelo predrzno in poredno silil naju. Tadej mu je pokril na gla vo svoj cilinder in deček je priee skakati po sobi in kričati veselja Dekle se je smejalo. Vsled nemira se je zbudil pivec pri mizi. Ko je nsju zagledal, jc začel pozdravljati. (Dalje prihodnjič.) Oleveland, O. Tem potom uljudno vabimo na ja»ven ljudski shod, katerega pri rede socialistični klubi 23. vvarde v nedeljo devetega avgusta v Ulmanovi dvorani na 14()0 E. 55. cesti ob 2 uri popoldan. Slovenci, volitve za pristavke "charterja" so pred durmi, po trebno je, da se poučite, kako bo-deste glasovali, da bode v korist vašemu delavskemu razredu. Pridite to raj «vsi, da se pomenimo. Govorniki v več jezikih. Joseph Jauch. Bol. Pod. Društve U.uno«Ij«im 16. ¿••uvarj* US i. lakorportran* 14 fa UMS v értort »»«m Sedet: Frontenac, Kana». GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Bo* 72, E. Mineral, Kana Podpreda.: JOHN GORŠEK, Box 211, W. Mineral. Kana. Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breszy HiU, Mulbsrrj, Ka.u Blagajnik: FRANK 8TARČIČ,Box 245., Mulberrv Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38. Frontenac k.»* NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Fronteaae, KaAs ANTON KOTZMAN, FVoateaac, K ans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. Sprejtvmna pristojbins od 16. do 40. leta znaša $1.50. V« dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl tajnika Vae denarne poiiljatva.pa gl. blagajniku. DEVETI STRANKIN ZBOR. Včeraj zvečer (augUst 3) se je vršil velik javen ljudski shod v "Pilsen parku", katerega so skli eale socialistične organizacije vseh narodov, zastopane v soc stranki v mestu Chicagu. Shod je bil protest vojni evropejskih monarhov in plutokracije. Glavni go vornik na shodu je bil sodruft Eugen V. Debs. Ker je bil Proie tarée že v stroju, ko »e je vrši\ shod, zato podrobnosti priobčimo prihodnjič. Virden, IH. Socialistični klub štv. 50 je sklenil na svoji mesečni seji dne 12. julija, da se prične s poukom. ostati ameriški državljan. Uljudno vabim vse sodruge in prija tel je, da kateri se hočejo učiti* a se udeleže klubove seje dne 9. augusta. Vstop je vsakemu prost. Soc. pozdrav Franc Reven, tajnik. Naznanilo. Tem potom naznanjam vsem so rugom soc. kluna štv. 145 v New )uluth, Minn., da se prihodnja seja vrši drugo soboto v mesecu avgustu, in sicer ob 8 uri zvečer >ri sodrugu John Kobetu v Gary New Duluthu. Na to sejo se ujud no vabijo vsi zavedni Slovenci in Slovenke. Seje se vrše javno in na njih se lahko vsaki informira kaj je socializem, kaj socialisti ločemo. S soc. pozdravom John Bergant, taj VABILO na veliki izlet — piknik, ki ga iriredi Jugoslovanski socialistic ni klub št. 90 v Primrose, Pa.; v nedeljo dne 16. avgusta t. 1. na anni blizo železniške postaje. To je takozvani basket piknik