Leto VII 28. marec 1997 cena 200 SIT Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem IZBIRAMO koroSki OBRAZ LITA ZAVAROVALNICA MARIBOR ZAVAROVALNICA Z NAJDAUSO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM OPREMA TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom A Telefon: 0602/42-051 Telefax: 0602/42-153 Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, 0602/44 185, 42 051 Novo mesto, Košenice 65a, s 068/321 674 Divača, Lokev 189b, s 067/67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, “S 061 /123 38 45 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/422 552 DRAVOGRAD .V—-, 1% ■.v-' ' Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -POVSOD UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83*641, 83-652 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Kidričeva 8, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404 Karikirano Pred dnevi je skoraj neopazno minil materinski dan. Ni bilo bučnih proslav in država ni sprejela novega programa za pospeševanje rojstev. Izvoljeni predstavniki ljudstva so pozabili na predvolilne obljube o zagotvaljanju delovnih mest in gradnji stanovanj za mlade družine. Zdaj se ubadajo s pravljicami o zaščiti slovenskih gozdov. Previdno obračajo besede, da se ne bi preveč skregali med sabo in se zamerili cerkvi. Novi nadškof je že pohitel z napovedmi, da bo treba urediti razmerja med državo in cerkvijo. On že ima program, le državljani ga še ne poznamo. Če bo na področju rojevanja ubogal papeža, ki bi rad vso kontracepcijo prepovedal, bo država ostala nema. Žene iz strahu pred grehom ne bodo več uživale tabletk. Nosečnice brez zaposlitve in stanovanja se bodo tolažile z božjo previdnostjo. Dobrota in neskončno usmiljenje sta porok preživetja. Vrtci in šole bodo spet polni. Država si bo celo prišparala denar, ki ga je skrivaj name- nila za kloniranje Slovencev. Vsi dosedanji programi za izboljšanje razmer mladih družin bodo nepotrebni. Prihranek bo velik. Denar bo treba preusmeriti v genske raziskave za proizvodnjo kurjih bedrc. Točno tako. Cele kure niso potrebne, le bedrca. Nima smisla tekmovati z znanstveniki, ki so na Škotskem “ ustvarili “ ovco in tudi ne z onimi, ki v Avstraliji “ ustvarjajo “ govedo. Mi se bomo zadovoljili z bedrcami. Dobro pa bi bilo, da bi našim izumiteljem uspelo klonirati hlebčke kruha. Po dograditvi vseh avtocest namreč ne bo več njiv za pšenico. Bedrc brez kruha ni zdravo jesti, to zvišuje holesterol. Drage Slovenke! V državnem proračunu je za znanost bolj malo denarja in je zato uspešnost kloniranja bedrc in kruhkov še v oblakih. Zato bo še nekaj časa treba paziti in roditi le toliko, kolikor si želite. Premislite, ne dajte se premotiti !□ Naravna mati • Previdnost je mati modrosti in botra neodločnosti. • Manj nas zanima resnica drugih kot resnica o drugih. • V revijah najdeš več za danes, v knjigah več za jutri. • Kako naj iztirjeni karkoli utirijo? • Denar ima vedno prav. NIKO VSEBINA $ Koroška regijo hoče in potrebuje! 4 $ TRO: rešitelji, žrtve, prevaranti..,? 6 $ Ravne dobile novo šolo 7 $ Slovenj Gradec danes 8 $ Vuzeničani na Igre brez meja! 8 $ Ferdo Gnamuš: Več za promocijo Dravograda 9 $ Reportaža: Goriški vrh usiha 15 $ Vstajenje kot znamenje vere 23 $ Kriminalistični rokopis 28 Na naslovnici: Sabina Piko Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Votane Ao.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju Zgodovinski podpis desetine koroških županov o ustanovitvi nove koroške regije "Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se občine lahko povezujejo v pokrajine." Tako pravi 72. člen Zakona o lokalni samoupravi v svojem prvem odstavku in to zakonsko možnost smo prvi v Sloveniji izkoristili Korošci. Zaenkrat s pismom o nameri o ustanovitvi koroške regije, kasneje se bo morda iz tega izcimilo še kaj več. V Ljubljani so menda ob tem nestrpno mencali in se spraševali, kaj bo temu sledilo. Dejstvo pa je, da je deset koroških upanov, ki je v Radljah ob Dravi podpisalo pismo o nameri o ustanovitvi koroške regije, pokazalo jasno pripravljenost, da današnjih deset občin ob Meži, Mislinji in Dravi živi v prostoru, ki mu rečemo koroška regija ali lepše - koroška pokrajina. Današnja podoba Slovenije je znana: poleg 147 občin, od tega enajst mestnih, imamo še 58 upravnih enot. Država ni bila sposobna, da bi določila nekaj okrajev, zato je na vseh bivših občinah ustanovila državno izpostavo oziroma upravne enote. V koroške regiji je deset občin in štiri upravne enote, le občina Slovenj Gradec ima status mestne občine. Koroška regija pa dejansko že obstaja, predvsem kot razvojno gospodarski subjekt, skupaj z gorenjsko, obalno-kraško regijo, osrednjeslovensko regijo, savinjsko, dolenjsko, pomursko, kraško, podravsko, spodnjeposavsko in zasavsko regijo. Zakon o pokrajinah, ki ga še vedno premlevajo v strokovnih krogih in je služba za reformo lokalne samouprave v te namene ustanovila celo projektno skupino, naj bi uzakonil pokrajino kot nekakšno vez med občino in državo, čeprav po obstoječi ustavi pokrajina ni obvezna ustavna kategorija. Že citirani prvi odstavek 72. člena zakona o lokalni samoupravi to ponuja kot možnost (“se občine lahko povezujejo v pokrajino”) in ne kot obveznost. Zdi se, da je pri tem zakonodajalec naredil dodatno zmedo, ki naj bi jo odpravil zakon o pokraji- nah, ki pa še ni prispel v klopi državnega zbora. Snovalci zakona si namreč ne upajo pred laično in politično javnost predvsem zaradi dveh dejavnikov: števila pokrajin in sedeža pokrajin. Okrog števila pokrajin tudi v strokovnih krogih ni vse jasno, kaj šele v političnih. In pokrajine bodo v delu Slovenije gotovo naletele na burne odzive. V strokovnih krogih pa se premlevajo različne variante. Neuradno se je govorilo o treh do 25 pokrajin, Boštjan Kovačič, že bivši minister za lokalno samoupravo, pa je ob zadnjem obisku na Ravnah dejal, da se on osebno ogreva za devet ali največ štirinajst pokrajin. V obeh primerih bi bila Koroška upoštevana kot regija. Le redko se zgodi, da bi bili Korošci tako politično modri kot v primeru podpisa pisma o nameri o regiji, saj so državo sedaj dejansko postavili v kot. Država namreč mora poslej resno računati na Koroško kot pokrajino. Želja je bila jasno izpostavljena in če bodo v parlamentu to željo obšli, bo to nasilje nad voljo Korošcev. S podpisom županov so bili v korist regije preseženi medobčinski spori, ki v tako majhnem prostoru kot je Koroška, ki jo je komajda za kakšno manjšo četrt srednjevropskega mesta, niso potrebni. Spori niso potrebni, zaželjeno pa je tekmovanje: tudi od regij oziroma pokrajin, ki se bodo zarisale na zemljevid Slovenije, je pričakovati, da bodo spodbudile tekmovalnost in tako tudi razvoj. Nenazadnje omogoča regionalizacije tudi vključevanje v evropske projekte in povezave, ki potekajo na ravni regij. Samo v lanskem letu je Evropska unija v te namene dala več kot 15 milijard mark. S tem podpisom pa so morebiti preseženi tudi vsi m-alomožganski spori o tem, kdo je Korošec in do kod je Koroška. Dilem ni: koroško regijo oziroma pokrajino sestavljajo občine Koroške z Mežiško dolino in Dravogradom, Mislinjska dolina in občine zgornje Dravske doline. Če še dalje sledimo citiranemu 72. členu Zakona o lokalni samoupravi in njenemu poglavju o pokrajini, lahko vidimo, da Koroška zadostuje zahtevam aktualne zakonodaje: “Pokrajina se ustanovi na širšem geografsko zaokroženem področju (to Komentar PISMO O NAM ERI V tciji. da bi poglobili in rutilili ir.aJ'rfxijno wdcic TOtavanjc i«njih m shupmh ruvc id'liLujcno »»para kurolkil ioMiijc m no u natJi omogodili U2|c iwnih problemov, MahoMm KOROŠKO REGIJO KOT DOGOVO« SO IS PRIROONO CMjOTO ZA WTFRF5NO ZDRUZEVANJt IN URESNlCliVANJE SKUPNIH OIJHV. 2 jponi korolkj-. obd 01 Ugoorl^-T», •Jo oW.kovuje koroOe regije temelji no reilnoMi. ki jo touvljojo geografski, kulturni, <|od33® sw®Q3® ipcrms®?® aa [|)CfW®i®3(l3x® V mesecu aprilu bo Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem dokončno nehala poučevati v stari stavbi pri gasilskem domu, ki je bila zaradi dotrajanosti za otroke že kar nevarna. Učenci od prvega do tretjega razreda se bodo priključili svojim starejšim vrstnikom na matični šoli, ki je te dni odprla vrata prizidka. Svetli prostori in sodobna oprema kažejo, da se je splačalo počakati -saj se je zaradi velikosti investicija v nov objekt kar za nekaj časa zavlekla. V novem prizidku so tudi lična telovadnica in lepo urejena kuhinja - jedilnica, pa zobna ambulanta, najlepše prostore je dobila šolska knjižnica. Celoten objekt je s svojim notranjim in zunanjim videzom navdušil množico, ki si je po otvoritveni slovesnosti ogledala prostore. Ko bo urejena še okolica, bodo Ravne zaključile z vlaganjem v šolski kompleks, ki bi moral zadostovati tudi za bodočo devetletko. Oprimo vrata, tako so učenci in učitelji šole tudi naslovili celotno slovesnost in program ob odprtju prizidka. Bilo je svečano, govorila je mladost, v prvem planu je bilo vesel- je. Obojim, učencem in učiteljem je župan Maks Večko ob otvoritvi zaželel, “da bi se v novih prostorih prijetno počutili in z bodočimi rezultati svojega dela upravičili napore, ki sta jih kraj in občina prispevala, daje objekt lahko zrasel.” Župan Večko je napovedal naslednjo investicijo v šolski objekt v občini ravne-Prevalje, to je izgradnjo telovadnice pri OŠ Franja Goloba na Prevaljah. V svojem govoru je predstavnike ministrstva za šolstvo in šport tudi opozoril, da bi ob oblikovanju meril za zagotovljeno porabo šol posvetili večji poudarek sredstvom za vzdrževanje objektov in nekaterim materialnim stroškom šol, ki so danes podvrednoteni. STANE OSOJNIK, RAVNATEU OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOV VORANC: “Srečni smo, da ne bo več dvoizmenskega pouka, kajti bili smo še edini na Koroškem, ki smo ga imeli. Seveda pa pomeni to tudi veselje za učence prvega in drugega razreda, ki so doslej imeli pouk v stari šoli pri gasilskem domu. Rad bi se zahvalil vsem, ki so nam pomagali pri gradnji: županu Maksu Večku, računovodkinji Dagmar Gorinšek in vsem gradbincem, seveda pa se zahvaljujem tudi našim učiteljem in staršem, kajti zavedamo se, da je bil v treh letih moten pouk. Obljubljam, da bomo zavzeto delali in s tem nadoknadili zamujeno.” □ VESELIMO SE NOVE ŠOLE JI Ko sc od nekoga poslavljaš, ti je običajno hudo. Začuda pa mi trctjcšolci ne žalujemo preveč za našo staro šolo, saj se bomo končno znebili popoldanskega pouka in dobili bomo svojo učilnico. Spominjava se, kako je bilo, ko smo hodili v skoraj sto let staro šolo pri Gasilskem domu. Starše je bilo strah, da se bo la prastara šola začela podirati in bri pod seboj pokopala katerega izmed nas. Sedaj vsi z veliko nestrpnostjo pričakujemo dan, ko bomo šli v lepe, svetle prostore nove šole. Tako bomo v treh letih zamenjali kar tri šolske stavbe. Vsekakor pa bo ta, ki jo bomo kmalu odprli, med vsemi najlepša, najsvctlejša, naj, naj. Zato obljubljamo, da bomo pazili nanjo in skrbeli za red kot vzorni učenci. Dolgo smo čakali na novo šolo in sedaj lahko ob pogledu nanjo ponosno vzkliknemo: SPLAČALO SE JE! JASNA JURC IN ŠPELA PLESEC, 3.b rais pora®! Prvi dve leti sem hodila v zelo staro šolo, v tretji razred pa smo šli v šolo, ki je veliko mlajša. Na tej šoli je bilo vse drugače. Takoj smo opazili, da poleg šole gradijo novo šolsko stavbo. Večkrat učiteljice nismo slišali, ker so ropotali stroji. Tudi okna smo morali pogosto zapirati zaradi slabega zraka. Končno smo šolo le dočakali in sedaj nestrpno čakamo, kdaj se bomo vselili. Tam nas čakajo nove mize, novi stoli, table in vse drugo. Predvsem pa nas čaka učilnica, ki bo samo naša. MARINKA GLAVICA, 3.a V okviru ciklusa predavanj, ki jih organizirata Turistično društvo Slovenj Gradec in Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, je bilo v marcu posebej zanimivo predavanje prof. Toneta Turičnika z naslovom Slovenj Gradec danes. Govornik ga je poimenoval razmišljanje, kramljanje o današnji podobi mesta. Slišali smo veliko zanimivih podatkov, ki jih je predavatelj zbral iz različnih pisnih virov, mnoge pa tudi iz dolgoletnih kulturnih delovnih izkušenj. Uvodoma je nanizal precej statističnih podatkov, iz katerih je bilo razbrati osebno izkaznico mesta in mestne občine. Izpostavil je prometno povezanost, urejenost mesta (obvoznice in ureditev Glavnega trga) ter oddaljenost od nekaterih središč. V drugem delu je govornik orisal strukturo dejavnosti, opozoril na združevalne funcije, predvsem pa na veliko pripravljenost ljudi delati za razvoj, predvsem tistih, ki so bili neposredno odgovorni za strokovno rast posameznih področij. Največ misli je bilo namenjenih razvoju kulture, tako vsebinski kakor organizacijski rasti, predvsem pa ljudem, ki so bili nosilci tega utripa. Največji doseg mesta v mednarodnem merilu predstavlja delovanje v okviru Mednarodnega združenja mest glasnikov miru ter mednarodnih Vodriž, rojstna hiša H. Wolfa, likovnih razstav in drugih prireditev Marovškov križni kozolec itd.), pov-ob jubileju ZN, pod pokroviteljstvi daril je pomen obeh monografij, generalnih sekretarjev OZN. Vodnika po Mislinjski dolini in Profesor Turičnik je v svojem zbornika znanstvenih razprav razčlenjevanju izpostavil nekatere Slovenj Gradec in Mislinjska dolina pomembne vrednote kulturne I. dediščine, s katerimi se lahko mesto Prof. Turičnik je zaključil zanimivo postavi (recimo, s cerkvico sv. Jurija razčlenjevanju podobe Slovenj na Legnu, katere prvotni temelji Gradca danes z željo: čim starejše bo segajo najbrž v 9. stoletje, grad, obe mesto, naj ima čimveč mladostnih slovenjgraški cerkvi, razvaline gradu močiO Stanko Hovnik m mm mm m s,m Že lani se je v občini Vuzenica porodila ideja, da je potrebno za promocijo kraja oziroma občine storiti še kaj več. Zato ni naključje, daje Vuzenica kandidirala na razpisu za tekmovanje na Igrah brez meja, ki bodo letos v Budimpešti. Od prijavljenih 41 slovenskih krajev je bila med devetimi izbranci tudi Vuzenica, ki bo tako med sedmimi državami mladih iz domala vse Evrope. Ne gre zanemariti še podatka, da te oddaje gleda najmanj dva milijona ljudi!” Kakorkoli že, Vuzeničani so zgrabili priložnost z obema rokama. Prav nič ne dvomimo, da je ne bodo dobro izkoristili, še manj, da se ne bi dobro odrezali. Mislijo pa tudi na vse tiste, ki k tovrstnim udejstvovanjem pravtako sodijo. To so navijači, ki bodo pospremili tekmovalce in pa domačini, ki bodo igre izkoristili za izlet v Budimpešto. Projekt sodelovanja na Igrah brez meja Vuzeničani dojemajo kompleksno in se ga profesionalno lotevajo.O l.Fasvald Slovenijo zastopala na tekmovanju od 12. do 16. junija. V Vuzenici so zato že usanovili organizacijski odbor, kajti na igrah bodo predstavili tudi turistično razglednico kraja in pa spot sponzorja, ki bo mladim omogočil sodelovanje na tekmovanju. Poleg tega ni prav nič enostaven izbor ekipe, ki naj bi zastopala Vuzenico. Sestavljena bo iz štirih fantov in štirih deklet in dveh v rezervi. Predsednik sveta občine Vuzenica, dr. Andrija Halužan, kije zadolžen za izbor tekmovalne ekipe na Igrah brez meja in treninge, je povedal: “Nismo se zavedali, kako velik projekt je to, vendar smo v našem kraju že marsikateri projekt uresničili, pa bomo tudi tega. Resno se pripravljamo in upam, da se bo vse uresničilo tako, kot želimo. Tekmovalci v ekipi morajo obvladati poleg moči še veščine plavanja, potapljanja, kotalkanja, tekanja, plezanja, skakaknja ipd... Seveda pa ne gre le za tekmovanje, ampak za veliko več, predvsem za promocijo občine in turizma. Igre spodbujajo tudi sodelovanje, tovarištvo, predvsem pa je to druženje DUCA computers PCATES tcl/f'ax 0602 23 251 Trg svobode S 2300 Ravne mi tcl/fux 0602 23 251 DUCA computers cenik računalniške opreme ■ :f:T’l \ | »J»j ■33 PENTIUM 90 8 850 MB _ . 14”LR NI 113.900 IPENTUIM 133 8 850 MB - - 14”LR NI 122.900 "PENTIUM 133M 16 1.27 GB 16 bit 8X 14”LR NI 164.900 PENTIUM 100 8 850 MB - • 14”LR NI 123.900 PENTIUM 100M 16 1.27 GB 16 bit 8x 14”LR NI 165.900 ^PENTIUM 133 16 1.27 GB - - 14”LR NI 147.900 ^PENTIUM 133M 16 1.7 GB 16 bit 8x 14”LR NI 174.900 PENTIUM 166M 16 1.7 GB 16 bit 8x 14”LR NI 206.900 PENTIUM 200M 32 2.1 GB 32 bit 12x 15”LR NI 299.900 VSO'1"" 'Mv V-+1'1' (,0 oW*° o .6^ Vsak računalnik vsebuje še: - miško s podlogo - tipkovnico win95 slo - gibki disk 3.5 - graf. pospeševalnik Imb - ohišje mini tower - navodilo in teh. dokumentacijo - predpriprava za internet Pogovor z predsednikom Sveta občine Dravograd, g. Ferdinandom Gnamušem •" Gospod Gnamuš, za vami sta dve leti delovanja občinskega sveta. Kako ocenjujete to delo? “Konstituirali smo se decembra leta 1994 in si zadali kot prvo nalogo sprejetje statuta, nato pa še poslovnika. Imenovali smo odbore in komisije ter sprejeli občinski proračun. S tem smo postavili temelje za delo občinske uprave. Doslej smo imeli že preko dvajset sej, ki so vedno polnoštevilno obiskane. Seje so odprte in so nanje vabljeni tudi novinarji.” Kaj menite, da bi bilo potrebno v občinskem svetu še izboljšati? “Potrebna bi bila še večja pripravljenost posameznih svetnikov za delo, včasih več razumevanja za argumente drugih in več dialoške diskusije. Sicer pa je moja ocena o delovanju občinskega sveta v primerjavi, kako delujejo občinski sveti v sosednji državi, zelo pozitivna. V Dravogradu je narejen bistven korak k sporazumevanju in v primerjavi s prejšnjo skupščino je to velik napredek.” Načrti in nadaljna prizadevanja občine? “Načrti občine skupaj z občinskim svetom so zelo veliki, jih bo pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zelo težko uresničiti. V teku je izgradnja stanovanjsega bloka na Meži. Potekajo priprave za izgradnjo telovadnice v Šentjanžu. Usposobiti je potrebno kinodvorano za kulturne prireditve, saj le cerkev sv. Vida za splošne potrebe kraja ni dovolj. Tu so še ureditve inffastruktrunih problemov Šent- Ferdinand Gnamuš janža. Črneč, Viča, Boštjana, Velke in Otiškega vrha. Postaviti bo treba krajevne table in smerokaze, urediti stari most čez reko Dravo in ga tako usposobiti za pešpot, urediti kolesarske steze in vzdrževanje gozdnih cest. Pospešiti želimo malo gospodarstvo z ustanovitvijo centra v občinskem merilu in ga nato povezati s Koroško. Za sam trg, njegove prebivalce, nakupovalce in obiskovalce je prednostni problem rešitev prometne gneče. Levo in desno so skozi trg parkirani avtomobili, posredi pa poteka gost mednarodni in krajevni promet. Zato bi morali priti čim prej do izvedbene dokumentacije za možno obvoznico proti Avstriji. Potrebno bo pristopiti tudi k celostnemu urbanistično urejenemu videzu, da kraj ne bo izgledal kot ena sama dolga vas. Nevesel sem, ko vidim, kako malo je Dravograjčanom mar za razvoj turizma. Premalo se zavedamo strateške lege kraja, skozi katerega potekajo pomembne poti. Predvsem menim, da bo potrebno spremeniti še miselnost in prispevati k večji promociji kraja. Kot revna obmejna občina, ki predstavlja vrata v Slovenijo, vseh projektov in načrtov ne bomo mogli uresničiti, zato bo nujno, da bo država dala naši in podobnim občinam več denarja. Gospodarstvo je že na meji rentabilnosti, zato ni več sposobno plačevati vseh dajatev v občinski proračun.” Gospod Ferdo, pa še o vaših prizadevanjih in aktivnostih v domačem kraju na Viču? “Po svojih močeh pomagam v domačem kraju. Letos smo obnovili notranjščino cerkve sv. Lenarta, za kar so krajani prispevali znatna finančna sredstva in les, tako je ta spomenik kulture vsaj za nekaj časa iztrgan nadaljnjemu propadanju. Pomagam tudi pri gradnji nogometnega igrišča. Igrišče je bila dolgoletna želja vaške mladine, tam pa bo možna tudi rekreacija, odbojka in tenis. Svoje znanje in voljo dajem na razpolago občini z željo, da tudi v Dravogradu nekaj naredimo, da postopoma premagamo stara nasprotovanja in kraju zagotovimo lepšo prihodnost.” Vančy- Sredi marca je bilo v restavraciji Pagat v Slovenj Gradcu predavanje o sajenju, negi in zaščiti sobnega in balkonskega cvetja. Predaval je priznan strokovnjak Jože Antolin iz Kranja. Ob tej priložnosti so si obiskovalci (bilo jih je okrog 250) lahko nabavili razne cvetlice za okna, balkone in vrtove. Cvetličarna Jehart iz Šmartna pa je lepo uredila prostor predavanja za velikim in bogatim cvetličnim aranžmajem.O S.H. 22. marca so se v Livarni Vuzenica sestali predstavniki vodstva in sindikata podjetja s predstavniki lokalnih skupnosti, Sklada Republike Slovenije za razvoj. Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Na pogovorih so dosegli nadaljnja pogajanja v kon-teskstu, ki gaje v sanacijskem programu predvidelo vodstvo Livarne. Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je o možnostih za nadalnje preživetje Livarne povedal: “Delamo na tem, da bi pogoje za preživetje zagotovili, vendar jih je treba še natančneje precizirati. Gre za potrebo po zagotovitvi socialnega programa, ki naj bi ga realizirali preko Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in bo veljal od 100 do 150 milijonov tolarjev, za potrebo po zagotovitvi dodatnih obratnih sredstev (milijon do dva milijona mark) ter doseganje sporazuma o socialnem miru. S tem bi zagotovili osnovne kratkoročne pogoje za nadaljnje poslovanje podjetja. V dolgoročnem programu bo potrebno predvideti perspektivo, posodobiti tehnologijo.To pa je možno prek Sklada ali s pridobitvijo stratežkega kupca. Podjetje samo ne bo sposobno sfinancirati tega programa.” Pogajanja je pozitivno ocenil tudi direktor Livarne Vuzenica Boris Kralj in dodal, da upa, da bodo vse strani podprle predlog, ki gaje pripravilo vodstvo v sanacijskem programu. Z uspešnimi pogajanji, ki jih je kot pozitivne ocenil tudi predsednik sindikata Jože Šajbler, bi si Livarna lahko ob dobrem delu in prilagajanju trgom zagotovila preživetje vsaj za naslednjih nekaj let.O Tomaž Karal JO ma SOjQGQQO SOS® Prejšnji teden seje v Celju zaključil četrti sejem EKO, v okviru katerega so razstavljale! predstavili opremo za okolje, spremljevalne prireditve pa so bile naravnane na strokovna posvetovanja o ekologiji. Na sejmu je bilo predstavljenih 35 novih izdelkov s področja ekologije, med katerimi je bil tudi izdelek podjetja Stroj Radlje, imenovan alucolect.Ta izdelek pa je bil tudi med štirimi najbolj opaženimi novitetami na sejmu. Stroj Radlje se je po besedah direktorja Erika Mravljaka na sejmu na 32 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavil še z delom komunalne opreme, med katerimi naj omenimo zbiralne kontejnerje, univerzalni plug ter transportni keson za kmetijske strojc.Q T. Karat PREPIH ODPIRA VRATA KOROŠKE POSLOVNEŽI, TRGOVCI, PODJETNIKI. . Sle že opazili, da imate zanimivo blago ali storitev, pa ne najdete pravega odziva ? PONUJAMO VAM REŠITEV: Oglaševanje v koroškem časopisu PREPIH je v našem medijskem prostoru najbolj poceni, hkrati pa zagotovi, da pride Vaše sporočilo do ciljne skupine ljudi. Naš časopis pokriva celotno koroško regijo, bere ga vsak četrti Korošec. Prava rešitev je OGLAS V ČASOPISU PREPIH TUDI ZA VAS PREPIH ODPIRA VRATA KOROŠKE Minister za šolstvo in šport dr. Slavico Gaber je skupaj s koroškimi ravnatelji ugotovil, da bodo za uvedbo devetletke potrebne dodatne investicije v šolsko infrastrukturo in dodatno izobraževanje učiteljev. Leta 1996 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o osnovni šoli, pri katerem je največja novost uvedba devetletnega osnovnega šolanja. Leta 1999 se bo devetletka pričela izvajati poskusno, leta 2002 pa bo postala obvezna in otroci bodo v šolo vstopili s šestim letom starosti. O devetletnem šolanju ter spremembah in gotovo tudi problemih, ki se bodo ob tem pojavili, so prejšnji teden ves dan razpravljali na 1. OS v Slovenj Gradcu. Zbrali so se ravnatelji koroških osnovnih ter posebnih šol in vrtcev, učitelji šole gostiteljic, predstavniki svetov staršev ter delegacija ministrstva za šolstvo in šport, na čelu z ministrom dr. Slavkom Gabrom in državno sekretarko mag. Tejo Valenčič. Skupaj z ministrom Gabrom so rav- natelji in župani ugotovili, da se občine s šolami že pripravljajo na spremenjeni šolski sistem in da so globalno glede na nekatere druge dele Slovenije s svojim položajem lahko zadovoljni, seveda pa bo potrebno še marsikaj narediti. V popoldanskem delu je bila razprava namenjena vsebinski prenovi osnovnega šolanja, ki je po mnenju mnogih še kako potrebna, saj dosedanji program nekaterim področjem namenja preveč, drugim pa premalo časa. Večinsko mnenje je, da so naši otroci preveč obremenjeni in tudi to naj bi se z novo devetletko spremenilo. Ravnateljica šole gostiteljice, Jožica Fras, ki je tudi članica področne kurikularne komisije, je na tem srečanju predstavila svojo simulacijo, v kateri so prikazane spremembe v in otrok in zdravemu preživljanju na 1. OŠ pri prehodu na devetletko, šolskega časa.Q Prednost pri tem je namenila dobrim D. V. pogojem za strokovno delo, varnosti Vi) S ffiiOfitìa S)® Varstveno delovni center Muta bo letos organizator letnih športnih iger za prizadeto mladino za celjsko-koroško pokrajino. Na letnih igrah na Muti se bodo dobili 24. maja. Še pred tem se bodo slovenski tovrstni zavodi oziroma otroci in mladostniki srečali na zimskih igrah 3. in 4. aprila na Rogli. Naj vam bo naklonjeno vreme in športna sreča, tako na zimskih kot na letnih igrah! Rezultati namreč štejejo za udeležbo na državnem prvenstvu. □ k. valil Do Koroški TTffEi/j© g>®Gffi)QQy]“ [k)®a Poslovni center je odprl župan Herman Tomažič Trgovsko podjetje Era iz Velenja je v petek z otvoritvijo poslovnega centra v Radljah naredila prvi korak v Dravsko dolino. Za ljudi okolice Hmeline ali zunanjega dela Radelj je to korak do boljše oskrbe, za dvajset ljudi, ki so bili brez dela, pa korak v zopet neko normalno življenje. Ob tem pa še poseben dogodek: “Era” je ob prihodu v Radlje in bo 40 letnici podjetja poklonila OŠ Radlje milijon tolarjev za ureditev dvigala, kot posebno humanitarno pomoč, da bodo lahko tudi invalidni otroci obiskovali pouk v zgornjih učilnicah. Kolektiv Ere Radlje Police so polne, izbira dobra in postrežba solidna. Po otvoritvi in dobrodošlici pa vse trgovce čaka še težko delo.O K. Vaiti VEDEZEVANJE-TAROT 090 4489 090 4490 POGOVORI V STISKI - SVETOVANJE NUMEROLOGIJA SANJE 1 min - 156 SIT NON - STOP Merkant com. d.o.o. Muto: mm saulMiJE w ms? msmm m hmm StLtMlIMII Srednješolski center na Muti je bil organizator prvega državnega srečanja in tekmovanja dijakov usnjarske in tekstilnih šol Slovenije. Udeležba je bila odlična, pomerili pa so se v znanju iz stroke, v raziskovalnih nalogah, kakor tudi v športu in seveda (ker gre pač za tekstilke) tudi v modni reviji vsake šole. Bilo je zelo prijetno, tudi domača šola je dosegla prvo in eno tretje mesto, kar je nad pričakovanji. Prihodnje leto se bodo srečali v Sevnici.Q -kv Mislinja: Za čisto okolje Pomladni čas, ko se stali bela odeja, razgali narava vso našo površnost pri odmetavanju odpadkov. Marec je torej tisti mesec, ko so v Mislinji na razpolago še dodatni kontejneiji za odvoz smeti, kamor bo možno odložiti tudi večje predmete. Lepo seje sprehoditi po naših hribih ali ob potoku, če ni na vejah plastičnih vrečk, starih vozil v grmovju ali kaj podobnega. Naj bodo takšne poti neokrnjene, s sabo prinešene stvari pa odnesimo v dolino ali odložimo v kontejneije med potjo, saj so postavljeni na nekaterih mestih celo IctoD R. Jeromel Mislinjčanom so stalno na razpolago kante za ločeno zbiranje odpadkov kar ob cesti fK-Mlu. GOSTIŠČE PiRAr V 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem Gostišče PIRAT vabi vse ljubitelje morskih sadežev, slastnih testenin in okusnih zrezkov. Posebej vabljive so ponudbe dneva, ki stanejo samo 400 tolarjev (od 9.-15. ure). Delovni čas: Od ponedeljka do petka sobota Nedelja zaprto 09oo. 2i°o 1100 - 22” IVKO DESIGN dentai Mik (§)lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: /PREVENTIVE /PROTETIKE /KONSERVATIVE /ORTODONIJE lek d.d. tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 »061 16821 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17 IVKO DESIGN Giga MG d.0.0. Koroška 18, 2366 MUTA ;gg| tel.: 0602 61 760 61 804 fax: 0602 61 760 PREDSTAVLJAMO VAM Nissan Primera je avtomobil višjega srednjega razreda in je izdelek, ki ga NISSAN proizvaja v Angliji predvsem za zahtevne evropske kupce. Ker je to popolnoma evropski avgomobil, so tudi njegove značilnosti popolnoma evropske. Primero lahko primerjamo s konkurenčnimi vozili, kot so FORD MONDEO, RENAULT LAGUNA, OPEL VECTRA... Izdelujejo se v treh variantah: kot 3 vratna ali 5 vratna limuzina in kot caravan izvedenka. Vgrajena ima dva tipa 16 ventilskih motorjev, 1600 ccm z močjo 100 ks in 2000 ccm z močjo 125 ks. Oprema vozil, ki se pri nas prodaja, je v glavnem v SLX paketu z razpoložljivo opremo ABS, klimatska naprava, el. pomik stekel, centralno zaklepanje, air back, vgrajen imobilizator, Itočne zaščite v vratih, 4 zvočniki in antena ter mnogo drugih praktičnih dodatkov. Posebno se lahko PRIMERA pohvali z izredno lego na cesti, zelo mehkim menjalnikom ter nasploh udobnostjo za daljše vožnje. Primera je tako namenjena kot poslovno vozilo za daljša potovanja, kot družinski avtomobU (ima veliko notranjega prostora) ter tudi ostalim skupinam ljudi, ki hočejo imeti avto z odlikami, kot so varnost, varčnost, sodobnost, vzdržljivost, cenenost. NISSAN ima enotne garancijske pogoje za svoja vozila povsod po Evropi, za motor 100.000 km ali tri leta garancije. Servisna mreža je zelo razvejana, saj imate v Sloveniji 20 servisov, eden (xl njih je pri nas na Muti. Cene vozila niso pretirano visoke: PRIMERA 1.6 GX 29.400 DEM PRIMERA 1.6 SLX (ABS, klima, el. pomik stekel, centralno zaklepanje, 16V motor, servo volan, po višini nastavljiv volan in sedež voznika, metal barva, deljiva klop, spojler, meglenk, Ixxne ojačitve, obratomer, sistem proti kraji vozila), vas stane vsega skupaj 33.990 DEM. Primera z motorjem 2.0 z enako opremo pa stane samo 39.900 DEM. Avtomobili so dobavljivi takoj. Dobavlelj MG Mula, pooblaščenec, prodajalec in sevtser za t ožila NISSAN in SUZUKI za Koroško, vam lahko dobavi oba modela PRIMERE z zelo udopnimi krediti in leasingom z odplačilom do 5 let. POOBLAŠČENI PRODAJALEC: MG d.0.0. Muta, tel. 61-760 SERVIS MG Podrzavnik, Muta, tel. 61-000 §© 0©G §(7©(£]Di]J® g@D® [MoaGa Letos praznuje Srednja šola Muta 50. obletnico. Obeležili jo bodo na več načinov, praznovati pa so začeli delovno, z organizacijo prvega srečanja in tekmovanja srednje usnjarske ter srednjih tekstinih šol Slovenije, ki je bilo v petek, 21. marca. Ob svojem jubileju bodo izdali tudi zbornik in pripravili osrednjo prireditev, ki bo junija ob občinskem prazniku Občine Muta. Srednja šola Muta od leta 1983 stoji sredi gozdov ob magistralni cesti Dravograd-Maribor, v bližini podjetij bivše Tovarne Muta. Njeni začetki segajo v leto 1947, ko je Muta ob svoji dolgoletni kovaški tradiciji ustanovila industrijsko kovaško šolo. Taje bila v prostorih današnje knjižnice na Sp. Muti, vpisala pa je 56 učencev iz različnih krajev Slovenije, celo iz Hrvaške, Bosne in takrat Svobodnega tržaškega ozemlja. Že leta 1945 je bila v prostorih današnje šole s prilagojenim programom na Muti ustanovljena Obrtno-nadaljevalna šola, ki je izobraževala 48 učenk in učencev za kar 13 poklicev: kovači, ključavničarji, kleparji, livarji, mizarji, kolarji, mesarji, krojači moških oblek, krojači ženskih oblek, čevljarji, trgovci, brivci, ena učenka pa je bila celo pisarniška vajenka. V začetku šestdesetih let seje začel vpis v šolo zmanjševati, zato je bila leta 1964 ukinjena. V začetku sedemdesetih in do konca osemdesetih je šola, kot dislocirana enota drugih šol, usposabljala mlade za poklice kmetijcev, kovinarjev, tekstilcev in gradbincev. Leta 1988 so postali samostojni s kovni-narskim programom, leta 1993 pa še s tekstilnim. Srednja šola Muta je vzdržala vzpone in padce, o njeni vlogi danes pa je ravnatelj Bogomir Likar povedal: “Danes na Srednji šoli Muta 30 učiteljev izobražuje okoli 300 dijakinj in dijakov iz raznih krajev Koroške za poklice: pomožna šivilja, šivilja-krojač in obdelovalec kovin. Žal splošna gospodarska kriza kovinarske stroke v državini ni prizanesla tudi tovarnam v Zgomjedravski dolini, zato zanimanja za te poklice skorajda ni več. Kljub temu smo na šoli optimisti, v šolskem letu 1997/98 bomo vpisali nov program s področja podjetniškega poslovanja, to je za poklic poslovni tajnik, ki bo po treh letih omogočal tudi nad-gradljivost za poklic poslovni tehnik. Še posebej smo veseli, da bomo v naslednjem šolskem letu vpisali tudi program 3 + 2 za poklic konfekcijski modelar. Dekletom, ki letos na naši šoli končujejo triletni program za poklic šivilja-krojač, bo bližina šole omogočila, da nadaljujejo izobraževanje do 5. stopnje zahtevnosti, kasneje pa še s študijem. Na Koroškem podjetja gradbene stroke ponovno kličejo po zidarjih, tesarjih, podeželje pa po kmečkih gospodinjah. Kot da se zgodovina ponavlja, zopet bo bližina šole odločilna. Skratka, Srednja šola Muta vidi perspektivo v tem prostoru, ne samo na Koroškem, temveč v vsem slovenskem šolskem prostoru. Menim, daje šola doslej upravičila svojo vlogo.”G IFasvald 535tJ]i£)®qflSa s® Med osmimi ekipami Mladih kmetovalcev z območja koroške pokrajine so pokazali največ znanja mladi iz Stražišča. Ekipa dveh deklet, Cirila in Martina Konečnik in Dani Merkač so namreč na regijskem tekmovanju “Mladi in kmetijstvo” v Kotljah zbrali dovolj točk in nas bodo zastopali na državnem srečanju v Vidmu ob Ščavnici. Drugo in tretje uvrščeni sta bili kar dve ekipi iz Dravograda. □ kv [pcraS iiiitiiij 2[s)(Dij Na Muti so se zbrali na svojem prvem občnem zboru tudi člani tukajšnjega društva Sožitje. To je izrazito humanitarno društvo ljudi, staršev in drugih, ki pomagajo, organizirajo ali drugače premagujejo težave otrokom mladostnikom in drugim, ki imajo večje ali manjše motnje v duševnem ali telesnem razvoju. Društvo je močna opora ljudem, pomoč prizadetim in organizirana oblika dela za pravni in človeški položaj invalidov v našem okolju. Prvo leto skupnega dela se je izkazalo za zelo uspešno, več je medsebojnih in drugih pomoči, kot je bil denimo dobrodelni koncert za Petra, in še vrsto malih stvari, ki pa so velike za posameznika, vključno z oddelkom vzgojnega izobraževanja na Muti. □ kvaltl Približno tako delajo tudi v svetu Kolikokrat smo grajali naše cestarje, ko so s stroji grobo klestili drevje in grmovje ob cestah. Letos pa so delavci Cestnega podjetja k delu pristopili, mimo lahko zapišemo, kulturno, naravi primemo. Če smo jih prej grajali, smo veseli, da jih lahko tokrat pohvalimo.G kv prodajni center Trg svobode 8, Ravne na Koroškem Tel./fax: 0602 23 251 @W MHW®® WÌ BTV DAEWOO 51 ®W %% BTV DAEWOO 70 ©W PfflDlDlPg ©@ BTV PANASONIC 55 48.660 g4L©©® 97.800 HHio©®® 71.900 & 12 ©W MMd® » ge ^©□(ŠS® BTV LE0WE 63 121.700 GS PANASONIC SC-CH 34 52.680 ®@ MMfflO© m ©©□©S® GS TECHNICS CH 570 107.880 i® ®§ * ^H®i ©ILM® il GS PHILIPS AZ 2405 36.300 W©^ PCUDILDIPg ilg Ostali modeli in artikli pod ii § najboljšimi pogoji! koroike^kcrne DRAVOGRAD ^0 c. 2/2370 pacz&uiiioas Oo DtM/mm stimma a /awm &($m So mm mma So mm JS ■ * A v- . ■ "u 21-i* •" ** Tf ■*>!■> :m>4K{ ■•v ~ . ? O-."Via TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 |TRGOVSK^ODJETJÉk SLOVENJ GRADEC maiXBT ffifla§OBa$a MOKA namenska kg 89,00 ROZINE 200 g 89,00 OREHI \ ČOKOLADA klobase! HREN 1. klasa MILKA \ PREKAJENE SVEŽI kg 100 g j kg ] kg 598,00 J 115,60 , 650,00 / 350,00 SLADKE \ SIR \ ŠUNKA \ KAVA POMARANČE \ MAKI V PREKAJENA \ LOKA kg j kg ) kg 100 g 109,00 J 898,00 998,00 129,00 I ŽILA DANES - ZA VAS BOLJŠI JUTRI no/i kioii; Po/cljeno/i Gori/kego yrho Reportaža vrh. Pod Ojstico nad Dravogradom se je turobno vlekla megla vzdolž reke Drave, tu na vrhu Ojstrice in Goriškega vrha pa je sijalo prijetno pravo pomladno sonce, daje srce kar vriskalo in pritegnilo prebujajočim se ptičkom. u » t I : Ì ' ~ J*1 i? u/ih(i Učiteljice Mihaela Žvikart, Helena Knez in Tatjana Pšeničnik Goriški vrh se razteza levo nad reko Dravo, od državne meje na Viču se vzpenja nad Viškim poljem in nad mestom Dravograd vse do potoka Silvo Save, učenec 3. razreda, ima osem km v eno smer Ojstrica. Ponekod so polja položno prislonjena, pa zopet se strmo vzpne hrbet Goriškega vrha in tako s sosednjo Ojstrico tvorita podnožje Košenjaka (1523 m). Nadmorska višina dosega okoli 1000 m. A moj namen ni opisovati geografske podatke, te lahko najdemo na zemljevidu. Sicer pa je res lapo zakoračiti po sončnih senožetih in lepih smrekovih gozdovih, na tem delu se tudi končuje pot planinske transverzale Kozjaka. Bolj boleče je, da se kljub lepoti pokrajine ta prostor prazni. Hiše in gospodarska poslopja propadajo, travnike in njive zaraščata plevel in gošča. Le nekaj najbolj trmastih še vztraja, a ti imajo lepa gospodarska poslopja in sodobno kmetijsko mehanizacijo. Sončnega zimskega dne sem se odpravil na Goriški Namenjen sem bil na Očkovo kmetijo na Goriškem vrhu. Pod vznožjem hriba stoji lepa na novo zgrajena domačija. Tu gospodari Jože Očko z ženo Ivanko. Imata dva otroka, ki pa sta čez teden v dolini, kjer obiskujeta srednjo šolo. Z njimi živi gospodarjeva mama Marija, stara 91 let. No, pa sva načela pogovro o življenju na Goriškem vrhu: Jože: “No, ne bom se ravno pritoževal, res moramo vsi pridno poprijeti za delo, posebej še poleti. Upam, da ko bo sin nekoliko dorasel in se izšolal, bo že bolje. Ja, soseda mejaša pa tu na Goriškem vrhu nimam živega. Naše posestvo meri okoli 80 ha, nekaj je gozda, nekaj travnikov in njiv in največ pašnikov. Sosednje kmetije so na Goriškem vrhu opustele, nekaj se jih je že porušilo, nekatere pa so preuredili v vikende, teh je skoraj štirideset. Vikendaši, ti si res lepo uredijo svoj vikend in morda še majhen vrt okoli njega, njive in travniki pa žal preraščajo. Ni otrok, ni naslednikov, skratka, ni človeka, ki bi z dušo in telesom bil povezan z zemljo in krajem.” Pa sva naštevala in si ogledovala opuščene kmetije, ki so nekatere bile nekoč trdne in ponosne, zopet druge bolj uborne, le kot bajta. Bile so žage, pa mlini ob močnem potoku, vse je bilo živo in je dajalo preživetje številnim družinam. Jože še pove: “Ko sem hodil v šolo na Ojstrico, nas je bilo preko sto šolarjev, sedaj pa jih je le okoli dvajset. Žal z Goriškega vrha ni nobenega.” Poslovil sem se in zahvalil za gostoljubnost, saj sem bil dobro postrežen, tako okrepčan sem se odpravil proti Ojstrici. Namenil sem se na osnovno šolo, ki na 1000 m nadmorske višine kljubuje in hodi v korak s sodobnimi metodami poučevanja. Na šoli me je prijazno sprejela gospa Mihaela Žvikart, ki je že deset let učiteljica in vodja te podružnične šole. Z učiteljicama razrednega pouka Tatjano Pšeničnik in Heleno Knez skrbe za učni Napravili bomo gasilsko sliko, smo se pošalili, tudi tovarišice so zraven - poiščite jih! program 24 otrok, kolikor jih je letos na tej šoli. Vsakodnevno se učiteljice pripeljejo 9 km iz doline. Pobrskamo malo po šolski kroniki, ki sega v leto 1922. Tako najdemo napr. za šolsko leto 1922/23, da je šolo obiskovalo 114 otrok. Nato se število otrok počasi zmanjšuje, leta 1955 beležijo še 80 učencev in nato vsako leto manj, ko se ustavimo tu, pri številu 24. Lani ni bilo otroka za vpis v prvi razred, letos imajo dva in naslednje leto bo zopet eden. Mihaela: “V pomladanskem času organiziramo tudi malo šolo za predšolske otroke. Učenci prihajajo tudi od daleč, najdalj iz Kozjega vrha, od koder ima učenec Silvo Šavc preko 8 km poti v eno smer in skoraj pol poti prehodi sam. Z Goriškega vrha je bil lani v šoli še en učenec, po statističnih podatkih pa še tri leta ne bo učenca s tega področja. Delo na šoli me veseli in izpopolnjuje, dobro sodelujemo tudi s starši, pri tako malem številu se kar poznamo med seboj. Sodelujemo pri vseh prireditvah in praznikih v kraju, predvsem na kulturnem področju. Letos smo ustanovili tudi Gospodar Jože Očko z ženo Ivanko, med njima mama Marija Kulturno turistično društvo. Pomembno je, da pozimi dobro poskrbijo za prevoznost cest, tako lahko me učiteljice in tudi učenci pridemo pavočasno v šolo.” Zapustil sem sončno pogorje Goriškega vrha in Ojstrice, nad njima pa se je ponosno bočil vrh Košenjaka. Zaželel sem, da bi še kdo opazil lepoto in našel pogum vztrajati, s svojo prisotnostjo dopolnjevati bogastva narave.O Vančy- uj'c/jmca m, a> S go) M (ss) (f%fl H <=> 8 M Sponzor predstavitve tokratne lepotice je CZP VORANC d.o.o. Prežihova 24, Ravne na Koroškem Viktorjevih 66 Viktor Levovnik, Zclovčan, znan kulturniški zagnanec in poznavalec zdravilnih zelišč, je prejšnji teden slavil pomemben jubilej: pretežno zdrav je dočakal 66 let. Prijatelji ugotavljajo, da bo Viktor srečen, dokler bo lahko tudi v postelji vztrajal na položaju 66 - ko bo prešel na položaj 69, bo pa napreden. SABINA PIKO Leto rojstva: Astrološko znamenje: Višina: Kraj bivanja: Hobiji: Idealen moški: 1981 Škorpijon 165 cm Prevalje petje, glasba, žuriranje Albert Einstein Naj slovenska manekenka: Bernarda Marovt Najljubša hrana: sadna kupa Najljubša pijača: jagodni sok Kje v Sloveniji bi najraje živela: Izola ra®» um PRIJAVNICA Prijavljam se na natečaj »KOROŠKI OBRAZ LETA 1997« ki ga organizira koroški časopis PREPIH. Ime Priimek Naslov Telefon Datum rojstva Podpis K prijavnici obvezno priložite svojo barvno fotografijo (ne starejšo od dveh let) in jo pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem. wmm Zaradi podpisa pisma o nameri za ustanovitev Koroške regije se odgovornim v Ljubljani ježijo lasje. Sprašujejo se, kdo neki jim nagaja. Zaradi dejanj odgovornih v Ljubljani se mnogim Korošcem že dolgo ježijo lasje. Sprašujejo se, kdo neki jih lobira. in prepihane čveke Imi mfm *****^**** LDS je vsem slovenskim porodnišnicam poklonila hitre termometre. Bog nam pomaga j! Zgleda, da pripravljajo ukrepe, ob katerih bo celo novorojenčkom narasla temperatura. ********** Ko so nas pred desetletji okupirali tujci, so šli v gozd partizani. Kaže, da nas bodo zdaj okupirali Rusi, ko hoče v gozd druga stran? ********** Predlagam, da Prepih naslednje leto začne akcijo Koroška rit leta. Riti bi seveda predstavili s slikami obrazov. ********** Ljubezen ne gleda na centimetre - razen na tiste v hlačah. ********** V neki slovenjgraški ustanovi zaposlene delavke naj ne bi nosile kratkih kril. Kratka pamet jedovoljena. *£******** V dravograjskem nočnem klubu AI Capone slačipunce tako malo slečejo, da bi si klub bolj zaslužil ime Še kape ne. ********** Korošci menda radi delajo v amaterskih gledališčih, ne marajo pa na oder. Ko bi bili vsaj bolj aktivni za kulisami! ********** Novi slovenski metropolit je očitno zelo pameten človek, zato pa zahteva verouk v šole. Če bo šlo tako naprej, bo molitev za mlade edina zaposlitev in edini luksus, ki jim ga bo družba omogočila. V davnini je tuj narod križal Kristusa. Danes hi domači kristusi križali narod. ------------------------- AMBICIJE Nfl VRHU Korošica in slovenska dopisnica iz Kolna Marta Kos ima pred seboj novo vizijo za delo. Kolegom na Koroškem radiu je sporočila, da bo njeno “zvočno pismo iz Kolna” prihajalo v eter le še do 29.3.1997, potem ambicijozna dama prihaja v Slovenijo. Seveda ne v domači kraj, pač pa v slovensko prestolnico. REKREATIVNI TENIS V VZPONU Tenis center Murko iz Slovenj Gradca je v letu 1996 organiziral prvi rekreativni VIP turnir za bolj ali manj znane Korošce. Temu ustrezno sta nepričakovano zmagala par Niko R. Kolar (predsednik Mestnega sveta) in Hrabro Perger (mojster domače in umetne obrti). Za njima so ostali veliko bolj teniško usposobljeni pari, kot sta Črešnik - Jurjec (drugo mesto) ter Jakoš - Sle-menik (tretje mesto) itd. Da je ta turnir nekaj veljal, kaže odziv za VIP turnir 1997, na katerem bo igralo 20 parov, 10 parov pa je na čakanju. Niko R. Kolar in Hrabro Perger Vsem ljubiteljem tenisa lahko sporočimo tudi razveseljivo novico, da bo tenis center Murko v mesecu septembru postavil šotor, ki bo omogočal igranje tudi v zimskem času. k©mh) ma Predsednik občinskega sveta Dravograd Ferdinand Gnamuš ima na sejah na mizi zanimiv pripomoček - lepo zveneč zvonček. Kadar so svetniki bolj nemimi ali preglasni, se oglasi mili zvonček, ki naj bi prispeval k redu in miru. Če učinek ni dosežen takoj, se zvonček še enkrat oglasi... in tako naprej. Ob živahnejših debatah bi morda bilo bolj primemo, da bi predsednik občinskega sveta priskrbel kar kravji zvonec». 5*7 NAGRADNA IGRA PO I Š Č IT E SE PREPIHU Če se bo naša mlada bralka prepoznala na fotografiji in nam na ured-nišvu povedala, kje smo jo fotografirali, bo za nagrado dobila lepo torto, ki jo podarja slaščičarna MIŠ-MAŠ Nataše Zdovc v Brdinjah 34. Torto bo poiskala v slaščičarni, kjer lahko kupite vse vrste domačih piškotov ter ostalo drobno pecivo. Po naročilu vam izdelajo več vrst peci- Ur' i m n mmmm Kg» mjmumz JAVNI RAZPIS EKOLOŠKO RAZVOJNEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, d.d., LJUBLJANA za dodeljevanje KREDITOV ZA ZMANJŠANJE ONESNAŽEVANJA ZRAKA 1. PREDMET RAZPISA Dodeljevanje kreditov Ekološko razvojnega sklada RS, d.d., Ljubljana (ERSRS) za zmanjšanje onesnaževanja zraka. • sofinanciranje zamenjave sistemov za ogevanje oz. pripravo sanitarne tople vode, kar bo fizičnim in pravnim osebam omogočilo prehod iz uporabe okolju škodljivih goriv (premog, drva, druga trdna goriva in težko kurilno olje) na ekološko sprejemljive vire energije (daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, ekstra kurilno olje) • in/ali namestitev ogrevalnih sistemov, ki izkoriščajo obnovljive vire energije in zmanjšujejo emisije v ozračje (toplotne črpalke, solarni sistemi, itd.) v obstoječih objektih in nadomestnih gradnjah na območju Republike Slovenije • financiranje vseh del in nakupov op, potrebne za nadomestitev starih ogrevalnih sistemov z novimi in/ali namestitev novih sistemov za izkoriščanje obnovljivih virov energije iz prejšnjega odstavka, vključno z morebitnim priklopom na omrežje, izvedbo celotnega ogrevalnega sistema v zgradbi in ureditvijo odvoda dimnih plinov 2. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV PO TEM RAZPISU ZNAŠA U MILIJARDE SIT 3. POGOJI KREDITIRANJA a) usposobljenost kandidata: (Do pridobitve kredita so upravičeni lastniki objektov in njihovih zaključenih delov, najemniki ali upravljale! objektov ali njihovih zaključnih delov s prisnim dovoljenjem lastnika.) Kredit lahko pridobijo: • občani, z zadostnimi rednimi mesečnimi dohodki in kredit zavarujejo pri Zavarovalnici Triglav • samostojni podjetniki ali pravne osebe, ki ob sklenitvi kreditne pogodbe pridobijo ustrezno zavarovanje b) finančni pogoji kreditiranja: (S krediti ERSRS je mogoče kreditirati do 80% predračunske vrednosti investicij iz prve točke. Najvišji posamični kredit znaša za občane 1,1 mio SIT, za samostojne podjetnike 6 mio SIT, za pravne osebe pa 55 mio SIT). Krediti občanom in samostojnim podjetnikom bodo dodeljeni za dobo 6 let, krediti pravnim osebam pa za dobo 10 let. Občani bodo kredit vračali v mesečnih anuitetah, ki praviloma ne smejo biti nižje od 9.000 SIT in ne višje od 25% povprečnih rednih dohodkov v zadnjih treh mesecih. Samostojni podjetniki bodo kredit vračali v četrletnih obrokih, ki ne smejo biti nižji od 120.000 SIT. Pravne osebe bodo kredit vračale v četrletnih borokih, ki ne smejo biti nižji od 300.000 SIT. Za prvo polletje leta 1997 velja obrestna mera 5,5% letno. c) ostale določbe: Kreditojemalec se bo ob podpisu pogodbe obvezal, da bodo vsa dela opravljena skladno z razpisnimi pogoji in veljavnimi predpisi. Nespoštovanje tega določila pomeni nenamensko porabo sredstev. 4. VSEBINA VLOGE Kandidati oddajo vloge na obrazcih, ki jih dobijo v pooblaščenih poslovalnicah bank. Vloga mora vsebovati: • prijavo s podatki o kreditojemalcu in objektu, • dokazilo o lastniškem statusu objekta, • dovoljenje prisotjnega upravnega organa za nameravano investicijo, • predračun izbranega izvajalca del • izjavo izvajalca, • kopijo sklepa o registraciji izvajalca družbe oz. priglasitvencga lista pri Izpostavi Davčne uprave RS, • dokazilo o zavarovanju kredita. 5. ROK IN NAČIN PRIJAVE Kandidati se lahko prijavijo na razpis od dneva objave dalje. Razpis velja do porabe sredstev, vendar najkasneje do 28.2.1998. Kandidat osebno vloži vlogo z vsemi dokazili na okencih pooblaščenih poslovalnic bank. 6. OBJAVA TEGA JAVNEGA RAZPISA JE V UR. L. RS., ŠT 13/1997, STR. 945. 7. POOBLAŠČENE POSLOVALNICE BANK ZA KOROŠKO OBMOČJE: Črna na Koroškem: LB Koroška banka, center 100, Klavž, telefon 0602/38-139, Dravograd: LB Koroška banka, Trg 4. julija 44, Rupar, telefon 0602/83-071, Mežica: LB Koroška banka, Trg svobode 16, Miklavžina, telefon 0602/83 Muta: LB Koroška banka. Cesta 4. julija 1 la, Klakočar, telefon 0602/61-160, Prevalje: LB Koroška banka, Trg la, Slanič, telefon 0602/31-269 Radlje ob Dravi: LB Koroška banka. Mariborska 7, Gcrold, telefon: 0602/71-169, Ravne na Korošk.: LB Koroška banka, Prežihova 3, Skarlovnik, telefon 0602/22-363, Slovepj Gradec: LB Koroška banka, Glavni trg 30, Rozman, telefon 0602/49-111. f DRŽAVNO PRVENSTVO V LATINSKOAMERIŠKIH PLESIH V SLOVENJ GRADCU Dvorana ie pokala po šivih v V soboto, 15. marca, je bila Športna dvorana v Slovenj Gradcu skoraj premajhna za vse številne ljubitelje in prijatelje športnega plesa iz Slovenije in še posebej za vse koroške ljubitelje plesa. Koroški plesni klub Devžej iz Slovenj Gradca je pripravil odmeven in tudi medijsko zanimiv plesni spektakel, ki si gaje preko celega dne ogledalo več kot 1500 gledalcev, na finalnem delu pa je dvorana resnično “pokala po šivih”. Tekmovalno vzdušje je bilo enkratno in to so znali še posebej ceniti plesni pari, preko 200 jih je tekmovalo v vseh kategorijah, ki so v večernem delu res dali vse od sebe in ponovno dokazali, daje slovenski športni ples v svetovnem vrhu. Finalni del je odprl častni pokrovitelj, župan mestne občine Slovenj Gradec, Janez Komljanec, prireditev pa je elegantno in tekoče vodila Barbara Drnač. Sedem plesnih sodnikov, med katerimi sta bila tudi dva tuja - David Simon in Sergio Roccatti - je bilo navdušenih nad kvaliteto plesa, kar so potrdili tudi po koncu državnega prvenstva. Odlični so bili tudi domači plesalci Koroškega plesnega kluba Devžej, saj so imeli v večernem delu celo plejado svojih plesnih parov, dosegli pa so tudi izjemne tek- Polna dvorana je uživala v izjemni plesni predstavi movalne uspehe. Izmed šestih naslovov državnih prvakov so osvojili dva, saj sta med mlajšimi pionitji zmagala Diana in Sergej Slapnik, med pionitji pa Tanja Lužnik in Primož Kos. V finalu mlajših mladincev je imel domači klub med šestimi finalnimi pari kar tri svoje, drago mesto sta osvojila Alja Cverlin Pušnik in Marko Soderžnik, tretje mesto Eva Gostenčnik in Vasja Kašnik, peto mesto pa Tadeja Soderžnik in Matic Esih. To je še potrdilo dominacijo koroških parov v mlajših kategorijah, kjer se pozna izjemno strokovno delo treneijev Urše Gestrin in Mateja Sagmeistra. Državna prvaka v tej kategoriji sta postala Hotuljca Lena in Matic Pavlinič, ki pa že nekaj časa plešeta za ljubljansko Urško. V kategoriji starejših mladincev je zasedel četrto mesto domač par Vesna Šošter in Tomaž Vratar. Zmagala sta svetovna prvaka Jasna Gradišar in Roki Česen, pri članih pa sta že šesti naslov državnih prvakov v latinskoameriških plesih osvojila Katarina Venturini in Andrej Škufca. Državne naslove so si tako enakovredno razdelili bije plesni klubi: KPK Devžej, Urška Ljubljana in PK Fredi, ki je imel poleg para Venturini-Škufca zmagovalca tudi v kategoriji mladincev, Nino Medja in Blaža Bezka. Nepozaben plesni večerje bil to, prizadevni organizatoiji Koroškega plesnega kluba Devžej pa zatijujejo, da seveda ni bil zadnji in da takšne in še boljše prireditve še bodo. Glede na to, daje bil tudi odziv sponzotjev lep in pomemben, se za prihodnost plesa na Koroškem ni bati. □ ■JaP Tomaž Vratar in Vesna Šošter Fotografije : 1VKO f PROIZVODNI PROGRAM: ] okna različnih formatov <6> stanovanjske hiše polkna, rolete montažne stene * notranja vhodna in garažna vrata * suha prenova oken JELOVICA Ravne na Koroškem, Čečovje 5 (hotel Merx) tel./fax: 0602 20 175 V J liiiKBg I1Š39 fflcb&ilc&ai* Ocelli SS (B8)4 mm©® 2®®(PIŽ0[L Le težko bi našli na Koroškem človeka, ki ne bi poznal VIKTORJA LEVOVNIKA iz Zelovca. Tudi velik del Štajercev ga pozna, če ne osebno, pa po njegovih črticah in pesmicah, ki so posejane po vseh slovenskih glasilih. Viktor pove, da seje rodil leta 1931 pri Lampretu v Selovcu, kjer je kot pankrt privekal na svet kot sin kmečke dekle. A Viktor pravi, da je bilo njegovo otroštvo lepo, čeprav je pravi oče zapustil mater in se ni brigal več zanju. Mater je zasnubil Mrakov Tonč, ki je živel v Kogovški bajti. In očim je rekel:”Pa bo le pob imel svoj kvartir,” in bil je nadvse dober oče in vzgojitelj. Kljub temu, da materi TREZIKI ni bilo dano, da bi študirala, je rada veliko brala ter je na odrih odigrala več kot petdeset vlog. Vse to ob trdem kmečkem delu. Ni iz trte izvit pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, vse te lepe in plemenite talente je po materi podedoval tudi sin Viktor, da zmore opravljati številne dejavnosti na področju kulture in dopisništva, vse od pisanja iger, črtic, pesmic, je tudi sodelavec pri slovenski akademiji za narodopisje. Že preko štirideset let opravlja častno nalogo, ko se na številnih božjih njivah z ganljivimi govori poslavlja od umrlih faranov. Po 42 letnem delovnem stažu v Ravenski železarni se je Viktor pred sedmimi leti upokojil. Če k vsemu prištejemo še naporno pot v prvi polovici staža, ko je čestokrat v vsakem vremenu s kolesom rinil po klancih in ridah do delovnega mesta, potem pa še doma kmetoval in zraven še veliko pisal za Koroški in Ljubljanski radio, je bil njegov delovnik res natrpan. K temu naj prištejemo še skrb za družino, ob kateri mu je bila vselej desna roka žena Jožica. Obe hčerki, Lilijana in Hermina, sta si že ustvarili družini, tako dedka in babico že osrečujejo vnuki. Ob vsem tem je bil naš Viktor vsezkozi z eno nogo na avstrijskem Koroškem, s koroškimi Slovenci tesno povezan na področju kulture. Ves čas je sodeloval z Mohorjevo družbo in pisal za slovenske časopise onstran meje. Skratka, ni uredništva, kjer ne bi objavili njegovih vrstic, na tej ali oni strani meje, kjer odmeva slovenska beseda. Sodeluje tudi z našimi TV hišami, vodi in komentira snemanja oddaje Naši kraji in ljudje. Naš jubilant sodeluje tudi na cerkveno pastoralnem področju, pri raznih gibanjih, piše krajše božične igre za otroke, v adventnem času pa na več krajih odigra vlogo sv. Miklavža. Napisal je tudi več iger za odrasle. Za vse te dejavnosti je dobil tudi lepa spominska priznanja, ki so mu v ponos v njegovi skromnosti. S svojim plemenitim besednim zakladom se trudi in želi ljudi odvračati od nasilja ter medsebojnega sovraštva na vseh ravneh, predan je poštenosti in čutu do sočloveka. Čeprav je že več let upokojen, lenaijenja in brezdelja ne pozna, le časa za njegovo udejstvovanje mu ostaja več. V svoji skromnosti se počuti srečen, da še lahko nakrmi živino in opravi lažja fizična dela ter mirno živi v svoji lično predelani hiški, kateri pripisuje starost 160 let.Q Ludvik Mori Po treh tednih intenzivnega spoznavanja Koroške regije in tehnike vodenja se je marca v Slovenj Gradcu končal seminar za turistične vodnike po regiji. Organizirala ga je DUŠANKA KOTNIK, ki zastopa Pospeševalno mrežo za malo gospodarstvo in turizem v Slovenj Gradcu. Slušatelji so pokazali velik interes, zato so bili rezultati, ki so jih na koncu morali pokazati, visoki. Dušanka Kotnik: “Dejstvo jc, da je turizem panoga, ki v zadnjih letih beleži porast dejavnosti. Tudi tredni turizma kot panoge so zelo obetavni. To pomeni nove in sveže priložnosti na evropskih in svetovnih tržiščih. Mnenja smo, da se mora Slovenija, kot mlada in sveža turistična desti-nacija, aktivno vključiti v turistične tokove, ki vejejo čez našo deželo. To pa lahko naredi le s strokovnim in profesionalnim nastopom vseh ljudi, ki imajo stike s turisti. Eni takih so tudi turistični vodniki po regiji, za katere smo organizirali seminar. Naš košček zemlje je bogat iz kulturnozgodovinskega vidika in tudi iz vidika naravnih bogastev. Ravno v tem nastopi pomembnost mreže usposobljenih in odgovornih turističnih vodnikov, ki znajo turistu ponuditi to, kar mu bo zanimivo, privlačno in nepozabno.” Program izobraževanja je pripravilo Društvo turističnih vodnikov Slovenije, posredoval pa ga je izkušeni vodnik IZTOK BONČINA iz ljubljanske agencije Palladio. Seminarje zajemal teoretični in praktični del, slušatelji so na koncu napisali seminarske naloge o izbranih vsebinah, ki so na Koroškem zanimive za turizem. Te naloge bodo dobra podlaga za spoznavanje zakladov Koroške regije. Bralec v njih najde opisane posebnosti, s katerimi se lahko postavljamo v svetu in turistično promoviramo svojo deželo. Tudi domačini zelo malo vemo, kaj vse skriva zelena Koroška in kako bogati smo v geografskem, zgodovinskem in etnološkem pogledu. Dušanka Kotnik: “Izmed 27 slušatel- jev tega seminarja je bilo 10 udeležencev, ki so sicer brezposelni, a imajo ustrezno srednješolsko ali celo višjo izobrazbo. Njim smo želeli približati nove in ustvarjalne možnosti za zaposlitev. Pospeševalna mreža za malo gospodarstvo je na pobudo vseh nosilcev turizma imela izvedbo takšnega izobraževanja v programu že pred dvema letoma.“□ AJDA P. cm&m Certifikate še vpisujemo - tudi ostanke, pridemo na dom. Tel.: 062/631-164 po 16 uri. wmmmm Fantje iz Vovkarij pri Mislinji so tudi letos za cvetno nedeljo spletli butaro, ki je v dolžino merila kar preko 20 metrov, K blagoslovu v domačo cerkev so jo nesli krepki fantje. Svojo moč so pokazali tudi, ko so butaro postavili ob zvonik cerkve. Kot zatrjujejo fantje iz Vovkarij (na sliki) bodo prihodnje leto spletli še daljšo butaro. © V Radljah so se te dni sestali tudi izgnanci. To so tisti ljudje, pretežno zavedni Slovenci, intelektualci in drugi, ki sojih veliki osvajalci tretjega rajha v letu 1941 že kar prve dni pobrali in pognali v pregnanstvo, ali pa so končali kar v taboriščih. Tudi ukradeni otroci so bili med njimi. Večinoma niti upravičene odškodnine niso dobili in mnogo se jih ni nikoli vrnilo. Takšna srečanja so tudi opomin, pa opozorilo tistim, ki skušajo vsa zgodovinska dejstva zmetati v isti koš in opravičevati sodelovanje z okupatoiji, ki so storili toliko hudega lastnemu narodu, lastnim ljudem.O PREPIH DANES IN ZA VEDNO! GREGOR MARTINI, dijak, Radlje ob Dravi: “Letos obiskujem srednjo strojno kovinarsko šolo na Muti. Učenje mi gre prav dobro. Če bom to šolo uspešno končal, če bo sreča, se bom vpisal v poslovno šolo. Vendar je to še daleč...” F.J. [p®Q0(lffi)3 Že v prvih jesenskih dneh lanskega leta je Koroški pokrajinski muzej v Slovenj Gradcu pripravil razstavo o zasvojenosti, ki so ji nadeli zgovoren naslov NE. Razstava, ki je razdeljena na štiri velike sklope današnje zasvojenosti (ki jo pravzaprav poznamo že stolet- ja), na tobak in tobačne izdelke, alkohol, kavo in tablete ter vedno hujše zlo - mamila, je bila nadvse poučna tudi za sedmošolce iz osnovne šole Muta. Ti so na ogled sicer prišli neobremenjeni, pa so se ob razumljivi pripovedi, ki jo je gospod Kos znal podkrepiti z vsakdanjimi prizori naših cest, igrišč ter domov, vračali nazaj na Muto s spoznanjem, da je tudi med njimi mladež, ki želi biti pomembna s prvo in vsemi naslednjimi cigaretami, da tudi z njimi in med njimi živijo fantje in dekleta, ki svojo KOROŠKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Ravne na Koroškem, Suhi 11 vabi občane v prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje, katerega cilji so poučiti ljudi, da se bodo znali nekaterim rakom ogniti ali jih zgodaj odkriti zaradi uspešnega zdravljenja. Članom društva brezplačno nudimo: 1. ) Knjižico Kar je treba vedeti o raku 2. ) Knjižico Pravilna prehrana v boju proti raku 3. ) Knjižico Diagnostične metode v boju proti raku 4. ) Več zloženk na temo onkologije 5. ) Zdravstveno-vzgojna predavanja v kolektivih- organizacijah-šolah 6. ) Za ženske članice društva edukativni radovednost utapljajo v kokakoli, pomešani z vinom, pivom ali celo viskijem in da tudi v njihovi bližini žive dekleta in fantje, ki iščejo utopijo v mehkih, pa tudi trdih drogah .□ TRV pregled dojk Z.JČIansko izkaznico v obliki žepnega koledarčka V društvo se lahko včlanite posamično v vseh splošnih ambulantah zdravstvenih domov, kolektivno pa preko svojih predstavnikov v delovni ogranizaciji, s katerimi bodo stopili v kontakt z člani izvršnega odbora društva. Za vse nadaljne informacije lahko pokličete na sedež društva v Zdravstveni dom Ravne, telefon 21-211, Letna članarina je 500 SIT. Plačate jo na mestu vpisa, kjer dobite tudi vso omenjeno zdravstveno - vzgojno gradivo in člansko izkaznico. Društvo ima na voljo tudi sožalnice, s katerimi se lahko namesto cvetja ali venca poslovite od pokojnika/ce, denar pa namenite za delo društva. IZVRŠNI ODBOR Koraki v varno ŽIVLJENJSKI KROG Življenjska zavarovanja So trenutki, ko pomisliš... Ali bo trajalo? Ali bo življenje prijazno z mano in z mojimi? So trenutki, ko znaš mirno pogledati v cas, ki prihaja. Brez strahu, brez tesnobe. Ker veš, da lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš sam. S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice. Življenjsko zavarovanje je takšna naložba. Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe in do svojih. Mnogi se zato za življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost. ^^zavarovalnica triglav Poslovna enota Koroška, Slovenj Gradec, Pohorska 12 Vstajenje: “KRIŽANI VEČNI ČLOVEK” NAM PODELJUJE VEČNOST Piše: Avguštin Raščan Vstajenje je najobčutljivejša točka vere sodobnega človeka. Hkrati pa je tisto najpotrebnejše znamenje, ki ga mora sprejeti vsak, kdor hoče biti Jezusov učenec. Jezus sam o tem pri Luku naravnost pove: “Ko so se zbirale množice, je začel govoriti: “Ta rod je pokvarjen rod. Išče zna-menje, pa mu ne bo dano znamenje razen Jonovega znamenja. Kakor je bil Jona znamenje Ninivljanom, tako bo tudi Sin človekov temu rodu.’” (Lk 11,29.30). Pavel v tej zvezi zapiše: “Če torej mrtvi ne morejo biti obujeni, tudi Kristus ni bil obujen. Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih.” (1 Kor 15,16.17). Vstajenja si ne moremo predstavljati le v “goli snovnosti”, ker je Kristus vstal v poveličanem telesu, ki ni podložno zakonitostim trohljive snovi in pripada docela drugačnemu redu stvarnosti, kot je naš sedanji zemeljski in vesoljni svet. Ko se je namreč Jezus po vsta-jenju prikazal učencem ob Genezareškem jezeru, so ga sicer videli, ne pa tudi prepoznali. Šele po obilnem ribjem lovu “učenec, ki ga je Jezus ljubil”, Janez, vzklikne: “Gospodje!”. Celo “pričam vstajenja”, ki so Vstalega z lastnimi očmi videli in z ušesi slišali ter se ga dotikali, ostaja Jezus po svojem vstajenju skrivnostni neznanec in prikazen. Dokler gledajo nanj le po “človeško, le vse preveč po človeško”, kot bi dejal Nitzsche in polagajo roko v njegovo stran, imajo težave. Približati se velikonočnemu dogodku zato najprej pomeni priznati bivanje skrivnosti same in tako poskušati nadgraditi ta naš svet, kakor ga z očmi, ušesi in konicami prstov zgolj vidimo, slišimo in otipamo. Ostajati le v takem in tem svetu, ki je temačen, gluh in neprediren v svoji snovni zaprtosti, pomeni biti zunaj svetlobe velikonočnega dogodka. V našem modernem svetu nebotičnikov, računalnikov in nenazadnje klonov, v nezadržni ihti za čim več imeti, v plimovanju narodov na neizmernem morju človeštva... se “molčeči Bog” prikazuje v tako zelo “strokovno nemogočni” podobi in nenavadnosti, da ga more razumeti le ljubezen, ki “vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane”. To pa so že “oči vere”! Takšno ljubezen in vero popisuje naš pisatelj: “Posebna je bila naša vera, nikjer priučena, od nikogar zaukazana, čisto ponevedoma je bila od vsega začetka samovoljno vzklila v srcu ter gaje vsega prepojila. Ne da se razložiti z besedo te resnične vere, ker vsaka vera je nedopovedljiva, je brez glasu in brez telesa kakor luč in kakor ljubezen...” (Ivan Cankar, Moje življenje). Isti pisatelj na drugem mestu govori o “križanem večnem Človeku”, ki podeljuje večnost ljudem in v svoje trpljenje sprejema vse trpeče, bičane, s trnjem kronane, da so tako eno z njim: vedo, “da so tako del njegov”. Tako to zapiše: “Od vseh strani je zazvonilo, od vzhoda in od zahoda... Vsi tisti, ki jih je bilo življenje s trdo pestjo, so odprli trudne oči in so vzdignili ranjene ude, šli so in so mu nesli srca naproti. Križani Človek je sprejemal vse, na nikogar ni pozabil, ki se mu je približal, vsem je delil dragocene darove. In bili so mu hvaležni in so zaupali vanj. Dar, ki jim gaje bil podelil, je bil vreden več, nego vsa oskrunjena bogastva, ki jih prodaja oskrunjeno življenje za oskrunjena srca. Kogar koli seje dotaknila njegova usmiljena roka, kogar je blagoslovil njegov pogled, tisti je izpregledal, padlo mu je breme raz ramena... Večni Človek mu je podelil večnost... Ponosni so bili in so gledali zmagonosno, ker so vedeli, da so v njem del njegov, zato ker so bičani in s trnjem kronani.” (Hiša Marije Pomočnice). Velikonočna skrivnost Kristusa in Cerkve nas vabi, da vstopimo vanjo in prejmemo dar večnosti. Zato Cerkev v svojem bogoslužju v evharistični molitvi za spravo moli: “Dobri Oče, ljubeče se ozri na vse, ki nas vabiš k sebi, da se združimo s Kristusovo daritvijo na križu. Tako naj v moči Svetega Duha vsi postanemo telo tvojega vstalega Sina, ki nas vse brez razlike združuje v sebi.” Tako torej kristjani vedno globlje stopamo v veliko skrivnost noči, ko se zemlja druži z nebesi in se pridružujemo Kristusu, Zmagovalcu nad grehom in smrtjo, v njegovem prehodu k Očetu. Soudeleženi smo v njegovi zmagi. Zato je kristjanova velika noč radostno slavje, polna velikonočnega vriskanja in prekipevajočega veselja. Kristus je vstal, vstali bomo tudi mi, aleluja! VESELO VELIKO NOČ VAM VSEM VOŠČIM! □ 06/97 - 23 PREPIH Kultura jI/J n j j/j u s a oooi ® s lì oq a V znani Repnikovi galeriji na Muti je prva samostojna razstava likovnih poskusov, risb, olj in portretov mlade domačinke, dijakinje Maje Osrajnik-Mithans. Številni obiskovalci ob otvoritvi in kasneje so razstavo lepo sprejeli. □ kv &IP3ML& ^ Dravograjčani se že veselijo dolgo pričakovanega dogodka: občinska knjižnica, ki je bila doslej v prostorski stiski na borih 54-tih kvadratnih metrih, se bo čez dober mesec preselila v nove prostore Trgovsko - poslovnega centra na Meži, na približno 300 kvadratnih metrov površine. Občinska knjižnica bo v ta namen pridobila tudi status javnega zavoda -doslej je bila organizirana v okviru Zveze kulturnih organizacij - in status matične knjižnice, saj razpolaga s podružnicami oziroma izposojevališči knjig. Prav v teh dneh v Dravogradu pričakujejo novo opremo za knjižnico, ki jo je financiralo Ministravo za kulturo, celotna investicija s sodelovanjem občine Dravograd pa je stala šest milijonov tolarjev. Po otvoritvi v aprilu bo obiskovalcem knjižnice na voljo več prostorov za branje, tako za mlajše kot starejše bralce, prost pristop in pa več terminalov za možnosti iskanja knjižničnega gradiva. Knjižnica bo namenjena tudi za različne kulturne prircditve.Q 1F ... so se te dni vprašali šolarji iz šole na Muti, ko so si ogledovali razstavo akademskega slikarja Andreja Grošlja v slovenjgraški Galeriji. Tako so Grošljeva semena, ki so vzklila iz lesa, v mladih srcih porodila tisoče idej, ki kot semena čakajo na ugoden čas, na tisti odločilni trenutek, ko kot metlulj svobodno polete....□ TRV Semena, ki klijejo izpod Grošljevih rok... Domači likovniki so jo sprejeli medse VEČER SAMOSPEVOV HUGA WOLFA 13.marca 1860 se je v Slovenj Gradcu rodil velik mojster smospe-va Hugo Wolf. V pošastitev 137 -letnice rojstva tega velikega skladatelja je slovenjgraško društvo Hugo Wolf v tamkajšnji glasbeni šoli pripravilo večer samospevov. Ob klavirski spremljavi Anne Wagner sta jih izvajala simpatična mezzosopranistka Beatrix Robein in baritonist Robin Greenway, vsi trije pa so prišli z Dunaja, v katerem je mnoga leta preživel in tam leta 1903 tudi umrl Hugo Wolf. Na tokratnem glasbenem večeru v Slovenj Gradcu so izvajali samospeve na dela Eduarda Morikeja in Josepha von Eichendorffa, ki predstavljajo značilen Wolfov izbor tekstov, le - ti pa so osnova glasbeni kompoziciji. Menjavale so se t.i. “moške” in “ženske” teme, kakor sta izmenično na oder prihajala tudi pevca. Rdeča nitje bilo sporočilo srca, ki si želi ljubezni, katera pa je lahko zelo nestanovitna in nezanesljiva, v nasprotju s prijateljstvom, ki človeku ostanejo zvesti do groba. Wolf je znal skozi glasbo prikazati ta nenehna čustvena nihanja, interpreta pa sta s svojo izvdbo vse to samo še podkrepila.O D. K. Posnetek: Stanko Hovnik m\<3 (ilTDWUlK, □ □ □ PESTRO V PODGORJU Kulturniki vaške skupnosti Podgorje pri Slovenj Gradcu so izvolili novo vodstvo. Kristla Krenkerja, letošnjega dobitnika občinske Bcrnekcrjeve plakete, je zamenjal Anton Skrivamik. Izvolili so tudi nov upravni odbor in nadzorni odbor. V kraju delujejo trije pevski zbori: Moški pevski zbor, Lovski oktet, ki je lani praznoval 25 - letnico ustanovitve in ženski septet. Izven občinskih meja je ime kraja ponesla otroška folklorna skupina z imenom Pastirci, ki jo vodi Anica Meh, in gledališka skupina, ki jo sestavljajo osnovnošolci, njihova mentorica je Marica Umek. Kulturno draštvo Podgoije bo letos že tretje leto po vrsti pripravilo etnološko prireditev “Furmani po cest peljajo”. Na njej bodo sodelovale skupine, ki bodo prikazovale različne kmečke običaje, med katerimi so mnogi že skoraj odšli v pozaboD S.KoscIj Kultura odm« mm y PCDJETNII\I ! KAJ? Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je pristopilo k programu ETEP (Electronic Trade Efficiency program) pri UNCTAD in ustanovilo TRADE POINT SLOVENIJA. Trade Point izvaja dogovoijene programe Združenih narodov, ki so namenjeni vsem, ki se po elektronski poti srečujejo z mednarodnim trgovanjem. ZA KOGA? * za vse, ki želite pošiljati ali pregledovati ponudbe in povpraševanja po vsem svetu, £j> za vas, ki želite svoje izdelke ali storitve propagirati v GTPN ali v omrežju I-Trade, ^ za ponudnike gospodarskih informacij, ki jih želijo ponuditi preko GTPN ali sistema I-Trade komercialno ali nekomercialno, * za vse, ki se želite vključiti v mednarodni sistem I-Trade, katerega partnerji so hiše kot PW, D/B, EIU in drugi komercialni ponudniki informacij, ^ za tiste, ki želijo oglaševati na naših straneh Interneta, * za vse, ki želijo vpis podjetja ali izdelka v kataloge Združenih narodov in I-Trade. ZAKAJ? Z globalizacijo trga je postala informacija strateško orožje uspešnih podjetij. Podatki o trgih, transportu, zavarovanju, carini, notranjih predpisih in navadah so ključnega pomena za nastop in uspešno delovanje na raznolikem svetovnem trgu. NUDIMO VAM BREZPLAČEN PRENOS VAŠIH PONUDB IN POVPRAŠEVANJ V SISTEMU ETO, KI LETNO OBDELA VEČ KOT MILIJARDO TRANSAKCIJ. Z NAMI LAHKO POSTANETE ČLANI KOMERCIALNEGA SISTEMA I-TRADE ALI BREZPLAČNO VPIŠETE VAŠE PODJETJE V KATALOG PODJETIJ PRI NAS IN V TUJINI. SVETUJEMO VAM, DA NAS POIŠČETE NA INTERNETU IN SE VKLJUČITE V MODERNE INFORMACIJSKE TOKOVE. Z NAMI LAHKO SODELUJET TUDI, ČE NISTE PRIKLJUČENI NA INTERNET Podrobnejše informacije dobite na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti: tel: 061/1891 800 fax: 061/1891 801 E-mail: info@tradepoint.si Naslov: Dunajska 156, p.p. 3982, 1001 Ljubljana Kulturno umetniško društvo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je 12. marca odprlo razstavo likovnih del JELKE LESKOVAR iz Maribora. Predstavlja se z 20. deli v mehki pasteli in olji v vedrih toplih tonih. V kulturnem programu je sodeloval Moški pevski zbor Kajuh iz Velenja.O S.H. MLADE FLAVTISTKE Pred kratkim so se v osnovni šoli na Muti ter v farni cerkvi v Radljah predstavile na samostojnem koncertu tri mlade nadarjene flavtistke: Špela Kržan, Maja Klimež in Karin Vrhnajk so s skladbami navdušile poslušalce. Špela in Karin, osmošolki iz šole na Muti, ter Maja, sedmošolka iz šole v Vuzenici, so pod strokovnim vodstvom njihove učiteljice, ki sama tudi še študira flavto v Gradcu, gospodične Mateje Kremljak (vse navzoče je navdušila z odličnim igranjem!), koncert pripravile kot uverturo pred državnim tekmovanjem.Q T.R.V. Karin. Špela in Maja gredo po stopinjah Irene Grafenauer? mvm moji mmmvi Vuzeničanka Marija Vesonik seje v prostorih gasilsega doma v Vuzenici predstavila na samostojni razstavi slik, ki so plod dela zadnjih dveh, treh let. Na otvoritvi, ki je bila posvečena tudi prazniku žensk, smo si lahko ogledali lepote rož, ki jim gospa Vesonik posveča veliko časa in jih zelo rada slika, spoznali smo pa lahko tudi nekaj starih hiš, ki jim zob časa - ta se tudi Vuzenici ne izogne - neusmiljeno gloda pročelje in temelje.Q TRV Mariji Vesonik so ob otvoritvi njenih del čestitali mnogi Vuzeničani Sport BORIS LEVO Novembra smo v tej rubriki predstavili njegovega brata Aleša, ki je dolgoletni reprezentant in ob številnih odličnih rokometaših sedanje generacije tvorec letošnjih uspehov slovenjgraških “ježkov”. Tokrat predstavljamo športnika, ki je bržkone med vrhunskimi igralci redka izjema, kar se tiče zvestobe enemu klubu. Boris Leve namreč že petnajsto leto zapored igra rokomet v članski ekipi slovenjgraškega kluba in je, brez pretiravanja, pridjal velik kamen v mozaik uspehov rokometa v Mislinjski dolini. Prve rokometne korake sta skupaj z bratom Alešem napravila še kot osnovnošolca. Bilo je to v začetku osemdesetih let in že takrat je bila rokometna igra v Slovenj Gradcu izjemno popularna. Članska ekipa je nastopala v H. zvezni ligi takratne Jugoslavije, v klubu pa seje že “oblikovala” nadarjena generacija fantov, ki je kasneje “prehodila” pot vseh selekcij slovenjgraškega kluba. Kar precej treneijev seje zamenjalo na krmilu pionirskega in mladinskega moštva, vsi pa so Borisu pripomogli do tega, da se je dodobra spoznal s skrivnostjo igre z malo usnjeno žogo. Prvi Borisov trenerje bil Niko Markovič, kasneje pa so pionirsko vrsto vodili še nekateri dolgoletni igralci kluba, kot sta bila Alojz Ocepek in Avgust Potušek. Bili so izjemno nadarjena skupina fantov in leta 1981 tudi republiški pionirski prvaki. Nekje v sezoni 1982/83, ko je člansko moštvo izpadlo iz takrame 1. slovenske lige in je v klubu ostalo le še nekaj starejših igralcev, so v ekipo vskočili mladi. Zaigrali so predvsem brata Leve, pa Majcen, Kontrec, Šavc..., ekipo pa je treniral Mirko Ogrizek. V začetku sicer posrečena kombinacija starejših in mlajših igralcev ni prinesla željenih rezultatov, kasneje, po kakšnih štirih sezonah, pa so Slovenjgradčani že prišli s povsem mlado ekipo do naslova prvakov republiške lige. Posebej rad se Boris spominja obdobja, ko je igral še v mladinski ekipi. Leta 1986 so Slovenjgradčani dosegli s to generacijo mladih rokometašev največji uspeh do tedaj. Osvojili so naslov mladinskih prvakov Slovenije in nastopili na državnem prvenstvu bivše Jugoslavije v Kosovski Mitroviči, kjer so si priigrali 2. mesto. “Ko smo prišli tja in videli kakšne visoke in močne igralce imajo v svojih vrstah druge ekipe, smo si rekli: če zmagamo vsaj eno tekmo, bo to že uspeh. Toda premagali smo vse tekmece, razen v finalu ekipo Zagreba, ki je bila takrat pojem jugoslovanskega mladinskega rokometa,” se spominja danes Boris, ki je ob dobrih igrah, skupaj z bratom Alešem, nastopal tudi v mladinski reprezentanci bivše skupne države. Zadnja leta je Slovenj Gradec zares mesto rokometa in nič čudnega ni, da se mladi vse bolj navdušujejo za to športno zvrst, kajti vzorniki so jim sedanji odlični rokometaši “Preventa”, ki nizajo uspeh za uspehom. Boris, ki je nekoč igral bolj na mestu levega beka, igra v sedanjem sestavu slovenjgraškega kluba nekako zunanjega igralca, ali pa na mestu, kjer ga pač potrebujejo. Želi si, da bi letos osvojili 2. mesto v ligi in se znova uvrstili v evropske pokale. “Dvakrat smo se že preizkusili v evropskem tekmovanju. Leta 1994 smo bili v rednem delu prvenstva prve lige sicer šele sedmi, toda v končnici prvenstva smo se prebili do 3. mesta in prvič zaigrali v Evropi. Upam, da nam bo uspelo tudi letos, saj imamo dobro ekipo. Sicer pa si želim, tako kot mnogi navdušenci rokometa na Koroškem, da bi Slovenj Gradec zares postal drugi slovenski center rokometa, takoj za Celjem. Z bratom Alešem bova seveda še naprej igrala in upam, da me kakšna poškodba ne bo spravila z igrišča, kot je bil to slučaj pred leti, ko sem moral zaradi poškodbe Ahilove tetive počivati kar eno sezono,” razmišlja Boris. Boris Leve je bil rojen 26.3.1967, stanuje v Slovenj Gradcu, Muratova 28. IVO MLAKAR ■ ■ -----------------------------& ODBOJKARICE IŠD SAMORASTNIK ZASTOPALE SLOVENIJO Ženska reprezentanca Slovenije, ki so jo izključno sestavljale igralke Invalidskega športnega društva Samorastnik Ravne, se je imenitno odrezala na letošnjem evropskem prvenstvu v sedeči odbojki, kije bilo od 14. do 16. marca v glavnem mestu Litve Rigi. Slovenija je osvojila odlično 2. mesto, potem ko je v finalni igri doživela poraz z domačo vrsto s 3:o (15:11,15:7 in 15:12). Sicer pa je naša reprezentanca, ki jo je vodil trener Adi Umaut, v predtekmovanju premagala Finsko, Rusijo, Ukrajino, Estonijo in tudi Litvo s 3:o, izgubila pa je le z Latvijo z 1:3. Tako so letošnje evropske prvakinje v sedeči odbojki postale igralke Litve, pred Slovenijo in Latvijo. Za najboljšo igralko na turnirju je bila proglašena slovenska igralka, Ravenčanka Anita Urnaut. Sicer pa je slovenska reprezentanca nastopila v sestavu: Anita Urnaut, Emilija Gradišek, Veronika Triplat, Danica Gošnjak, Alenka Šart, Štefka Tomič, Marinka Cencelj, Boža Kovačič in Mira Jakin. V vodstvu naše reprezentance je bil še predsednik IŠD Samorastnik Ravne g. Peter Ozmec, tekme na turnirju pa je sodil tudi Mežičan Janko Plešnik.O I.M. S SLOVENSKIMI MARATONCI V PRAGO MTS Gorenje ekskluzivni zastopnik za maraton na Češkem Organizarotji maratonskih tekov po svetu želijo pridobiti kar največ obiskovalcev, z izjemo maratona v New Yorku, kjer je prijav vsako leto trikrat več, kot jih sprejmejo na tek. Tudi organizatoiji maratonskega teka v Pragi, 25. maja letos bodo tek v središču mesta izvedli tretjič zapored, si zelo prizadevajo, da bi v Prago prišlo kar največ obiskovalcev in zato so slovenskim maratoncem ponudili vrsto ugodnosti. Najprej so poiskali ekskluzivnega zastopnika in ga našli v MTS Gorenje (slovenska maratonska skupina pod sponzorstvom Gorenja, ki je organizator potovanj tudi na druge svetovne maratone - New York, Dunaj, Oslo, Plitvice, Budimpešta...). Slovenskim maratoncem so ponudili kar za 50 % nižjo štartnino in tudi ugodno bivanje. Za tridnevno potovanje v Prago (od 23. do 25. maja) bodo udeleženci, skupaj s prenočiščem in prevozom ter organizacijo, plačali le okrog 13.000 SIT, za štartnino na maratonu pa le 30 USD. Doslej se je za maraton v Pragi prijavilo okoli dvajset slovenskih maratoncev, največ iz Ljubljane, pa tudi z Jesenic, iz Pivke in drugih slovenskih mest. Poleg maratonskega teka bo v Pragi še tek na 9,5 km dolgi progi za odrasle in otroški tek na krajši progi, zato se lahko prijavijo tudi družine in tisti, ki bi si Prago radi le ogledali. Ponudba velja do zasedbe prostih mest, upoštevali pa bodo vrstni red prijav in vplačil na naslov: MTS Gorenje, Podkraj 10/G, 3320 Velenje, informacije v večernih urah po telefonu 063/861-678.Q Hinko Jerčič RUDOLF PAULIN POTUJE V EGIPT 22 letni Rudolf Pavlin iz Slovenj Gradca se ponaša z izjemnim športnim rezultatom. Kot delavec Policijske postaje Ravne se je v ekipi UNZ Slovenj Gradec v Novem mestu udeležil državnega prvenstva Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije v judu. Ker je osvojil L mesto v kategoriji do 86 kg, seje uvrstil na svetovno prvenstvo, ki bo 23. junija v glavnem mestu Egipta, v Kairu. Dobre rezultate v ekipi UNZ Slovenj Gradec sta dosegla še Vinko Mlakar s 7. mestom do 95 kg in Bojan Markoč z 2. mestom v kategoriji nad 35 let do 95 kg. Rudolf Paulin je od svojega šestega leta treniral v Judo klubu Slovenj Gradec in s treninigi nadaljeval v srednji šoli v Tacnu. K odlični uvrstitvi mu čestita tudi Prepih in mu želi dober rezultat pod afriškim nebom.O IF šport K®lWQ Piše: Ivo Mlakar TINfi MfiZE aSPEŠNfi Nft "POKfSLa LOKE" Na enem od vsakoletnih največjih smučarskih tekmovanj za mlade pri nas, na pokalu Loke na Soriški planini, je imeniten uspeh dosegla edina koroška alpska smučarka na tem uglednem tekmovanju, Tina Maže iz Črne. V konkurenci tekmovalcev in tekmovalk iz kar 22 držav je bila Mazejeva daleč najboljša v slovenski reprezentanci in si je prismučala dve drugi mesti v veleslalomu in slalomu med starejšimi deklicami. V obeh disciplinah je pri starejših deklicah zmagala predstavnica Hrvaške Kosteličeva. Tinin uspeh je toliko večji, če upoštevamo dejstvo, da je premagala vrsto tekmovalk, ki so bile leto dni starejše. Pretekli vikend pa je odlična čmjanska smučarka nastopila še na tradicionalnem tekmovanju za "Ostržkov pokal” v Abetonu v Italiji. V konkurenci starejših deklic je bila tretja v slalomu in četrta v veleslalomu. To je bila letošnja zadnja mednarodna preizkušnja Tine Maže, ki bo tudi v prihodnji sezoni še lahko nastopala v konkurenci starejših deklic. KUMER IN VRAVNIKOVf! V OSPREDJU Na Rogli je bila v soboto, 22. marca, tekma dečkov in deklic v slalomu za prvenstvo vzhodne regije Slovenije. Mladi smučaiji in smučarke iz koroških klubov so se uvrstili na naslednja boljša mesta: med mlajšimi deklicami je bila druga Tina Erženičnik, deseta pa Katja Vravnik (obe Fužinar). Med mlajšimi dečki je 5. mesto osvojil Boštjan Pogač, deveti pa je bil Andrej Hafner, prav tako oba Fužinar. Pri starejših deklicah je zmagala Ravenčanka Vanja Vravnik. njena klubska kolegica Maša Čemovšek pa se je uvrstila na 3. mesto. Odlično je smučal tudi Dejan Kumer iz Črne, ki je postal zmagovalec slaloma med starejšimi dečki. Na enem od zadnjih tekmovanj za “Pokal Radenske” na Soriški planini v veleslalomu se je med mlajšimi deklicami Erženičnikova uvrstila na 12., Nina Pisnik pa na 14. mesto. V konkurenci preko loo smučarjev in smučark iz vseh slovenskih klubov se je pri mlajših dečkih od Korošcev najbolje uvrstil Fužinarjev tekmovalec Vid Gjurin, na 9. mesto, 14. je bil Boštjan Pogač (Fužinar), 16. Bošljan Delalut iz Črne in 20. Anton Kričej iz Vuzenice. "ČENČE -LENČE"V FINALU PRVENSTVA SLOVENIJE Plesna in navijaška skupina “Čenče -lenče” iz osnovne šole Koroških jeklar- jev z Javornika na Ravnah, ki delujeta v okviru šolske košarkarske lige, sta na polfinalnem tekmovanju v Sežani dosegli imeniten uspeh. Obe skupini sta se namreč uvrstili v finale državnega prvenstva, ki bo 23. aprila v dvorani Tivoli v Ljubljani. Plesna skupina je na prvenstvu v Sežani osvojila četrto, navijaška, kjer nastopajo tako fantje kot dekleta, pa odlično 2. mesto, takoj za OŠ Lucija - Portorož, za katero tekmuje v Evropi priznana skupina “Flip”. Ravenski skupini vodita Lenče Nikolova in prof. Maja Marin, v finalu prvenstva Slovenije pa največ pričakujeta prav od navijaške skupine, ki ima v svojem programu izjemno zahtevne akrobatske prvine. MLADI NOGOMETAŠI KOROTANA V KOPRU Po vzoru uspešne nogometne šole v Dravogradu deluje tudi na Prevaljah podobna šola, ki jo ob pomoči treneijev posameznih selekcij vodi Zdenko Hojnik. Sredi marca so bili mladi prevaljski nogometaši na pripravah ob morju. Pet dni sta v Kopru trenirali dve selekciji šole, in sicer nogometaši do lo in do 12 let Vadili so na stadionu NK Koper, kjer so odigrali tudi tri prijateljske tekme, eno pa še na igrišču v Dekanih. V vseh štirih tekmah z ustreznima ekipama Kopra ter Galeba in Jadrana, so mladi nogometaši Korotana prepričljivo premagali svoje vrstnike. Z mladimi nogometaši v Kopru so vadili poleg Zdenka Hojnika še njegov brat Damjan in Gorazd Časi, z njimi pa so bili še Borut Zamernik, Branko Ramšak, Matjan Lesjak - Pilot in Radovič, ki je skrbel za zdravstveno počutje Korotanovih nogomemih upov. KEGLJAČI ELEKTRARNE NA KVALIFIKACIJE S tekmami 18. kroga seje končalo prvenstvo v vseh sloveaskih kegljaških ligah. V najvišji državni ligi so uspešno nastopile tudi kegljavke Balmica iz Slovenj Gradca, ki so si z osvojitvijo 8. mesta, med desetimi ekipami, tudi za prihodnjo sezono zagotovile obstanek v družbi najboljših. V II. slovenski ligi so prijetno presenetili kegljači Elektrarne Dravograd, ki so osvojili 1. mesto in se bodo v kvalifikacijah skupaj z ekipo Gradisa iz Ljubljane potegovali za vstop v družbo najboljših slovenskih kegljaških kolektivov. Dravograjčani so znali izkoristiti spodrsljaje nekaterih papirnatih favoritov. Predvsem ravenskega Fužmaija, pa Litije in tudi Slovenskih Konjic. Ravenčani so tako pristali na tretjem mestu, ekipa Korotana s Prevalj pa je osvojila zaéije, lo. mesto in izpadla iz lige. Od koroških ekip so v II. ligi tekmovale v letošnji sezoni le kegljavke Korotana, ki so, podobno kot kegljači Fužinarja, izpadle v sezoni 1995/96 iz najvišje slovenske lige in veljale za enega od favoritov. Toda Prevaljčanke so pristale le na 3. mestu v ligi, to pa je zagotovo manj. kot so pred prvenstvom pričakovale. Zato pa je vsekakor šteti za uspeh uvrstitev kegljačev Slovenj Gradca, ki so kot novinci v tretji slovenski ligi pristali na odličnem 3. mestu. M@[P0 Za odbojkarje ravenskega Fužinarja je bila pretekla sezona zelo uspešna, naporna in napeta. Prvič v klubski zgodovini se jim je uspelo uvrstiti v evropsko tekmovanje. Vzpodbudno in razveseljivo je dejstvo, da so uspeh dosegli z domačim strokovnim in tekmovalnim kadrom, kar doslej ni uspelo še nobeni slovenski ekipi. Ob tem velikem uspehu se odbojkarski klub Fužinar zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izjemnemu uspehu, predvsem pa sponzorjem: dražbi Metal d.o.o. Ravne na Koroškem, gradbenemu podjetju 1GEM Otiški Vrh, IP Rogla, Radenski d.d, in dragim, ki so bili pripravljeni sodelovati v ravenskem projektu Evropa. Pod strokovnim vodstvom trenerja Branka Goloba, tehničnega vodje Marjana Kokola in UO OK Fužinarja, pod vodstvom predsednika dr. Darka Iglarja so v državnem prvenstvu igrali in uspeli naslednji igralci: Matjaž Urnaut, Jure Kokot, David Slatiašek, Aleš latgan, Rok Iglar, Marko Drevenšek, Bogdan Kotnik, Ožbalt Zmagaj, Peter Šuler, Marko Verbič, Mijo V ukovič in Rasto OderlapO -nil Zmagovalna ekipa Fužinarja, manjkala Mijo Vukovič in Raslo Oderlap O tem smo brali opozorila in sporočila v javnih medijih, a vse zaman. Ljudje spomladi pač že stoletja kurijo in mnogim, tudi na Koroškem, je to nekako “ostalo v genih”. Čeprav, na primer, spomladansko požiganje trave v sedanjem času nima več tistega pomena in vrednosti kot nekoč. Poglejmo prakso. Iz malega raste... Da iz malega res kaj hitro lahko raste veliko, se je na svoji koži lahko prepričal M.R. iz Črne na Koroškem. 9.3.97 je okoli pol enajste ure v kraju Podpeca čistil okolico svoje hiše. Pri tem je zažgal manjši kup posušene trave. Zaradi močnega vetra pa se je ogenj razširil in zajel okoli 100 kvadratnih metrov veliko travnato podrastje. M.R. je požar sicer uspel sam pogasiti, vendar so na kraj prišli tudi gasilci iz Črne, ki so območje požara zalili v vodo, da bi ne prišlo do ponovnega požara. Policisti PP Ravne pa so proti M.R. podali prijavo sodniku za prekrške. Družinsko kurjenje Podobno doživetje so imeli člani družine I.M. iz Spodnjega Razborja. 14. marca so prav tako okoli 11,30 (usodna ura? - op. pisca) čistili travnik in grmovje ob robu gozda. Iz nagrabljene trave in posekanega grmičevja so naredili kup in ga zažgali. Sunek vetra je ogenj razširil na bližnji travnik ob robu gozda in zgorelo je 250 kvadratnih metrov trave in podrasti. Požar so pogasili gasilci iz Gaberk, Podgorja in Slovenj Gradca. Zublji požrli uto Popoldne istega dne je na Viču pri Dravogradu na svojem zemljišču zakuril suho travo tudi F.Ž. Okoli 16.5o se je ogenj zaradi sunka vetra razširil na starejšo leseno uto v neposredni bližini. Uta in del slame so povsem zgoreli, požar pa so pogasili gasilci iz Dravograda. Ghsirana črna kronika Kriminalistični rokopis ČRNA KRONIKA ZADNJIH ŠTIRINJASTIH DNI NA KOROŠKEM JE PRAVZAPRAV LEP DOKAZ VEČ, KAKO TRMASTI SMO UUDJE IN KAKO ZA VSAKO SILO (CENO) RINEMO Z GLAVO SKOZI ZID. ZARADI NAPRIČAK0VAN0 POMLADNEGA MARCA IN VEČ TEDNOV BREZ PADAVIN JE BILA V NARAVI IZJEMNO VELIKA NEVARNOST POŽAROV. TRAVA, PODRAST IN GRMIČEVJE SO TAK ČAS NAMREČ ŠE ZELO SUHI... DOVOLJ JE LE ISKRICA IN ŽE IMAMO POŽAR. Iskrice No, ogenj je sicer ogenj, vendar do požara v naravi lahko (redkeje) pride tudi iz objektivnih vzrokov. Tako je dne 17. 3'. okoli 14. ure v Vodrižu v občini Slovenj Gradec prišlo do večjega travniškega požara, v katerem sta zgoreli travniška in gozdna podrast na površini okoli enega hektarja. Požar so pogasili gasilci iz Slovenj Gradca. Starega trga, Raduš, Podgorja in Šmartna pri Slovenj Gradcu. Policisti PP Slovenj Gradec in delavci Elektra Slovenj Gradec so na kraju požara ugotovili, da je zaradi močnega vetra prišlo do stika na električnih vodnikih nizkonapetostnega omrežja. Nastalo je močno iskrenje in ena izmed isker je povzročila tudi požar. Pozor! Kolesarji! Pomlad se, tako kot sleherni letni čas, napoveduje tudi na naših cestah. To je čas, ko - kot nekakšne čebele - okoli nas nenadoma zarojijo kolesarji. Vse kar leze in gre, potegne iz kleti dvokolesa in - hajd na pot. Le redko pa pred tem preveri, če je bickel sploh še varen in primerno opremljen za cestni promet. In potem se kaj hitro lahko primeri kaj takega, o čemer priča tale nezgoda. Ni odseval 10. 3. 97 ob 22.45 je Š.P. iz Slovenj Gradca vozil osebni avtomobil po krajevni cesti iz Slovenj Gradca proti Podgorju. Zunaj naselja Podgorje je na klancu, v ostrem in slabo preglednem levem ovinku, dohitel kolesarja J.L. iz Podgorja pri Slovenj Gradcu. Kolesar ni imel prižganih luči in ne nameščenih ustreznih odsevnih teles. Voznik osebnega avtomobila je kolesarja poskušal obvoziti, vendar ga je pri tem zadel z desnim zunanjim vzvratnim ogledalom. Kolesar je pri tem padel s kolesom v obcestni jarek, se hudo poškodoval in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Voznik osebnega avtomobila je odpeljal s kraja nezgode, a se je ob 23.07 sam vrnil na kraj dogodka. Jedka snov Nazaj k naravi, bi lahko rekel za tale prispevek. Ali bolje: nazaj k (ne)varstvu okolja. Dogodek z dne 12.3 . namreč kaže, kako malo nam je še vedno mar za okolje, pa tudi za varnost ljudi. Zadeva se je sicer končala še kar dobro, lahko pa bilo tudi veliko huje. Tega dne je zjutraj samostojni avtoprevoznik M.K. iz Hrvaške vozil tovorno vozilo - vlačilec po magistralni cesti iz Maribora proti Dravogradu. Naloženih je imel 17.560 kilogramov odpadnih akumulatorjev, namenjenih za predelavo v podjetje MP1 Mežica. Okoli 6.20. ure je zunaj naselja Radlje ob Dravi prišlo do okvare na vlečnem vozilu. Voznik je vozilo ustavil zunaj vozišča tik ob cesti in odšel po pomoč na Hrvaško. Tovorni prostor z naloženimi akumul-torji pa ni bil ustrezno zavarovan in je z njega pričela iztekati žveplena kislina, ki po zakonu o prevozu nevarnih snovi sodi v razred 8 - jedke snovi. O izlitju nevarne snovi je bil obveščen regijski center za obveščanje, policisti pa so kraj izlitja ustrezno zavarovali. Že okoli 9,30 so na kraj prišli tudi poklicni gasilci z Raven na Koroškem, ki so kislino, razlito po travnati površini in cestišču, nevtralizirali. Kraj si je ogledala tudi inšpektorica Ministrstva za okolje in ugotovila, da, na vso srečo, škoda na okolju zaradi izlitja ni nastala. Ob 18.50 se je na kraj dogodka vrnil tudi voznik tovornega avtomobila in s pomočjo drugega vlečnega vozila je bil tovor odpeljan v Mežico. Policisti so v zvezi s tem dogodkom ugotovili še, da je hrvaški voznik nevarni tovor prevažal brez ustreznih dokumentov za prevoz, tovor pa tudi ni bil ustrezno zavarovan. Sodnik za prekrške je dan kasneje voznika kaznoval z denarno kaznijo 170.000 tolarjev. Mladost za volanom Preden se lotim neposrednega primera mladostne neizkušenosti in morda zaletavosti za volanom, naj poudarim, da sem tudi sam odločno proti nameravani diskriminaciji mladih, ki jo nameravajo izpeljati naše zavarovalnice v zvezi z mladimi vozniki. No, kljub vsemu pa menim, da bi tudi pri nas morali poiskati primerne vzvode ali ukrepe, ki bi (po letih in vozniškem stažu) mlade voznike zaščitili - recimo, pred njimi samimi. No, pa poglejmo konkretni primer. Trčil v smreko 13. 3. 97 ob 14.10 seje na makadamski cesti v kraju Ravne na Koroškem zgodila prometna nezgoda, v kateri sta bili dve osebi huje telesno poškodovani. Voznik, 18. letni mladenič s Prevalj, je vozil neregistriran osebni avtomobil po 3,60 metra širokem vozišču makadamske ceste, proti krajevni cesti Prevalje - Snoj na. V vozilu je imel sopotnika, 16 letnega vrstnika, prav tako s Prevalj. Ko je mladi voznik pripeljal na del ceste, kjer vozišče poteka po klancu navzdol, ga je pričelo zanašati. Ob zaviranju je vozilo pričelo drseti proti desnemu robu ceste. Voznik je zapeljal s cestišča in trčil v smreko. Voznik in sopotnik sta se pri tem huje telesno poškodovala in so ju odpeljali v N/ Cma kronika V času od 20. januarja do 15. marca so policisti na območju UNZ Slovenj Gradec in Maribor izpeljali preventivno prometno akcijo kontrole avtobusov. Na Koroškem so v tem času preverili tehnično stanje 581 avtobusov za javni prevoz potnikov ter 158 avtobusov za prevoz otrok. Kar 18 avtobusov ni bilo tehnično brezhibnih. Za 6 avtobusov so odredili izredni tehnični pregled, dva avtobusa pa so celo izločili iz prometa. Zaradi kršitve časa trajanja vožnje ter zaradi tehničnih napak so policisti vložili prijave zoper voznike in odgovorne pravne osebe pri sodniku za prekrške v 15 primerih. Mandatno je bilo kaznovanih 36 voznikov, od tega 9 zaradi prekoračene hitrosti. Opozorili pa so 74 voznikov avtobusov. Od preiskušenih voznikov pa nihče ni vozil pod vplivom alkohola bolnišnico. Ta nezgoda seje kljub vsemu končala kolikor toliko srečno, usodnejša pa je bila tista, ki seje zgodila 15.3. v kraju Dovže in je trejala smrtno žrtev. Vendar o tem kaj več na drugem mestu. Mezinec V tem obdobju se je na Koroškem pripetila tudi delovna nezgoda, v kateri si je dne 18. 3. med delom v jeklolivarni na Ravnah J.K. z Raven huje poškodoval mezinec desne roke. spijo doma! In, konec koncev, opazili ste, da ste se znašli v po moje zasukani glosirani črni kroniki. Briljantno Človek z briljantnim razmišljanjem bo zdaj seveda znal takoj kombinirati. Isto noč - torej od 7. 3. na 8. 3. je -prav tako za zdaj še neznani storilec vlomil še v prodajalno sadja in zelenjave na tržnici na Prevaljah in odnesel 12.000 tolarjev in nič sadja ter napravil za okoli 8.000 tolarjev gmotne škode. Cvetje odklonil Kratko policijsko poročilo: “V noči med 7. 3. in 8. 3. 97 je do zdaj še neznani storilec vlomil v prostore cvetličarne na pokopališču Barbara na Prevaljah. Odnesel je okoli 55 tisoč tolarjev gotovine in povzročil za okoli 24.000 SIT gmotne škode.” Kratko sporočilo: za policiste pravzaprav v tem primeru delo niti ne more biti tako težko - treba je najti samo neporočenega brezposelneža. Neporočenega zato, ker si 8. marca zjutraj noben poročen moški ne bi upal priti domov s “šihta” v cvetličarni brez rož za svojega lind-vurma, krompirčka, srčka, zajčka itd. Brez dela pa zato, ker samo brezdeleženi hodijo na šiht ponoči. Redno zaposleni ljudje takrat lepo Torej: vlom v cvetličarno in nič ukradenega cvetja in vlom v sadjarno ter prav tako nič ukradenega sadja! In vse to v eni noči. Če to ni isti “rokopis”, potem sem v mladosti zaman bral detektivske romane! Prenosni halo Še eno kratko policijsko poročilo: “Dne 17. 3. 97 med 13. in 14. uro je za zdaj neznani storilec v prodajalni Elektrotehne v Slovenj Gradcu izkoristil nepazljivost prodajalca in s prodajnega pulta odtujil prenosni telefon, vreden 158.280 tolarjev. Policisti za neznancem poizvedujejo!” “Zakaj ga ne pokličejo kar po telefonu,” bi vse skupaj komentiral Rene, prijatelj mojega prijatelja “bifedžije” Mirana. “Sicer pa bodo “za zdaj nez- ©aufftiaiSi Na žalost so koroške ceste v minulem obdobju ponovno terjale smrtno žrtev. 15. marca ob 19.50 je voznica tovornega vozila M.B. iz Šmartna pri Slovenj Gradcu vozila po magistralni cesti iz Velenja proti Slovenj Gradcu. Zunaj naselja Dovže je trčila v peško P.R. iz Dovž, ki je na neosvetljenem delu prečkala cesto. V nesreči je bila peška tako hudo ranjena, da je umrla na kraju nezgode. Foto: Arhiv UNZ nanemu” storilcu tudi težko kaj očitali. Mar niso prenosni telefoni zato, da jih prenašamo in ne da ležijo pozabljeni na prodajnem pultu. No, v Franciji sem imel prijatelja, ki si je kupil prenosni telefon, a je imel z njim samo težave. Sleherni dan je bil zvečer povsem na tleh od utrujenosti, saj se ves dan ni mogel ustaviti. Moral je prenašati svoj prenosni telefon gor in dol, gor in dol... No, potem pa grem že raje na - no, saj veste - svojo značilno francosko jed: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljemf’O TJ. @©0 □ Č3H 1 min. = 156,00 SIT TA ROT □ 0^ NON - STOP IPsOtoSOaiiljMi a&oao® 20. 3. 97 so policisti na območju UNZ Slovenj Gradec poostrili nadzor psihofizičnega stanja voznikov v cestnem prometu med 16. in 24. uro. Ustavili so 760 voznikov ter ugotovili 198 kršiteljev. Zaradi hujših prometnih prekrškov so v postopek pri sodniku za prekrške predlagali 53 voznikov, denarno pa so kaznovali 76 prometnih udeležencev. Opozorili so 69 voznikov, zaradi nepravilne hoje po cesti in neuporabe svetlobnih odsevnikov pa so opozorili še 8 pešcev. Z elektronskim alkotestom so preiskusili 163 voznikov in pri 26. odkrili preveč alkohola v izdihanem zraku. 12 voznikov je test odklonilo. Najvišjo koncentracijo - 2,60 promile alkohola so izmerili pri vozniku osebnega vozila, ki je povzročil nezgodo. J^fet^lfPODPEČ AN • nagrobniki, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniški pulti, vodometi, mize in stebri. • trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki Tel.: 063 857 558 Horoskop POSPEŠEVALNA MREŽA ZA MALO GOSPODARSTVO NA KOROŠKEM organizira VEČERNO ŠOLO MARKETINGA IN PRODAJE O ZAKAJ? Vzoren marketing, vključno s prodajo, je eden najpomembnejših mostov med vami in vašimi strankami. Za zagotovitev dobrih in trajnih odnosov je nujno vzpostaviti most zaupanja, ki se porodi iz vaše dejanske želje po reševanju problemov strank. Za to pa je potrebno začeti pri sebi, pri svojem značaju, motivih in stališčih, kajti pravi uspeh ni rezultat enkratnih poslovnih odločitev, pač pa skrbno pripravljene strategije. O IZVAJALEC PROGRAMA GEA College, d.d.. Dunajska 156,1000 Ljubljana O PROGRAM Programje sestavljen iz dveh delov. Prvi del uči slušatelje sodobnih marketinških pristopov k dinamičnemu trgu, nato postopke prepoznavanja in uresničevanja želja ter potreb strank, kje in kako priti do informacij, kako se povezovati s partnerji in podaja principe uspešne komunikacije s trgom. Drugi del usposabljanja je namenjen izboljšanju osebne prodaje, vodenju poslovnih razgovorov ter tehnik zaključevanja prodaje v zadovoljstvo prodajalca in kupca. O METODA DELA Vsaka izmed tem bo po krajšem uvodnem predavanju potekala v obliki delavnic in diskusij, kjer bodo udeleženci usposabljanja reševali praktične primere, s katerimi se srečujejo pri rednem delu. O VSEBINA PROGRAMA Prodajni menagment. Načrtovanje, Lastnosti potrošnikov, Informiranje o trgu, Organizacija prodaje, Akcije za pripravo in podporo prodaji, Kontrola uspešnosti. Nabava, Osebno komuniciranje s strankami, Uspešna prezentacija izdelka oz. storitve. Poslovna pogajanja, Zaključki prodajnih razgovorov. Akcijski načrt prodaje, Predstavitev zaključnih nalog in zaključek izobraževanja. O TRAJANJE Večerna šola se bo pričela 10,4.1997. Program usposabljanja traja štirinajst večerov in poteka dvakrat tedensko (torek in četrtek) od 18.00 do 20.30 ure. O KJE Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije. O CENA Cena za člane OZS/GZS 86.000 SIT. Cena za nečlane GZS/OZS 98.000 SIT. O INFORMACIJE IN PRIJAVE Na Upravnih enotah na Oddelkih za gospodarstvo v Slovenj Gradcu, Ravnah, Radljah, na Gospodarski zbornici v Dravogradu, na Občini Dravograd ter na GINS d.o.o. Dravograd. Pospeševalna mreža za malo gospodarstvo na Koroškem, koordinator Upravna enota Slovenj Gradec, Meškova2I, Slovenj Grada-, tel.: (0602) 41-151,45-290 in fax (0602) 45-2%. Dodatne inforamcije in prijave dobite na naslednjih naslovih: 1. GINS d.o.o., Danilo Gostenčnik, Trg 4. julija 34 2370 Dravograd, tel.: (0602) 84-739 2. Občina Dravograd, Trg 4. julija 7, 2370 Dravograd tel.: (0602) 83-011, Saša Gradišnik 3. Gospodarska zbornica Slovenije, Omočna zbornica Dravograd, Koroška c. 47, te!.: (0602) 83-080, Tatjana Kupnik 4. Upravna enota Radlje, Mariborska 7, 2360 Radlje tel.: (0602) 71-401, Saša Volmajer 5. Upravna enota Slovenj Gradec, Meškova 21 2380 Slovenj Gradec, tel. : (0602) 41-151 in 45-296, Dušanka Kotni k 6. Upravna enota Ravne, Čečovje 12/a, 2390 Ravne, (0602) 23-821, Marina Leskovec 50 (£) B ® S K ® P 23L OSc = ca® OfL ®4}0 /7^, OVEN: Zvezde vam obljubljajo eno najlepših in najbolj produktivnih obdobij tega leta. Skoraj nemogoče, da vas ljudje ne bi opazili in še več - vam priznali, kar vam gre. Ni treba ponavljati - kar bo samo enkrat izrečeno, s šarmom, ki vam ga podaija Venera, bo uslišano, še posebej, ker zdaj natanko veste, kaj hočete. Le prevelike in preglasne kritičnosti se izogibajte. BIK: Namesto z ljubeznijo se boste te dni bolj ukvaijali z lastno kariero. Mars vam ponuja \~?y dovolj energije za modro načrtovanje. Videti je, da bo najbolj učinkovito, če boste res samo načrtovali in z akcijo še počakali. Predvsem pa - ničesar ne obešajte na veliki zvon, naj na samem dozori. Časa za to boste imeli dovolj, saj vas zvezdne okoliščine postavljajo v nekoliko odmaknjen položaj. zSb, DVOJČEK: Prav to ste čakali, medtem ko ste učinkovali nekoliko raztreseno in nepotešeno: družabne priložnosti se kar na lepem množijo, zlasti Ovnov, pa če veste ali ne, srečujete veliko. Ni slabo - od njih si lahko zdaj sposodite kanček energije za svoj spomladanski zagon. Kot bi trenil, bosta dva tedna naokrog, med tem pa bo tudi bližnja okolica spoznala, da samo od lepih besed ni mogoče dolgo živeti. /'*7, RAK: Le kujte si še svojo srečno usodo, da boste lahko kasneje malo počivali. Strogo se ‘■J&j nadzirate, zato vas tudi ne zanaša preveč. Dragim zelo ugajata vaša umitjena samozavest in prijazni nastop. Občasne napade prepirljivosti pa raje kanalizirajte v domače vode, kjer se boste lahko prej in varneje razelektrili. Še vedno ugodna vremena za komuniciranje in študij. LEV: Prava izobraževalna manija vas lahko zajame te dni. Pa ne bo dovolj dobro vse, kar vam leži pred nogami. Šele poseganje po globljih modrostih iz čim bolj oddaljenih virov bo lahko zadovoljilo vaš spomladanski elan. Pripravljeni ste trdo delati, čeprav si cilja še ne znate jasno predstavljati, veste pa, da je sestavljen tudi iz materialne nagrade za vaše ekskluzivne sposobnosti. DEVICA: V vas se najbrž prebuja tista radoživa telesnost, ki jo sicer radi preženete z K*? razumskimi argumetni. Tudi bojazni pred raznoraznimi izgubami se vam plazijo za petami, zato jih z hladno logiko raziščite oziroma zavrnite in se prepustite ljubeznivejšim čustvom. Za špekulacije zdaj ni najboljši čas, lahko se namreč sami ujamete vanje. Z neposrednostjo in vztrajnostjo bote prišli dlje. .7,, TEHTNICA: Te dni boste Tehtnice poleg Ovnov in Dvojčkov tiste, ki vas bodo največ V.„ y videvali naokrog. Še nevezanim bo veliko do tega, da spletejo kak trajnejši partnerski odnos in tudi vse naravno orožje vam bo pri tem odlično služilo, s svojo kreativnostjo boste očarali še tako okorele samce in jih navdušili za sodelovanje. Otožne zgodbe boste hitro pozabili. ŠKORPION: Prekipevali boste od same marljivosti in ustrežljivosti, kar se lahko dolgoročno pokaže tudi kot - pretiravanje in vam malo ponagaja pri zdravju. Škorpioni pa ste nepredvidljivi, zato lahko isti zvezdni vplivi izzovejo tudi nasprotno reakcijo - da boste namreč brez kakšnih posebnih zdravstvenih razlogov naslednje dni preživeli v mrzličnem prelistavanju medicinske literature - za vsak primer. STRELEC: Zgodnje aprilsko nebo priliva olja na vašo ustvaijalno in tudi čustveno žeijavi-co. Vsa veselja tega sveta boste nenadoma opazili, užili in soustvarjali, za zdaj bolj z mislijo na družbeni uspeh kot iz čistega veselja samega. Lahko pa se na hitro utrne Oidi kakšna Amorjeva iskrica, ki bi vas tokrat morala praviloma kar dolgo skeleti. Pravi čas za nakup kakšnega modnega dodatka. K()Z()R(X;: Res je, da se še vedno ne počutite pomladno prebujeni, pač pa se še vedno najboljše počutite doma - copati in televizor so pri tem popolnoma nepomembni, saj ste si stkali tako intenzivne odnose in si naložili toliko opravil, da se boste vsaj še do polovice aprila razdajali do onemoglosti in postrani gledali tiste, ki jim za domek ni toliko mar. VODNAR: Zvezde vas še vedno ženejo v pravični bolj za genialne ideje, še posebej, če so vaše. Če ste se pri tem že kdaj opekli, bo delovalo zdravilno, saj se ni mogoče postaviti nad vse in vsakogar, ki misli drugače. Izkoristie ta čas za pisanje, za študij in vse drage izmenjave idej. Tudi drobne pozornosti in vsakdanji klepet kar tako vam lahko imenitno polepšajo tedni. RIBI: Še naprej vas bo zaposlovalo razmišljanje o materialni prihodnosti in pripravljeni ste 1 hitro skleniti partnerstva, ki se vam zdijo donosna, a jih tudi na hitro razdreti. Vzamite si nekaj časa in preverite temelje za skupne posle. Kar ste s trdim delom zaslužili, naj bo varno naloženo. Pustite tajne projekte, razen če v njih sodelujete bolj z idejami kot s kapitalom. Brzdajte trenutke prepirljivosti. a (H AMOSERVIS « AVTOMEHANIKA l?TCT?D • avtokleparstvo r IJLtx • AVT0LIČARSTV0 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86, TEL.+ FAX 062/510-625 IVKO DESIGN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL ® Hvunnni {U} HONDA PRODAJA REZERVNIH DELOV 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86 TEL.+FAX 062/510-625,513-808 KOM MONTAŽNI ELEMENTI ZA SILOS KOSIL SILOS, po sistemu Traunstein odlikuje: •* OPTIMALNA PRILAGOJENOST SODOBNI TEHNOLOGIJI SILIRANJA - VISOKA KAKOVOST SILAŽE » ENOSTAVNO IN VARNO POLNJENJE IN ODJEM - NIZKI STROŠKI GRADNJE - EKOLOŠKO NESPOREN Se priporočamo! Selovec 83, 2373 Šentjanž Tel.: 0602 85 640, 85 642 Telefax: 0602 85 3187 SERVIS - KLEPARSTVO - LIČARSTVO REZERVNI DELI - DODATNA OPREMA - VGRADNJA ALARMNIH NAPRAV \ KREDIT IN LEASING DO 5 LET 2 zračni blazini, abs, servo volan, radio, daljinsko centr. zaklepanje, deljiva zadnja klop, elektronska zaščita motorja proti kraji, voznikov sedež nastavljiv po višini... Možnost zamenjave staro za V OPEL -©TEHTNA ODLOČITEV % AVTOHISA JAKOPEC Velenje, Kosovelova 16, tel./fax: 063 855 975, 864 380 Celje, Mariborska 93, tel.: 063 411 909 PRODAJA RABLJENIH VOZIL / /ČOPA. SidiJsb knjižnica DZ 05 PREPIH 1997 070(497.12) 3002345.6 z Vidrževalne pogodbe, svetovanje ta popravilo računalnika na domu. Izobraževalni tečaji za Microsoft programske epreme: Word, iseel, Pewerpetnt, Aeees, Ufftee. 0>;^- Osebni računalniki vrhunske kvalitete z multimedije in priključkom na Internet, Programski paket »Obrt«, idealna rešitev za obrtnike, ki želijo poslovanje voditi sami. Programski paket » Podjetje« za vse, ki želijo zmogljive in preizkušene programe. ^ Pooblaščeni Mierosof dealer, Microsoft OSEBNI RACUNALNiKl rasunainiske mrežo RRQGRAMSKA OPREMA *a abrt in pgdietje f0 alftilka IgmanaHetcik« UGODNI KREDITNI POGOJI DO 60 MESECEV Z OBRESTNO MERO OD R+5% ČEČOVJE 5, 2390 Ravne na Koroškem, Tel.: 0602 / 20 -165, 20 374; fax: 21 076 UjUKtfiUIBim ©lElLtffiWM Wljza\ IMDIìM (JR! 7 IPUSAIKRIU JJ^ ©UDU3^2Z UlUJIU.TrUJJUi£ lli\SirRIUlR/\ 3 R1>\U mwu JJ© iP©W]/V©/YaJ© UJlfit£©UUU TL RI/VŽ© ja©S^^Rl® IFORlUj)©^© '7 jULESUCijJI M^UHUJI 3 1. NAMIZNI SET (namìzna podloqs s pApiajtM za ?. RAZLIČNI ROKOVNIKI, pisAsjc, loNČck za pìsaIa, kockA pApiujA, MAPE S PAPIRJEM... SIT 1.440 podsTAvki za kozARcz) 4. ALBUMI ZA VIZITKE SIT 3.690 SIT 910 2. ROKOVNIK / ORGANIZATOR SIT 1.990 5. TELEFONSKI IMENIKI SIT 455 VSI IZDELKI SO IZ KVALITETNEGA PVC MATERIALA, V KOMBINACIJI BARV: ČRNO/RDEČA, ČRNO/MODRA, ČRNO/RUMENA, ČRNO/VIJOLIČNA, ČRNO/ZELENA NA ZALOGI IMAMO KOMPLETEN PISARNIŠKI MATERIAL! ZGORAJ NAVEDENO LAHKO NAROČITE NA SEDEŽU PODJETJA ALI PA KUPITE V PRODAJALNI GUKO NA ČEČOVJU ! IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST IN NAROČITE TAKOJ !