Razne novlce. * Kmetje in vsi prijatelji Slovenske kmečke zveze, na velikonočni torek, dne 29. marca je vaš stanovski shod! V vašo sredino pride veliki prijatelj slo venskega kmečkega ljudstva in odločni zagovornik njegovih pravic in zahte\% poslanec dr. S u s t e rš i č. Priliko boste imeli slišati moža, ki stoji v ospredju avstrijske politike, in je najbolj sposoben in obenem najbolj vztrajen nasprotnikj protislovanskega sistema sedanje vlade. Z njemu lastno jasno in vneto besedo vam bo razložil boje, ki jib morajo bojevati Slovani, osobito Slovenci, za dejansko enakopravnost, očrtal smer, v kateri se mora gibati slovenska in jugoslovanska politika, da pride do zaželjenih ciljev, ter vas napolnil s svetim navdušenjem zai velike naloge našega naroda. Velikonočni torek se boste v Mariboru tudi postavili v brau za svoje gospodarske koristi. Predsednik S. K. Z., poslanec Roškar, vam bo poročal o novem vinskem davku, ki ga namerava vlada naložiti na kmečke rame v nepopisno škodo našega vinogradništva. Združite svoje glasove v mogočen protest! — Poslanca Robič in dr. Korošec pa bosta govorila o delovanju S. K. Z. in posebno še o tem, kake boje morajo nuši vrli deželni poslanci vojevati v graški deželni zbornici, kjer ohola večina v prali tepta narodne in gospodarske koristi slovenskega štajerskega Ijudstva. Slovenski kmetje, v teh burnih in politično žalostnih časih je bolj treba kot kedaj, da pokažete v javnosti, kar o vas pričuje slovenska zgodovina, da namreč na vas sloni obstanek in obramba slovenskega naroda! Slovenski kmetje in njihovi prijatelji, na velikonoiim torek pridite v najobiliieišera številu v Narodni Doni v Mariboru!, Somišljeniki na svidenje! * Občni zbor S. K. Z. Opozarjamo vse, ki nameravajo iideležiii se občnega zbora, da morajo s seboj prinesti vabila. Brez vabila se redoma ne bo nobenega pustilo v dvorano. Izjenia je seveda pri tistih, katere reditelji osubno poznajo. * Iz deželne službe. Učitelj Henrik Tribnik na moški kaznilnici v Mariboru je povišan v 9. činovni razred. * Iz finanCne službe. Finančni konceptni uradnik' i dr. Vilko Marcatti je prestavljen od finančnega deželnega ravnateijstva v Gradcu k okrajnemu finanenemu ravnateljstvu v Mariboru. Prestavljena sta pri finančni straži: nadpaznik Anton Strnel iz Laškega v Radgono, in Lovro Žnuderl iz Slov. Bistrice v Slovenjgradec. * Osebna vest. Ekscelenca prevzvišeni gospod knezoškof odpotujejo prihodnji torek na Dunaj, da tam dne 30. sušcaiv stari minoritski, sedaj italijanski cerkvi Marije Snežne v I. okraju poročijo hčerko bivšega mariborskega vojaškega poveljnika, globokovernega generala Alborta grofa Nostitz-Rieneck, grofico Karolino, z vitezom Henrikom pl. Lowenthal-Linau, c. in kr. poslaniškira svetnikom v Washingtonu. — Dve sestri nevestini ste svoj čas prejeli iz rok mil. nadpastirja v Mariboru zakrainent sv. birme, ženin pa je tukajšnji škofijan, ker je dedič in lastnik d" Orsayjeve graščine Sv. Jurija v župniji Gornje Svete Kungote. * Oraetanje dimuikov. Deželni zakon od 29. avgusta 1895., št. 97. d. z. določa, . da mora dimnike dimnikar ometati. Izjemoma more občinski odbor za pritlične, najmanj 100 metrov od tujihi poslopij oddaljene, posamiS stojeee hiše dovoliti, da hišni gospodar sam ometa dimnik; to treba naznaniti politični oblasti; župan določi, kolikokrat se mora take dimnike ometati. — Toliko v pojasnilo z ozirom na to, da se v zadnjem času ta zakon zelo strogo izvršuje. * PolovlCna vožnina za delavce. Državna zveza javnih posredovalnic za delo v: Avstriji jei dosegla lep vspeh za one delavce. katerim se je dobilo in preskrbelo delo v kakom drugem kraju, pravico do polovične vožnine. Tozadevne določbe pa seglase: 1. Delavci, katerim je preskrbela delo kaka javna in občekoristna posredovalnica v kakem vnanjem kraju, imajo pri vožnjah čez 50 km pravico do polovične vožnine v III. razredu osebnib in raešanih vlakov. 2. Polovični vožni listki se dobe pri blagajni, 6e se pokažo po določenem vzorcu izgotovljena nakaznicai javne posredovalnice. Na tej izkaznici pa mora biti ime delojemalčevo, železniška proga, in pa dan odhoda zabeležen, kakor tudi potrdilo, da se je lastniku te izkaznice preskrbelo delo. 3. Ta izkaznica se pri blagajni zaznamenuje z uradnim pečatom. Pri pregledovanju vožnih listkov se mora pregledniku pokazati, in na zadnji postaji z vožnjim listkom oddati. 4. Železniška uprava ima pravico, da to ugodnost za določeno dobo, posamezna postajališča in nekatere vlake prekliče, oziroma ustavi. Opozarjamo naše delavske sloje na posebno ugodnost in važnost te naredbe. * Porofianje o stanju setev in o letini. V sporaziiml,jenju z glavnimi kmetijskimi drnžbami in drugimi prizadetimi fiinitelji, je kmeti,jsko/ministrstvo skleuilo, da dosedanje poročanje o stanju setev- in letini primerno preuredi, ter to preuredbo izvede pred začetkom letošnje poročevalne dobe. — Bistvo te preuredbe je, da porocevalci o stanju setev in o letini kmetijskenm ministrstvu odslej vsakočasnega: stanja setev in domnevane letine ne bodo opisovali s popolno poljubno izbranimi besedami, ki imajo različen pomen, kakor so to doslej delali, ampak cenili bodo z natanfno določenimi zaznamki v številih, glede petili glavnih pridelkov (pšenice, rži, ječmena, ovsa in koruze) se pa za poskušnjo na^ novo vpeljejo stvarne cenitve. — Obenem je bilo sklenjeno, da se o sadjarstvu in vinstvu odslej ne bode več poročalo v splošnih poročilib o stanju se(ev in o letini, raarveft — enako. kakor se to godi glede hmelja že vefi let — bodo to v posebnili poročilib opravljali poroficvalci. v ta namen naprošeni. — Vse [.odrobnosti omenjene preuredbe so razvidne iz ,.NavodUa poro5evalcem o stanju setev in o letini c. kr. kmetiiskemii ministrstvu". ki ga kmetijsko ministrstvo v kratkem naravnost poSlje svojiin poročevalcem, ki obso|.fa potrebna pojasnila. obnizco. vzoroe in- beležnico. — Golioe zai porofiila bo kmetijsko ministrstvo naravnosl in pravoftasno pošiljalo poročevalopm. * Znake za revizorje po vlakih1 je uvedlo železnigko ministrslvo, ker sc je večkrat nameril za revizorje, ki jih ni mogol nikdo poznati kot take, kak neprijeten shičaj. Omen.jeni znak je iz posrebrene kovinei — uradne osebe za bodo nosile samo pri opravijanju svojega posla — kaže krilato pero z dvema trakovoma in latinskim napisom ,,revizor". * Kake vžigallce kupujete? To naj vpraša vsak naš somišljenik svojega prijatelja, vsaka naša somišljenica svojo prijateijico. Naše vžigalice so one, ki kažejo na ovitku pod lipovim perjem dve bratski roki, ki držita slovensko zastavo, in ki imajo napis: V korist obmejnim Slovencem. Samo te vžigalice povsod zabtevajte in kupujte! Naše gospodinje, ali imate v svojih kuhinjah povsod to vžigalice?! Ako jih nimate, takoj jih kupite! S tcm koristite tudi našemu delu pri rešitvi onih slovenskih bratov, ki jih hoče tujec na meji potujčiti. Kupujie pri onib. trgovcib, ki imajo naše vžigalice! Doslej srao bili vse premalo odločni po zahtevi po naših vžigalieah. Odslej naj bo to drugače! Naroeila sprejema ,,Gospodarska zveza" v Ljubljani. Trgovcem izrežite to notico iz našega lista, in jim povejte: Naročila izpod originalnih zabojev po 50 zavitkov ali 5000 škatljic se izvršuje samo proti povzetju. NaroSniki originalnih zabojev, ki žele vžigalice na poznejše plaeiio, se prosijo, da navedejo takoj pri naročitvi svoje relerence. Obenem se vsi naročniki naprošajo, da natančno oznacijo zadnjo pošto in železniško postajo. — Torej v vse naše domove naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem! * V kakšnem znamenju se je Ciril-Metodova družba poliberalila. Liberalci, ki imajo glede nekaterih reči jako kratek spomin, so zadnje dni po svojib. listih pisali, da se liberalci niso družbe zato polastili, da jo vsužnijo v svoje ,,svobodomiselne" namene, marveč le zato, ker ,,klerikalci niso hoteli v družbi delati". To grdo laž je treba temeljito pobiti. Celo leto pred skupščino v Bohinju sta ,,Omladina", ,,Narod" in ,,Tovariš" pisala, da se mora družba ,,reformirati" v ,,posvetnenr' smislu", ,,0mladina" je naravnost rekla, da se mora ,,laicizirati po francoskem vzoru", in ,,Tovariš" je avgusta 1907 naravnost zapisal: ,,Vun šolske sestre iz družbinih šol; nastavljajo naj se samo moške, napredne, prosvetljene, vsakih predsodkov proste učne raofii! Tem učiteljem naj se izroče v roke še gospodarska podjetja, društva, hranilhice itd." — Na skupščini sami pa so vpili: ,,Požegnanih oseb nobenih v odbor!" Profesor Majcen je, ko je eden priporočal slogo, vpil: ,,Rimske sloge nocemo!" Slavni narodnjak Rostohar pa je kričal na Grafenauerja, češ, da služi ,,malopridnim, klerikalnim namenora". O ,,Edinosti" piše ,,Slovenec", da je tedaj molčala, tiočim seda.j kriči, kakor fazanova kokoš. „0mladina" je v 4. števiiki, 1. 1907. pisala tako-le glede družbe: ,,Odpraviti so morajo nunski internati," in ker družba sv. CirUa in Metoda v.1 prvi vrsti poudarja vzgojo na narodnem in katoliškem temelju, ,,je času primerna izprsmemba pravil nujno potrebna, zakaj to ne gre dal.ie, da bi se vzgajali potom družbe sv. Cirila in Metoda lo dobri habsburgovci in katoličani!" Tako ste takrat pisali, in v tem znamenju naskočili družbo! Sol pa zato niste ,,po francoskem vzoru palaicizirali", ker branijo to državni zakoni, in ker ste izprevideli, da bi se nai podlagi verskega paragrafa v družbinih pravilih dal vjeti še marsikateri kalin na liberalno družbino limanico. Cesar pa v šolali še niste izvedli, to poizkušajo v podružnicah, francoski dub pa veje danes v vsi družbi, ki ste jo tudi v znamenju Irancoskega duha dobili v svoje roke! Liboralni ciril-metodisti, roke stran od našega ljudstva! Tako poroča ,,Slovenec". Liberalna Zadružna zveza v Celju je v groznih škripcih, ker jo je zapustilo mnogo članic, mnogo jo bode pa še zapustilo. Pa gospod Stibler si ve pomagati. Sedaj je preustroji). socialni odsek zveze liberalnih ufiiteljev v zadrugo. Kak namen bo ta zadruga imela, ve le SJibler sam, ^lavno je le, da dobi umirajoSa Zadružna zveza v Celju jedno novo članico in lahko izkaže v prošnji za poilporo mnogo članic. V kratkem pričaku.iemo preustrojitev vseh liberalnih omizij v Celju v zadruge. Mogofie se preustro jijo tudi podružnice Ciril-Metodove družbe v zadruge in liberalna Zadružna zveza v Celju bo rešena. * ^Sudmarka" in njeno raznarodovalno delo. I.etno pnroCilo Siidmarke za leto 1909. je izšlo. Dohodkov je imela 471.870 K 90 vin. (458.544 K leta 1908.), h čemur se mora prišteti še nedoločen dobodek od loterije, okroglo 85.000 K. Clanarina je narastla od 100.512 K na 129.11)8 K, dohodki iz nabiralnikov so poskočili od 28.706 K na 42.318 K, prodaja raznin izdelkov se je zvišala od 24.597 K na 40.255 K. dobička od užigalic pa od 14.738 K na 18.762 K. Izdatkov je l)ilo 451.114 K, za 000 K manj kot leta 1908. Za naseljevanje se je izdalo 159.431 K 45 vin., leta 1908. 190 tisoC 529 K 47 vin. Leta 1909 se je ustanovilo 115 novih podružnic. vseb članov pa ima Siidmarka okroglo 71.000. * Knjižnica S. K. S. Z. je zopet rednt; odprta vsaki dan od 4. do 0. nre popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 11. ure predpoldne. Knjižnica ima na razpolago najboljše spise slovenske književnosti. — Naliaja se v Koroški ulici štev. 5. Za obmejne Slovence je poslal deželni poslanec in župan gospod Meško, ker se ni mogel udeležiti tečaja za župane, 3 K. 1600 obrabljenih poštnih znamk je poslal za sklad obmnjnib Slovencev vrlo delujoči obrambni odsek Dekliške zveze v Smartnem pri Velenju. Živele vrle Slovenke! * Zi ientiljski dom so darovali Vohorjani » Ontorljah 2f K60t. * Zl difaško knbln|0 v M?-ribr.rn so rinrnTali eirdcči p. n. dobrotniki in dibrotnirp; Oostje na gostiji Franč. in Jo«fe L--Snik y 8tar novi^asi (nabral drufcfc Fr. Rožman) 10 K, posnjilnica v Fr»mn 30 K, Weixl Jožef, žnpnik z» krnh s». Anton» 6 K, prsojilnifa pri 3V. Jnrjn ob Ščafnici 10 K VBem dobrotaifcom in dobrotoic»m stctero nBog plati" ia Tesclo Alelujol Marlborski okraj. m Zamenjaua mrlica. V mariborski bolnišnici je pred nekaj dnevi umrl nek bolnik. Nečak umrlega je odredil vse potrebno, da se položi strica v mrtvašnici na lep, okrašen mrtvaški oder. Ko je pa prišel nečak v mrtvašnico, je ves presenečen opazil v svoji žalosti, da se je stnc znatno spremenil. Okoli mrtvaškega odra pa je slalo precej viničarjev veleposestnika pl. Tvrickla, ki so hvalili svojega gospodarja, ki je kupil ubogemu viničarju popolnoma novo obleko, in mu preskrbel tako lep mrtvaški oder. In res je bil ubogi viniear oblečen v tujo obleko in položen na okrašeni mrtvaški oder, ki je bil namenjen omenjenemu stricu. Nečak, ki je spoznal pomoto, je tekel takoj v pogrebni zavod v bolnišnico. Na obeh. krajii. niso ničesar vedeli o pomoti, dokler jim ni razjasnil nečak zadevo. Mrtveca se sicer nista zmenila za zamenjavo, ampak živim ni bilo vseeno. Zamenjanega vmicarja so liitro dvignili z lepega mrtvaškega odra in oblekli v njegovo revno obleko, in tako se je tudi zgodilo, da ga niso peljali v lepem steklenem vozu na ookopališče, ampak v navadnem lesenem, ki je določen za reveže, med tem, ko se je peljal stric z vsemi dostojnostmi. Kakor se euje, je pl. Twickel izjavil takoj, ko je izvedel o zadevi, da ne placa za viničarja stroškov, ko je iežal pomotoma na lepem mrtvaškem odru. Menda tudi ne bo nihee zahteval odškod- .;;iie. m HoCe. Kmecka hranilnicai in posojilnica za eelo hočko župnijo se je osnovala v nedeljo, dne 20. marca ob velikanski udeležbi najboljšib, naipoštenejšili in najbogatejših mož iz cele obsežne župnije. Do 70 krepkili slovenslco narodnih posestnikov je poslušalo izvrstno predavanje g. nadrevizorja VI. Pušenjaka. Svoj pristop je javilo k novi posojilnici že črez 40 najbogatejših posestnikov, ki so nam porok, da bo nova kmečka hranilnica in posojilnica malo drugačna, kakor nasprotna nemškutarska, o kateri bomo še pri priliki govorili. Slovenski narodni Hočani se bomo gotovo vsi združili v novi ,,Kmečki posojilnici in hranilnici" sebi in svojim sosedom — v čast in korist. m Hoče. Vstajenja na velikonočno soboto se vsled upliva g. nadučit. Gattija in drugib takih ljudi lioeka požarna bramba ne bode korporativno udeležila. Istotako tudi razvanjska ne; Gatti jim je prepovedal. Da se dajo od teh ljudi, ki jim cerkev ni po ijodu, tudi dobri ljudje tako strahovati, je že smešno. Hoeani, letos se je iz občinske kase plačalo 900 K z-< hočko požarno brambo; to ste plačali vsi, daste pa se komandirati od — Gatti-ja, Modra in Stanitza!! m iloče pj-i Mariboru. Umrla je tukaj dne 18. t. m. vzgledna dobra in verna slovenska žena Marija Vernik v starosti 71 let. Bila je od vseli ljubljena, in spoštovana, kar je prk-al velieasten pogreb, di se je vršil zadnji ponedoljek. Za njo žalujejo mnogoštevilni sorodniki in vsi župljaui. Naj v miru počiva po svojem dolgem trpljonja polnem življenju. m Fram. Tukaj se vrši v. sredo po Veliki noči, dne 30. sušca t. l. velik živinski sejem. Ker je pričakovati mnogo kupcev, najj priženejo posestniki obilo lepe živine na ta sejem. m Hotlnjavas. Gasilno društvo je na: svojem občnem zboru dne 27. iebruarja 1910 eastitega gosp. župnika in dub. svet. Franca Hirti v Slivnici, in drž. in dež. poslanca in župana obeine Orehovas gospoda Franca Pišek, ustanovitelja požarne brambe, zaradi nevenljivih zaslug kot redna in podporna uda društva imenovalo svojirn častnim članom. m Jarenina dobiva vedno bolj narodno lice. Samonemški napis na Krambergerjevi trgovini je izginil, ter se nadomestil z lepim slovenskim. Ornikova gostilna ima zadnji čas naročenega tudi ,,Slovenskega Gospodarja". Tako je prav! Obrtnike, ki so v resniei naši, bomo tudi vedno radi podpirali. m Jarenina. Zelo neljubo je presenetil zadnji naš dopis prizadete kroge. V pomirjenje pa jim zopet povemo, da jim ne delamo krivico. Je že res, da si moramo šteti v čast, da imamo še vsaj take, lahko rečemo, dobre gostilničarje. .Vendar pa naj oni tudi dobro premislijo, ee jo to prav in hvalevredno, če se med svetim opravilom daje tudi takim ljudem pijača, o katerili se zagotovo ve, da še niso zadostili svoji nedoljski dolžnosti. Ce bo postalo naše ljudstvo brezbrižno za cerkev vsled popivanja med službo božjo, gotovo nobeden izmed gostilničarjev ne bo rad prevzel odgovornosti nase. Zato se pa pokažite v tera oziru kot pravi možje. to bo edino vam v čast, našemu Ijudstvu pa v največji blagor. m Negova., Naš priljubljeni gospod nndučitelj je obhajal 19. t. m. 301etnico svojega nčiteljovanja. Solska mladina mu je zapela ob tej priliki par lepi!> pesmi, in mu poklonila v dar krasne cvetlice. Bog živi še mno.Go let našega vrlega nadučitelja. in Sv. Lovrcnc nad Mariborom. Veliko se dandanes piSe o zenici kmetije, naših gozdih, o njih ko ristib in ugodnem uplivu na podnebje. Priporočn se vsa skrb za obstoječe gozde, kakor tudi pogozdovanje goličav. Veliko so je storilo v temoziru že po drugih krajih, pa tudi mi Lovrenčani nismo zaostali, in poscbno zadnja leta posvetili vso skrb našim gozdovom. Pomisliti je treba le, koliko so stale vse te najboljše in najmodernojše žage, ki so se v zadnjem 6asu postavile, med temi celo dve parni žagi. Imamo tudi kovafia, ki narodi sckiro, da kar sama ob sebi skoči v les, in ravno tako izbornega strokovnjaka za izsekanje in popravo ro6nih žag. In vse to velja našim gozdom. Kaj hočemo storiti še več? Golifiave pogozdovati pa pri nas dosedaj ni bilo mogoče, ker nepotrebnih sploh nismo imeli. Zato pa jih moramo narediti. In tega smo se lotili prav pridno. V veliki množini sekamo les in ga vozimo iz gozdov tako, da še niti cest, ki izgledajo tu pa tam kakor posušeni hudourniki, nimamo časa popraviti. Da se je po vztrajnem delu že precej posrečilo, se opazi takoj, če se pogleda iz trga v nasproti ležečo občino Rudečbreg. Pred par leti z ošabnim gozdom obraščeni hribi molo zdaj ponižno svoja rujava rebra kvišku ter spominjajo nekoliko na slavni kras, pač nekaj posebnega na zelenera Pohorju. So pa tudi liribi, ki so morda več stoletij nosili ogromno tt-žo gozda. v resnici potrebni. da se nekoliko odpooijejo. Akoravno pa se spravi velika množina lesa, se vendar ni bati, da bi ne mogli svojega blaga spefiati, kakor to tožijo n. pr. vinogradniki. Le lo se rai zdi čudno, da lesni trgovci, ki les kupijo, prav dobro živijo, in si nakupičijo v kratkera času veliko premožoiije; pri kmetu pa, ki les v svojem seka in prodaja, pa je, kakor se da soditi po zmiraj redkejših samostojnih posestvih, menda; ravno narobe, Pri tein se res čJoveku čelo zmrači, 6e pomisli, koj bo z bližnjo bodoenostjo. Kmečke vrste zmiraj redkejše, kos za kosom naše zemlje prehaja v tujo last, med ljudstvora, posebno med mladino. pa zmirom,' manj veselja do kmečke^a si&nu. Ali bi sei ne dalo to predrugačiti? Kaj, ko bi se oklenili bolj naše domače hranilnice in posoiilnice, ki, kakor se sliši, zelo dobro napreduje, zraven pa zaeeli resno in trezno misliti na, lesno zadrugo, katera bi bila za naš kraj v gospodarskem in narodnem oziru velikega pomena. pfujski okraj. p Ptn%. Cestarji ptujskega; okrajnega zastopa dobivajo kar vprek ,,Štajerca", in sicer tudi taki, ki ga niso nikoli naroeili in ga ne marajo eitati. Vprašam je, kdo ga jim naroeuje, ali Ornig, ali okrajni zastop. Javno pozivljemo slovenske zastopnike okrajnega zastopa, da vprašajo Orniga, zakaj ta grdi svoj list vsiljuje ubogim cŁ!fetarjem, in kdo ga jim plača. Ornig, pokažite Ijubezen do ubogih ljudi rajši na drug način, kot s tem listom. — Ornigu je jako ljubo, če mu kdo refie, da je veliko storil za ceste, b\ neraškutarji ga seveda ravno zaradi tega slikajo kot velikega prijatelja, ikmetov. Pa o njegovi ljubezni imajo kmetje drugačne pojine. Naj pove Ornig, po čem je pred nekaterimi leti plačoval kilo pšenice, in po čem je prodajal ki]o pšeničnih olrobov. Iz tega je jasna vsa njegova ljubezen. — Najbolj nemčujoč urad na Ptuju je c. kr. okrajno sodišče. Od tam se ne dobi slovenska beseda. Stranke pridejo dostikrat v zadrego, ker dobivajo le nemška vabila, a jib ne razumejo, ter morajo iti dostikrat od iuše do hiše, da jim kdo raztolmači, kaj je na vabila zapisano. Dobro bi bilo, da bi Ijudje zavrnili vsa taka -vabila, ker jih ne razumejo. Gospodje pri sodniji, dajte si že enkrat dopovedati, da ste vi radi Ijudstva tukaj, in ne Ijudstvo radi vas. — Drevje v ptujski okolici je po solnenih krajih že zelo odgnalo. Ce bi prišel mraz, bi se bilo bati hude pozeBe! Bog nas je varuj! p Sv. Urban. Čujte, čujte, kaj je storil naš hudomušni g. župnik naši slavni inteligenci ob priliki pogreba umrlega g. prolesorja Zelenika! Vsem liberalnim gospodom je brke na eni strani poškrtal, da sedaj s pohabljeno in skaženo brado 'nekaj nerazumljivega v svet mrgotajo; vsem liberalnim damam je umetne frizure na glavi razvezal, da sedaj z razkuštranimi glavami nevoljno otresajo; vzel je dolgi svedrič iz žepa ter hotel na njih glavab navrtati primerno luknjo za nastavo ,,Nurnberger-trahtarja", skozi katerega bi se jim naj prava paraet vlila za pravo razumevanje božje b'esede. Take in še mhogo hujše reči si je moral misliti o našem g. župniku vsak pameten bralec, ko je čital pred kratkim časom a ,,Narodnem Dnevniku" oni dolgovezni, ali še bolje rečeno, piskrovezni dopis od Sv. Urbana, kjer je neznani inteligentni dopisnik Iu6 svoje inteligence, to je razumnosti, hotel na svečnik postaviti; a pred nami kmeti se je njegova razumnost skrila še v temnejši kotiček pod merink. ,,Robato napadati." ..zlorabljati naša čustva," in, kakor se že druge fraze ali prazne besede liberalcev glasijo — vse to je lahko pisati, ker je papir silno potrpežljiv, a v čem so ti napadi obstali, katere žaljive besede je izrekel n. župnik proti ii;~ teligenei (urbanski?), o tem pa pošteni dopisnik liberalno-modro molči, ker nič ne ve. Da bi vsaj z dvemn besedama razložil ta napad, za to se v svoji preinteligentnosli menda zdi prevzvišenega, zato pa je podpisani v svoji neinteligentnosti mu priskofiil na pomo« ter v znčetnili smcšnih stavkih tukaj spopolnil, kar jc opustila njegova visokost. Da pa si vsaj nekoiiko razložimo, v čem se je fiutilo naše velerazumništvo napadeno od g. župnika, oživimo si malo svoj spomin, in spomnili se bomo, da je g. župnik pri naštevanju ra^nih vrlin pokojuikovib omenil tudi njegovo vernost, akoravno se učeča mladina pride v dotikn z raznimi slabimi knjigami in časniki, in tako lahko pride ob svojo vero. Ako so ie njegove besede npkntore tnko spokle — in najbi-že bo tako — tedaj iz.javl.iamo mi kmetje, da niso bile robate besede govornikove, temveč robata in kosmala nšesa in sroa dotifnib volerazumnikov. Eden izmed neinteligentov. p Plešivee. Dne 10. t. m, umrl jo nagle smrti 01 let star viničar Mihnel Mcznarič. V torek, dno 15. bil jo še zdrav na somnju v Ljutomeru. Kupil si je raotiko, in je z isto popoldan istega* dne še do 3. ure kopal v goricah. Trpel jo že več let na neki na zunaj nepoznani kronični bolezni, in ko je ob 3. uri občutil slabost svoje bolezni, podal se je v hišo, in je že drugi dan ob /412. uri, previden s sv. zakramenti, izdahnil vpričo svoje žene svojo blago dušo. — Jok in krik njegovih dobrili otrok in blage žene bil je pretresljiv. Mlajši dve hčeri sta opazili, ko sta prišli iz šole, v svojo nepopisno grozo, blagega očeta na mrtvaškem odru. Rajni Meznaric je bil viničar ne le po imenu, marveo vesten, spreten in ubogljiv delavec strogo katoliškega prepričanja, in vzor viničarjev cele okolice, kateremu z žalostnim srcem in solznih o6i kliče zadnje slovo: ,,Na svidenje nad zvezdami," njegov oskrbnik V. Habjanič. p Borovci vri Ptuju. Franc Lah, posestnik v Borovcili, nas prosi, naj poročamo, da ni on z nožem vrezal Blaža Veseliča, kakor smo poroeali v zadnji številki, temveo da se je Blaž Veselič sam v pijano sti na glavi pobil. p Svetinje. Odlikovan v bolniški postelji je bil v nedeljo, dne 20. t. m. naš velezaslužni cerkovnik (mežnar) Lovro Voršie. Slovesen prizor bil je zares <io solz ganljiv* Ko pr;dejo č. g. župnik v spremstvu treh županov in svetovalcev po dovršenem cerkvenem opravilu v hišo odlikovanca, bil je vidno iznenaden. S težavo je vzdigml gkivo in ponudil rnrzlo koščeno roko došlim. v pozdrav. Nato so mu č. g. župnik prebrali slavnostno Skofijsko pismo, ki z veliko pohvalo omenja njegovo štiridesetletno zvesto cerkovniško službo, in vzorno življenje strogo katoliškega možav Potem so mu podelili častno kolajno s pripombo, da mu 7. vsemi dobrimi larani želijo še zopet zdravja in veselja nad tem pomenljivim dogodkom, ki naj bi mu oblažil zadnje dneve trudapolnega življenja. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Okoli 200 mož in mladenieev se je sešlo 11). t. ra. v hiši g. Zimič-a. Poročal je najprej deželui poslanec in domačin g. Ant. Meško o delovanju slovenskih poslancev v zadnjem zasedanju štajerskoga deželnega zbora. V kratkih, a jedrnatili besedah je popisal krivično in brezobzirno ])ostopanje nemške večine v deželnem. zboru napram slovenskemu ljudst\ru. Zadnji čas je bil torej, da so se naši zastopmki možato uprli in odloeno ustavili nemškemu napuhii, ter ga s pomoejo modre, dobro premišljene obstrukcije potrli. Vsi zborovalci so z vidno pazljivostjo sleclili zanimivim izvajanjem gospoda poslanca. Enoglasno se je g. Meškotu in vsem poslancem Kmečke zveze izreklo popolno zaupanje. Splošna je bila zahteva, naj slovenski poslanci vstrajajo na zafirtanera potu, naj niti za las ne odnehajo, dokler ne dobe Slovenci pravic, katere jim gredo. Nadalje je isti g. poslanec kot predsednik kat. političnega društva za ormoški okraj poročal o delovanju tega društva v preteklem drušivenem letu. Volil se je tudi novi odbor, in sprejeio ve6 novili udov. p Občina Gradišča v Halozah je razpisala. nove volitve. S starim liberalnim županom so vsi nezadovoljni. Krščanski volilci na noge! Ženske ne dajte vsakemu svoja pooblastila! p Pri Sv. Bolfenku pri Središču se bo obhajal sv. misijon od 2. do 10. aprila. Misijonarji od sv. Jožefa pri Celju: gg. Fr. Kitak, Krivec in Zdravljič. Ljufomerski okra]. 1 Mala nedelja. Kc pregledavara predale zadnjega ..Slovenskega Gospodarja", se jako čudim, da iz celega ljutomerskega okraja ni niti ene notice zabeležene. Ali so nam peresa zarujavela, ali se je 6rnilo posušilo? Kje pa je naš(mojster Brijač? Morda se je zadnjikrat pogače preobjedel, in ga zdaj mrzlica tresa Spije naj čašico vroSega, čaja, pa mu bo odleglo:f potem pa le čvrsto na delo. Juršenskim fantom se je zadnjikrat zavoljo temnih hiš in mrzlih peei izognil, pa od tistega časa je bilo že zadosti jasnih in toplih čtni. pa le še zrairom v svojem zapečku dremlje. Med tem se je zgodilo, da sta šla zadnje dni dva izmed teh renegatov, dva brkasta in muštacasta k sv. Jožefu nad Celjem na sv. misijon. Pa to bode bržkone samo krinka, pod katero onadva ložjeisvojega raaršab. obišeeta, da še enkrat skupno zapojejo ono divno pesem o Logarovcili in o tistih tihih nočeh, ko je naš veliki pesnik tam roso otepal in v Moravce ,.biks" vozil. ..Narodni List" iraa jetiko. Ce zna kdo za kako;.TOtovo zdmvilo, naj ga v prihodnjera našem listu blavnli objavitl, i Veiiliiiiisiri yož<u* v Berkovcili. Neki peklenski budobnež v Berkovcili saraili ali iz okolice ne more dati miru: mi.jbrž je storil v svojem vražjem srcu skioii. da lioee Berkovce popolnomai imieiti. Od lanske .jeseni sem pa do 15. marca lotos so pogoreli že šlirje posestniki. Ogenj je bil vsakokrat ofiividno nastavljen. Turli vmos med temi požari so našli ljudje večkrat prav satatisko zvito nnstavljene gorljive reei poleg gorefe s^eče itd., pa vsakokrat so izbruh ognja. prepreftili. Drugačo je bilo v torek zveCer dne 15. t. m. okoli 9. nro. Takrat je hudobi.ianu iiomngal precej močan veter. V par minutah je bilo v plamenu 11 Jiifi z vsemi gospodarskimi poslopji. Ker je bilo vse snlio, je divjal ogenj z nepopisno besnostjo. Ljudje, ki so se bili ravnokar že po veftini zazibali v span.|e. so prestrašeni poskakali iz postelj, ter komaj \n komaj rešili golo življcnjc ia—glave ,.svojih dragih", fo je otrnk in stanv'kov. Pomagati prvi čas skora.j ni bilo mogoče. Zgorelo je dosti živine: Oconj, govedi svinj. zlasti pa perutnine. Ker so bila poslopja kme- tov večinoma lesena, zgorelo je vse malone do zem]je, tako da se marsikje niti ne pozna drugo, kakor ostanek peči od prejšnjega stanovanja. Zgorela je pomilovanja vrednim prebivalcem vsa obleka, zaloga živeža, krme in celo denar. Ves prizor, zlasti pa obupno plakanje, vpitje goreče živine, prasket ognja in Celjski okraj. c Terno je zudel v Celju neki kmetič iz okolice. Dobil je nekaj sto kron. Naro6il si je takoj voz, iin se je z viržinko v uslib ,,nobel" odpeljal. o Lokavec pri Rimskih toplicah. Grozna nesre- pokanje tramovja - pretresalo je človeku mozeg m &a je zadela dne 18 t m- ugiedno rodbino lofikega žu- ...... niIlslfaT,1Pm oDreKovaniem m lazmi zodpf oo<*p kosti. Gasilci so prihiteli ocl vseh stram er pndno petra Blatnika, Kakor jih gre ve6 od tukaj, ta- Ł* f*XŁ3,ahllaZ^k^ in ZQT7rSl Dr delali, da so vsaj omojili požar. Hvala jim! Vse gra- ko gta gla tudi dva njegova sinova pred tednom v št. fIan->eSa ^pana, bUgdjmka inzoper nnanlia. Dr. jo pa so vredni oni, ki pridejo k taki nesreči proda- Janž na Kranjsko k drvarjem. Dne 18. t. m. ob 8. i_i ~ „;;„!„ ».„„„1™« ^o rvr,; v; is^fiin Dribke, da urj zjutraj s{a omenjena dva brata podirala neko dre- ministra istega irnena, in njegov napor za< sestavo ministrstva. Trudil se je sestaviti občinski odbor v občini Vel. Pirešica in v Petrovčah po svoji želji. Toda vse zaman, čeprav se je veliko trudil, dan in noč za vsako občino, ter je po 14 dni potoval iz kraja v kraj. Par dni pred volitvijo so naši zagrizeni liberalci napeli zadnjo moč po svojib slovenskih celjskih časnikih s hujskanjem, obrekovanjera in lažmi zoper dose- jatsamo zijala, posebno pa oni, ki iščejo pribke, bi kradli. Tak človok mora imeti res zvennsko srce. Do iutra je unifieval požar, kar so si s trudom m trdimi žulji pripravili ubogi Berkovci v mnogih letiti. Vzhajajoče solnce je posvetilo na kup pepela in razvalin; po teli žalostnUi razvalinah pa so tavali *,e pred 12 urami srecni, sedaj obupa polni pol nagi izmueeni in gladni prebivalci pogorelih hiš. Vrhu tega nastavlja hudobnož še pisma, v katenh grozi, da, bo ostalih 6 hiš skunl na Veliko no6 - za kres. A večna pravica -doseže tudi njega! - Uboge prebivalce čakajo pač žalosini prazniki! In kaj je naša krščanska dolžnost sosedov in okoličanov? Izkažimo jim usmiljeno srce po iniukih našega Izveliearja, ki je u5il ljubezen do Boga in bližnjega kot najvišjo zapoved. Pomagajmo jim posamezni in cele občine, oziroraa župnije, z obleko, živežem in lesom. Pomnimo pa pregovor: Kdor lutro da, ta da dvakrat! To ni sarao naša človeška in krščanska sveta dolžnost, temveč v prvi vrsti bogoslužno delo. Daruj torej vsakdo, kolikor mu je le mogoee! In pri tem si misli: Kako potreben bi bil take pomoči jaz sam, ako bi bil v enaki nesreči! 1 Sv. Jurij ob St-avnici. Posojilnica pn bv. Juriju ob Ščavnici je iinela v preteklem letu prejemkov 82.707 K 86 vin., izdatkov 79.365 K 56 vin., torej denarnesa prometal62.073 K 42 vin. Hranilnih vlog pa je imela koncem leta 122.411 K 83 vin., posojil pa 102.200 K; torej inia 20.211 K več vlogf kakor posojil. Toliko v pojasnilo tistim, ki gledajo z nezaupanjem naš domači zavod. 1 Sv. JHrij ob Sčavnici. Mislim, da bi ne bilo odveč, ako zabtevamo od naših trgovcev dvojeziene tiskovine. Med tem, ko ima finančna straža dvojezične zglasilne bolete, imajo naši trgovci samo nemške napovedi. Obenem bi se naj spomnili na vžigalice v korist obmejnim Slovencem. 1 VerieJ. Tafc. prcstfc-. požsmo drn&tro prired; na Vnzmeni pordeljek v srcstiln' gosp. Rožmans. tfjnbolo ia B:ctr zvečer ob pnl 8. nri kot nadiiljpvaaje cz. prosto sacavo po Tespliti tuk. iralDega dru«t'a, 1 Veržej. Bralno dru5tvo pviredi dx Vazm"iii pondel]ek v šol-akih prostorib rcBP.lico s siedečim vsnnroiiom: I nPožiga!<"eva hei", Resna igra v 5. dej«DJih. II. Potp. III Prosta zaba^. v g-st. gosp. Rožmana. Začetek po vcčsrninnh. Slov^nJ^raškl okraj. s Skale pri Velenju. Podpisana knjižničarja bralnega društva v Skalah, ki sva preteklo leto izposodila 440 knjig, četudi je nekdo v ,,Slovenskem Gospodarju" trdil, da je društvo spalo, naznanjava, da ge izposojtijeva društvene knjige vsako nedeljo in vsak praznik tako dolgo, dokler se ne skliče obfni zbor in se ne izvolita nova knjižničarja. — Ivan Zakošek, knjižničar; Jožel Plazl, namestnik. 8 Na Ifiati priredi v tamoRnji sloTenjfei guli družljo ar. Cirila in Metoda bralno društvo pri 8t. Primožu na vflikfincčni ponedeljek ob treh popoldne Teselico a poučnim govros/, deklamai ijam: in tamburan.iem. Upriiori se tudi veseloigra BTrije tičkiJ. Nastipijo sami doniači fantje in dekleta. Pričakujemo obile udeležbe zla3_ti ofroličanov od Sf. Primoža, S?. Jeinej, Sv. treh KraljeT, iz Gortine in Peinic. Konjsški okraj. k Konjjice. Dno 19. t. m. se je vršil 39. obeni zbor katoliškega polilier.ega, društva/ v Konjicah. Pod spretnim vodstvora predsednika, Franca Napotnik s Tepanjskega vrha izvršuje društvo svojo nalogo, ter je njegova ne mala zasluga, da stoji velika večina konjiškega okraja, zvestc na strani Šlovenske kmeeke zveze. Poročilo tajnika in blagajnika se je soglasno odobrilo. Volitev se je vršila vsklikoma, ter so na predlog kmeta Ignacija Kuk iz Zgornje Pristove bili izvoljeni vsi prejšnji odborniki. Nato sta pa prepričevalno in stvarno govorila med splošnim pritrjevanjem državna in deželna poslanoa Fr. Pišefo in dr. Benkoviu. Prvi je govoril o različnih davkih, zlasti o novem vinskem davku, drugi pa o slovanski in slovenski politiki v državnem in deželnem zboru. Zborovalci so soglasno izrekli zaiipanje poslancem S. K. Z., ter sklenili j>roti vinskemu davku sledečo resolncijo: Nad 150 viiiogradnikov, zbranib na politienom shodu v Kon.jicah, dne 19. sušca 1910, kar na/odlnr nejSe protestira proti nameravanomu davku na vino. Nadalje zbrani kmotjo iz Konjic, Topanj, Pribove, Cadrama, Zree, Ži6, Oplotnice in dnigih ob&in KonjiSkega okraja kar najodločnejše protestirajo proti samoneniškim napisom na kažipotib, katere hoče postaviti konjiški okrajni zastop ob okrajnih ccstah. — Slednjifi smo se navduševali za rabo slovenSčino pri vseli nradih v javnih in zasebnih zadevab. Nato so je zaključilo približno dve uri trajajoče lepo uspelo -zborovanje. k Tepanje> Svarimo okrajni zastop, da naj vondar ne izpolje svojo namere s samonemškimi napisii  na kažipotnili deskah. No izzivajte! vo, katero pa je padlo na nasprotno stran, in pri tem ubilo 211etnega Antona Blatnik. Bil je pri priči mrtev. Nikdo ne ve, kje ga čaka smrt. Sel je za zaslužkom, a našel smrt. Ugledni in žalujoči rodbini iskreno sožalje. c Kat. polit. društvo za Laški okraj ima občni zbor na veliki ponodeljek, to je 28. marca ob 3. uri popoldan v gostilni g. Sketa v Rimskih Toplicah. c Nova cerkev. Pridno se oglašajo kupci za starim vinom. Prodalo se ga je več bl po 48 vin. Pridela se v novocerkovški župniji veliko prav izvrstne kapljice, posebno v gornjem delu, pri Socki. Žal, da je fo vino še vse preinalo znano. Novih nasadov tu še ni veliko. o Nova eerkev. Tukajšnji rojak Franc Smrekar, železniški strojevodja v Doboju, Bosna, se je 5. 1. m. tako nesrečno opekel, da je 10. marca v Bosni v neki bolnišnici umrl. Razpocila se je strojna cev. Bodi mu zemljica lahka! c Nov^ cerkev. lSletni sin posestnika na Vodejakovem se je pred par meseci podal na Nemško v neki rudokop. Pred dvema dnevoma se je pa izvedelo, da je dotični mladenič že mrtev. Kos zemlje mu je priletelo v trebuh, in ga smrtno ranilo. N. v m. p.! c Mozirje. Minula je huda zima, za njo je priromala vesela spomlad. Vsa narava se vzbuja od zimskega spanja. Tudi naš tajnik Slov. kat. izobraževalnega društva se je zbudil iz spanja po dolgi zimi, da vam, dragi čitatelji, kaj poroča. Marsikdo si bo raislil, da je naše katoliško izobraževalno društvo že zaspalo, ker tajnik že tako dolgo ni nie pisal, ali pri tem bi se zelo moiil, kajti naše društvo jako dobro napreduje. Udov šteje že nad 150, knjig imai 225, ki jih udje prav pridno eitajo. Casnikov ima naročenih: 8 iztisov ,,Slovenskega Gospodarja", 5 ,,Našib Domov", 5 ,,Domoljubov", 5 ,,Bogoljubov", 1 ,,Stražo", 1 ,,Mir", 2 ,,Mladosti", 2 ,,Kmetovalca", 1 ,,Zlata Doba", 1 ,,Zarja",l ,,Naša Moč" in 1 ,,Občinska uprava". Torej vseh skupaj 33 iztisov. Udje, le korajžno naprej, pridno eitajte in pridobite še vee novih udov, da bo društvo še bolj napredovalo. Odbor bo pa skrbel, da bodo imeli udje vedno dovolj novega in lepega berila. Vam udom pa srčni pozdrav in vesele velikonoene graznike vošči tajnik. c Mozirska okulica. Dne 20. t. m. našli so v hosti pri Ljubiji obešenega delavca Marka Bezjak. Sainoumora je kriva neozdravljiva bolezen in pijača. c Mozlrsk«a okolica. V tukajšnji obeini so dobili prebivalci precejšnjo podporo v senu, slami in koruzi, dobilo se bode tudi travno seme in solni odpadki, s čemur bode kmetom veliko pomagano. — Kljub temu, da nekateri liberalci ne priznajo. gre hvala za podporo vrlim poslancem S. K. Z., kateri so izposlovali podporo od države. — Zabvala za požrtvovalno delo in trucl gre tudi tukajšnjerau vodju c. kr. pol. eksp. g. Dor. Holu in g. Žolgarju, katera sta podporo sama delila med tukajšnje prebivalce. c Gornjigracl. Na Belo nedeljo, dne 4. aprila po večernicah bo v sobi izobraževalnega društva občni' zbor izobraževalnega društva. Pri tej priliki bo predaval mladenič Jožef Jošt o izobrazbi in organizaciji. Clani in prijatelji društva, pridite mnogoštevilno! c Gornjlgrad. Na Marijin praznik dne 4. aprila bo v sobi izobraževalnega društva ob 3. uri pop. občni zbor Kmečke branilnice in posojilnice. Pridite filani in pristaši, da boste slišali poročilo o tem proevitajofiem zavodu. Rečica ob Savinji. lukajšno izobraževalno nništvo priredi na praznik M. B. dne 4. aprila 1910 popoldne ob VA. uri veselico združeno z ^ledališko predstavo v prostorili gospoda Jožeia Stiglica s sledefiim sporedom:,' 1. Pozdrav. 2. Uprizori se igra: ,,Crevljar." 3. Govori, petje, šaljivi nastopi in srečolov. Ves dohodek se obrne za nakup poufinih knjig, torej Ijudstvu v pouk in zabavo. Iz prijaznosti sodelujo cenjeni tamburaški zbor sosednjega bratskega društva v Mozirju. Sosedna društva se naj blagovolijo pri svojib prireditvab na dan naše prireditve ozirati. — Odbor. Rofiica ob Savinji. (Velikonoč, spomin zmage, veličanstva in vstajenja povelifievala bo pri sprevodu polnoštevilna velosiavna Soštanjska godba. Vse v čast in slavo božjo iz prave, nesebifine Ijubezni do Vsevlndarja. c PetrovCe. Pri občinskih volitvnh dne 14. in 15. marca t. 1. so pri nas na vsoj črti zmagali pristaši Kmefike zveze. Obranili smo si občino kljul) grnznemu pritisku- od strani liberalnih mngotcev. Ernest se jo bvalil,-da ima IT. razred žo v žepu, I. razrod približnn n.jpgov, zavoijo TIT. razreda pa tndi ni veliko skrbi. Nnši pristaši so bili pa vendnr tnkn predrzni, dn. sn vso razredo za se obdržali: tudi iz žepa je moral Ernest volilni razred oddati. Ta mož pri nas nima srefie, tpmve?. vsikdar smolo. kakor so obrafa s svojo politiko. LukaC si je vzel za vzgled ogrskegaa  Kukovec se je potrudil tudi v Liboje, poučevat naše volilce, in napadat dosedanje občinsko gospodarstvo v Petrovčah. Na dan volitve so prišli iz Zalca misijonski demonstranti v Petrovče, kazat svojo naprednost. — Sedaj naši liberalci od žalosti in sramote ne vedo, kako se tolažiti. Izmislili so si neko pristno liheralno sredstvo: dali so po noči hiše naših pristašev z neko barvo zainazati. Tudi naprednost! Na bujskanja, obrekovanja in laži od strani liberalnih naprednjakov zoper naše delavne može je najboljši odgovor: slavna zmaga pristašev Kmečke zveze pri obeinskih volitvah v Petiovčah. c Smarje pri Jelšah. Volitve so razpisane! V občini okolica Šmarje se bode vendar enkrat volilo! Sedaj pa vsi na noge! III. razred voli dne 30. marca, II. in I. razred pa 6. aprila. Ta dva dni ne sme ostati noben volilec katoliške stranke doma! Šmarčani^ pokažite enkrat, kdo da ste, da ste katoliške stranke, da ne marate za občinske odbornike mož, ki so nasprotniki vsemu dobremu — celo procesijam in cerkvenim družbam. Slajercijanci in liberalci nam iSmarčanom ne bodo več komandirali. Vsi na volišče ter e d i n i v boj zoper nje! Volite one može, ki jih je postavila katoliska slranka! Zapodite od sebe razne politiene zapeljivce, ki vas sedaj motijo in nadlegujejo! Potrudite se, da dobite o pravem času izkaznice in glasovnice v roke, bojda jih bodo delili šele tri dni pred volitvami nasprotni odborniki. Torej pozor! Edini v boj do zmage! c Sv. Peter na Modv. selu. Kaj pa je novega?. Odkar smo ustanoviii ,,Orla", je vedno kaj novega. Liberalcem je kri zavrela od jeze, pa tudi žolč jim kipi. Enemu se je obrnil želodec, da si siromak ne more z drugim pomagati, kot z ,,žganci", s takimi, ki rečejo ,.Gut gut". Jaz sem mu že svetoval, naj se ne jezi, drugače bo slaba za njega. Pa še ponoči, ko •gredo fantje od telovadbe in že ljudje spijo, ga nadfeguje ,,klerikalni zmaj". Žal mi je za tega ljubega j2.rijatelja, kajti najbrž dobi še od jeze sušico, potem pa z Bogom svet. . T. Klerikalec. Ponikva. Dne 17. marca 1910 imeli smo četrtič občinske volitve. Volil je samo III. volilni razred in sicer le 4 odbornike, ker sta dva že potrjena. Oddanih je bilo 234 glasov. Slovenska kmečka zveza je dobila večino 34 glasov. Sedaj je menda vendar enkrat boj konean. Kmečka zveza ima torej II. in III. volilni razred; to je 12 odbornikov, med tem ko je imela v starem odboru samo 4 somišljenike. Vesfnik mladinske orjanizadje. Mladina na plan! Zveza telovadnih odsekov v Ljubljani priredi v nedeljo dne 10. aprila v Mariborn mladeniški tečaj. fpredavatelji pridejo iz Ljubljane. Nataneneji spored o tein tečaju priobčimo prihodnjič. Že sedaj opozarjamo vse naše mladeniče v Mariboru in okolici, pa tudi po drugih okrajih, da se tega važnega tečaja v obilnem številu udeležijo. 'Vse naše mladinoljube in organizatorje pa prosimo, da delujejo na to, da iz vsake župnije, Iz vsakega našega izobraževalnega društva pridejo mladeniči na tečaj. Naša mladeniška organizacija se mora poživeti, zatorej bi bilo želeti, da se sestanejo dne 10. aprila v Mariboru mladeniči iz celega Spodnjega Stajerja, da si zafirtajo pot za nadaljno organizacijsko delo. Torej, mladenifii na plan! Mladeniškl razgovor. (Ž i v 1 j e n j e v t e 1 ov a d n i c i.) Odkar imamo pri nas ,,Orla", so vsi mladeniči kakor prerojeni. Izurjenost v telovadbi, popolno treznost, marljivost do dobrega, hrepenenje {,'0 izobrazbi, vse to zapaziš na njih. Oiiova telovadnica je v resnici prava šola mladeničem. Kako žalostno bi moglo biti pač srce pravega Orla, ako bi mu bila hipoma preprečena pot v telovadnico. Vprašam pa tebe, dragi mladenič, somišljenik ,,Orla", ki popolnoma eutiS ž njini, vcndar pa se mu nočeš popolnoma pridružiti. Kje pa si ti iščeš izobrazbe ter tudi poštenega veselja? Gotovo v družbi, katera ti ne bode nikdar nudila pravega veselja, še manj pa kaj izobrazbe. Predragi mladenič somišljenik! Ako si želiš izobrazbe ter pravega razvedrila, zateci se v telovadnico ..Orlov". In glej: ako vstopiš v poned.Pljpk zvečer, videl bodeš ,,Orle", s kakim vpseljem iii navdušenjem so vadijo pravilnega korakanja, lepih redovnih vaj, vsakovrstnili poliodov. sodaj v dvoredu, sedaj v štiristopu. Komaj pa bodeš to do dobra pogledal, že bodeS imel pred seboj lepo razvitega polžka, kateri se ti bode na praktičen način razvil ter uvedel v dvored k pravofasnemu razhodu. V sredo zvefier pa labko opaznješ, kako lepe vaje žc izvajajo nekateri telovadci na drogu, in s kolikim veseljem vsak že komaj ftaka, da pride nanj vrsta, ko poreče vaditelj: naproj, oziroma, drngi. Tudi v petek zvefer se ti bodo zanimivo zdelo, ko bodpš videl izvajati krasne prostP,va.jo po napevu narodnili ^esmi. Ob ostalih vpPorib pa- so vajo vaditcliov. trobontačov tpr vajo za: ii|)rizarjan.io lcpiH iger. Ostane ti potem še nedelja, katero pa labko uporabig, dai si nabereš v čitalnici bralnega društva poštenih časopisov, lepih knjig, s katerimi si skrajšaš čas tudi doma. — Predragi mladenič! Napravi si načrt, da, ako si sedaj mlačen, opustiš to mlačnost ter se sprijazniš z ,,Orlom", pričneš ž njim delovati, se ž njim boriti za vero in za ljubljeni rdoin. — Na zdar!" C. J. Reforma zakonskih zadržkov. Traktat o zakonu, ki obsega najvažnejše določbe novega zakonskega prava, je po prizadevanju Pija X. sestavljene komisije za revizijo kanoničnega prava, dovršen. Se tekom. tega leta bo izšla prva izdaja tega važnega traktata, z namenom, da se izve mnenje Sirne javnosti o tej zadevi. JNfajvažnejše točke nove odredbe so sledeče: 1. Odpravijo se ti-le zakonski zadržki: 3. in '4. stopnja krvnega sorodstva in svaštva, dubovno, sorodstvo, zadržek po publica bonestas,, zadržek vsled meščanskega adoptivnega sorodstva. Glede starosti je bilo dosedaj dovoljeno dekletom z 12, fantom pa s 14 leti se poročiti,,' odslej pa stopi v veljavo razmerje 15:18. 2. Glede ločitve zakona ostanejo prejšnie doloebe o neločitvi zakona v veljavi, le glede ločitve od mize in postelje se uvede nekaj novih pravil. 3. V državah, kjer je v veljavi meščanski zakon, ne sme duhovnik poprej podeliti zakrament sv. zakona, dokler niso izpolnjeni vsi državni predpisi. 4. Nova in zanimiva določba pa je, da bo odslej potreben le en oklic. Dosedaj je moral biti vsak par pravilno trikrat oklican, če je hotel skleniti zakonsko zvezo. Pa tudi enokratni oklic lahko župnik, če spozna, da ni nobenib zadržkov, opusti, a prevzeti mora vso odgovornost v tem oziru na-se. Glede dispenz in zakonskih tožb pridejo tudi v veljavo neke nove določbe. HaJnoveJSe novlce. Regulacija Drave. Ob6ine, katere so pri regulaciji Drave prizadete, se opozarjajo, naj vpošljejo prošnje za nadaljevanje regulacijskih del izključno le na slovenske poslance, kateri bodo skrbeli, da pridejo te prošnje merodajnim oblastim v roke. Naši poslanci bodo storili svojo dolžnost v popolni meri. Odborova se]:i Slovenske kineeke zveze se vrši na velikonočni torek, 29. marca ob 9. uri zjutraj v uredništvu ,,Slov. Gospodarja". Vsi odborniki so vabJjeni, da se zanesljivo udeleže seje. Planina. Na praznik Oznanenja M. B., to je v ponedeljek po Beli nedelji, 4. aprila se bo tukaj v prostorih g. Josipa Pinterja ob 3. uri popoldan vršil velik politieen shod. Govorila bosta gg. dež. glavarja namestnik, dr. Franc Jankovič in drž. in dež. poslanec Franc Pišek. Soaiišljeniki! Udeležite se vi prav obilnem številu tega shoda! Iz pravosodiie službe. Sodnik dr. Ambroš Petrovič v Št. Lenartu v Siov. gor. je prestavljen v Ptuj, sodnik Ivan Sernoc iz Gornjega grada v Smarje pri Jelšah. Za sodnika je imenovan avskultant dr. Jožef Fischinger za Gornji grad.