Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota
je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
NO. 46 — STEV. 46
CLEVELAND, O., 17. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1943
Posluje že 50. leto
KAMPANJA ZMAGE naše Jednote j« ▼ teko. Pridobivajte nore člas» mladinskega oddelka!
VOLUME XXIX. — LETO XX1Z
Predsednikova proklama-cija glede Zahvalnega dneva
Washington.—Za letošnje ob-hajanje Zahvalnega dneva se je predsednik Roosevelt zopet držal stare tradicije, naj se istega vpošteva zadnji četrtek meseca novembra, to bo torej dne 25. t. m.
V ta namen je izdal predsednik na ameriško ljudstvo sledečo proklamacijo:
"Na potu do svetovne svobode je bila letos božja pomoč do nas velika. V sobratstvu z bojevniki z drugimi združenimi narodi, je naša hrabra armada že dosegla lepe zmage in nas navdušila, da nam ni treba imeti več kakega strahu doma; ista je tudi povzročila trepet tiranom in položila temelj za svobodno življenje na svobodni zemlji.
Naše tovarne in jeklarne so dobro delate, zato je bilo tudi naše orožje uspešno. Naši farmer j i, naši 'vrtovi zmage' in prostovoljni delavci pri žetvah, so spravili skupaj in napolnili žičnice ter kleti z obilnimi pridelki, saj je bila naša skupna letna produkdja vseh pridelkov največja v zgodovini naše debele.
"Za vse to smo Bogu iskreno hvaležni. Zavedamo se tudi velikih nam podeljenih milosti pri tem našem delu in žrtvovanju.
"Zato jaz Franklin D. Roosevelt, predsednik Združenih držav ameriških določam dan 25. novembra, 1943 kot dan naše zahvale Bogu za Njegove blagoslove.
"Dajmo torej na Zahvalni dan, tako tudi vsak drugi dan izražati našo hvaležnost Bogu. Dajmo se dalje vdano posvetiti našim dolžnostim kot posamezniki in kot narod. Naj vsak izmed nas posveti vse svoje najboljše uspehe, da čim prej dosežemo zmago, ki bo donesla nove priložnosti za mir in brato-ljubje vsemu človeštvu!" -o-
KJE JE RADIO POSTAJA SVOBODNA JUGOSLAVIJA
London.—V Londonu in Kairu pravijo, da so prepričani, da mora biti radio postaja Svobodna Jugoslavija nekje v Rusiji, najbrž v Tiflisu, ter da Tito poroča o svojih vojnih operacijah v Rusijo, a sodeluje pa tudi z angleškimi in ameriškimi častniki, ki so na terenu, pravzaprav v Sredozemlju.
Poročila o Mihajlovičevi vojski prihajajo samo iz Kaira. Značilno je, da so te vesti najprej namer j ene iz Kaira v Združene države, a od tu pa so zopet podane v Kairo, odkoder jih uradno oddaja jugoslovanska vlada v zamejstvu, katere vojni minister je Mihajlovič.
Glede tega čudnega kroženja radijskih vesti ni bilo dozdaj danega nobenega pojasnila. .
Informanti v Kairu so mnenja, da pošilja Tito iz svojega glavnega stana po kratkih valovih vojne vesti naravnost v Rusijo, kjer so zabeležene po ruski oddajni postaji, katera jih potem odda napraj pod naslovom: Radio Svobodna Jugoslavija.
Stoletnica chikaške nad-škofije
Chicago, lil.—Dne 28. novembra, 1843, torej pred sto leti, je izdal tedanji papež Gregor XVI svoj proglas za ustanovitev chikaške škofije, ki je bila pozneje povzdignjena v nadško-fijo.
Ta stoletni jubilej se je v nedeljo, 14. novembra na slovesen način obhajalo s tem, da je chikaški nadškof, Most Rev. Samuel Stritch opoldne daroval v katedrali sv. Imena ponti-fikalno sv. mašo ob navzočnosti 75 škofov in opatov na stotine duhovščine iz vseh delov Združenih držav.
Kakor znano, je chikaška nadškofija dandanes največja cerkvena občina zapadne hemi-sfere v Ameriki. Prva katoliške cerkvica Matere Božje v Chicagu je bila lesena in je stala na zemljišču sedanjega State Lake gledališča; tedaj je ta fa-ra štela samo 340 vernikov. V dobi sto let je naraslo število naših cerkva v Chicagu na 265 in v nadškofiji na 439 s skupnim številom 1,598,900 vernikov. Danes ima ta nadškofija nadškofa, dva pomožna škofa, 2,035 duhovnikov in na tisoče šolskih redovnic, ki podučujčjo okrog 150,000 otrok v farnih šolah, dalje šteje 42,570 študentov višjih šol in kolegijev, v semeniščih jih je pa 1,707. Te šole se delijo sledeče: 401 elementarnih, dve univerze, 14 semenišč, šest kolegijev in 89 višjih šol. Ta nadškofija ima tudi pet sirotišnic, šest zavetišč za stare ljudi in 29 bolnišnic.
Ali imate že kakega novega kandidata sa prihodnjo sejo?
AG1TIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK/
USTNICA UREDNIŠTVA
PROŠNJA DO NAŠIH TAJNIKOV IN TAJNIC
Bližamo se mesecu decembru, času glavne letne seje vsakega druitvh. V tem mesecu prihaja vsako leto v nase roke največ društvenih naznanil za objavo, po 30 do 40 na teden!
Da nam bo mogoče vsa ta vabila na letno sejo pravočasno objaviti, zato prosimo cenjene tajnike in tajnice naših društev, da bi nam ista tudi pravočasno doposlali in sicer mora biti rokopis v uredništvu najkasneje v soboto, na pozneje vposlana naznanila se ne bomo ozirali za istotedensko objavo. Vsak tajnik ali tajnica dobro ve, kdaj se vrši seja, torej naj ne odlaša s svojim vabilom. Tajniki in tajnice v oddaljenih državah naj oddajo pismo po zračni pošti (Air Mali), iz Kalifornije dobimo taka pisma v 24 urah, iz Colorada pa v 14. Označite na našem naslovu poleg imena mesta Cleveland še št. 3 (Cleve-land 3, Ohio), to je naša
50-letaka društva Marije Device, št. 50
Vuàsi, Pa.
V številki 32 Glasila z dne 11. avgusta, 1943 je bil bolj na kratko opisan del zgodovine našega društva, ko je to društvo letos na Veliki Šmaren, 15. avgusta .bolj na skromen način proslavilo svoj zlati jubilej, ali 50-letnico s korporativno udeležbo pete sv. maše v naši farni cerkvi. Kot drugi del te proslave bomo pa priredili slavnosten banket s primernim programom in sicer v sredo, 24. novembra zvečer ob 7:30 (pred Zahvalnim dnevom) v našem Slovenskem domu na 57. cesfi.
Zapisniške knjige našega društva od začetka so izgubljene, ob proslavi 40-letnice pa smo zgodovino dobili po izjavi
takrat še živečih ustanovnikov; g
od takrat so že štirje umrli in zdaj še živeče imamo štiri usta-novnike: Ignac Glach, Joseph Pavlakovich, Matija Tomec in Anton Kambič.
Na Veliki Šmaren, dne 15. avgusta, leta 1893 se je skupina mož, okoli 20 po številu zbrala na domu pokojnega Josipa Go-rišeka, kateri je bil tudi sklicatelj za ta prvi sestanek, da se pogovorijo, na kateri način bi ?amogli si medsebojno pomagati v slučajih bolezni in smrtnih slučajih, da bi se ( pokojnika vsaj dostojno lahko pokopalo. Na tem sestanku so se vsi navzoči zedinili in vpisali kot ustanovni člani društva, kateremu so dali ime Marije Device. Na istem zborovanju je bil tudi izvoljen izvrševalni odbor in sicer: Josip Gorišek, predsednik; Nikolaj Gerdun, tajnik, in Jurij Adlešič, blagajnik. Prihodnja seja je bila določena, da se vrši prvo nedeljo v septembru v privatni dvorani na 57 in Butler St., in med tem časom da naj vsak že vpisan član v svojem okrožju pove svojim poznanim in jim priporoči, da naj pridejo na to prihodnjo sejo.
Na drugi seji j^ bilo spet vpisanih 35 novih članov in določeno, da vsak član plača mesečno 50 centov v društveno blagajno in v slučaju .bolezni naj se bolnemu članu plača $5 tedenske podpore. Za posmrt-nino je bilo določeno $500, katero vsoto vsi člani enako vplačujejo. Ta sistem plačevanja se je tukaj ko je bilo treba prvo posmrtnirio izplačati, pokazal nepraktičen in težko izvedljiv. Bolniškim obveznostim je moralo društvo v polni meri zadostiti, da se pa bolj zavaruje tudi za posmrtnino, se je članstvo leta 1896 odločilo za pristop pod okrilje K. S. K. Jednote in bilo k isti sprejeto 30. maja istega leta pod št. 33 in pod to številko je društvo poslovalo dokler se ni 5. decembra, leta 1926 združilo z društvom št. 50. Pri združitvi je članstvo obeh društev skoraj soglasno določilo bodoče ime Marije Device, št. 50 KSKJ in pod tem imenom društvo posluje že od 1. januarja, 1927*
Pri združenju je društvo št. 33 štelo 156 članov in članic odrasli oddelek in 76 mladinski oddelek, skupaj 822 članov in
'članic, društvena blagajna je tober, 1943 pa je bilo članstva v 'pa bila $3,231.42. Društvo št. odraslem oddelku 606 in mla-150 je pa štelo 326 odrasli odde- dinskem pa 200, torej skupaj , lek, 194 mladinski oddelek čla- 806 članov in članic, društvena | nov in članic, skupaj 520 in blagajna na rokah je znašala | društvena blagajna je bila pa $11,297.38 in na knjigah $2,-$7,808.53. Torej je bilo skup- 043.62, skupaj $13,341. Torej ;no članstvo 752 in skupna bla- je razvidno, da je društvo v fi-gajna $11,039.95. Za mesec ok-' nančnem oziru napredovalo, .	i ker moramo vzeti v obzir tudi
I čase minule depresije, smo vse-ŠE'ŽIVEČI USTANOVNIKI eno v tem pogledu še lahko za-
DRUŠTVA ŠT. 50
Ignac Glach
I dovoljni kakor tudi v skupnosti 1 pri članstvu nismo nazadovali.^
Zdaj pa dobro poglejmo, kateri oddelek je šel naprej in kateri pa je jako zaostal. Odrasli' oddelek se je pomnožil za 124 članov in članic in mi dobro vemo, da so se te vrste pomnožile po večini iz mladinskega oddelka, ker v istem času je mladinski oddelek padel za 70 •članov in članic, torej tukaj je potrebno, da si vsi člani in članice dobro predstavimo, kaj pomeni mladinski oddelek za naša društva in organizacijo, in od kod se bo moglo- v bodoče vzeti rezervo za odrasli oddelek.
Zatorej tudi ob tej priliki apeliram na vse članstvo, da pomnožimo našo aktivnost za mladinski oddelek.
V 50 letih so bile razne podpore izplačane potom društva članstvu in njih dedičem kakor sledi:
Bolniške podpore. .$ 72,581.50 KSKJ potom društva društva izplačane po-smrtnine, poškodbe, operacije in drugo.. 229,441.22 Skupna izplačila po-
Josip Pavlakovich
Ameriške izgube v Italiji so 8,556 mož
Washington. — Vojni tajnik Stimson je izjavil, da znašajo ameriške izgube v Italiji do-•zdaj 8,556 mož. 'Od teh jih je bilo 1,295 ubitih, 4,764 ranjenih in 2,497 jih pogrešajo.
-o-
VABILO Po sklepu Zveze slovenskih oltarnih' društev v Clevelandu bo v nedeljo, 21. novembra sveta ura od treh do štirih popol dne v cerkvi sv. Pavla na Euclid Ave. in E. 40th, St. Pridite Vi, Vaši prijatelji iri znanci! Za odbor:
Rev. Julius Slapšak.
-o-
Bedite ponosni, da imate te* ko veliko število Jednotinib •obratov in sosester.
Matija Tomec
Anton Kambič
tom društva so.....$302,022.72
Še veliko daril in v pomoč raznim ustanovam je bilo izplačanih, katera niso tukaj označena. Iz predstoječih številk pa lahko vsakdo razvidi, kaj pomeni bratsko društvo in organizacija.
Za 50-letnico je toliko gradiva za opisati, da bi se lahko vse strani Glasila napolnilo, vzelo pa se je samo bolj glavne podatke.
Pripravljalni odbor si na vse načine prizadeva, da bo za ta večer, 24. novembra prvovrstni program, natiskan v Spominski brošuri, katero bo dobil vsak na svojem sedežu. Glavni govornik za ta večer bo glavni tajnik K. S. K. Jednote, sobrat Josip Zalar, glavni uradniki in uradnice slovenskih organizacij bodo tudi predstavljeni in kateri bo želel, bo lahko nekaj sprego-ivoril v imenu njih organizacije. ¡Poset nam je tudi obljubil glavni predsednik Hrvatske bratske ! Zajednice, Mr. John D. Butko-j vich. Od njega pa lahko pričakujemo malo bolj obširni go-'vor. Potem bodo tudi navzoči: Hon. John J. Kane, predsednik Allegheny okraja komisarjev in : Hon. John J. Baker, zastopnik legislature države Pennsklva-nia. Med tem pa bo tudi za zabavo igral znani Dequesne University tamburaci orkester pod vodstvom našega rojaka profesorja Matt Gouzeta. j Pred zaključkom te večerne [slavnosti bodo predvajane zani-
mive filmske slike, povzete letos 15. avgusta, povodom cerkvene proslave naše društvene 50-letnice.
Želimo pa, da nas bi posetili tudi glavni uradniki KSKJ vsaj iz naše bližine, če jim bo mogoče, tako tudi pričakujemo poset cenjenega občinstva in prijateljev društva ter vsem kličemo: Prisrčno dobrodošli!
Odbor za leto 1943: Duhovni vodja Rev. M. F. Kebe, predsednik George Starešinič, podpredsednik Joseph Pavlakovich, tajnik Math Pavlakovich, blagajnik John J. Stajduhar, zapisnikar George Kroteč, zdravniki: F. J. Arch in R. G. Fa-bian ; bolniški nadzornik Nick Flajnik, nadzorni odbor: predsednik Math Mravinec, prvi nadzornik Louis Kompare, drugi nadzornik Joseph Dolmo-vich, porotni odbor: Mike Ba-hor, Anton Kambic in Frank Lokar obenem tudi društveni maršal, zastavonoša William Flajnik, vratar ali reditelj Ignac Grablovec.
Torej se k sklepu opozarja, da si vstopnice preskrbite vsaj do nedelje, 21. novembra, tedaj bo treba znati, za koliko gostov se bomo morali pripraviti. Kličem v imenu društva vsem po-setnikom in gostom : Pozdravljeni in prisrčno dobrodošli!
Math Pavlakovich, tajnik.
IZ SLOVENIJE
NASA NOVA POVEST
Čitatelje našega lista opozarjamo na novo povest — "ŽUPAN ŽAGAR," katero smo začeli danes priobčeva-ti. Povest, katero je spisal Slavko Slavec, je povzeta iz prve svetovne vojne in nam predočuje grozne razmere stanovalcev neke slovenske vasi, ko je sovražnik vanjo vdrl. Župan Žagar se je več časa žrtvoval za svoje va-ščane in jim skušal pomagati, dokler niso tudi njega poslali v neko taborišče k prisilnem delu. Žagarjeva dva sinova sta tudi odšla na vojno, eden (Ivan) je bil pa ogleduh, ki je nastopal kot vaški invalid "Tingatonka."
V tej knjigi je citati nad vse zanimive dogodke; marsikak prijatelj lepega čtiva bo že težko pričakoval nadaljevanje te lepe povesti. Priporočamo jo našim čitateljem, osobito v bližajočih se daljših večerih; gotovo vas bo zanimala.
Izvleček iz "Štajerskega Gospodarja" dne 27. marca 1943:
"1.) Zaščitniki (Schutzange-hoerige), to je tisti, ki nimajo niti nemškega niti kakega drugega državljanstva, bodo potegnjeni v posebno službeno obvezo.
2.) V bodočih tednih bo izšel splošen pregled vseh še nepojasnjenih vprašanj glede članstva v Steierische-Heimat-bund in s tem hkrati nemškega državljanstva ali zaščitništva.
g3.) Vsi moški in ženske, ki so bili rojeni pred 31. marcem 1927 in katerih članstvo v Hei-matbundu iz kakršnih koli razlogov še ni bilo pojasnjeno, se . morajo zglasiti v pisarnah posameznih "Ortsgruppe."
4.)	Kmetijam, katerih lastniki se ne nahajajo pri vojakih, se postavijo tako zvani "kmetijski botri" (Hofpate) predlagani po Ortsbauernfuehrerju in imenovani po Kreisfuehrerju.
5.)	Vse baterije, odnosno akumulatorji motornih vozil se morajo takoj oddati."
Vsak komentar k tem novicam je nepotreben. Iz njih je videti, da žive štajerski Slovenci ped večnim pritiskom in da se policija ukvarja z vsakim posameznikom. Tudi oni, katerim Nemci ne priznavajo nobenega državljanstva, stoje pod
"posebno službeno obvezo." *
Avtonomija Štajerske. — Ljubljanski "Slovenec" z dnem 16. aprila vest, da. je šef civilne administracije, gauleiter Ueberreiter, ob priliki druge obletnice priključitve Spodnje Štajerske k rajhu izdal nared-bo, datirano z dne 14. aprila, glasom katere se razširi nemška "avtonomija" na občine vse Spodnje Štajerske.
S tem je doseženo, da vse na-redbe nemškega zakonika, v kolikor se tičejo občinske uprave in administracije, avtomatično stopijo v veljavo na ozemlju
Spodnje Štajerske.
*
Na sarajevskem vojaškem letališču so četniki nepričakovano izvršili drzen napad, v katerem so uničili 34 letal. Nekje, brez navedbe kraja, so četniki udrli v taborišče civilnih jetnikov in pobili stražo, jetniki pa
so seveda pobegnili s četniki. *
Ir ljubljanskega "Jutra" z dne 4. marca 1943: "Gauleiter Reiner je napravil pregled okraja Kamnik. Ob tej priliki je imel nagovor, v katerem je izjavil naslednje:
"Povečana propaganda partizanov na Gorenjskem se zadnje čase zopet bolj čuti, toda ti ljudje nimajo pojma, kako močni smo mi. Mi, Nemci, se ne menimo za čete roparjev in imamo situacijo trdno v rokah."
Te gauleiterjeve besede potrjujejo, da je aktivnost partizanov znova obrnila nase pozornost nemških oblasti in da se čutijo tako varne.kot zagotavljajo.
*
Nasilno ponemčevanje Slovenije. — Budimpeštanski list "Pester Loyd," ki izhaja v nem-(Dalje na 1 strani)
8n • WtfTF TOMBgR 17,1948
društvo av. SRCA jezusovega. 70, st. louis, JtMfOC/V
Smrtma kam. — Apel druitve-
Cenjeno mi članstvo! Ko se je pričelo leto 1943 nagibati proti zatonu, sem s veseljem ogledoval imenik našega članstva. "Nismo napredovalo veliko v članstvu/' sem dejal samemu sebi. "Saj nismo niti enega izgubili." Ali kaj hočeš,, človek obrača, Bog obrne.
Tako se je zgodilo tudi pri nas, ko je dne 23. oktobra po mučni izčrpljivi bolezni svoje oči zatisnil naš sobrat Jacob Judnkh.
Pokojnik je bil soustanovnik našega društva ter večkratni uradnik, bil je vzoren katoličan in neumoren delavec za društvo ter svojo družino. Naj mu ljubi Bog podeli zasluženo plačilo v večnost! Pokojni zapušča tukaj žalujočo soprogo, tri hčere in sina. Žalujočim ostalim v lastnem in društvenem imenu izražam naše iskreno sožalje.
Ker je naša novembrska seja že minula, boste čitali te vrsti-se že po seji, prošeni ste, da se zavedate svoje dolžnosti napram samemu sebi! V decembru se zaključi Jednotina "Victory" kampanja. Kje bo naš^ društvo; v prvih ali zadnjih vrstah? Kaj si ti storil ali stori-» la za naraščaj KSKJ? Še šest tednov je časa! Tudi ob 11. uri se da doseči zmaga! Naša kvota ni velika. Kaj poročeš na to ti, cenjeni mi sobrat, sestra?
Pozdrav vsem, vaš
A. J. Skoff, tajnik.
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 78, CHICAGO, ILL.
Članicam našega društva se naznanja, da se bo naša prihodnja seja vršila v nedeljo, 21. novembra ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Zadnji mesec sem obljubila, da bo glavna odbornica Mrs. Težak na seji, ker je pa bila drugje zadržana in ni mogla priti na našo sejo, je obljubila, da s.e gotovo udeleži ta mesec, torej pridite tudi ve članice, da ne bo dvorana prazna.
Leto gre h koncu. Ali imate vaš asesment plačan? Ako ne, prosim, storite to brez posebnih opominov, ker opomini stanejo denar!
Kaj pa s kampanjo za mladinski oddelek? Ali bomo dosegli predpisano kvoto ali ne? To je na vas, članice, ležeče. Saj je ^endar nad 300 članic pri našem društvu, če bi vsaka dobila vsaj enega novega člana ali članico, bi bila kvota dosežena. Ne čakajte na eno ali dve članici, vse na delo, pa se kaj naredi. To ne gre za nobeno posamezno članico, ampak za vaše društvo. Kampanja traja še samo šest tednov.
Ne pozabite seje dne 21. novembra 1
Sosestrski pozdrav,
Pauline K oboi, tajnica.
DRUŠTVO SV. ANTONA PA-DOVANSKEGA, ŠT. 87, JOUET, ILL.
Vabilo na družabni večer
Naše društvo priredi v soboto zvečer, 20. novembra v Martin Goršičevi dvorani na 900 N. Hickory St. družaben večer. Ta prireditev se vrši v prid naših članov-vojakov nahajajočih se na različnih bojnih frontah, katerim nameravamo poslati mal dar za božično darilo. V ta namen bo na ta večer oddan vojni bond sa $25 ta srečnemu— prebitek te prireditve bo pa za božično darilo našim vrlim vrlim fantom v službi Strica Sama.
Pridite torej vsi, ki se zavedate za našo mladino, ali te naše sobrate; s tem darilom bomo pokazali, da se jih še vedno spominjamo; zaeno pa t^di, da jim želimo zmago in srečen po-vratek domov. Zaeno vabimo vse cenjeno občinstvo, pridite,
boste slišali, kako bo «n moj-ster godbe igral kar sedem različnih instrumentov naenkrat, tako bomo imeli tudi druge zanimive zabavne točke
Torej na veselo svidenje prihodnjo soboto pri Goršičul Odbor.
SVOJI ZA SVOJEGA!
Gilbert, Minn. — Bližajo se nam zopet mestne volitve, pri katerih bo gotovo kandidat za mestnega župana naš znani Anton Lap. Tako je prav. Saj boljšega župana še nismo imeli in ga tudi ne bomo. Mr. Lap je z vsemi enako dober, pa naj si bo že reven, ali ne. Ali je njegov prijatelj, ali ne. On ti bo vedno pomagal, kar je v njegovi moči. Mr. Lap ni eden tistih, ki bi ti po izvolitvi hrbet pokazal; tudi po volitvi je on tako prijazen kakor prej.
Lahko bi rekel, da nič ne zaostaja za Vašim županom Lau-schetom tam v Clevelandu, s katerim se tako imenitno postavite. Seveda, Cleveland je milijonsko mesto, naš Gilbert je pa veliko manjše.
Torej bodimo dne 7. decembra vsi kot en mož ter izvolimo ponovno našega sedanjega župana Toneta Lapa! Svoji za svojega!	Član KSKJ.
PrimrskHantjepišeio iz Afrike
Naslednje pismo je prejel Frank Tomažič, 8804 Vineyard Ave., Cleveland, O., tel. Michigan 8566, od svojega nečaka Andreja Valenčiča, ki se nahaja v Severni Afriki. Pismo se glasi;
"Ravnokar mi je prišel v roke Vaš naslov, zato Vam takoj pišem. Jaz Vaš nečak Andrej Valenčič in se nahajam sedaj v Afriki. Nahajam se pri dobrem zdravju in dovolj imamo jesti. Edino, kar me teži je, ker ne dobim glasu ne od Vas ne od moje žene in treh otrok že več mesecev.
V Clevelandu se nahaja tudi sestra moje žene, namreč Josephine Valenčič, 16203 Hunt-mere Ave. Prosim, povejte ji o tem mojem pismu.
Z menoj tukaj se nahaja moj prijatelj Anton Kastelic, katerega oče John Kastelic se nahaja v Clevelandu Ako ga boste videli, mu povejte, da je sin zdrav. Iz Pregarjev je tukaj še sedem drugih. Ako nam pošljete imena vaših prijateljev, bomo morda našli še več drugih, ki so tukaj in ki Vas poznajo.	v
.V našem taborišču smo imeli danes mašo samo za Slovence. Mašo je daroval sam škof. Prihodnjič Vam bom kaj več pisal. Za danes naj bolj dovolj. Pošiljam Vam najlepše pozdrave, kot tudi vsem mojim sorodnikom, prijateljem in znancem v Ameriki. Vaš nečak,
Andrew Valencic,.
Yugoslav Forces, Constantine, Algeria.
To pismo je spisal za Valen-iča v angleščini Ralph Bizjak iz Vineyard Ave., nečak Mrs. Helen Tomažič. Ralph slUži tam v bližini in gre večkrat obiskat svoje slovenske tovariše. Njegov naslov je: Ralph Bizjak, 122 Liaison Sqdn., 68 Recon. Group, APO 525, c/o Postmaster, New York, N. Y.
Nemi m zasedli Trst z vso slovensko pokrajino v
Bern, Švica. — Naciji so zavrgli vse pogodbe, ki so jih imeli s hrvaškim kvizlingom Ante Pave-ličem in z Mussolinijevo vlado ker so zasedli Trst z vso okolico, vso Slovenijo in Istro ter celo italijansko Furlanijo.
Nemci so zasedli glasom poročil is Zagreba Trst, Ljubljano, Gorico, Furlanijo, Istro in Relco ter te pokrajine postavili pod nemško upravo.
Nejnšld gauleiter dr. Rainer je Ml imenovan vrhovnim komisar, jem za te kraje s popolno avtoriteto. V čemer je doslej odločevala Wehrmacht, bo zdaj odločeval on.
Tako je prešla zdaj ne samo
vsa Slovenija pod nemško oblast, ampak tudi del Italije. Hitler je že dolgo škilil na Trst, kot na pripraven izhod na Jadransko morje za južno Nemčijo. Z izgovorom, da je zasedel te kraje v obrambo partizanov, se mu je njegova davna želja izpolnila, da je dobil Trst v roke — vsaj začasno.
oddelkov na Pdtiorju proti slovenskim upornikom. Po tem poroblu izgleda, ds je delovanje četnikov v tem pverffla okupirane Slovenije Še vedno zelo
Ko je st#l pred dolgo vrsto, je dejal:
"Vsi, ki ste bili sinoči pri dekletih, en korak naprej." V vrsti se je sganilo, nehote
Iz Slovenije
CNsdaUsrsnJs • 1 stran) > škem jeziku, poroča dne 13. aprila o "preureditvi" zemljiščnih knjigi na Spodnjem Štajerskem. Iz tega poročila je razvidno, da nameravajo Nemci, ki so že razlastili, to je, oropali — na deset, tisoče slovenskih ppsestnikfv in odgnali v zuženjstvo skoro 200,-000 Slovencev, še enkrat natančno pregledati dosežene rezultate in nadaljevati konfiskacije.;
živahno. Isti list se tudi pri- je klecnilo par kolen. Naredniku je skoraj ušel smeh. "Kdo je bil sinoči zunaj?" Deset mladih fantov je stalo pred njim, njih.obrazi so bili silno nežni in še beli, komaj br-čice so jim poganjale. Enemu je šlo akoraj na jok.
Narednikovo oko je iskalo: . "Ti, tam, ki zehaš. Segli"
In stopil je v vrsto. Narednikovo oko je iskalo še enega, šlo je od obraza do obraza in se ustavilo na levem krilu. Tam je stal bledikast fant z udrtimi prsi in očmi, skoraj sklonjen naprej; komaj je nosil puško, pretežko za njegovo srce in prešibko telo.
"Kaj se držiš kislo? Sem!" Ta se ni zganil. V narednika je strmel z nedolžnimi oč-! mi, kot da vsega tega ne razu-
tožuje nad pasivnostjo slovenskega prebivalstva v Halozah. Dopisnik pravi med drugim, da se Jugoslavija ne bo več vrnila in če bi se tudi vrnila, ne bo našla na tem področju več slovenskega prebivalstva. *
Nemško nasilje na Gorenjskem. — Vsi gorenjski obrato-vodje so bili klicani na zborovanje v Dom stranke v Kranju. Prvi je govoril deželni socialni skrbnik Berger iz Celovca, ki je rekel: Totalna vojna zahteva od vsakogar v domovini, naj bo obratovodja ali navaden delavec, da zastavi vse svoje sile. Gorenjsko, ki ima na razpolago še vse moške delovne sile, mora še posebno pri-
Nibče
spevati. Usodni boj nemškega 'me. Ni verjel. Zdelo se mu naroda sili v to, da se ni mogo-1 je, da se je narednikovo oko če odreči nobenemu človeku, j ustavilo na debeluhu poleg nje-Vsak obratovodja ima naroči-zdravem in bogatem, ki je
lo od vsega naroda in je zato vsemu narodu odgovoren za delovne uspehe svojega obrata. Nato je govoril okrožni vodja dr. Hochsteiner iz Radovljice, ki je rekel, da so se že pojas-
popival in razsipal vse večere. "Ali ne slišiš, jetika?" Pogledal je strmo. "Ti — da! Suni ga ti,*ki si poleg!"
Narednik je zapisal imena
nila vprašanja, ki so za nemški vseh. Nato je javil poročniku:
Besedilo tega članka je nasled- nmd odloči'lnega pomÄla , «¿ospod poročnik, pokorno
nje:
"186 vasi in 6,997 domov so okupacijske čete osišča porušile v Sloveniji v dveh letih, ki so minila odkar je bila napadena ta država. . ."
Članek poroča, da je bilo 28 vasi in 1972 hiš do tal porušenih v onem delu Slovenije, katerega so anektirali Nemci in 158 krajev in 5,225 hiš v italijanski zoni.
Povrh tega, pravi omenjeni list, je ostala ena tretjina zemlje v Sloveniji neobdelana. Poročilo pravi pol$g tega tudi, da je jugoslovansko prebivalstvo popol-' noma izgubilo zaupanje v novi denar, katerega izdaja marionetna vlada; narod še večino hrani velike vsote starih jugoslovanskih bankoVbev.
*
Na Koroškem je bilo nedavno v vaseh okolice Celovca sojenih od nacističnega tribunala 34 rodoljubov. Obtoženci, katere označujejo nacisti kot "dezerterje, komuniste in zločince," so se morali zagovarjati radi naslednjih
Ostro je nastopil proti tistim,' javim, dvanajst mož."
ki rušijo mir. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo Gorenjci radevolje stopnjevali svoje de-• lo. V imenu prisotnih obrato-vodij je zagotovil njih okrožni načelnik, da bodo gorenjski obratovodje s svojimi nameščenci zvesto sodelovali v sedanjem boju.	'
France Bevk:
RABLJI
zločinov: Teroriziranja sosedov, I li so prostor, s peskom posut, v
'Dobro. Popoldne ob štirih na dvorišču."
Ob napovedani^uri so zabili štirioglat prostoren prostor z vojaki onih oddelkov, pri katerih so bili prideljeni obsojenci. Bili so zraven, ki so skupaj spali, pili, prepevali, delili si vsak novec in še košček komisa. Postavljeni v vrsto kot šahove ¡figure so morali proučevati minljivost človekovo.
Za vojaki so stali civilisti in gledali, kaj se zgodi, če hodi
.	...	kdo po poti, ki je ne piše želez-
Ta spomin na goriško fronto nj zakon Na sredi kvadrata
s prve svetovne vojne mi še ve- so stali yojaški dostojanstveni-
dno teži srce: ^	I ki, mračni iit resni kot zakin,
šest vojakov je bilo obsoje-|bolj neusmnJ(mi kot zakon, mh na smrt. Neki večer so se M^d njimi je bi, duhovnik> bili napili, zapeli so in dejali bled križem y roki in razmiš_ parrevolucionannihbesed.Vse,!ljal> kaj ima opraviti križ na kar se je potem zgodilo, so sto- tem mestu ko je že vse v_ rili drugi. Niti streljal m mV|ljeno z Bogom. ce izmed njih, ne ropal. Tisti, Rablji gQ staH v vrstah Bm ki so streljali in ropali, so pri- 80 bledi kot smrt Bolj bledi cali zoper nje. • T ,
Sodniki niso bili sentimentalni. čas je bil strog. Avditor je prebral obsodbo in pripravi
umorov Nemcev in takih ljudi, ki so bili zvesti rajhu ter izpod-kopavanja reda in miru."
Od 34 sojenih, jih je bilo 12 obsojenih na smrt in ta-koj ustreljenih. Naslednja imena so bila objavljena: Tomaž Olip, Jakob Dreh, Franc Grego-rič, Franc Prisovnik, Florijan Kelih, Bartolomej Oreh, Ivan Dujak, Ulrih Kelih, Jurij Pa-serk, Franc Weinzierl, Miha Zu pan in Marija Olip.
Ostalih 24 je bilo obsojenih na ječo od dveh do 12 let in na pri silno delo, češ, da so služili kot informatorji patriotičnih skupin, ki so čestokrat napadale nacistične čete v bližini Celovca ter da so tudi razdirali prometne zveze.
*
Zborovanja po Štajerskem.— Ljubljanski Slovenec z dnem 5. marca 1943 prinaša naslednjo vest: "V zvezi s propagando za občo mobilizacijo, je bilo pq vsej Spodnji Štajerski organiziranih mnogo ljudskih shodov. V teku zadnjega tedna je bilo 150 shodov v celjskem okraju. Prvi so bili v Logarski dolini in v Solčavi, od januarja sem pa so bili shodi v Savinjski dolini prav do Celja. V Celju samem in v okolici je bilo v teku meseca februarja 79 shodov. Mnogo sestankov je bilo tudi v Mariboru, kjer je bilo med 3. in 4. marcem 41 večjih shodov.
*
No Pohorju delujejo četniki. — "Tagespost" poroča na dolgo in široko o velikih "očiščevalnih, akcijah" nemških SS
ozadju z deskami obit. štiri krogle za vsakega, dve v glavo in dve v prsi.
še rabljev ni bilo treba. Stotnija mladeničev je stala na dolgem, od smrdečih poslopij obdanem dvorišču, ko je stopil pred njo narednik in jo premeril z dolgim, hladnim pogledom :
'Popoldne bomo streljali pun-tarje.. Kdo se javi prostovoljno?"
Vsi so molčali. Lahen trepet je šel skozi vrste, onemelost je sijala iz razposajenih oči. Do tega hipa še niso videli človeške krvi in od njih roke prelite.
Narednik je čakal par tre-notkov, nato se je razhudil:
"Ali ste mevže ? Kdo bo streljal? No?"
Zopet je bilo vse tiho. Pol obrazov je pobledelo. Eni so gledali naravnost, toda vsi v po-zoru, roke ob bokih kot da čakajo kazni.
Narednik jih je pozval še enkrat z neizbranimi besedami, nato je stopil k častniku.
"Pokorno javim, nifiče se noče priglasiti."
častnik je pomislil: "Izberite jfh dvanajst." "Po vrsti, prosim." "Ali ima kdo kazen?" "Teh ni težko najti, gospod poročnik," je dejal narednik V civilnem tonu in z nasmehom domačnMti na obrazu.
Izberite take, ki se plašijo krog voglov, ki nimajo v redu obleke, ki . . . sploh, pripravite mi jih dvanajst."
"Kakor za poveste, gospod poročnik." Narednik je pozdravil in šel.
šču, kot da so garjevi. pa ni zinil besede
PrdtfnStai leti
Sveže zgodnje jesensko jutro. Vrsta kamijonov stoji in čaka. Iz starih debelih zidov v ulici Coroneo se pomikajo številne sence. Vsaka beseda in vsak šum je prepovedan. Zločinec se zaveda svojega greha. Sence zasedajo kamijone. V hitrem tempu se vozila izgubljajo v komaj spoznavno zoro hladnega jutra.
Izven Trsta tja proti bazoviškem polju zadoni naša pesem: "Jugoslovanska mati, ne moj tugovati . . J" Bidovica, Marušiča, Miloša in Valenčiča vozijo k lastnemu pogrebu. I\o stranskih poteh in kolovozih se vijejo vozila proti morišču, ki naj bi ostalo za sedaj in za bodoče nepoznano.
Po kraških gmajnah in ogradah vstaja tu pa tam senca slovenskega človeka. S škripajo-čimi zobmi in s stisnjenimi pestmi so se razsejali, da se po-slove od svojih junakov in tudi zato, da odkrijejo mesto laškega zločina. Na mali ravnici so se ustavila vozila, šest sto črnih miličnikov je zbranih. S strojnicami in ročnimi bombami so oboroženi. Kakor vedno, tako je tudi v tem jesenskem jutru laški strah neomejen.
šest in petdeset krvnikov so izbrali. S čvrstimi, trdnimi koraki stopajo slovenski junaki na morišče. Ene same solze ni v očeh, niti strahu pred smrtjo. Slovenski očenaš zmolijo s prisotnim duhovnikom, trdim in sovražnim človekom v fašistov-ski uniformi. Od njega tola-žilne besede ne potrebujejo. Ob zadnji uri jim zadostuje slovenski očenaš.
Povezali so jih na štiri pripravljene stole, ukrivili so jim hrbte, roke zadrgnili s koleni. Bodrilne besede izgovarjajo drug drugemu. Mirno in dostojanstveno, kakor bi bili v cerkvi.
Žlobudravost okoli stoječih vrst fašistovskih miličnikov je utihnila. Padlo je povelje. Šest in petdeset laških pušk je za-grmelo. štirje mučeniki se dvigajo na stolicah, v objemu smrti se obračajo proti krvnikom in v tišino jutranje zore plane kot obsojenci, ki jim je duhov- zadnji*pozdrav: "Živela Jugo-nik šepetal zadnje besede o po-1 slavija!" — "Bazovica." smrtnem življenju.
Ko je stopil prvi pred kol in ga je črna zaveza na očeh ločila od vidnega sveta, so nabili rablji puške. Neenakomerno so škrtale zaklopnice, roke so trepetale.
Na migljaj so pristopili štirje bliže . . . Dvignili so puške k očesu . . . Čisto blizu . . . Trenutek ... Na koncu muhe je klečal človek, zvezan, nedolžen kot jagnje, čisto tuj, a vendar tako bližnji, kot da je brat onega dekleta, ki mu je sinoči šepetal besede o ljubezni. Glava tega človeka je rast-la in kot da se je obesila za brado na puškino cev, je ta postala silno težka in je skoraj klonila k tlom . . . Oči so žarele skozi črne zaveze, usta so se širila . . .
Zadnje znamenje . . . Trok-to-rok se je razlegalo neenakomerno in zamolklo, črna zaveza se je zarezala prvemu v čelo, črna kri se je vlila po tleh
premenljivih zakonih pravice. Mlad slovenski izobraženec, ki je nekaj let v družbi s številnimi svojimi rojaki pretrpel na otoku Lipari, mi je ob neki priliki dejal tole: "V internaciji postaneš polagoma sanjač in bab je veren. Kolik okrat sem z odprtimi očmi sanjal tja daleč po gladini Tirenskega morja, pa se mi je v neizmerni daljavi zazdelo, da vidim prihajati mogočno floto, ki pluje s polno paro proti nam in nam prinaša svobodo. Vidiš, to strašno- brezdelje, te strašne muke, ta ogabna tatvina človeških življenj in postopno uničevanje telesa in duha, vse to ustvarja v človeku blodnje, ki večkrat merijo na popolno blaznost." Tako mi je razlagal pred 10 leti svojo zgodbo prijatelj Ante.
Vem, da so ga prvi dan po prihodu v Ljubljano Lahi zopet zaprli. Mogoče so ga zopet odpeljali na Lipari, mogoče so se njegove sanje od takrat sedaj uresničile . . . Želim mu to iz dna srca.
Lipari ... To je ena izmed postaj križevega pota slovenskega naroda v Primorju, na njegovi trn je vi poti nft goro Kalvarijo, ki mu bo prinesla vstajenje in svobodo.
Lipari . . . Semkaj so bili na-gnani slovenski izobraženci, ! profesorji, odvetniki, zdravniki, dijaki, duhovniki, pa tudi delavci, kmetje in obrtniki. S težkimi okovi na rokah so pri-j hajali kot resnični mučeniki. Polni ponosa, z dvignjeno gla-j vo in kraško upornostjo v srcih.
Lipari ... Tu je pričelo pr-| vo poglavje najnovejše slovenske krvave zgodovine.
Lipari . . . Prva postaja slovenskega križevega pota in prva postaja osvobojenja in zedi-njenja primorskih Solvencev s svojo očetnjavo.—"Bazovica."
i	-o-
RAZLIČNE TEMPERATURI;
Drugi
tretji
četrti
Pritajena sapa med ljudmi, mračna čela med vojaki, rablji so pristopali in odstopali . . .
Pri četrtetn je padla enemu rablju puška iz rok. Oči je zavil v čudnem motnem blesku, njegov obraz je bil bled kot namizni prt.
Dostojanstveniki so se zgrozili in pogledali temno, kot da je nekdo pljunil na lepo svečanost sredi najlepše napitnice. Odnesli so ga, narednik ga je ozmerjal.
Ko so odpeljali mrliče, so šli rablji in so se napili. Ko so prišli pozno ponoči domov, so se tovariši odmaknili na leži-
Lipari-otok smrti in življenja
Kratka vojna poročila so letos v avgustu javila, da je ameriški oddelek vojne mornarice zasedel otok Lipari. Vsakega Jugoslovana je to poročilo presenetilo s posebnim zadoščenjem. Lipari — mrtvi dom slovenskega naroda, ogromna ječa Primorcev, najsramotnejši dokument laškega barbarstva, živa priča najogabnejših zločinov, bo v srcih Slovencev in Jugoslovanov ostal proklet tudi še stoletja po končani vojni. Ko človek lista po politični zgodovini Italije, najde na vsaki strani popise nekih napihnjenih laških "mučenikov" v špi-limergu, v Trstu, na Dunaju itd. Nepristranski tujec, kateremu bi taka pokvečena zgodovina prišla pod roko, bi mislil, da so laški zgodovinarji pripadniki najbolj človekoljubnega in demokratičnega naro-; da na svetu. Strašno bi-se ogo-| ljufal, kajti — nobenega vzro ka nimamo zagovarjati postopke pokojne Avstrije — če hočemo biti pravični, moramo priznati, da so bili ti postopki proti laškim "narodnim mučeni-kom" naravnost pretirano ka-valirski v primeri s sadistično krvoločnostjo laških strahopetcev. To kar so z našim nesrečnim narodom uganjali vsi Lahi po vrsti, od skrajnega fašista pa vse do najbolj rdečega komunista, daleč presega ogabna hudodelstva srednjega veka. Vse tisto strahotno mučenje "čarovnic" za časa inkvizicije se je zgrnilo na ves slovenski narod.
Kolo usode se suče po neiz-
Že pred več desetletji so skušali znanstveniki dognati naj-i bolj vroče in najbolj mrzle to-( čke na svetu. V ta namen je šlo več ekspedicij po svetu, zlasti jih je dosti razposlal newyor-! ški meterološki zavod. Ekspedi-cije so našle čudovite temperaturne vrednote. Gibale so se med 50 stopinjami Reaumuja vročine v Arabiji, Mezapotami-ji, Sahari, Pendžabu, Arizoni, notranji Kaliforniji in notranji Avstraliji in med 70 stopinjami mraza v Sibiriji in arktični Ameriki. Pred nekaj časa so znanstveniki ekspedicij dognali v puščavi Lut, v vzhodni Perziji, ki jo obdajajo 4000 m visoke gore 58 stopinj vročine v senci. Temperature 55 stopinj vročine so dobili v Dolini smrti v južni Kaliforniji, dalje v južni Tripolitaniji, v Alžiru in na meji Beludžistana. Najvišja temperatura pa je najbrž v Obbiji, v Afriki Somaliji, kjer je 63 stopinj vročine. — Sibirski Vrhojansk, s svojimi 70 stopinjami mraza, ki jih je meril norveški polarni raziskovalec Sverdrup, pa je ostal kot naj-molj mrzli kraj na svetu. Ameriški tečaj mrzlote nima tako nizke temperature kot Sibirija.
PREVARANI PES
Dognano je, da sleherni pes spozna svojega gospodarja po vonju. V Franciji se je pripetil zanimiv primer, ki pa to dognanje ovrže. Ne s prošnjami ne z grožnjami niso mogli spraviti psa s pariškega pokopališča z groba njegovega umrlega gospodarja. Slednjič je šla vdova rajnega po živečega brata umrlega moža, ki mu je bil zelo podoben, in ga je prosila, naj se obleče v obleko rajnega. Brat je to storil in je šel na pokopališče. In glej — pes je koj planil kvišku, ovohal obleko in začel radostno lajati. Ves zmeden od veselja je skakal krog brata rajnega in je šel za njim domov, v dobri veri, da je to njegov pravi gospodar.
■
• J
IZ UBADA
3935 Wert
Street. Chkm
poročilo o finančnem stanju 31. oktobra, 1w3
Bilanca v banki ($16.431.54) in na roki ($14.77) Dohodki v oktobru:
30. septembra...............................$16,446.31
Podružnica št. 1, Detroit, Mich..........$ 100.00
Podružnica.št. 4, Johnstown, Pa......i'..	50.00
podružnica št. 6, Ely, Minn..........................25.25
Podružnica št. 8, West Newton, Pa............13.40
Podružnica št. 9, Willock, Pa........................6.70
Podružnica št. 12, West Aliquippa, Pa--------16.75
Podružnica št. 15, Springfield, 111..................6.65 ;
Podružnica št. 16, Aurora, Minn..................50.00
Podružnica št. 17, Uniontown, Pa..................41.00
Podružnica št. 22, Midway, Pa......................10.00
Podružnica št. 23, St. Louis, Mo....................13.50
Podružnica št. 25, Chicago, 111...............4.60
Podružnica št. 26, Salem, 0............................4.20
Podružnica št. 29, Fredericktown, Pa.....:	10.00 ,
Podružnica št. 32, Cleveland, O...............6.00
Podružnica št. 34, Presto, Pa..........................73.25
Podružnica št. 39, Cleveland, 0......................500.00
Podružnica št. 40, Kemmerer, Wyo................9.00
Podružnica št. 45, Sheboygan, Wis................2.60
Podružnica št. 46, Brooklyn, N. Y..................14.00
Podružnica št. 47, Pueblo, Colo......................5.00
Podružnic? št. 53, Johnetown, Pa....................14.56
Podružnica št. 61, Indianapolis, Ind..............124.00
Podružnica št. 63, Brooklyn, N.'Y..................29.47
Podružnica št. 64, Eveleth, Minn....................51.40
Podružnica št. 65, Worcester, N. Y................8.25
Podružnica št. 67, Los Angeles, Cal................22.50
Podružnica št. 82, Slovan, Pa..........................5.00
Podružnica št. 83, Walsenburg, Colo..............5.00
Podružnica št. 86, Elizabeth, N. J..................5.10
Podružnica št. 91, Chisholm, Minn................18.50
Društvo št. 15, ABZ, Pueblo, Colo..................10.00
Društvo št. 16, ZSZ, Pueblo, Colo..................10.00
Kansaška federacija SNPJ, Pittsburg, Kan.	10.00
Pevsko društvo "Slovenec," Pueblo, Colo--------5.00
Nabral J. Hafner, New Smyrna Beach, Fla..	58.00
Posamezniki..........................................12.50
Cokova brošura..................................................4.75
Skupni dohodki____•........................ 1,355.93
$17,802.24
Izdatki v oktobru:
Stanarina za urad.......................$
Poštne znamke..........................
Poštniria................................
Telegrami..............................
Telefon..................................
50.00 6.00 .50 4.03 4.40
Uradnikova plača........................ 153.45
20Je vojni davek....................
Davek socialne zaščite za tri mesece----
Pisarniške potrebščine...............
Tiskovine...........................
Luč v uradu.........................
2.500 izvodov revije "Yugoslavia".....
Reviji "Free World" in "New Republic'
40.80 9.10 3.72
2.50 1.10 170.41 .55
Skupni izdatki... Ročna blagajna.. Bančna blagajna.
; 446.56 2.90 17,352.78
Skupaj.......................$17,802.24
Pregled vseh dohodkov in izdatkov te organizacije:
Skupni dohodki od 5. dec., 1943 do 31. okt., 1943.....$23,876.90
Skupni izdatki od 5. dec., 1942 do 31. okt., 1943..... 6,521.22
Bilanca...................................$17,355.68
Joseph Zalar, blagajnik.^ Mirko G. Kuhel, pomožni tajnik.
Resolucija Slovenskih združenih društev in SANSovih podružnic v Nelv Yorku Prejeli smo sledečo resoluci-jo:
Slovenci, zbrani na shodu, ki so ga sklicala Slovenska združena društva v New Yorku sporazumno s predstavniki tukajšnjih SANSovih podružnic na dan 31. oktobra, 1943, v brook-lynski Slovenski dom, se soglasno strinjajo s tem, da se pošlje našemu Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu, ki ima svoj glavni urad na 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111., resolucijo, s katero izjavljajo tole: Ker se dogodki sedanje vojne za osvobojen je narodov na strani naših zaveznikov in za zasužnjen je celega sveta na strani naših sovražnikov razpletajo sedaj Združenim narodom v
I prilog, a osiščnim silam pa v j neizbežno pogubo, menimo mi ameriški Slovenci kot državljani Združenih držav in kakor bratje pa sestre Slovencev in Slovenk v stari domovini, ki tudi spada v družino Združenih narodov, da je zdaj napočil čas, Ao je treba stati na straži in gledati nn to, da dobi naš narod * zmago zaveznikov popolno esvobeditev in pravične meje, ki mu gredo s stališča narodnih
pravic, kakor je to poudarjano v Atlantskem pismu, ker smo si Slovenci v Ameriki ustanovili Slovenski ameriški narodni svet z naročilom, naj vodi za nas politično delovanje, ki je potrebno v ta namen, in govori v imenu naših zasužnjenih bratov in sester v Sloveniji, izražamo željo, naj SANS neoziraje se na notranja ali zunanja nas-protstva odločno, neustrašeno in taktno zastavi ob vsaki priliki našo skupno besedo krvavečemu in borbenemu zavezniku— slovenskemu narodu v domovini —v korist in tako prepreči črne nakane njegovih sovražnikov; in ker smos SANSom vred prepričani, da ne more Slovenija obstajati sama zase kot država, nego mora biti kot svobodna enota povezana s svojimi brati južnimi Slovani, odobravamo to, da je Slovenski ameriški narodni svet pomagal ustanoviti dne 7. avgusta letos v Cleve-landu Združeni odbor jugoslovanskih Amerikancih, ki stremi v svojih prizadevanjih za povojno združitvijo vseh južnih Slovanov v eno demokratično državo ali federacij oK nudečo vsem ukl j učenim narodom popolno narodno avtonomijo ali narodne pravice, kar edino -bo zagotovilo balkanskim narodom
) pravičen red in mir, za kakršnega se Združeni narodi borijo.
Na podlagi tega pametnega
SANSovega ravnanja odobravamo tudi zaključek njegovega izvrševalnega odbora, po katerem je bila Združenemu odboru nakazana finančna podpora, in želimo, naj SANS tudi v bodoče podpira ta odbor denarno in moralno, ker je to vsem—Slovencem, Hrvatom, Srbom, Ma-cedoncem, Bolgarom in Črnogorcem v korist; obenem pa naj SANS skrbi za to, da bo ta odbor natančno poučen o posebnih ^problemih slovenskega naroda, ki mora dobiti nazaj Primorje, Istro, Trst, Korotan in Med-murje in da bo v tem Združe-nam odboru zares veljalo geslo: Vsi za enega, eden za vse.
Sprejeto in odobreno na sestanku Združenih slovenskih društev in SANSovih podružnic v New Yorku, oziroma Brook-lynu, N. Y. •
Ludvik Mutz, predsednik; Anna P. Krasna, tajnica.
Naše gibanje
V	tednu od 28. oktobra do 3. novembra se nam je prijavila nova podružnica št. 96, Auburn, 111., nastala iz društva št. 335 SNPJ.
V	istem času- so prispevale sledeče podružnice: Št. 8, West Newton, Pa., $13.40; št. 15, Springfield, 111., $7.07; št. 22, Midway, Pa., $12; št. 24, Vir-den, 111., $5.31; št. 25, Chicago, 111., $4.60; št. 33, Bridgeport, O., $5; št. 38, Acmetonia, Pa., $25; št. 56, Milwauško okrožje, Wis., $600; št. 96, Auburn, 111., $5.
Na shodu, ki se je dne 31. oktobra vršil zaeno z veselico v Slovenskem domu v Brooklynu, N. Y., pod pokroviteljstvom Združenih slovenskih društev v New Yorku in tamošnjih naših podružnic, se je dobilo $70 čistega prebitka. Ta denar nam je poslala tajnica Ana P. Krasna.
Postojanka št. 39 JPO-SS, Coverdale, Pa.,» je darovala tej organizaciji $50.
Prijatelja te organizacije, John Stapfel in Anton Kužner iz Murraya, Utah, sta nabrala $8 za SANS. K temu daru so prispevali sledeči: Po $2 John Stampfel, Steve Kosovich, Joe Devich; po $1 Anton Kužner; po 50 centov Frank Miklovich in Frank Gaush.
Tajnica prodružnice št. 46, Brooklyn, N. Y., Miss Jennie H. Padar je nam poslala $8, ki so jih nabrali, ko so obhajali 55. rojstni dan našega pridnega in vnetega delavca Ludvika Mutza. Tajnica nam je poslala obenem tudi zelo prisrčno in vzpodbudno pismo, ki se pričenja seveda v angleščini približno takole:
"Trpeči ljudje sveta niso pozabljeni, čeprav nekateri mislijo, da so. To se je prav lepo pokazalo pred kratkim, ko se je obhajal 55. rojstni dan g. Ludvika Mutza."
Podatki o nakupu vojnih vladnih obveznic .
V	času od 28. oktobra do 3. novembra sta nam poslali poročilo o nakupu vojnih- vladnih obveznic med kampanjo za tretje vojno posojilo samo sledeči podružnici:
Št. 56, milwauško okrožje v Wisconsinu je naznanila $180,-000 in št. 79, Girard, O., pa $10,-000.
oskrbi, je to garancija, da bo vse fino, kaj vse bo, je njihna tajnost, malo smo ovohali, da bo dovolj potic, za kar se že kosajo, katera bo spekla boljšo in še obilo drugih dobrot. Ravno tako imamo pripravljeno za vse drugo, najboljše, skušali bomo zadovoljiti vse, igrala bo* naša domača godba Gradišek-Omer-za Zagotavljamo, da vam bo zelo žal, ako ne pridete v soboto zvečer na to veselico lepe domače zabave bo za vse dovolj. » Ampak to ni glavno. Namen te priredbe je, da zberemo kako večjo svoto za našo trpečo staro domovino, ves prebitek je namenjen za to. Sedaj je čas, da se potrudimo. Po poročilih, katere čitamo dnevno, ne bo več dolgo, ko nam bo mogoče imeti direktno zvezo z našimi ljudmi v stari domovini in za ta čas moramo, kar največ mogoče, imeti pripravljeno p o m o č— gmotno kakor tudi za politično delo, kar nam je tako zelo potrebno v tem kritičnem času. Ali citate ravno sedaj, kako delujejo Italijani, da bi obdržali vse, kar so si prikradli pred to vojno. Zato moramo tudi mi napeti vse sile in dati vso mogo-čq podporo voditeljem v SANSu, da povedo svetu, da naši lepi slovenski kraji pripadajo le nam—Sloveniji—in nikomur drugemu, tudi je treba poudarjati in ponavljati pri odgovornih osebah zavezniških vlad, da Slovenci tu in v Sloveniji se ne navdušujejo za vlado kot je bila pred vojno, pač pa za demokratično Slovenijo, v federativni državi. Da vse to delo stane denar, ni potreba še posebej poudarjati. SANS v svojem delu potrebuje nas in naše pomoči.
Z radostjo konštatiramo, da imamo v vodstvu zmožne in agilne ljudi, kateri neumorno delujejo zato, Adamič, Kristan in drugi. Dolžnost vsakega Slovenca in vsake Slovenke, kateri ima le še količkaj čuta do svojega naroda—je, da pomaga na ta ali oni način, da bomo uspešni pri tem delu.
Ker imamo v Chicagu "vzroke 'in izgovore, da ni priporočljivo "kolektati" po hišah (kakor to tako lepo delajo po drugih naselbinah), smo se odločili za to priredibo, da na ta način spravmo skupaj par stotakov. Da bo pa poleg vseh omenjenh dobrot, priredba zanimivejša in zabava popolnejša, nam bo Tomaž Cukale zapel par naših narodnih pesmi s spremljevanjem na klavir Ksenije Novak.
Pa tudi pri bari bomo zapeli. Torej na svidenje v domači veseli družbi to soboto, 20. novembra zvečer v Fleinerjevi dvorani, 1638 N. Halsted St. Za odbor:
John Turk.
VABILO NA PRIREDITEV PODRUŽNICE ŠT. 2. • SANSa
Chicago, lil.—Bilo je že po-ročano, a potrebno je, da opozorimo še enkrat, ker to je zadnji teden pred veliko prireditvijo, katero smo oranžirali člani podružnice -št. 2 SANSa.
Torej prihodnjo soboto zvečer pridimo vsi na to prireditev, zabava bo prvovrstna, kot po navadi na North Side. Če omenimo, da imajo članice kluba "Bled" in društva št. 86 SNPJ, katere so tudi skoro vse članice te podružnice, vso kuhinjo v
Pričakovanje strica iz Amerike
"Bara, Bara, ge pa ste! ? ... Vej lekaj nikoga nega doma?" so zvali poštar Janoš pri pre-kfitnij d vera j pri Logarovij.
"Jaj, krščan boži! kak sam se zosagala; ne j sam vas včasi mogla spoznati po glasi. Ka pa te je novoga Janoš lekaj ne-kše pismo mate za nas? Mislila sam, ka so Novine," so se ču-duvali Bara, gda so Janoš v velkoj torbi prekapali i nekaj iskali* "vej je ešče Smrkavec naš Jožek, pa njemi li morem plačati 'Mladoga Prekmurca," ka jako rad čte; pa meni se tudi vidijo, ka tej mladi gospodje jako fajn notri pišejo. Samo, ka je gnjes sreda, Novine pa navadno v soboto pridejo . . «."
"Ne j so Novine, ne j, liki nek-ši brzojav iz Zagreba, tak mi je poštarica pravila. No, tu podpišite, ka ste v roke prijali
"Jaj, križ boži, vej pa znan nej rejsan! Kakši br ... br ... jav, ali kak ste že pravili, bi pa nam što poslao, pa šče ci-lou z Zagreba? . . . Jožek! Jožek! ge pa si, dete moje? fri-ško odi se, ka eti knigo podpi-
šeš! . . . Znate Janoš, ka že jes slabo vidim, pa tudi slabo pišem. Vej v najnom časi nej bilou telko škol, pa vsega toga, kak zdaj je* pa smo se li prekopali do tega mao. Jooo-žeeeek! aj, tij šmrklavec grdi, ge se pa vlačiš tak dugo!?"
"Vej pa iiemrem skočiti doli s hute z bilicami v šorci!" je larmao Jožek na lestvici na gumli. "Ve se pa paščim, pa nemrem zleteti naednok."
"Hm! 'hm! što bi pa nanj tou mogeo poslati z Zagreba, vej pa mi nikoga tam nemarno tak-šega."
V	tom časi je prišeo Jožek z bilicami v šorci i podpisao knigo z na vse kraje ležečimi slo-vami.	i
"No, zdaj pa gori vtrgnite, ka smo vidili, što vam tou po-šila."
Bara so s trepetajočimi rokami gori vtrgnoli brzoj^yko, je vse prelukali i dali Jožeki, ka je naj prečte. Brzojav se je glaso: "Draga nevesta! Pridem vutro ob desetoj. či moreš počakaj.—Janči."
"Pet ran,! Tou pa naš stric ide z Hamerike domo! . . . Kak mi eti v prsaj bije! . . . Lekaj bom mrtva! . . ." so komaj spregovorili Bara od začudenja.
Janoš so se poslovili i odišli. Za pol vore je celo selo znalo, ka Logarov Janči ide domov z Amerike.
V	celoj okroglini so znali, ka je Logarov Janči meo srečo v Ameriki, pa se jako obogato. Domo je jako malo gda pisao. Tem bole so pa drugi pisali od njega. Tak je ednok Vrnjeov Tonči pisao, ka je Janči na pol milijonar, pa ka je šče njemi delo spravo, i gda je nej buo v deli, njemi je s penezi večkrat pomagao. Tudi drugi so Jan-čija hvalili.
Logarov Janči je bio udovec. Gda njemi je brat Marko, Ba-rin mož, vo plačao, sta z ženov Katov odišla v Ameriko. Kata njemi je tam za edno leto vmr-la. Janči ••bi- *sfe"4ejko drugič oženo, pa se nej šteo, preveč je rad meo svojo Kato. Službo je meo dobro: sprva je meo pri nekšem milijonari konje na skrbi, potli je pa prišeo v fabri-ko, gde je za kratek Čas postao nadzornik. Tak je lejko pomagao svojim rojakom. Pa njim je tudi pomagao; na stara leta bi pa rad svoje čunte od-neso v rojstno ves, kak je večkrat pravo.
Dokeč je živo brat Marko, tečas je šče kaj pisao domo, po njegovoj smrti pa jako malo. Vzrok tomi je bio tudi Barin dugi jezik. Gda njemi je Marko, — Bog njemi daj duši dobro — vo plačuvao, te so njemi Bara nikaj takšega poblebet-noli, kak že tou pri ženskaj navada, ka či se bratje v meri di-lijo, te že one nekaj takšega najdejo, ge si jezik brusijo pa med brati svajo delajo. Tudi Jančiji je za tisto reč dugo žao bilou. Nazadnje je pa li pozabo. "Ka bom se čemerio, vej mi tou tak nikaj ne pomaga," si je mislo. Bara so znali ka je Janči na njij čemeren, pa so za toga volo nej čakali njegovij pisem. S tem bole pa jij je iz-nenado njegov brzojav.
Gda so Bara malo k sebi prišli, je Ančka travo domo prinesla. Včasi je zvedila, ka je onovoga. Tudi njoj se je čud-nono vidilo; po drugom kraji pa se je veselila rekši: vej či drugo nej, bar eden svilnati robec mi stric prinesejo. Tudi Jožek je delao račune na ame-rikanski gvant, i — cilou na zlato voro. Največ so šče pa čakali Bara sami. Vej so znali, ka či Janči domo pride, ka do te oni po njegovoj smrti her-bali cejli njegof tau, pa more biti ešče prle. V duhi so že gledali lepo zidano hižo. Računali so, štero zemlo bi bole vrejdno bilo kupiti, ali tisto Ze-ljovoga Petra na Gredaj, ali pa Repnoga Pavla v Vudini. Vej, či več nej, dva pluga zemle, tou gvišno kupimo. Tak so si računali mati Bara. - .
Sto bi tisti den prišeo k Lo-
garovim, bi mislo, ka se na go-stuvanje pripravljajo, telko pucanja je bilou vsešerom. Ančka je z male hiže vse vo znosila i prezračila postelino. Ma-zati je zato nej trbelo, ka so pred ednim mesecom namazali. Samo par mišjij lukenj je zateknola. Po kotej je zmela pavočino i po trikrat obrisala prah po klopej, pa se njoj ešče li nej čisto vidilo. Tudi posteo je bole visoko napravila kak navadno, pa na njou prestrla najbouše lenove prte, tak, ka do stric ja na mejkom spali. Jožek je pa voni po škednji pu-cao. Samo mati Bara,so se pa ta hodili, davali povelja i z Jančijovimi dolari račune delali, za delo so pa skoro nikše nej prijali. Tudi k Lukovomi Marki so skočili i ga naprosili, če bi šteo iti na drugi den s ko-leslinom na kolodvor Jančija čakat.
"Pa tisti vekši koleslin vzemi, pa samo eden sic gori deni ka bou vekši postor za kufre. Če pa li nebi bilou mesta, te pa ge tam v Lendavi nahajta tisto, ka nade moglo gor; najbouše bou, če pri Pavli nahata. Jes tak nebom mogla iti, pa Ančka tudi než; Jožek šče pa de-ca. Dobro, te pa samo tak napravi, pa né pozabi Jančiji povedat, zakaj ga nišče nej prišeo čakat. Vej zna, ka moremo malo kaj vred djati, ka tak mamo vse zapuščeno, ka me samo sram, pa ka si nebi Janči mislo, ka smo vsi manjaki pri hiži," so priporočali Bara Lukovomi Marki, gda njim je obe-čao.
Tisto noč so Bara nej mogli zaspati, telko skrbij njim je hodilo po glavi. Nej so znali, ge bi djali kufre, ka nebi na vlaž-nom bilij, pa ge jij nebi mogli obiskati nezaželjeni gostje.
"Hiža je mala; kamra šče izda meša. V kleti? . . . tam je nej gvišno. V prekliti? . . . tam je tudi nej skrito, pa šče i vlažno je . . . Naj bou! vej že vutro nikak napravimo," so se potolažili i končno zaspali. Samo ka so nej mirno spali. Se-njalo se njim, ka je prišeo Janči s telkimi kuframi, ka so hižo i preklit ž njimi napunili. Pa kak so vsi velki bili! Komaj so štirje ednoga notri spravili: "V tom je svilnato platno; v etom je pa porcelanasta pa kristalna posoda; v tom žutom je pa radij pa grefefon," je raz-lagao Janči. "Pet ran! Čuješ Jožek; ešče radij pa grefefon so stric prinesli; pa ešče puško pa vrgolijo (samokres)," so zvali Bara Jožeka v senjah. Jožek je s takšov silov prileto ka se v prag opotekno i bi gvišno v prekliti z nosom jamo napravo či ga Bara nebi zadržali. — Pri tom so se Bara zbudili.
lJoj, kak se mi lepo senjalo.! Nekaj pa že li prnese, da se mi takše senja."
Tudi Ančka je nemirno spala. Tak se njoj je vidilo, ka je pajdašicami k meši šla, pa je ves gvant svilnati mela, nej samo robec,. kak si je računala. Samo ka je nekam naopak buo napravlen te gvant. Tudi Ari-čki samoj se je tak vidilo. Rek-lin je tak velki buo ka bi trij Ančke notri šle, pa je samo eden rokav meo. Janka pa je naprej tak duga bila ka je na njo stopala, zadnja pola je pa na dva pendnja kračiša bila. Ančko je jako sram bilou. Tudi de¿ki so se njoj smejli. Dekle so pa malo nej nore bile, tak se njim je vidila ta "nova moda." Raščenova Verona, tista ka je s Francije prišla i se po noči skoz Pariza peíala, je pravila ka je tou prava pariška moda, ka v Ptfrizi zdaj vse tak majo. Cesnekova Mariča njoj je pa pravila; Jes sam tudi z Francije prišla pa sam nindri nej takše obleke vidila. To je prava amerikanska moda. Ka misliš, ka se Amerikanci tak nosijo kak v Franciji? Vej šče moški ka z Amerike pridejo majo inačiši gvant, nej k ažen-ske ne bi.
"Ka te tij bole znaš kak jes, ka sam se skoz Pariza peíala? Tij si šče v Parizi nej bila," jo je včasi Verona dol dobila. Ma-
riča je več nej znala kaj i je tuo postala. Verona pa se je gizdavo nasmejala, zadovolna, ka je zmagala.
- če se je Jožeki tudi kaj. senjalo, nevem, ar mi je nikaj nej šteo povedati.
Tak je našim Lógarovim minóla noč. Komaj je sunce gori šlo, se je že pripelao Lukov Marko i se pri Logarovoj hiži stavo. Bara so šče njemi ednok tanače dali, kak naj Jančija sprime, pa kak naj s kuframi napravita.
"Mati, štero kokoš pa naj zgrabim?" je pitala Ančka, gda so Bara notri prišli.
"Vej sam pa pravila, ka tisto, ka sam jo zato štela odati, pa je kupinar nej šteo zeti, ka pravo, ka je betežna, či je glij nej, ka je takša mirovna, ka jo mast mantra."-"D. Ž."
KAKO JE V KREMLU
Kremi je poglavitni del sovjetske prestolnice, je takore-koč mesto zase. Zgrajen je bil kot trdnjava in je obdajal palačo bivših ruskih carjev z vsemi svojimi postranskimi poslopji. Kremi, ki stoji na gričku sredi Moskve, je edini del tega mesta, ki je ostal pri požaru leta 1812 nedotaknjen. Kremi tvori ostrokotni trikotnik, ki se naslanja na levi breg reke Moskve in je imel prvotno pet vrst. Obzidje in starinske stolpe je leta 1812 že Napoleonova armada deloma porušila, pa so jih kasneje spet sezidali Ker se osrednje poslopje ni dalo več popraviti, so ga po načrtu carja Aleksandra I sezidali v staroruskem slogu, in so mu dali ime Aleksandrov dvorec. S tem delom so kremlska poslopja iz najstarejših časov, tako zvane "Temere," ki je četvero-oglato in osemnadstropno poslopje, tako sezidano, da je bilo vrhnje poslopje vedno manjše kot spodnje. Te in še mnoge druge posebnosti zgradbe so povečale tuji videz Kremla. Posebno čudo je bila svoj čas carska orožarna, ki jo je dal urediti car Nikolaj I., kjer so bili shranjeni zlati in srebrni kronski zakladi, dalje v bitkah pridobljeno orožje, zastave, bojne opreme, s krznom pošita šiljasta krona Rusije, stari prestoli in še mnoge druge zgodovinske posebnosti. V carski orožarni so bile nekoč tudi dolge vrste, leta 1812 priborjenih sovražnikovih topov, ki so bili urejeni po 30 državah; zraven pa izdelki staroruske livarske umetnosti, orjaški top Dobro-vik, dolgi Imejdroj in vitki Volk.
V Kremlu so številne cerkve, katedrale, čudovita stavba Po-krovskega sabora z 20 kupolami, s stolpi in stolpiči, kar je Ivanu Groznemu tako ugajalo, da je dal stavbenika oslepiti, da ne bf mogel nikoli več kaj takega sezidati. Od vsega tega je dandanes samo še nekaj ostalo. Dolgo vrsto starih poslopij so uporabili za strokovne stavbe, kjer ima vlada, uprava, gospodarstvo in druge oblasti svoje pisarne.
-o-
NAJVIŠJI SLAP NA SVETU
Nedavno je južno-ameriški letalec Jimmy Angel med svojim poletom nad Venezuelo odkril najvišji vodopad sVeta, ki je mnogo višji kakor vsak dose-daj znanih vodopadov in ki ni zarisan še v noben zemljevid.
Letalec poroča, da je odkril vodopad v nekem pritoku reke Caroni River, ki je sama pritok velike reke Orinoko. Ta reka je oddaljena kakih 250 milj od mesta Ciudad Bolivar ter teče proti jugovzhodu. Letalec je s pomočjo višinskega merila svojega letala zmeril tudi višino tega velikanskega slapa. Pravi, da je ta slap najmanj 7,000 čevljev visok, kar je velikanska višina, če pomislimo, da en angleški čevelj meri 0.305 stotink metra, francoski čevelj pa 0.325 metra.
o-
Ameriki preti aerarnost t »led vojne. Vsak državljan Je dolžan, da po evoji zmožnosti kapi Obrambne bonde ia (Defense Bonds and Stepp«).
43.00
PRED PETINDVAJSETIMI LETI
Dan 11. novembra, 1918 je dobro označen v svetovni zgodovini, zaeno pa tudi v spominu ohranjen v naših srcih. Navedeni dan smo se globoko oddahnili in vzkliknili: "Vendar enkrat je konec vojne!" Omenjeni dan pred 25 leti je bilo namreč podpisano premirje prve svetovne vojne v Compiegne gozdu na Francoskem, kot jasen dokaz, da je bila tedaj Nemčija poražena.	•*	»
Koliko veselja je vsled tega isti dan zavladalo po vsem svetu ! Vsi smo mislili, zdaj bo pa za vedno konec vsake nadaljne vojne! Pa smo se zelo varali. Samo 20-krat zatem smo še v resnici obhajali ta praznik ali dan premirja, pa so Hitlerjeve mehanizirane čete vdrle preko nemške meje in si začele lastiti državo za državo tako, da je Nemčija v sedanji ali drugi svetovni vojni okupirala že skoro vso Evropo. Človek bi res ne mogel verjeti temu uspehu barbarskih Nemcev. Pa saj ni to teke čudno! Nemčija se je po sklenjenem premirju že leta in leta oboroževala in pripravljala na največjo vojno v svetovni zgodovini, med tem, ko so druge države in dežele lepo počivale in mirovale. Splošno se sodi, da je to vojno povzročila slabo izvršena varsajska pogodba, tako tudi ni svoječasno ustanovljena Liga narodov pravilno vršila svoje naloge.
Da, letošnjo 25-obletnito onega premirja ne moremo s takim navdušenjem obhajati, ker smp ponovno v vojni vihri, še veliko večji in bolj strašni kot pred 25 leti. Okrog osem milijonov naših ameriških fantov in mož se bori na vseh svetovnih frontah za dosego svetovne demokracije in pravega, stalnega miru za bodoče. V vrsti milijonov teh borcev je tudi nad tri tisoč članov naše Jednote; 14 izmed njih je dalo že svoje življe-ljenje za domovino! In še vedno kličejo nove vojake v armado!
Tekoče leto se je vojna sreča še zadosti dobro obrnila na stran zaveznikov. Nemška armada iz Severne Afrike in iz Južne Italije je že pregnana; na ruski fronti pa čitamo vsak dan o novih zmagah rdeče armade. Vse kaže na to, da se bo Hitlerjeva slava in moč morda že kmalu zrušila in da bomo z veliko večjim navdušenjem ter veseljem obhajali prihodnji dan premirja ali končne zmage. Dal Bog, da bi ta dan že kmalu napočil 1
K 80-LETNICISLOVEČEGA LINC0LN0VEGA GOVORA
Prihodnji petek, 19. novembra bo poteklo ravno 80 let, odkar je bila zbrana na Narodnem pokopališču v Gettysbtirgu, Pa., ogromna množica ljudstva, da prisostvuje blagoslovitvi tega pokopališča, kjer je imel tedanji predsednik Abraham Lincoln svoj . sloveči govor. Ta gettysburški govor z dne 19. novembra, 1863 je znan vsakemu zavednemu Američanu, marsikak šolar ga zna na pamet. Besedilo tega, nad vse zanimivega govora je najti tudi vklesanega na podstavkih številnih Lincolno-vih spomenikov; v angleščini zavzema 265 besed.
Pisatelji in književniki zatrjujejo, da je bil Lincolnov govor pri Gettysburgu najlepši in najboljši govor v svetovni zgodovini. Glasi se tako-le:
"Pred 84 leti so naši očetje vpostavili na to ozemlje nov narod zamišljen v svobodo in posvečen namenu, da so vsi ljudje enako ustvarjeni.
"Sedaj se nahajamo v veliki državljanski vojni in preskušamo, če zamore kak narod s takimi načeli in posvečen takemu namenu—še dolgo obstojati. Sestali smo se na velikem bojišču. Prišli smo semkaj, da blagoslovimo vsaj del tega bojnega polja kot zadnje počivališče onih, ki so žrtvovali svoje življenje zato, da bi zamogel naš narod še dalje živeti. Vse to je lepo in primerno, kar tukaj vršimo.
"Toda v širšem smislu mi ne moremo blagosloviti in posvetiti tega prostora. Junaški možje, Sivi in mrtvi, ki so se borili tukaj, so ga ie posvetili; mi nimamo zato moči. Svet bo malo-uvaževal to, kar mi tukaj govorimo in ne bo pomnil dolgo; pač pa ne bo nikdar pozabil tega, kar so ti pokojni junaki tukaj izvr šili. Dajmo se rajše mi, še živi tukaj posvetiti nedovršenem delu onih, ki so se tukaj tako uspešno borili. Boljše je torej, da se posvetimo velikemu načrtu, ki je pred nami in sicer da zanetimo v sebi od teh slavij enih pokojnikov povečano vdanost namenu, za katerega so ti pokojniki dali zadnjo mero svoje vdanosti. Dajmo torej slovesno skleniti in vpoštevati, da ti pokojniki niso zastonj umrli, da naj bo naš narod pod Bogom na novo prerojen v svobodi in da vlada lj'udstva, po ljudstvu in za ljudstvo naj nikdar z zemlje ne izgine."
Ta Lincolnov govor bi bil tudi za sedanji čas primeren.
o--
KDO PREJTEL BI ? . . . Kdo preštel bi solze grenke tekom vojne že prelite mater žalujočih vzdihe, težke ure že prebite?
Dan -in noč jo misel muči: "Bog zna, kje moj sin zdaj biva,
je li živ še, morda ranjen? Morda grob ga že pokriva?"
Kdo preštel bi vse molitve, ki jih žene že premnoge
so zmolile za vojake-
svoje drage tam soproge?
Kdo preštel bi težke rane Jborcev v vojni tej dobljene; kaplje že krvi potoke tam na frontah pretočene?
Kdo preštel bi vse grobove padlih, daleč tam v tujini; grobe raznih žrtev tudi v naši stari domovini?
Kdo preštel bi vse domove, kraje in vasi požgane?
Lidic je število večje--
tudi so slovenske znane!
Ni na svetu ga človeka,
to ki znal bi pojasniti--
Vdani v božjo voljo dajmo pač zato Boga prositi:
"Kralj miru, usmiljen bodi, milost svojo nam dodeli: da vsi narodi na zemlji v slogi, miru bi živeli!"
Ivan Zupan.
Čudna so pota smrti; vedno in povsod je zaposlena; brez ozira trka na vrata svojih žrtev. Morda ima tudi smrt svojo določeno kvoto, koliko žrtev bo tekom meseca seboj odvedla? Ako bi njeno mesečno kvoto smrtnih slučajev tudi pri naši Jednoti vpoštevali, bi se nam čudno zdelo, da je bila ista v zadnjih dveh mesecih povsem enaka, kar je gotovo nekaj nenavadnega.
V zadnjem našem tozadevnem naznanilu z dne 20. oktobra t. 1. je bilo označenih 16 smrtnih slučajev "članstva naga odraslega oddelka. Povprečna starost teh članov in članic je znašala 61 Vfc let, zadnje, oziroma današnje naznanilo o naših pokojnikih pa zavzema ravno toliko število kot poročilo o umrlih meseca septembra.
Iz doli navedenega seznama razvidimo, da je od tedaj umrlo devet naših sobratov in sedem sestra; najmlajša med njimi je dosegla starost 19 let, najstarejši pa 79 let, njih povprečna starost je znašala 62 let.
Tu navedene pokojnike priporočamo članstvu v molitev in blag spomin:
JOSIP PELTZ, član društva št. 18, umrl 23. avgusta, star 67 let.
MARY MIKLAVCICH, članica društva št. 25, umrla 23. septembra, stara 76 let.
MARY WINSKY, članica društva št.. 246, umrla 24. septembra, stara 76 let.
Moderno letalstvo
Časopisne vesti nam stalno govore s kakšno hitrostjo in v kakšnih množinah gradijo države nevarno bojno zračno brodovje.
Lovska letala prinašajo vsak dan nove rekorde tako glede hitrosti, višine, orožja in vzdržljivosti. Bombniki prenašajo nezaslišane tovore rušilnih in vžigalnih bomb naravnost v osrčje sovražnikove zemlje. Letajo podnevi in ponoči, nizko ali v Stratosferičnih višinah. Niti vreme jim ni zapreka.
In vendar pravijo r letalski
strokovnjaki, da je vse to šele ANTON SKUBIC, član dru- j prav za prav začetek pravega štva št. 12, umrl 30. septembra, razvoja. Ti strokovnjaki nam star 72 let.	obljubljajo skoro vsak dan no-
ALEKS BERNIK, član dru- v» in mogočnejša presenečenja, štva št. 197, umrl 2. oktobra, Tak<> «a primer napovedujejo
star 66 let.
AGNES KUZNIK, članica društva št. 183, umrla 4. oktobra, stara 19 let.
JOHN BUBASH, član društva, št. 14, umrl 10. oktobra, star 77 let.
CAROLINE VOGLAR, članica društva št. 80, umrla 12. oktobra, stara 31 let.
MAGDALENA DOLTOVlC, članica društva št. 128, umrla 16 oktobra, stara 63 let.
JOSIP RAKOVEC, član društva št. 136, umrl 16. oktobra, star 67 let.
JOSEPH VIDOSH, član društva, št. 30, umrl 17. oktobra, star 74 let.
HELEN PLESNICHER, članica društva št. 193, umrla 16. oktobra, stara 28 let.
ANA MAIERLE, članica društva št. 65, umrla 18. oktobra, stara 63 let.
. JAKOB JUDNICH, član društva št. 70, umrl 23. oktobra, star 67 let.
JAKOB PETRICH, član društva št. 1, umrl 25. oktobra, star 72 let.
MARTIN ZAGORC, član društva št. 11, umrl 28. oktobra, star 78 let.
ameriški letalski gradbeniki še za letošnjo leto gradnje novih orjaških bombnikov. Vsak dan občudujemo ameriške bombnike "Liberator" in leteče trdnjave. Angleška letalska industrija se ponaša s svojimi ogromnimi "Lancastri" in "Halifaxi." Vsi ti in še drugi bombniki ameriške in angleške letalske vojne industrije so se odlično izkazali v težkih preizkušnjah nad nemškimi in italijanskimi industrijskimi središči. Na tisoče kilometrov so prodrli v so-vražncKzemljo, največkrat brez vsake lovske obrambe in z največjimi uspehi napadali celo sredi belega dne.
Novi zračni orjaki pa bodo — po poročilih — popolnoma zasenčili te tako o"dlične zračne- rušilce. Ameriški letalski gradbeniki imajo v mislih za bodoče prave zračne .oklopni-ke, superbombnike, ki ne bodo zavarovani samo s težkim oklepom, pač pa bodo tudi s svojim učinkovitim orožjem kos vsaki nalogi. Pravijo, da bodo dvakrat večji od letečih trdnjav. V notranjosti bodo veliki kot
stanovanje desetih sob. Poga-bnuje dnevno še druge duhovi njali jih bodo 4 do 6 motorjev te iznajdbe, zlasti posebne apa-z 10- do 15,000 konjskih sil. rature za nočno iskanje sovra-
Njihova hitrost bo znašala čez 600 km na uro. Z bombnim tovorom do 8 in še več ton bodo sejali smrt in razdejanje. Iz Londona na primer do Berlina bodo prispeli v pičlih 80 minutah. Oboroženi s številnimi strojnicami v oklepnih stolpih in primernim številom to-pbv ^najtežjega kalibra, bodo na vsega spoštovanja vredno daljavo onemogočili vsako približanje sovražnim lovcem. Kot njfhovi predhodniki tako bodo tudi ti zračni orjaki leteli v zračnih višinah, ki si jih pred vojno niti najdrznejša letalska domišljija še zamišljati ni mogla. In vendar bodo tudi v višinah znatno prekašali sedanje bombnike.
Že na višinah nad 12,500 m spremlja letalca velika nevarnost zadušitve; čeravno je letalec opremljen z masko za kisik, ki izključuje dihanje zu nanjega zraku, ki nudi za pravilno delovanje pljuč vse premajhen pritisk. Zato bi se na taki višini in s tako opremo letalec že v kratkem času onesvestil. Iz tega razloga so gradbeniki pričeli misliti na to, da zgrade v letalu posebno kabino, ki ne.prepušča zraku in v kateri je zrak pod stalnim pritiskom, kakršnega zahteva človeški organizem. S takimi napravami je vsaj teoretično mogoče predreti do višin 20,000 m. Tu sem pa sovražno letal stvo ne more, poleg tega pa so letala na ta način tudi izven dosega sovražnega protiletalskega topništva.
Ameriške tovarne izdelujejo danes take kabine te v serijah. Gradnja se je posrečila šele po dolgoletnih vestnih poizkusih. Kabina je napravljena iz dvojnih steklenih zidov. Vmesni prostor je napolnjen z izsušenim zrakom. Steklo je izredno odporno, da lahko prenaša notranji pritisk, ki znaša 1.75 kg na kv. centimeter. Tako steklo se ne razpoči tudi če ga zadene krogla težke strojnice 12.7 mm pri temperaturi 60 stopinj C pod ničlo. Ta temperatura vlada v višinah 13- do 14,000 metrov.
V	teh višinah pa spremlja letalca še druga nevarnost. Sončni žarki, ki jih na zemlji tako ljubimo in cenimo, zlasti v naših krajih, so v teh višinah za letalca izredno škodljivi. Na koži povzročajo nevarne opekline, ultravijoletni žarki pa dražijo oči in la4hko povzročijo nepopravljive okvare na vidnem organu. Iznajdljivi gradbeniki letal pa so premostili tudi te težkoče. Steklene plošče za kabine, ki jim pravijo tudi zlate plošče, so napravljene iz tvarine, ki prepušča svetlobne žarke, ultravijoletnih žarkov pa prepušča to steklo samo 4 odstotkov. Steklo je iznajdba tovarne Libby-Owens-Ford. Ta steklarna izdeluje tudi še drugo steklo, ki čudovito zadržuje neznosno vročino tropskega sonca.
V	višina'h nad 13,000 metrov je zrak, kakor to že vemo, čedalje redkejši. Lopate elise (propelerja) bi morale biti čedalje večje čim bolj bi se v teh višinah oddaljevali od zemlje in hoteli doseči tudi še tu potrebno hitrost. Dolžina krakov propelerja pa ima seveda zopet svoje meje, ker so kolesa letala na razmeroma kratkih nogah, če bi torej podaljšali lopate elise, bi morali obenem podaljšati noge koles, da bi bila elisa dovolj visoko iznad zemlje. S tem pa bi se povečala tudi teža letala kar za nekaj sto kilogramov. Iznajditelji pa so stuhtali dvojni propeler, pri katerem se vsak del vrti v nasprotno smer na oseh, ki sta ena v drugi in se prenos prenaša po posebnem sistemu. Z uvedbo dvojnega propelerja so mogli celo dolžino krakov kar za eno četrtino podaljšati in povečali na ta način hitrost za 10 do 15 odstotkov.
Zavezniško letalstvo zazna-
žnih letal, sa natančen pogo-dek določenega cilja itd. Vse to in še mnogo drugega tudi po kakovosti in ne samo po količini dviga zavezniško letalstvo mogočno nad pridobitve, ki jib je dosegel sovražnik v letalski tehniki in daje jamstva popolnega obvladanja evropskega ozračja že v najbližnji bodočnosti.—"Bazovica."
KUHAJTE VEČ KROMPIRJA SEDAJ!
Pri vseh obedih jejte ta izvrstni in hranilni pridelek, katerega imamo mnogo v letošnji letini. Kupujte po eno vrečo naenkrat. In sicer zdaj, takoj, predno se naša bogata žetev pokvari. Spravite v zalogo cel bušel ali dva, bodisi v klet ali omaro, pod stopnice ali v gara žo, kamor hočete, v teman in hladen kot, kjer temperatura ne gre preko 60 stopinj in ne pod 40 stopinj.
Krompir, katerega je obilo ni racioniran, vam bo nadome stil mnogo redkega in racioni ranega živeža. Malo pomislite ker velika množina krompirja bo s tem nudila vaši rodbin obilnejših obedov, cenejših denarju in živežnih znamkah ker ne boste kupovali toliko ra cionirane hrane.
Krompir vsebuje vitamin vitamin B-l, železo in mnogo drugih važnih mineralnih se sta vin. Vzdržujte energij svojcev na domači fronti na isti način, kot to delajp naše ob orožene sile na bojiščih — večjimi množinami krompirja
Kar glejte, kako se bodo va si domači vrgli na rumeni pra ženi krompir za zajtrk. Praže ni krompir prihrani mnogo me sa. Ravno tako tudi skorja krompirja na mesu. Opoldne prinesite na mizo krompirjevo juho ali salato. In ne pozabite na krompirjeve pražence za večerjo — da ne omenjamo ku hanega, pečenega in praženega krompirja!
Pri krompirju pazite na na 3lednje:
1.	Kadar ga lupite, lupite ga na tenko. Ravno predno ga de nete v lonec.
2.	Ne namakajte krompirja Zmočili boste ven le one važne mineralne snovi in vitamine.
3.	Vodo od kuhe porabite ne zlijte je proč, kajti v njej je mnogo hranilnih snovi.
4.	Kupujte mokasto kakovost za pečenje in praženje.
5.	Kupujte voskasto kakovost za salate in omako.
Kupite še danes najmanj eno vrečo krompirja!
-o-
Bojna umetnost tankov
Vojaški strokovnjak piše: Ko so se pred 28 leti po bojiščih Flandrije prvikrat privalili novi bojni angleški in francoski oklopni vozovi ali tanki, je bila to novost brez primere, vendar so se dali z granatami in strojnicami deloma ugnati. V sedanji vojni pa nastopajo že drugi tanki, ki so spričo onih iz prve svetovne vojne precej drugačni. Sedanji tanki so predvsem bolj gibčni: zmanjšala se je ploskev za zadetke nasprotnika, ropot motorjev in kolesja je precej tišji, strelske line so spretno prikrite, tako, da so sedaj bolj težko ranljivi. Kolesje je na prožnih jeklenih trakovih, ki se kakor gosenica giblje in vije po slehernih tleh, bodi po kameni tih pregradah, bodi čez jarke in ceste, bodi navkreber* bodi navzdol po strminah, celo čez vodovja — to vse so lastnosti sedanjih tankov. Plini ne morejo vhajati v notranjost; opremljeni so z aparati za brezžično sporočanje in sprejemanje navodil. Oboroženi so s strojnicami in topovi.
Obseg njihovega delovanja se je razširil na tri strani. Sorodnemu orožju pripravljajo pot skozi sovražne postojanke. Spremljajo udarne čete pehote in pionirjev. Brezobzirno se kotalijo prav tik do utrdb ali kaze-mat in navalijo nanje, v varstvu svojega oklepa in zaščitne spred-
nje plošče, z ognjem svojega orožja. Pomandrajo zapreke pred utrjenimi črtami, gnezdišča strojnic v pred in med polju in drugo orožje, ki se jim upa zoperstavljati. Na nobeno pot niso navezani, če je cesta po sovražniku neprehodna, pa zavijejo kar počez v loku in prebrede-jo tudi reke in močvirja. Drzno prodirajo prav do mostov čez reke in prekope in ovirajo presenečene straže, da ne razstrelijo mostov, če pridejo prepozno in da je most že sfrčal v zrak, tedaj prevzamejo v varstvo pehoto, ki se na čolnih iz gumijastih cevi prevaža čez reko in pa pionirje, ki brž začno pripravljati začasen prehod ali popravljati most. To nalogo opravljajo več-jidel v četah ali skupinah v najtesnejši zvezi s pehoto.
Tanki s svojim težiščem odločajo na odprtem bojišču o pote-* ku boja. Na stotine se jih vali v treh, štirih valovih (skupinah) na širini malo milj z brzino 30, 40 do 60 milj na uro proti sovražnikovi fronti. Bombniki-strmo-glavci jim pomagajo kot ogenj bljuvajoči tanki iz ozračja. Tudi iz tankov bruha smrt in pogin. V tem ognjenem jurišu se razdrobi vse, kar je na prvi bojni črti; tanki in bombniki pomete-jo in pomandrajo vse.
Ko je zasekana vrzel v sovražnikove vrste, tedaj se vržejo tanki, ne meneč se za kako nevarnost, globoko v zaledje sovra. žnikove dežele; spotoma pa sip-ljejo smrt po cestah, žapirajo pota sovražnikovim četam in tako s to novo taktiko dosežejo zmago.
Organizacijsko so tanki ali bojni vozovi združeni v posebne zveze, z motoriziranimi strelskimi polki, z motoriziranimi izvid-niškimi oddelki in s protitankovskimi oddelki, z motoriziranim topništvom, s pionirji, s poročevalskimi in zadejšnjimi četami. Tovariši v orožju naj jim bodo v pomoč v napadanju in obrambi, v izvidništvu in strelskih pripravah in v obdržanju'zasedenega ozemlja. Zvesti zavezniki tankov so tudi letala, zlasti izvidni-ška letala, ki jih poučijo o položaju sovražnika, dalje bombniki-strmoglavci, ki s svojimi bombami učinkovito posegajo v boj.
Seveda pa ne smemo pozabiti, da je velikega pomena dejanska in pasivna bramba proti tankom s topovi majhnega kalibra, z večjimi topovi, s strojnicami, s tan-kovimi minami in tankovimi pastmi, tako da spričo zadetkov topov in strojnic tudi tankov oklep ni zmeraj varen. Vendar pa so dogodki zadnjih dni pokazali, da so tanki prvovrstno oro. žje, ki s svojim naglim prodiranjem in učinkovitim orožjem do. segajo največje uspehe in postanejo povsod gospodarji položaja. Tanki so izzvali pravcato revolucijo bojnih načinov v tej novi strašni vojni.
KUMINA V HIŠI
Kumina je priznano zdravilno zelišče, kar so že zdavnaj cenili na deželi. Ko je košnja, nabirajo kumino. Ponekod jo nalašč sejejo, da jo prodajajo lekarnam. Mimo drugih snovi pridobivajo iz kumine posebna olja. Doma pa uporabljamo le sadeže, ki jim splošno rečemo tumina in ker jih potrebujemo za čaj in začimbo.
Voda, v kateri se je kuhala cumina, je izvrsten čaj za migreno, če so bolečine v zvezi z bolnim želodcem. Kumina je izvrstno zdravilo za očesne bolezni in za okrepitev oči; treba jih je dva do trikrat s kuminovo vodo izplahniti. V skodelico vode damo pol žlice kumine in jo skuhamo. Isti čaj je dober zoper slabo prebavo.
Kdor ima koliko, ali se mu vzdiguje in če ima krče ali in-fhienco—naj izpije skodelico mleka, ki se je v njem pet do 10 minut kuhalo za žlico kumi-| ne (ne prevroče piti). Če je
kdo napet, naj pije čaj z dodatkom mete.
kuminov
Ustanovljena V Joüetu. XU, Am 1
OLAVNX URAD: 161-858 M. CHICAGO ST, JQUR, ttj. Telefon t glavnem urada: Jottet Mit: stanovanja glavnega tajnika MO.
Od ustanovitve do 30. septembra, 1943 znaša skupna izplačana podpora $8,905,770
Solventnoat 127J4% Oastnl predsednik: FRANK OPEKA, north rtilo—n UL GLAVNI ODBORNIKI Oiavnl predsednik: JOHN OBRH. 817 East "O" 81, Fusbto, Četo. Prvi podpredsednik: JOHN ZKP&AN, fm W. 1Mb Bt. ftitrngrr. m. DrugI podpredsednik: MATH PAVLAKOVIGH. 4716iHatfleld Bt, Pittsburgh, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 108 MM 81, N. W, Barbsrton. O. Četrti podpredsednik: MTKK CERKOVNIK. P. a Bok 187. Elj. Minn. Pet* podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1138 Dffltngbam Ave, Sheboygan. Wis. gesti podpredsednik: OBOROE PAVLAKOVIGH. 467S Pearl St.. Denver 18. Ooio. Glavni tajnik: JOSIP ŽALAH, S51 N. nn««^ Bt, Joliet, DOL pomožni tajnik: LOUIS ŽKLEZNIKAR, 351 N. Chicago Bt, Joliet, DL Oiavnl blagajnik: MATT F. SLANA. »1 N. Chicago St, Joüet DL Duhovni vodje: REV. MATH BUTALA 418 N. Chicago St. JoHet UL Vrhovni sdravnik: DR. JOSEPH K URSICH. 1901 W. Cermak Rd, Chicago. DL
NADZORNI ODBOR PredMkUk: OBOROE J. BRINGE. 613 Adams Ave, BveJeth. Minn. Prva nadaornloa: MARY B. POLUTNIK. 1711 K SOth Bt. Lvatn. O. DrugI nadzornik: FRANK LOKAR, 1351 Hawthorne,St. Pittsburgh, Pa. Tretji nadaornlk: JOHN PEZDIRTZ, 14904 Pepper Ave, Cleveland 10, Ohio Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR, 21341 Miller Ave., Cleveland 19, Ohio
PINANÖNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM, 817 East "O** SU Pueblo. Goto. ' Tajnik: JOSIP ZALAR. 361 N. Chicago St.. Joliet QL Prvi odbornik: FRANK J. OOSPODARICH. 100 Ruby Bt, Joüet HL Drugi odbornik: MARTIN BHUKLB. 811 Avenue A. Eveleth. Minn Tretji odbornik: RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wllkinsburg. Pa. Četrti odbornik: OBOROE O. BRIN CK, 718 Jenes 8t. Eveleth. Mhm.
POROTNI ODBQHR Predsednik: JOHN DBCHMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—6th St, & W, Ohlsholm. Mhm. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St, Pueblo, Colo. Tretji porotnik: .JOHN OBLAK, 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd, Chicago, ID. peti porotnik: JOHN BEVBC, Alexander Ave, Strabane, Pa. Sesti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E. 109th st, South Chicago, m.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 8117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZOROt 1045 Wadsworth Ave, North Chicago. HI.
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKB AKTIVNOSTI JEAN M TEZAK, 457 Indiana St, JoUet III
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. 351 N.< Chicago St. Joliet HL; dopise, druätvene vesti, rasna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3. Ohio.__
Male države in moskovska konferenca
Za ONA napisal KAROL HARTMAN '
(Male države sicer niso bile na moskovski konferenci, so se pa kljub temu prav dobro odrezale. Nekatere posledice moskovskega sporazuma za male države so navedene v naslednjem članku wash-ingtonskega dopisnika Overseas News Agency. Karola Harmana).
Washington. — Akoravno so j bile določbe moskovskega sporazuma pred vsem triumf slož-nosti med štirimi velikimi silami—Anglijo, Rusijo, Združenimi državami in Kitajsko—so vendar tudi male države dobile tam svojo polno mero izgledov v bodočnost.
To svojo zmago so tudi zaslužile s svojim borbenim naporom. Še več zaslug si bodo pridobile, korak za korakom, ko se bo približevala zaželjena ura osvoboditve. Četudi njih predstavniki niso sedeli v zboru posvetovanj sovjetske prestolice, je vendar treba priznati, da je bila zaščita njihovih interesov dobra, prav tako vestna, kot so imele pravico, da zahtevajo in pričakujejo.
Pol ducata izmed uradnih izjav, katere je prinesla moskovska konferenca, se bavi v najvišji meri z interesi malih držav. Le malo jih je bilo priča kovanih—a ko je sploh kdo mislil, da bodo prišle—in skoro vse so tako formulirane, kot bi jih bilo sestavilo 30, ne pa samo trije zunanji ministri. To so naslednje deklaracije:
1.—Predstavniki štirih velesil so izjavili, da pripoznavajo potrebo, da se ustanovi čim preje mogoče splošna mednarodna organizacija, katere temelj bo načelo enakopravne neodvisnosti vseh miroljubnih narodov
V preprostih besedah pomeni to, da bodo imele vse države Združenih narodov—pa bodisi naj manj ših—svoj glas v med narodni skupščini, ki bo varuh prihodnjega miru — prav kot ima vsaka država pri nas—tudi naj manj a—dvoje glasov v našem senatu. Sovjeti so bili baje temu načelu nasprotni, akoravno je tradicija mednarodnih od-nošajih, ker so smatrali, da bi bilo nenaravno, da bi pomenil glas Rusije ravno toliko, kot na
Združenih narodov. V tem zbo-u, ki je začel poslovati dne 10. lovembra, bo centralni komite itirih velesil najbrže odločal o /ečini vprašanj osnovne politike, akoravno bi jih mogla peto-ica katerih koli malih držav po :eoriji preglasiti, na splošnem, /elikem zboru.
2.—Predsednik Roosevelt iit premiera Churchill in Stalin, io podpisali skupno izjavo, ki se zavezujejo, da bodo nacistični vojni zločinci "poslani nazaj / dežele, v katerih so zagrešili svoje podle zločine, tako da bodo mogli biti sojeni in kaznova-ai po zakonih teh osvobojenih iežel.
Predsednik Roosevelt je podal slično izjavo že dne 21. av-?usta, 1943, toda v Moskvi je bilo prvič, da so dali vsi trije voditelji treh največjih zaveznikov slovesno obljubo vsem od nacistov zasedenih deželah, da bodo mogle soditi same svoje krvnike. Jasno je, da bodo narodi, ki so največ trpeli pod nacistično tiranijo, najstrožji sodniki. Znano je tudi, da se nekateri evropski politični predstavniki boje, da ne bi popust napetosti, ki bo nastopil po vojni, povzročil neke tendence k dobrodušni popustljivosti, posebno na Angleškem in v Združenih državah.
Spominjajo se namreč, da je tudi po pretekli vojni varsajski mir zahteval, da se kaznuje vojne zločince. Predložen je bil seznam od 900 zločincev, a komaj 45 jih je bilo pozvanih pred najvišje sodišče v Leipzigu v Nemčiji. Sojenih je bilo vsega skupaj 12, in od teh jih je bilo šest oproščenih, a ostalih šest je dobilo lahke kazni zapora. Vsi obsojenci so bili častniki nižjega reda, in so veljali pozneje za narodne muče-nike.
Grof von Lorsner, ki je bil takrat na čelu nemške mirovne
8.—Tri velesile so sprejele ne le Francijo, temveč tudi Grčijo in Jugoslavijo v posvetovalni zbor, ki bo oblikoval bodočnost Italije.
V komisiji za Sredozemski prostor bi bile morale biti po prvem načrtu, ki je bil napravljen za časa Churchillovega obiska v Washingtonu pred dvema mesecema, zastopane le velesile, Anglija, Amerika in Rusija, ter Francija. Sovjeti so hoteli, da mora imeti ta komisija polnomoč, da odloča o sredozemskih zadevah. Tudi Britanci so nameravali ustvariti več nego le posvetovalno komisijo, toda mi smo imeli raje le zbor, ki naj bi se bavil le z nabiranjem informacij. «
Dosežen je bil kompromis, glasem katerega je bila sredozemska komisija razdeljena na dva dela, in sicer na splošno evropsko komisijo, v kateri bodo sedele le tri velesile, ter dajale nasvete svojim vladam in na posvetovalno komisijo za italijanske zadeve. V tem posvetovalnem zboru, ki bo imel polnomoč, da rešuje vsakdanja vprašanja in obenem daje nasvete kolektivnega značaja, so dobile sedež tudi Francija, Jugoslavija in Grčija. Obe zadnji deželi nista pričakovali, da jima bo dodeljen sedež v sredozemski komisiji.
4.—Vse	štiri velesile so sporazumne, da ne bodo ""uporabljale svojih vojaških sil na teritoriju drugih držav, razven v svrho ciljev, ki so navedeni v tej skupni deklaraciji, in po medsebojnem posvetovanju."
Po koncu te vojne, ne bo mogla torej nobena država poslati svoje armade na ozemelje svojega soseda, češ, da mora napraviti red in mir, kot so to trdili nacisti v slučaju Cehoslo-vaške. Nobena intervencija ne bo mogoča, ne da bi bile štiri velesile z njo soglasne.
Pripomniti pa je treba, da ta sporazum ne veže nobenega od zaveznikov glede politike v tej vojni. Kitajska, Rusija, Anglija in Amerika morajo napraviti svoje invazije, kjerkoli in kadarkoli jim je drago.
5.—Zunanji	ministri so nedvoumno izjavili, da žele "svobodno in neodvisni Avstrijo."
Ne le Avstrija, temveč tudi vse sosedne dežele bodo vesele te deklaracije.
6.—Skupna	deklaracija glede Italije je tako skrbno protifašistična v svojem besedilu, da bodo manjši izmed Združenih narodov vedeli, da tudi v onih slučajih, v katerih vojaško vodstvo iz praktičnih vzrokov sprejme pobotanje z nacističnimi marionetami, taki sklepi ne bodo mogli dolgo trajati.
Vse male države seveda ne bodo našle tega, kar žele v moskovskih deklaracijah. Finske meje, ali poljske, rumunske in neodvisnost baltskih držav, vse to je moskovski sporazum prešel. Toda v tem pogledu tudi ne smemo pozabljati, da od vseh teh dežel razven Poljske, nobena ni v vojni na strani Združenih narodov. Poljske meje pa bodo najbrže prišle pred » Evropsko posvetovalno komisijo.
# * ♦
ti, da bi bilo mogoče doseči sporazumno akcijo na bojnem polju med Mihajlovi-čem in Titom. Dejstvo, da je Mihajlovič vojni minister, pa celo izključuje možnost sporazuma med Titom in tukajšnjo jugoslovansko vlado. To kljub temu, da se Tito—vsaj kolikor znano—ni še nikdar odkrito izrazil proti kralju. Tudi ako bi prišlo do tega, da bi bilo treba izbirati stroko le v soglasju z na vprašanje etike in hvaležnosti, tudi tedaj bi bil izbor med vojaškimi interesi, in ne glede Titom in Mihajlovičem težak, kajti Mihajlovič je neoporečno vodja odpornih elementov v Srbiji in kot tak nenadomestljiv. -o-
primer Glas Haiitiža ali Luk- delegacije, pravi v svojih spo-semburga. Toda dejansko bi v minih o tej epizodi naslednje: vsakem mednarodnem zboru se- "Prva velika zahteva . .. ver-veda glas Rusije imel ogromen; sajskega dikteta se je razbi a
,	i na složnosti Nemčije kot steklo
odmev.	„
Sovjetska Rusija pa je vse- na kamnu	. -
eno sprejela načelo "enako- Male države so seveda trdno neodvisnosti" tudi o odločene, da bodoči nacisticni
pravne
priliki formacije administrativnega zbora podpore in obnove
memoiristi ne smejo imeti prilike, da bi ponavljali te besede.
Jugoslovanska vlada in moskovski sporazum Kairo, Egipt. — (ONA). — Osebnosti, ki govore za jugoslovansko vlado, pozdravljaj o sporazum na širokih osnovah, dosežen v Moskvi, toda trenotno še ne morejo dati nobenega komentarja glede posledice tega sporazuma v pogledu njihovih posebnih problemov.
Z-zadoščenjem konstatira j o, da ni prišlo do delitve Evrope v posamezne interesne sfere, in da ostane vsa Evropa skupna skrb vseh treh velesil.
Ker je malo upanja, da bi mogli zavezniki prinesti na Balkan izdatno pomoč še to zimo, ogroža patriote v Jugoslaviji najhujši zima, kar so jih dozdaj doživeli. Nobene mož-
Moskovska konferenca in notranji spori v Jugoslaviji
Kairo. — Tukaj vlada pričakovanje, da bodo Amerika, Velika Britanija in Sovjetska Rusija poskusile skupno akcijo, da privedejo do premirja med spornimi elementi v Jugoslaviji. Üpanje, da bo prišlo do te rešitve, je močno po dn etil o ljudstvo, da se je minister zunanjih zadev Velike Britanije, Anthony Eden, razgovarjal s predstavniki balkanskih dežel.
Govorice trde, da zavezniki ne bodo poskušali z enim samim udarcem rešiti vse zamotane jugoslovanske notranje probleme, ki so izbruhnili v ta odprti spor, temveč da bodo skušali doseči le začasen sporazum take vrste, da bi bilo obema strankama mogoče posvetiti vse svoje sile borbi proti okupatorju.
Zdaj, ko se nahaja približno 25 divizij bolgarskega nemškega in drugega vojwstva v Jugoslaviji, imajo sile domoljubov že dovolj posla in tež-koč s tem,* da se drže in uspešno preprečujejo popolno uničenje svojega pokreta — ne da bi še slabili drug drugega. Trpka ironija te tragične situacije je v tem, da ni izključeno, da obe nasprotni struji uporabljati orožje in podporo, katero dobivati od zaveznikov, v boju med seboj, namesto, da bi ta sredstva naperili proti Nemcem.
Nikdo nima tu nobenega dvoma več o tem, da je bilo to vprašanje na dolgo in široko pregledano in preiskano o priliki moskovskih razgovorov. Eden je obiskal tukaj kralja Petra in predsednika jugoslovanske vlade Puriča, istotako tudi grškega kralja in predsednika Tsouderos-a, ter je potem še večerjal skupaj z Reginald Leeper-om, britanskim ambasadorjem Grčije. O vsebini vseh teh razgovorov dozdaj še ni bilo nobenih indikacij. Znano je, da razsaja tudi v Grčiji slična državljanska vojna kot v Jugoslaviji.
Najbolj verjetno je videti, da si bodo prizadevali, najbrže s pomočjo posredovalca tripar-titnih sil, nekako ustvariti-sporazum med kraljem Petrom in njegovo vlado v izgnanstvu ter nasprotno stranko pod generalom Titom, partizanskim voditeljem v Jugoslaviji.
Prav verjetno je, da bi tak sporazum privedel do nekaterih sprememb v jugoslovanski vladi v izgnanstvu, ki vel*a zdaj za nepolitično vlado uradnikov. V to vlado bi morale stopiti nekatere osebnosti, terim bodo partizani nekoliko bolj zaupali kot sedanjim članom. V tem slučaju bi bilo pred vsem potrebno nadomestiti generala Dražo Mihajloviča, gerilskega vodjo v Jugoslaviji, v njegovem ^vojstvu vojnega ministra, toda kot poveljnik vladnih sil bi brez dvoma ostal na svojem starem mestu, na vsak način in v vsakem slučaju kot* poveljnik čet na obemlju Srbije.
Niti sedanja, niti prejšnje jugoslovanske vlade v izgnanstvu niso resno poskušale—ako so sploh kdaj storile v tej smeri — doseči sporazum med svo-
jo stranko in partizani. Vse jugoslovanske vlade zaporedoma so zahtevale, da partizani najprej povedo, zakaj se bore,
in kaj so njihovi cilji. Ako je njihov velik cilj rekonstitucija demokratične Jugoslavije, v kateri bi si narod svobodno izbiral formo vlade, ki mu najbolj ugaja, v tem slučaju bo najbrže lahko mogoče doseči načelni sporazum.
Dočim se tukaj nadaljujejo prizadevanja za sporazum, so vsi strokovnjaki mnenja, da bodo poskušali opredeliti krajevno na terenu ozemlja, na katerem bosta delovala Mihajlovič in Tito, kar bi pripomoglo do tega, da bi ostale njih sile deljene, in delovala vsaka na svojem lastnem področju.
Jasno je seveda, da ta rešitev vprašanja ni ravno najboljša, in da si je la'hko misliti bolj ugodnih, toda ako bi obe strani sprejele tak sporazum, in prenehale s svojo propagandno vojno, bi bila s tem dosežena rešitev, ki bi vsaj v vojaškem pogledu močno podprla borbo proti sovražniku, ter tudi pripravila pot do bolj primernih rešitev, ki bi mogle biti bolj trajnega značaja.—(ONA.)
Zavezniški pritisk na Balkan
Prav lahko je mOgoče, da je moskovska revija "vojna in delavstvo" na podlagi podobnih zaključkov nedavno pisala, da je turška nevtralnost popolnoma izgubila svoj pozitivni značaj, in sicer to ne le s stališča zaveznikov, temveč tudi v pogledu Turčeji same.—(ONA.)
Kairo. — Tukajšnji balkanski krogi in poznavalci zračne vojne, zasledujejo z napetim zanimanjem prodiranje ruskih armad na Krimski polotok.
Vzrok tega zanimanja strokovnjakov je v tem, da bo Krimski polotok v trenotku, ko ga bodo Rusi popolnoma zasedli, mogel postati velikanska baza za težka bombna letala, ne glede na to, da bi bil obenem tudi pomorska baza za mornariško vojno v smeri rumunskih obal in bolgarskih transportnih centrov, katerih se zdaj poslužujejo nemške vojaške sile.
Letala, katerih baze bi se nahajale na Krimskem polotoku, bi z največjo lahkoto dosegla vse konce in meje satelitskih ozemelj, in tudi zatočišča nemške vojne industrije v Avstriji, čehoslovaški ter južnih predelih Nemčije same.
Strokovnjaki za zračno vojno prerokujejo, da bo prišlo do tega, da bodo letala priplula na Krim iz Italije preko evropskega kontinenta, in nazaj, kar bi ogromno povečalo tovor bomb namenjenim ciljem na balkanskih ozemljih. Objekti največje važnosti, kot na primer petrolejska polja v Ploesti-ju na Rumunskem, bi bila tako-rekoč v neposredni bližini. Morda še hujša bi bila grožnja za nemške prometne zveze.
Zaradi gerilske vojne na Balkanu, posebno v Jugoslaviji in Grčiji, je Nemcem nemogoče izkoristiti v celoti — in sploh v velikem obsegu — železniške zveze za oskrbovanje zunanjega obroča svojih obrambnih pozicij. Prisiljena je ,radi tega, vedno bolj in bolj uporabljati pomorska pota. Na progah preko jadranskega morja imajo Nemci vedno večje težave, ker so tam v kleščah med jugoslovanskimi gerilci, ki jih čakajo na eni strani, in zavezniškim letalstvom, ki ima svoje baze v Italiji. To je Nemce privedlo do tega, da vedno bolj marljivo uporabljajo bolgarska pristanišča, kakor tudi rumun-ska, in potem prevažajo svoje dobave z ladjami preko črnega morja, skozi Dardanele in v Egejsko morje.
Zavezniške zračne in tudi pomorske sile store seveda vse, kar morejo, da bi jim pretrgale to dovozno cesto, prav kot to delajo v področju Jadranskega morja, toda težkoče so velike, ker nimajo v pripravni oddaljenosti nobenih zračnih baz za neobhodno potrebna lovska letala. Ta težkoča bi v veliki meri izginila, ako bi mogli zavezniki dobiti zračne baze v Mali Aziji. Ako bi se to pripetilo, bi vojna V tem področju zadobila popolnoma drugačne izglede.
OSUKA RADIO POROČILA GLEDE VOJNIH UJETNIKOV NISO ZANESLJIVA Iz svojega glavnega stana v
Washingtonu je ameriški Rdeči križ poslal svarilo proti kratko valovnim radio oddajam sovražnih narodov, ki pravijo, da da-jajo obvestila o ameriških vojnih ujetnikov. Ker ta obvestila niso sigurna, ni treha, da jih sorodniki in prijatelji upoštevajo, razen v slučaju, ako dobijo obvestilo iz ministerstva vojske ali mornarice. • Mnogi, ki radi poslušajo radio na kratkih valovih, pazljivo sprejemajo sovražnikove oddaje in potem dostavljajo sorodnikom poročila, katera so čuli in ki baje prinašajo imena vojnih ujetnikov, ter osebna sporočila družinam in prijateljem v Združenih državah.
čeprav vzroki radi katerih neki. ljudje poslušajo radio na Icratkih valovih ne morejo vzbujati nobenega suma, vseeno jih je treba opozoriti, da sorodniki ne smejo sprejeti sovražnikove propagandne oddaje kot popolnoma točne. Bolje bi bilo, da se obrnejo na minister-stvo vojske ali mornarice, direktno, ali skozi Rdeči križ, predno pišejo svojcem kot ujetnikom, za uradno potrditev o stanju izgubljenih vojakov.
Rdeči kož pravi, da federalna komisija za zveze vzdržuje urad za opazovanje vseh radio oddaj s sovražnikovega ozemlja, in ki pošilja vse vesti v urad provosta maršala generala v vojnem ministerstvu. Od tam se potem poroča najbližjim sorodnikom, včasih skupaj z uradnim sporočilom o eventualni točnosti te vesti.
Rdeči križ povdarja, da so na stotine družin vojakov dobile napačna poročila o vojnih žrtvah. Federalni urad za preiskavo (FBI) je pred kratkim uradno objavil, da to širjenje lažnih poročil o vojnih žrtvah dokazuje, da ima sovražnik še vedno svoje predstavnike po celi Ameriki, ki delujejo na tem, da pokvarijo ameriško moralo.
Urad provosta maršala generala, ki je odgovoren za izdajo uradnih poročil o vojnih ujetnikih, je dobil skozi komitete mednarodnega Rdečega križa v Ženevi sporočilo vseh potrebnih podatkov o izgubljenih vojakih za najbližje sorodnike; toda Rdeči križ povdarja, da neuradna in nepotrjena sporočila iz drugih virov morajo biti sprejeta' samo kot sovražnikova propaganda.
Hrana v borbi za sv
i 1:1:1 »
Office of War Information Washington, D. C.
živež je ena od najbistvenejših vrst vojnega materijala. Njegova važnost je ravno tako velika, kot važnost jekla, kau-čuka ali bencina. Za našo moderno strategijo je hrana zma-gonosno orožje — zato da naši vojaki ohranijo svoje sile na višku, da podpiramo svoje zaveznike, da prehranimo narode, katere osvobodimo izpod sovražnega jarma. Nikakor ni pretirano reči, da bo smer in dolgost vojne, kakor tudi cena, katero bomo plačali v ameriških življenjih, morda v veliki meri odvisna od tega, da-li bomo znali uspešno proizvajati hrano in ali bomo spretno uporabili ono, kar imamo
Vsega onega, kar si zaželi-
ne in storili vse, kar je v naših močeh, da h™110 izkoristimo v boju za svobodo.
Amerikanci prav lahko proizvajajo več hrane, lahko je več prihranijo, in bolj pametno jedo, lahko se izognejo zapravljanju in prilagode svoje obede novim razmeram. Na podlagi racioniranja bodo delili svoje zaloge z drugimi, cene morejo držati na njihovem sedanjem nivoju, ako ne plačujejo višjih cen od uradno priznanih maksimalnih cen ter vrhu tega podpirati vladne in občinske načrte za prehrano. Vse to je na kratko izraženo v sloganu PROIZVAJATI in KONZERVIRATI, DELITI in RAVNATI POŠTENO. Uspeh tega programa je seveda v veliki meri odvisen od tega, v koliko bomo znali vsi presoditi ogromno važnost, katera pripada živežu v tej vojni, in se naučili vedno misliti o hrani kot o orožju največje važnosti za zmago.
"V teku tekočega meseca bodo dobili Amerikanci poziv, da store določeno število stvari, ki so potrebne, da se bo mogla naša hrana zares podati v boj za zmago. To so svobodno sprejeti, odločeni sklepi vsakega Amerikanca, da bo proizvajal več hrane, da bo hranil in se ogibal vsega zapravljanja, da bo delil svoje zaloge in ravnal pošteno z živežem, s tem, da ne bo plačal višjih od maksimalnih cen ter da ne bo niti oddajal niti sprejemal od drugih živežnih znamk.
Rdeči križ juniorjev
"Junior Red Cross," mladoletno članstvo ameriškega Rdečega križa je začelo svoje nabiranje novih članov dne 1. novembra 1943. Lani se je vpisalo v juniorski Rdeči križ, ki zdaj posveča vse svoje sile sedanji vojni, 17 milijonov fantov in deklet. Ker se člani vsako leto vpisujejo le za dobo enega leta, se začne vpisovanje pri ničli. Cilj je, pridobiti vse dijake v osnovnih razredih in v višjih šolah, da se vpišejo v Junior Red Cross. Vsi šolski otroci, ne glede na vero ali raso, od otroškega vrtca pa do višje šole, se morejo vpisati. Dijaki bi morali zahtevati od svojih učiteljev, da organizirajo delo v prid Rdečemu križu v vseh razredih, tako da bodo mogli postati vsi brez izjeme člani Junior Red Cross-a. Ostanite v svojih vojnih poslih
Mnogo delavcev ravno zdaj, v teh težkih vojnih razmerah, zapušča svoje stare službe in si išče noVih, in sicer iz vseh mogočih vzrokov — to neprestano menjavanje poslov pa zavlačuje in otežkočuje delo v vojnih industrijah, kajti težko ali pa nemogoče je najti in izuriti nadomestne delavske sile. Delavci imajo dandanes mnogo težkoč, razmere pri delu so če-sto nepovoljne, prevoz in pot na delo je neprimerna, s stanovanji je težko, za otroke ni primernega varuštva, itd. Vlada, delavsko vodstvo, industrija in občine vse te težkoče poznajo in priznavajo, ter delajo kar morejo, da jih odstranijo. Obenem pa je potrebno, da vsakdo pozna svojo lastno odgovornost, in se drži svojega vojni koristnega posla. Amerikanci in Amerikanke bi se morali zavedati tega, da imajo vsi osebno dolžnost, da pomagajo premagati ta problem — da mora vsakdo, ki dela v vojni koristnih industrijah, ali pa takih, ki pomagajo v občinskih ali tovarniških poslih, — OSTATI NA SVOJEM MESTU IN POMAGATI VSEM DRUGIM, DA STORE ISTO.
-o-
KAJ VSE IZDELUJEJO KAZNJENCI ZA VOJNO
V jetnišnici v St. Quentinu v
mo, ne moremo'imeti Pač pa, Kaliforniji izdelujejo kaznjenci bomo brez težkoč dosegli, da ¡ogromna protektivna obrežna bomo razpolagali z vsem, kar
je zares potrebno za zdravje in moč, in da nam bo preostalo še dovolj živeža za vojaške potrebe — ako bomo razumeli kakšna je danes situacija prehra-
omrežja, katere pletejo na roke. V več kaznilnicah izdelujejo čevlje, obleko, razno orodje, milo, gotove dele za vojaške truke, ter nešteto drugih stvari, ki so potrebne za vojni napor.
l/ l
Leto dva tisoč po betlehem-skem rojstvu Nazarenčevem ni več daleč. Kdor bo nosil takrat osem križev in polovico devetega, bo znal o našem stoletju marsikaj povedati. Hvalil se bo lahko, da je začel gledati ta beli svet prav tisto leto, ko je nad našezapadne vasi prihrumela jeklena, krvava nevihta in mnoge .skoro odplavila z zemeljskega površja.
Eni izmed teh vasi je tisto leto županoval Matija Žagar.
Koncem velikega travna je bila prva košnja že skoro pospravljena. Bližal se je čas, ko otroci nabirajo modriee po zelenih žitnih poljih in jih povijajo v vence za procesijo sv. Rešnega Telesa. Klasovi so se rinili iz dolgih, zelenih ovojev pšeničnih, rženih in ječmenovih bilk. Opoldansko solnce je gonilo delavce in živino v senco belih domov in gostih gajev.
Od severa je prikorakalo krdelo vojakov. Obstalo je koncem Žagarjevih njiv in v poldrugem dnevu izkopalo dve prostorni jami. Drugi večer je iz njih zar-julo preiti zapadu, da so žagar-jevi osupnili in se spogledali. Nad njimi so sikale nevidne pošasti, ki so se čez trenutek ognjeno zabliskale blizu zvonika onstran reke tik zapadnega obzorja.
"V fronti smo," je rekel župan družini.
Krenil je ob žitu na drugi konec njive. Dlan mu je drsela čez mlade klasove, ki so se voljno upogibali pod njo. Ob rjovenju iz jam so se bili prej plašno zdrznili in raskava roka jim je zdaj dobro dela in jih pomirjala.
Žagar je prekoračil nekaj nad polovico svojega razora. Jami sta se zdajci znova razbobneli. župana je nehotoma pritisnilo k tlom. Stopil je hitreje. Od daleč je zaklical vojakom:
"Naglo ste začeli, če vam oni odgovorijo, bo moj dom še nocoj groblja."
častnik je stopil z malomarnim nasmehom izza uvelega vejevja, ki je zastiralo jami. V tujem županu malo umljivem jeziku je nekaj naročeval golorokemu mladeniču za seboj. Ta je nato povedal županu častnikov odgovor:
"Streljamo za šalo. Sovražnika še ni. Njegovi topovi so še daleč. Ko bo nevarno, vas opozorimo. Par dni ste lahko brez skrbi."
"Za šalo!" je tiho jeknilo v županu. Pomislil je, kako mora biti ta trenutek v domovih, ki jim je bila šala namenjena. V njem je zakipelo, da bi bil kliknil častniku:
'Tako braniš domovino? Ali je bila taka tvoja prisega: da boš za šalo zažigal ljudem krove nad glavo, jih za šalo podil z njihovih domov, za šalo sipal svinca v njih izmučene ude? Ti veš. da nasprotnih čet še ni tam, veš, da imaš le ubogo ljudstvo pred seboj, pa vendar streljaš brez potrebe, iz gole objesti, za šalo!
Toda ni rekel tega. Predobro je vedel, da bi take besede podžgale častnikovo navdušenje za take šale in bi le pomnožile gorje, ki sta ga jami že dvakrat bruhnili na zapad. Vprašal je samo:
"Ali našo vas izpraznite?"
"Če bo treba," so mu odgovorili. "Zdaj še ne. Kadar bo sila povemo poprej. Vsi se lahko umaknejo brez najmanjše prilike. Pri nas gre vse gladko. Naša fronta stoji kakor skala."
Nazaj grede je župan še ljubezni veje gladil klasove. Njih zelene, upogljive resice so mu prijetno ščegetale trudno dlan.
"Za šalo! Za šalo!" je pomr-mral vase.
ŽUPAN 1A6AR
Povest 5« prve svetovne vojne
Spisal Slavko Slavec
Večerja je bila tiha. žlice so rožljale suho odsečno. Oči so spremljale griŽlae, a ih niso videle. V ušesih je vsem brnelo prejšnje sikanje po zraku. Ta in oni se je ozrl po družbi, kakor bi ugibal, naj li sproži pogovor; pa se je premislil, županovo lice je bilo resno in slovesno. Nihče se ni drznil ziniti, dokler on ne spregovori. Žagar je odložil žlico. *
"V fronti smo," je rekel. "Na koncu njive streljajo za šalo. Odgovor pa pride zares. Ne smem vas imeti v fronti. Jutri odrinete v zaledje."
"In ti?" je plašno vprašala županja. "Odrinemb, reci." "Jaz ostanem." "Sam ne boš ostajal. • če zate ni nevarno, tudi za nas ne bo. Zakopljimo se!"
"Sebe bi," je kimal župan. "Kako pa naj zakopljemo konje in vole in krave? Dojenčka ne moremo imeti v fronti. Saj ne pojdete daleč. Umaknite se za par vasi in počakajte, ali potisnejo fronto na zapad."
"Na zapad?" se je začudil Jože, županov starejši sin. "Recite: na vzhod! Odkod naj vzamejo toliko čet? Še za druge fronte jih ni."
"To niso naše skrbi," je miril oče.
"Da niso naše? čigave pa so?" je vpraševal Jože. -"Mi naj pustimo hišo in vas — pa da niso naše skrbi?"
"Moj Bog," je vzdihnila županja, kakor bi si ne mogla misliti, da mora z družino in brez moža od doma, vendar s kruto zavestjo, da se bo res tako zgodilo.
Ko so vstajali in 3e razhajali, je župan počakal, da so posli in ženske odšli, in pridrža] sinove. Najstarejši je imel že lastno druži nico v očetovi družini. Srednji, Ivan, je bil napol gosposki, slok in koščen, živih oči, visoko-šolec. Najmlajšemu, Boštjanu, se je njegovih sedemnajst pomladi prešerno in brezskrbno sme-alo z lic.
"V fronti smo," je ponovil oče. "Vsi smo še zbrani nocoj. Jutri ne bomo več. Na bojišče bodo klicali tudi vas, Bog ve, na katero. Zlo je prišlo nad ljudi in oni si ga sami še večajo. Vi pa ne počenjajte zla. Vest vam bodi vodnica. To sem vam govoril doslej in to vam ponavljam za bo-dpčnost, ko bo teže in teže, slu šati svojo vest. Jože, ti si prvi. č«Bf te bodo klicali, misli na dom, ki smo ga vkup gradili, misli na ženo in otroka in nekoliko tudi na nas vse. Ne ubijaj brez potrebe. Ivan ,drugi brst naše gru de, tebe ne morem učiti. Ti prevračaš kupe knjig in v njih je zapisana pravica. Ti si prerastel dom in tvoj pogled odklanja nasvete preprostega župana. Ti si si začrtal svojo pot, ki vem, da je nam razodeti ne moreš. Sku šaj spraviti pravico in vest, dru gega ti ne morem reči. Boštjan, včeraj pastir, jutri že morda vojak, tebe bom silno pogrešal, zate
moram najbolj moliti, naj se Bog ozre na tvojo mladost. Tudi ti poznaš moje nauke. Kroti mladosti in se varuj krivice. Pa saj ne morem na deleže razrezati med vas svojih prošnja. Vsi ste moji otroci, moja kri, kar sem povedal enemu, velja tudi Za oba druga."
"Oče, jaz ne bom vojak. Nočem, da me ubijejo," je odvrnil Boštjan.
"Jaz pa bom," je povedal Ivan. "Samo kje, tega še ne vem. Vsekakor lam, kjer se bijejo za pravico," je dodal pomirljivo in važno.
"Meni morda podaljšajo opro-ščenje," je upal Jože.
"Kar bo, to bo," je dejal oče. "Kdor si bo lahko izbiral, naj iz-bete po najboljši vesti. Kdor ne
bo mogel, naj pazi, da poštenja ne pogazi. Zdaj pa na delo!"
Zaman je čakal oreh pred hišo, da družina po večerji posede-jo pod njim in se bodo pogovarjali in mu kaj zapojo. Zvezde so blestele, kar so mogle, a ni je bilo žive duše, ki bi jih prišla štet in gledat, kdaj se katera utrne. V hiši je luč gorela po vseh prostorih, v kleti in v kuhinji, na podu in na kašči. Tudi hlevi in skedenj so bili razsvetljeni. čuječni sultan se je prestopal ob dolgi verigi pred svojo hišico in ugibal, zakaj mu nocoj enega konca verige ne obesijo na debelo žico, napeto med hišo in skednjem, za ponočno stražo.
Na dvorišču so stali vozovi in moški so nosili nanje pohištvo in tovore.
"Nakladate?" je vprašal kmet, ki je prišel mimo. Njegovi besedi se je poznalo, da ne pričakuje odgovora, da kmet doma tudi sam naklada in da nakladajo po vsej vasi.
"Nakladamo," so odvrnili.
Pozneje je prišlo nekaj 'častnikov. Iskali so župana. V sobi
jijor je vprašal Ivan hladno.
Oče ga je ošinil s pogledom, ki je prttil, naj jih ne draži, častniki so se ozrli zanjčljivo v mladeniča, kakor da se tako bedastemu vprašanju ne izplača odgovarjati.
"Mi iščemo strehe v vaši hiši," je stotnik ukazovalno zrastel. "Najprimernejša je med vsemi. Podnevi smo vse premotrili.
"Velika čast," se je poklonil Žagar. "Jutri vam bo vse na uporabo. Za nocoj bo treba malo potrpeti."
"Katere sobe nam odkažete?" je presekal stotnik
"Spodaj vse tri.'
"In zgoraj?"
"Nocoj bi zgoraj naši malo zadremali. Jutri bo tudi tam prosto."	. ■
"Naj dremajo v skednju." Po tem povelju se je stotnik obrnil k poročniku: "Zgoraj bo za nas. T«u pa nastanite gospode, ki pridejo za nami."
"Kakor ukazujete," se je župan rahlo upognil in odšel z Ivanom na dvorišče.
"Ne," je zaškrtal Ivan zunaj.
» J"	"" -----—----
se je izkazalo, da so si z županom "Takih pravic nimajo, da bi nas
po jezikih preveč tuji. župan je poklical Ivanah tolmača.
"Strehe iščemo za gospoda poveljnika," je razodel visok, su-hoten stotnik z brazgotino na čelu.
"Za gospoda poveljnika in zase," je dodal krepak «zastaven, nekoliko mlajši poročnik.
"Za nocoj ?" je vprašal Žagar.
"Gospod poveljnik pride jutri. Mi pa, kakor vidite, smo že tu," je pikro pojasnil stotnik.
"Vidim, vidim. Bo, gospodje, bo. Strehe bo na preostajanje. Poglejte, vsa vas odhaja," je zamahnil župan proti dvorišču "Gredo naši in gredo drugi. Hiše bodo prazne. Le nocoj bomo nekoliko na tesnem."
"Zakaj pa bežijo?" se je začudil zastavni poročnik. "Saj ni nobene nevarnosti. Tako malo nam ljudje zaupajo?"
"Zaupajo popolnoma," je odvrnil župan. "Vsi zaupamo in vemo, da bo kmalu konec — srečen konec. Pa saj veste, kako je: ženske se plašijo, otroci vreščijo, kadar topovi grme."
"Mislim," se je obrnil poročnik k stotniku in postavil nevoljno svojo sabljo predse, "da bi ljudje ne smeli bežati, če ni sile. S tem, da se umikajo, zanašajo nepotrebno razburjenje v zaledje. Župani bi morali to zabra-niti.'
"Pustite, pustite," je miril stotnik tovariša; "bo pa za nas več prostora. Saj se kmalu vrnejo."
"Poglejmo v šolo," je vabil župan. "Tam so lepe in prostorne sobe."
"Ne, v šolo pa ne," je odkimal stotnik. "Videli smo jo podnevi. Na odprtem je. Z one strani jo brž pogodijo."
"Saj se gospodje strelov ne bo-
kar iz hiše, metali."
"Vojna je vojna," je skomiz-gnil oče.
"Ne dajajmo se jim sami pod peto," je godrnjal sin.
'"Potrpimo."
"Vrag vzemi tako potrpljenje. Z njim smo dosegli, da nam že vsaka tuja šema zapoveduje."
"Tiho, tiho. Bo že bolje."
"Ne bo. Po tej poti ne bo."
Iz hiše se je od zgoraj razleglo otroško vekanje. Nevesta je stopila iz kuhinje na pragi in zaklicala k vozovom
"Kdo je zgoraj, da budi otroka?"
"G^podje menda," je odvrnil Žagar. "V hiši ostanejo. Zgoraj bodo spali."
"Tja tiščijo, kjer otrok spi T
"Pravijo, da naj gremo na skedenj."
Zastavni poročnik je stopil mi mo neveste na dvorišče: (Dalje prihodnjič)
začel čitati časopise, katerih nI skoraj nikdo več pogledal od E1 Alameina in Stalingrada do sedaj.
Nemška propaganda se skuša boriti proti splošnem pesimizmu in pobija malodušnost s tem, da menjava zvito in komplicirano resoniranje z brutalnim priznanjem neprijetne resnice. Maršel Goebbels pri pove-duje ljudstvu, da se nemškemu narodu težkoče potrebne, in da brez neuspehov ne gre, ker se šele na njih preizkusi trdnost vztrajnosti in žilavosti.
V švicarskem listu "Gazette de Lausanne" je bil objavljen potovalni opis očividca, ki je širom vse švicarske dežele vzbudil največje zenimanje.
Nekateri izvlečki iz tega članka so naslednji:
"Nemško civilno prebivalstvo ni kazalo toliko vnetosti in zanimanja od onih tragičnih dni Stalingrada in E1 Alameina. Časopisi, katerih že mesece in mesece ni nikdo več pogledal, zdaj zopet trgajo prodajalcem iz rok.
"Povprečni Nemec pa še vedno ni popolnoma jasno spregle-
Razmere v Nemčiji
Bern, Švica.—(ONA). — Vsa Nemčija je danes v krempljih "zračnega strahu" najhujše vrste.
Vsakdanja hrana povprečnega Nemca je danes krompir in kislo zelje. In narod je zopet
m V L O G E
t tej posojilnici
nnrnuM do 8548100 po Federal Sarino A Lean Insurance Corporation, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne ln društvene ▼loge.
LIBERALNE OBRESTI
St Clair Saving« êt Loan Co. 8235 St. Clair Avenae - HEnd, «570 CLEVELAND 3. OHIO
dal in ni precenil globočin sedanje krize Hitlerjevega režima. To, da bi bila danes objavljena velika nacistična zmaga, to ne bi p o v z r o č i 1 o med ljudstvom nobenega veselja, že radi tega ne, ker povprečnemu Nemcu ni do tega, da bi praznoval karkoli. Globok pesimizem je naenkrat nadomestil prejšnje absolutno zaupanje — ona za Nemce tako posebno značilna vera zdaj v večini nemškega naroda več ne obstoja.
"Ta nenadni prehod iz enega kraj nega duševnega razpoloženja v drugo, in sicer nasprotno razpoloženje, je najgloblji vzrok sedanje velike krize v Nemčiji, ki počasi odjeda vse korenine Hitlerjevevega režima.
"Ako hočemo biti popolnoma odkritosrčni, moramo priznati, da je prvi vzrok zavezniška zračna ofenziva. Nemogoče bi bilo, preveč poudarjati ali pretiravati strahoviti učinek anglo-ameriških zračnih napadov. To nikakor ni le dejstvo, da je na primer Hamburg postal kup razvalin in da je Essen danes le še ogromen kup razvalin, v katerih tli pritajen ogenj, niti da
MOLITVENIKI
v krasni vezavi importirani iz starega kraja •. •
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE—(it. S»)
2* z 2* inčev—224 strani ▼ belem eelolldn
Cena 75 centov
KVIŠKU SRCE—štv. 415
2\ z 3% inčev—224 strani
RAJSKI GLASOVI—(It «M
Cena 75 ecutov
24 z 4 lnčev—286 strani fitevH 8v. Krttev pot
RAJSKI GLASOVI—(M. 418)
2* z 4'inčev—256 «tnal vitevM St. KrtAsv M
NEBESA NAS DOM—(it 416)
2* z 4M inčev—384 strani 75e
NEBESA NAŠ DOM—(it 415)
2% z 4tt Inčev—381 strani Cena 75c
Ker se nam Je posrečilo dobiti te molltvenik* po selo nizki ceni. Jih tudi moremo prodajati po gori oanačenl ceni. Zaloga pa nI posebno velika, sato Jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli i njimi oo-• rečLt
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
fino
KEY Of HEAVEN
v usnje vesano____________
CATHOLIC POCKET MANUAL v fino tmje venno__«1.00
M
•78.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street
New York, N.Y.
Naročile si dnevnik!
V	Clevelandu izhaja ie nad 40 let slovenski list z imenom
"AMERIŠKA DOMOVINA"
V	teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en
SLOVENSKI DNEVNIK Ako se niste naročeni na
"AMERIŠKO DOMOVINO"
nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih.
Ui
f»
je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2.
Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
IZŠLA JE
Baragova Pratika
za prestopno leto 1944
Letos je povečana za celih 32 strani. Krasno ilustrirana z mnogimi različnimi slikami sodobnih dogodkov. Povestni del je nadvse zanimiv, kakor tudi vsa druga vsebina. Pratika stane letos s poštnino
40 CENTOV
kar je poslati v čeku, Money ordru ali v gotovini na naslov:
BARAGOVA PRATIKA
1849-West Cermak Road, Chicago (8), Illinois.
so doživela druga mesta kot Kolin, Duesseldorf, Duisburg in Rostock podobne katastrofe. Gre tudi za vse druge kraje, ki leže v bližini teh prizadetih mest, in tudi takih vasi in krajev, ki se nahajajo zelo daleč proč od zon bombardiranja.
"Vsepovsod so danes ljudje v strahu, povsod se zvijajo v krčih te psihoze zračnih napadov, kajti ta nevarnost zdaj že- ni prenehala skozi leto dni. Mnogokrat in ob mnogih prilikah je bilo že opisano porušenje in opustošenje, povzročeno od zračnih napadov—strah pred njimi je bil pravi vzrok in bistveni povod za polom Italije. Nemci pa se tega še mnogo bolj boje, kajti zdaj je prišel čas, ko je postalo popolnoma nemogoče nadomestiti tudi najmanjši košček obleke, vsake vrste pohištvo, predmete v gospodinjstvu ali pa zaloge živeža.
"Tudi druge stvari seveda pomagajo demoralizirati nemško ljudstvo. Kaj s svojci, očeti, sinovi, brati, ki so na frontah. Od njih prihaja le malo in redkih vesti.
• "Govorniške finese nemške propagande 50 postale brezuspešne, ker nikdo ne čita več uradnih objav in komunikojev. Ako stopite v nemško kavarno, boste našli Nemce v vrstah, čakajoče na svoje clnevne deleže kave, sladkorja ali 'ersatz'— puddinga—nikdo se ne postavi v vrste, da bi poslušal novice na radiju.
"Kam je usmerjen splošni interes, je najlažje spoznati iz govorov v železnicah ali kavarnah. Nemški narod je zdaj že predaleč v položaju, v katerem mu je odvzeta vsaka iniciativa, tako da ni misliti na kakoršno koli resno opozicijo. Oborožene mase SS-čet pa so trdno odločene ostati na vsak način na konju in obdržati v svojih rokah vso oblast in pri tem jim pomaga z največjo vnemo Himmler-jeva Gestapo. Vendar bo pa ta splošna nezadovoljnost počasi izpodjeda vojne sile Reicha, ker brez podpore širokih mas ne more nobena vlada obstojati pod tako veliko napetostjo."
ZABAVNI KOTIČEK
Prevare
(KRIŽKRAZ) Življenje naše je prevar vse polno raznih, in vsikdar; od mladih nog do poznih let nas vara, goljufa ta svet! Oženil se mladenič je, razvnelo ker se mu srce, se dobre žene veselil, k Ksantipo vražjo je dobil. Je mislil,—fina kuharca . . . Le živež iz konev je doma! Vinograd farmar svoj goji, in šteje do oktobra dni, ko sladko grozdje se povspe, pa slana uničila je vse . . . Na lov se Jaka je podal, računal vse, kje bo ostal, da zajca v trebuh bi zadel. Brez plena je domov prišel . . . Je pesem zložil pesnik mlad, v reviji bi jo videl rad, presrečen res bo oni dan. Še danes čaka, vse zaman! Na bingo stara Katra šla, seboj je vzela kvodra#dva, je tablic več kupila tam.
Dobila bom, to dobro znam!" Prevara vražja, smola ti, številke ene ven še ni! Pa druga bila klicana, in sreča binge spat je šla. Odbor društveni ves je zbran v dvorani, ker je seje dan, tam čaka sam pol ure že: prišli so člani le trije! Blagajnik društva pisal vsem: "Zapomnite, to vam povem, do 30. dolg da vsak mi plača, če je poštenjak!" Pa mož prevaran zopet je, dolga ostalo mnogo še. Polentar Muso mnogO let je Vladal italijanski svet, s fašizmom hranil ga, bodril, nazadnje brco je dobil. Tako bo tudi Dolfeta boginja zmage varala ko ruski medved s taco ga še bolj poboža in zlasa.
REMEMBER THE BOYS IN SERVICE They Are Counting On You!
The Spirit of a 'Rejuvenated KSKJ"
BANQUET WILL MARK 50fh JUBILEE OF PITTSBURGH'S ST. MARY'S LODGE
Pittsburgh, Pa. — A banquet Nov. 24 will mark the 50th anniversary of St. Mary's Society, No. 50. The program will start at 7:30 p. m. in the Slovenian Auditorium, 57th St.
Last August 15, the lodge marked t'he jubilee by corporative attendance at Mass, and postponed the civic celebration to Nov. 24.
Guests at the jubilee banquet will be four surviving founders: Ignac Glach, Joseph Pav-lakovich, Matija Tomec and Anton Kambié.
The society, which was founded at a meeting in the home of the late Joseph Gori-shek, has in t'he past 50 years paid sick benefits in the amount of $72,581.50; other benefits paicl through the parent organization amounted to $229,441.22; total payments' made through the society were $302,022.72.
Principal speaker of the evening will be Supreme Secretary Joseph Zalar of Joliet, 111. Others on the program include John D. Butkovich, president of the CFU; Hon. J. J. Kane, president of Allegheny County
commissioners; Hon. John J. Baker, Pennsylvania State representative. The Duquesne University Tamburitza orchestra, under' the direction of Prof. Matt Gouze, will furnish appropriate music.
The executive board of the lodge consists of Rev. M. J. Ke-be, spiritual director; George Staresinic, president; Joseph P a v 1 a k o vic'h, vice president; Math Pavlakovich, secretary; John J. Stajduhar, treasurer; George Krotec, recording secretary ;* physicians: Drs. F. J. Arch and R. G. Fabian; president Sick Committee, Nick Flajnik; auditors, Math Mravi-nec, president, Louis Kompare, Joseph Dolmovich;' jurors, Mike Bahor, Anton Kambic, Frank Lokar; William Flajnik, marshal; Ignac Grablovec, ser-geant-at-arms.
Movies taken during the Aug. 15 celebration will be shown during t'he evening. The committee on arrangements extends a cordial welcome to all KSKJ members of Pittsburgh and vicinity to join with the society in this jubilee banquet celebration.
THREE QUINTS SHARE LEAD IN JOLIET MEN'S BOWLING LEAGUE
Joliet, 111. — After the] smoke of battle cleared last week in the Joliet KSKJ Men's Bowling League, it was observed that three teams were tied for first place due to the strong game-end finishes of the Eagle Store team, which enabled them to win two games from the league leaders, the White Front Liquors, thereby letting the Tezak Florists and the Slovenic Coals to step into a first place tie. The nite's tussles were noted for the absence of an individual 600 series and the few 200 or better scores rolled.
Tezaks ...... 813 744 835
Avsecs........ 791 810 775
The Tezak Florists won two games from the Avsec Printers and went into a first place tie with the Slovenic Coals and the White Front Liquors. Gene Tezak's 529, Rudy Ramuta's 526 and George Karl's 516 scores led the Tezak parade while Doc Zelko's 555, Will Kuhar's 530, and John Culik's 512 scores were high for the Avsecs.
White Front 857 774 739 The Eagle.. 731 828 865 The Eagle Store team dropped the first game to the White Front Liquors but came back strong to win the last two games from the league leaders. Tony Buchar's 516 and Joe Zalar Sr.'s 489 scores were tops for the Eagle team while John Bluth's 561 and Doc Zalar's 543 scores led the White Front cause.
Slovenics .. 808 813 901 Peerless .... 825 776 700 The Slovenic Coals, after a few weeks of mediocre bowling, came in with three good games for a 2522 series, to win two games from the luckless Peerless Printers. The Slovenics were paced by John Chur-novic's 526, John Azman's 519, Frank Gregory's 518 and Father Butala's 505 series while the Peerless Printers tops were George Vertin's 494 and Marty Slack's 480 scores.
Spot-Lit* Parade . * . No 600 series to report for thig week . . . too bad ... to break the string . . . only a
few 200 or better games . . . Doc Zalar 226, Doc Zelko 202, John Azman 200, and Frank Gregory 201 .. . the lowest number of such scores for the season . . . will evidently be better next week . . . for the Thanksgiving handicap prizes . . . maybe the heavy smoks screen was responsible for such a poor showing . '. . the atmosphere was thick and heavy .. . due to the fine long black cigars being smoked by the bowlers . . . due to the arrival of a prospective bowler (20 years hence) . . . the busy stork left a bouncing baby boy at Tony Golobitsh's ... so Tony, as per custom . . . proudly passed the "It's a Boy!" stogies . . . congratulations to the Golobitschs . . . Mrs. Golobjtsh -expressed the wish that I thank the bowlers for the nice bouquet sent to her . . . thru this column ... Doc Zelko must have been practicing secretly . . . for his hook was really curving into th^ pocket . . . for a nice 555 series . . . The Eagle Store team is coming into its regular bowling form . . . that means bad medicine for their opponents from now on . . . the league race is getting closer every week . . . only six games separate the leaders and the tail-enders . . . pretty good for an open league without handicap ... we heard the glad tidings that Bernie Kambic will be back with us in a week or two . . . good news . . . Joe Zalar Sr.'s good and consistent bowling perked up the Eagle team in the last two games ... must 'hand it to the Slovenic team for good team bowling . . . rolled their 2522 series on an individual series ranging from 484 to 526 .. . George Vertin is rapidly returning to his old bowling form ... to keep his average growing from week to week . . . one of our old bowlers visited us . . . hiz-zoner Joe Kuhar, Mayor of Rockdale . . . who travels most of the time these days ... attending to his duties as a State Building and Loan Examiner . . . expresaed the hope that next year his duties keep
FIRST GOLD STAR MOTHER EXPIRES
Cleveland, O. — Mrs. Jennie Dobnikar, one of the first Gold Star mothers of World War H, was buried Nov. 12, following a Requiem Mass in St. Mary's Church, Holmes Ave. She died Nov. 7 at her home, 15722 Holmes Ave., at the age of 71.
Mrs. Dobnikar was the mother of Water Tender Louis Dobnikar, 40, who was killed Oct. 17, 1941, when the destroyer Kearney was torpedoed and sunk off Iceland before the United States officially entered the war. He was a veteran of 19 years of service in the Navy.
Born in Yugoslavia, Mrs. Dobnikar came to Cleveland 37 years ago, raised three daughters and three sons, and gave all of her sons to t'he Navy. The other two are Warrant Officer John, 30, of San Diego, Cal., who has been in service 12 years, and Petty Officer Frank, 28, a veteran of 13 years of service. The three sons sent her money regularly for her support.
Mrs. Dobnikar, whose husband, John, died 17 years ago, was a member of tfce Navy Mothers Club.
Her daughters are Mrs. Jean Credico, Mrs. Marie Mocnik and Mrs. Louise Richards.
CHRISTMAS SEASON FOR DOMESTIC MAILS BEGINS IN NOVEMBER
The slogan of previous years to "Shop and Mail Early" is more important this year than ever before, as the number of trained employees.available for distribution and delivering will be greatly reduced, and mail transportation curtailed due to war operations.
The Post Office Department is not asking that patrons send fewer parcels and greeting cards, but merely requests that mailings be made 25 to 30 days before Christmas, depending on distance, in order to prevent the bottleneck conditions that existed last year. Parcels, of course, may be marked "Do not open until Christmas."
To assure delivery before Christmas, parcels to points over 1800 miles distant should be mailed on or before Nov. 29; 1400 to 1800 miles, Nov. 30; 1000 to 1400, Dec. 1; and 600 to 1000—not later than Dec. 2. Parcels for all other destinations except for your own state should be in the post office by Dec. 3; and those for your own state not later than Dec. 4. Parcels for local delivery should be in the mails by Dec. 6.
The mailing of greeting cards should be completed by Dec. 10. Because of their personal nature, holiday greeting cards are entitled to the best available service, that is first-class mail. Only first-class mail is returned and forwarded in the event of non-delivery to the address indicted.	•
SOLDIER WRITES Dear Staff and Members :
I am getting the paper regularly-and do enjoy reading it
and the neWs it has of our members in the armed forces.
My job here is to take care of the sick and injured and also to train new men for the same duties. It is interesting work. We work 12 hours per day, seven days per weelk, and have been on this schedule for the past three months without a day off.
This will be my t'hird winter in this camp. Last winter the temperature went down to 53 below zero, and we had snow drifts up to 25 feet high, often being snowed in for' several days in a row.
I have been in this camp since I enlisted, which will be three years in May. A little over a year ago I broke my leg playing baseball for our organization and am bothered by it occasionally.
I was married Oct. 24, 1942, while on a 20 day furlough as a result of my hospitalization. My wife has been living here in town for the past three months and we are both very busy.
At present my schedule calls for 12 hours per day duty, 7 p. m. to 7 a. m., extended over two wards.
My best wishes to all. May God bless you all!
Sgt. Edward Coleman, 1209th SCU Med. Det. Station Hospital, Pine Camp, N. Y.
PROMOTED
Promoted to ^he rank
of
Every KSKJ lodge should be active in one field or the other
tiim close to town ... so that he can again bowl with us ... Frank Ramuta missed the bowling session due to pressing war work . . . the league gets started about 20 minutes late . . . but better late than never.
The standings: (
wJv
Slovenic Coals......16 11
Tezak Florists......16 11
White Fronts ......16 11
Avsec Printers .„.12 15 Peerless Printers ..11 16 The Eagle Store ..10 17
Pet.
.593 .593 .593 .444 .407 .370
Staff Sgt. somewhere in the South Pacific recently was John S. Howard, 2122 W: 24th St., Chicago. He is serving with an Army Hospital unit, stationed on an advance island base for the past year. A graduate of Harrison High School, Howard was employed by The Chicago Screw Co., prior to 'nis Army induction. Inducted in March 1942 at Camp Grant, he received his training at Fort Custer, Mich., before leaving on his present overseas duty. He is acting as chief clerk in the Hospital Registrar's Office.
-o-
IF I WERE BOSS If I were boss I would like to say:
"You did a good job 'here yesterday." I'd look for a man, or a girl or boy
Whose heart would leap with a
thrill of joy At a word of praise, and I'd
pass it out Where the crowd could hear as I walked aboty£.
Now a bit of praise isn't much to give,
But it's dear to the hearts of all
who live; And there's never a man on
this good old earth But is glad to be told he's been
of "worth; And a kindly word, when the
work is fair, Is welcome and wanted everywhere.
If I were boss I am sure I would
Say a kindly word Whenever I could;
For a man who has given his
best by day Wants a little more than his
weekly pay; He likes to know, with the setting sun, That his boss is pleased with the work he's done.
—Selected.
Let freedom ring on .Uuofe Sam's cash register! Buy UTS. Wkr Bonds
JOUET GIRLS' SCORES S|JUMP
Joliet, 111. — A few of the girls from the Activity Club bowling teams were absent last week, and those that did roll off their games were a little low in their marking. Clare
BLATNIK TAVERNS, GERM LIQUORS SCORE WINS IN PUEBLO KAY JAY CIRCUIT
Pueblo, Colo. — Steve's Grocers again make the headlines wit'h their two game defeat of Carpenter toppled over three the Blatnik Tavern five. Cap-nice games to tally a 389 series. ¡tain Cracker Krasovec's boys Dolores Klobuchar pitched low; were all primed up to give in her first game to drop her Moon Kocman the works but it series to a 285. Theresa Am- looks as though the Grocers brose and Irene Felix with se- beat them to it wherein the ries of 272 and 241, respectively, just couldn't get the ball rolling in the right spot. After howling two games Helen Me-tesh was unexpectedly called home and was unable to roll off the final game.
. A fine of 10 cents is being charged for each time a bowler is absent. If the girls continue to stay away so frequently the fine will be raised to 25 cents. Remember, girls, to be a good bowler you've got to have a lot of practice.
REMEMBER THE DEAD
The church is a loving mother. She watches over her children from the baptismal font to the grave. Through the Mass and the .sacramental system
Johnny Jesik's 52 and Frank Zupancic's 518 while youis truly and Joe Krall collaborated for the losers by collecting 512 and 50 respectively.
Joe Anzick's Restaurant finally got back into t'he winning track, nabbing three from Gor-sich Grocers, as Captain Ber-scheming Blatnik five slidInice Zupancic, Ann Anzick and down the hatch a couple notch-' Marie Hunyada had a big hand es. Captain Moon Kocman and ' for the winners while Ann Koc-Alex "Vengros'h" P r e 1 e s n i k; man's 170 and 430 sparkled for with their respective series of .the losers.
567 and 523 had a little too much on the-ball for their opponents. Captain Cracker Kra-sovec, Tony W o d i s h e k and
Bill Culig's Tavern did right well by their backer as they whitewashed the Pete Elic'h Grocers in three games. Dor-
since the outset of the season, grabbed three hard earned wins from the tough Culig Grocers. Captain Matty Novak
„,	,,	.	i was the main bombadier for
she prepares them for eternity.!...
*---____^.«.jLlthe liquormen with 530 with
Tony Kochevar with scores of othy Jesik led the attack by 604, 537, and 497, failed com-! slamming out a mighty 450 ee-pletely to dislodge the league!ries which included a 166 and leading lads from the coveted a 160 game, Jo Petros' 430, top spot.	and Tillie Krall's 416. For the
The Germ Liquor quintet de- Elich Grocers, Sister Kate Mi-termined to get out of the katich and Ang Jacklovich did league cellar, a place t'hey held a nice bit of keggling with 410
and 404 series respectively.
Next week's schedule:
Bread from heaven containing in it every sweetness she gives them for spiritual food.
Nor does she forget them when life's battles are over. It may even be said that her solicitude is then multiplied as she implores the faithful on earth to remember the suffering sould in purgatory.
some timely assistance from
Culig Grocers vs. Steves. Germs vs. Blatniks. Culig Taverns vs. Gorsich. Anzicks vs. Elich.
J. ZEFRAN CLIPS 619 - 254, BUT BOOSTERS LOSE; ZELEZNIKARS, TOMAZINS CLEAN SWEEP
Chicago, 111. — The Gottlieb and Frank Strupeck, 508, did Florists had a good reason to best for the Taverns, while Until the" very moment of feel rosy at last week's Steve Stanley Wolsic, 553, and Louie death we can perform good works which carry with them
a supernatural worth that conditions our own eternity. Wei
bowling session,,for. t'hey trip- Zulich, 466, were high for the ped the Kosmaq/h Boosters 2 to Grocers. . 1. The Boosters tried hard and f While the Monarch Beers John Zefran even clipped a were taking two from the Fi-can make satisfaction for thd 619 series> «eluding games of delity Electrics, the Park View temporal punishment due to 214 a"d 254' but it was ¿iot Laundry quint did likewise our sins. This time of merit and i enou*h- - George Husich, 564, over the Darovic Lawyers. Pac-satisfaction closes with death. |and LouleL Zefran' 550' were the winners were Richard From the moment of the par- hlgh for the flower team- Pete, Rozewski, 534, John Terselich, ticular judgment the souls of'Bogolin tallied 531 for the 4' Vincent Novak, 582, and those that are saved and have Boosters be sec°nd hi*h for Ken Klaczynski, 471. High
been consigned to purgatory the (lumt	men for the losers were Hank
are completely helpless in their1 The Zeleznikar Fuels fired Basco, 521, Bill Bogolin, 485, own regard. Satisfaction for up for a three straight win over Louie Dolmovich, 528, and the temporal punishment due the Jerin Butchers. Frank Ko- Tony Darovic, 525.
their sins must be made thru !porc' 565' and BlU Neckar> Two buckets were used to rging flames	i525, were high for the winners hold the 200 scores: Louie Ra-
The church teaches that the !while Frank Bicek' 558' and betz, 201, Frank Kovacic, 205,
Rudy Jerin, 447, paced the los- Stanley Wolsic, 226, Hank Ba-ers.	sco, 203, Louie Zefran, 201,
The Tomazin Taverns had Leo Zupancic, 205, George Hu-
the * vast" spiritual treasury of ian easy time over the Koren- sich' 221' John Zefran» 214,
chan Grocers. In the clean 254, Vincent Novak, 212, Tony
sweep, Frank Kovacic, 525, Darovic, 210, John Jeray, 210.
-o-
faithful on earth can assist these souls by their sacrifices, prayers and good works. From
the church friends of the poor souls may borrow satisfaction in the form of indulgences. Particularly in November, the month of the dead, rich indulgences may be applied to t'he suffering souls in purgatory.
How long our individual relatives and friends remain • in purgatory we do not know. Of one thing only we are certain and that is that we can assist them by prayers and good works. The church dedicates this month to the poor souls to remind
JOLIET LADIES EASE IN HIGH SCORING, WINNERS EDGE BY NARROW MARGINS
Joliet, 111. — The Armistice with a 155 game but dropped holiday last Thursday seemed1 considerably in the last two to put a kink in practically ev-! games.
eryone's scoring in the local K. S. K. J. Ladies' bowling loop. We all had that tired feeling. I guess it was just one of those
The Avsec Printers kept up their good scoring to stamp out the Joliet Office Supply twice. Ann Papesh was low in her
remuiu us of our charitable days- High scores were a lit-dutv to them in case we have tie scarce but there were a lot {Jrst two *ames but made up tUtll° t.hei"!e:! lof close series in team comne- for * i" the final game by
marking up a 11 which was high game of the night. Ann's
become negligent in the past.j°.f close series in team compe A real Christian will make this tition month a month of true remem-
brance of the dead.
The church reveals the souls as crying out to us: "Have pity on me, have pity on me, at least, you my friends." Can a Christian let that plea go unanswered ?—Selected.
-o-
SENDS GREETINGS
Sgt. John Bevec, member of the KSKJ Supreme Board and the widely known St. Jerome Society of Canonsburg, Pa., has forwarded his Christmas greetings from somewhere in Australia. It is his wish that We pass his greetings on to his many friends. His address is now Co. H. S., 841st Eng. Avn. Bn., A. P. O. 927, care Post- her team with a 410 series, master» San Francisco, Calif. 1 Mary Znidarsich started off
The Gorsich Markets win	■ I
ning three games by forfeit senes of 442 was hi*h for t'he from the Peerless Printers tied!winners- Barb Buchar kept up
the Joliet Engineers for first place position in the team standings.
The Joliet Engineers trounced the Allen's Orange Crush, two games, winning the second j KlePec Sphered up quite a bit game by only five pins. Doro- of wood for a 368 series.
her good bowling to tally a series of 439. Donna Wilhelmi smeared off two good games to take high honors for the losers with a 444 series. Marie
thy Zlogar who hasNbeen doing a good job of cleaning off the alleys toppled over a 435 series which Was 'high for the winners. Jennie Juricic hit a
nice 153 in her final game. w	.	. . .
Jule Camp was in the slumps Mar«e Cohil improved in her the first two games. Isabel^e |^<>nng to mark up a 358 senes. Gregorich really went to town :He,en Ke'th,8 447 8enes was
'	,	tnno fnr fnn 1 noarc
in her two final games to top
The Tezak Florists dropped a pair of games U> the Schuster Plumbers. Tezaks won the second game by six pins. Betty Martincich was high for the winners with a 4l'9 series.
tops for the losers. Donna Wilhelmi
(Continued oo
slid over
t. . I
s*
GLASILO K. S. K. JBDrfdTE, NpVEMBEB 17, 1348
	OUR
	PAGE
	WAR
	KITCHEN
	By
	PRANCES
	JANCAR
	1110 Third St.
	La Salle, 111.
Since the requests at this time of the year seem to be more or less for cookies, I shall continue for the present time, with several weeks issues of just cookies.
Date Pinwheela 4 cups all purpose flour, 1 teaspoon baking soda, 1 tea-;East and West; to load and un-spoon salt, 1 cup butter, 2 cups load supplies and pack,same; brown sugar,, 2 eggs, 1 table-
CIVIL SERVICE JOB OPENINGS
Cleveland, O. — A wide variety of civil service job openings in Cleveland and Parma was listed recently by Mr. F. W. Luikart, associate regional director of the Sixth U. S. Civil Service Region.
Luikart pointed out that although the need is urgent, applications will not be accepted from men and women already employed full-time in essential war work at their highest skill. The list follows:
Draftsmen: $2433 per year including overtime; Parma and Cleveland West Side; to perform drafting, operations such as preparation of general layout sheets.
Inspectors: $1752 to $2433 per year( Cleveland; salary dependent on amount and type of inspection experience.
Laborers: $1500 to $1800 per year including overtime; Cleveland East and West Side and Parma; no experience.
Packers: $1800 per year in-cluding overtime; Cleveland
spoon lemon juice, 1 teaspoon vanilla.
Sift then measure flour. Sift three times with baking soda and salt. Cream the butter un-
men and women.
Chauffeurs: $1620 per year including overtime; Cleveland; female.
Cook: $2043 per year including overtime; Cleveland East
til light and fluffy. Add sugar Side; diet kitchen experience, gradually, add eggs, one at ai Oilers: $2448 per year in-time, beating well after each'cluding overtime; Cleveland
West Side; to oil and grease equipment and machines.
Cabinet Makers: $2788 per year; Cleveland West Side; experience in cabinet making.
Thermocouple Mechanics: $2433 per year; Cleveland West Side; general background of engine work.
Junior Mechanics: $2250 per year including overtime; Cleve land East Side; must be able to do minor repair jobs on gasoline tugs and electric and gasoline driven fork-lifts.
Further information and ap plication blanks are available at Room 1741, Union Com meite Building, Cleveland, O.
addition. Add lemon juice and vanilla. Gradually add dry ingredients, blending well. Divide dough in two portions. Roll like a jelly roll, place in refrigerator over night. Cut in thin slices from roll and bake in hot oven for 10 minutes.
Date Filling: 1*4 cups dates, % cup water, y<± cup sugar, 1 tablespoon lemon juice, cup chopped nuts.
Cook the chopped dates, water and sugar slowly until dates are soft. Remove from 'heat and beat until smooth. • Add lemon juice and nuts. Mix well before spreading.
Chop Suey Dreams 1 cup sugar, 6 tablespoons milk, 1 cup cocoanut, 2 cups oatmeal, 1 teaspoon cinnamon, ' cup shortening, pinch of salt, 1 cup raisins, 1 cup green and red cherries, 2 cups flour, 2 eggs, 1 cup nutmeats, teaspoon soda dissolved in 2 teaspoons of milk.
Cream sugar and shortening, add eggs. Add flour and milk alternately, mixing well. Add all other ingredients. Drop on greased pan and bake in moderate oven as thick cookie dough should be.
Orange Almond Cookies Vs ¿up butter, y* cup butter substitute, l/i cup brown sugar, Va cup white sugar, 1 e^g, teaspoon soda, 2% cups all purpose flour, 2 tablespoons orange juice, 1 tablespoon grated orange rind," cup blanched almonds, cut in strips. Mix all together. Shape into a roll. Let stand in ice box until firm. Slice t'nin and bake on cooky sheet.
Chocolate Pinwheels %. cup shortening, 1 cup sugar, 2 unbeaten egg yolks, 6 tablespoons milk, 3 cups cake flour, 3 teaspoons baking powder, teaspoon vanilla, 3 squares unsweetened chocolate. Cream shortening. Add sugar, eggs, milk,' flour and baking powder. Add melted chocolate to y% the mixture. Roll white mixture to % inch thickness. Place chocolate mixture on top of white mixture and roll out. Roll up like a jelly roll. Chill in refrigerator. Slice and place on cooky sheet. Bake in moderate oven.
Butterscotch Slices • 3 cups sifted flour, 3 teaspoons baking powder, % teaspoon salt, 1 cup shortening, H4 cups firmly packed brown sugar, yx teaspoon vanilla, 2 eggs.
Mix and sift flour, baking gowder and salt Cream shor-
TEEN-AGE SOLDIER
I do declare, young feller, it's Been quite a shock to learn
They're takin' you. It gave me fits,
And Ma had quite a turn.
You don't seem hardly old enough; And still, we may be wrong.
You're young and gay and bold . enough, And heaven knows you're strong.
But still it seems so short a . while
Since you were just a kid;
But now you're man enough to smile
And wait to get your bid.
You wanted to be grown and tough,	v
And so, by George, you are;
And straight and sure and brave enough To march away to war.
It won't be easy—may take sand,
But you wont' make a fuss.
We wish you luck, young feller, and God bring you back to us.
—Selected

%*us**t
USE MORE POTATOES NOW!
Fill out your menus with our plentiful crop of this fine, nutritious food.
SAVE MONEY, Buy a peck or mors at a Hme. NOW, before our b*f new crop goes to watte. Store a bushel or two in a eelar, closet, beck porch, garage ... any dark, cool piece «»here the tempereture doesn't rise ebove 60 degrees or fel below 40 degrees.
* ... '
SAVE RATION STAMPS. Plentiful, unretioned potetoes make up foi many scarce, rationed foods. A Sttle imagination and lets of potetoes wfll enable your family to eet heartier meek, on less money, end fewer ration stamps than if you buy scarce foods.
A GREAT ENERGY FOOD. Potatoes contain Vitamin C, Vitamin B>,
L C	*	oth* important min*ak. Keep up your fam-
^rjY ^ Ay'* anergy on the Home Front es our armed forces do ^wfWv	fighting Fronts ... with more potetoes!
SO MANY WAYS TO SERVE1 Watch the femily go for hesh brown "" """	potato«» at breakfast. Potato hesh is a greet mOfct-
saver. So is potato crust on meet pie. Serve poteto \ _	soup or salad for lunch. Remember poteto pancakes or
stuffed potetoes for dinner ... not to mention the Big Three ... spuds bofcd. baked, or fried.
POTATO r* AND CKi
1.	When paring, keep poring thin. Pere just before cooking.
2.	Don't soak. You only seek out minerals end vitemins.
3.	Use cooking Kquid. Don't drem down sink. It contains food values. , 4. Buy mealy kind for baking and mashing. ,5. Buy waxy kind for salads end creaming.
All AT lEASr A PICK OF POTATOES TODAY!
the magic of good words
JOLIET LADIES EASE
(Continued from pace 7)
"Just words — and words only" you may be quick to say with a shrug of your shoulders, as if words were nothing more but pebbles on the road. But the words we brush aside so thoughtlessly, dismissing them contemptuously as "just words —and words only," are more than empty sound. They are the manifestation of the inner man to t'he outside world, the most effective mode of expression for the human soul and the basis of our social communications. They are the bricks of
words. Gracious speech re-'the.^"spit0anf l8abeUe GrC" quires little effort, yet its fruits	"¿J- „ v
are hundredfold. It acts asl	Papesh,
barrier to the outbursts of the iL9?;	^^l™' J84j
angry, as a stop to the onruA	M*J?T\h'
of discord and passion. Rising Bu^ar' }63; *Jelen Jeith, 163
feelings of resentment and ill-1
Thursday, Nov. 18, Thanks-
will are stifled before they gWln« »^^Vbe a,w0an*ed fcave a chance to talp root. The Schedu>e Nov. 18: Gor-magic of good words makes man forget tjje slights and injustices of the past and inclined to forgive. It brings man nearer to man.
We should be more careful,
sich Markets vs. Joliet Engineers; Tezak Florists vs. Joliet Office Supply; Allen's Orange Crush vs. Peerless Printers; Avsec Printers vs. Schuster Plumbers.
The standings:
W.
Joliet Engineers....12
then, not to let a bad or nasty which the structure of our word escape our lips, for mis-character has been built. There fortune and trouble may imme-^Si" « is no denying that they have a diately follovy, its tracks. ManyuVSPr pHnters 11
profound influence on our way .eagerly await the good word|A1,_n,_ nrM .......In
of thinking, speaking and act-.that was never spoken, yetq ing. We must not treat them;which would have been a re-tUTXZ J.f I as trifles, nor underestimate I ward for a life of toil. Gold their influence. Words have 'and silver may repay us for our helped to form and mould our| WOrk, but they will never give soul, they have been instrumen-jus that pure and singular joy tal in shaping our tempera-¡that comes from a friendly ment. God's high esteem for jWOrd of recognition, words can be easily seen from
the very fact that the Son of
The destiny and happiness
God chose to be called "The of fa™,ie8' states and, nation/ „	may hang upon a single word.
| A rash and thoughtless word A good word is a precious has sometimes plunged nations
L.
6 6
7
8 9
Joliet Off. Sup....... 7 11
Tezak Florist ...... 7 11
Peerless Printers.. 4 14
Pet.
.667 .667 .611 .556 .500 .389 .389 222
and always welcome gift. Yet many of us never 'have a good word for their fellow men. It seldom strikes us that by our failure to be generous and liberal with good words we may cause unhappiness for even our dearest friends. There are many, the step-children of fortune to whom a kindly word is never spoken. Numerous are
into war, while t'he good word is always helpful in promoting peace and mutual understanding Even an infant readily responds to a word of kindness. A word of praise and recognition often works miracles in promoting cooperation and friendship between employer ana" employee. In the family-circle, an encouraging word is
they whose childhood has been often more conducive to the void of joy and happiness, and w'hose sad experiences in later life have but intensified their
You cannot build character and courage by taking away a man's initiative and independence.
tening until soft; gradually beat in brown Sugar, then vanilla and one egg at a time; stir in flour. Shape in rolls about
2 inches in diameter and wrap
each in waxed paper; chill
thoroughly in refrigerator and
cut in y* inch slices; place on ungreased baking sheet and
bake in moderate oven about 8
minutes. Makes 8 to 9 dozen
cookies.	_ _
— isasa—i
hunger for the consolation of a kind and helpful word. But vain has been their waiting. Good words were never meant for them.
The e n c o u r a gement that comes from a friendly word spurs on the greater effort, sweetening the most exacting tasks, depriving the manifold form of human need and suffering of t'heir poignancy and sting. A good word brings sunshine into lonely lives, is soothing balm to wounded hearts, imparting strength and courage to the wavering soul.
It's but a simple task to revitalize the energy and courage of the sorely tried, to chaso away the gloom and shadows of the lonely and forsaken by the use of a few friendly
CHRISTIAN CHRISTMAS CARDS
There is only One Whose birthday is kept in all nations. This blessed One is Christ the Lord.
Individual countries celebrate the birthdays of their local 'heroes. We have two holidays in February for Washington and Lincoln. But we do not keep Queen Victoria's birthday as Empire Day in May. However, Canadians and Englishmen observe Empire Day with no thought of our February celebrations. Similar observations could be made about other countries.
Yes, the entire world keeps
children's proper training than , the birthday of Christ but it lengthy admonitions.	| seems that the world should be
A good word is a precious, reminded of t'he nature of the grain of seed that germinates festival that it observes. For and grows, always producing fruits of blessing, happiness and love. Don't hesitate to speak the kindly word whenever the opportunity presents itself, and such are never absent. It's worth the effort; for the sunshine you thus spread, will make life beautiful and worthwhile for yourself, and — which is infinitely more — He will have a good word for you when you will have to appear before His
ages men have exchanged greetings at Christmas time. Of late Christmas cards have supplanted the personal greetings. At first these manufactured devices reflected the sentiments of the personal exchanges. Now they have gone very far afield. Neither t'he art nor the printed message speak of Christ or Christmas or Christianity.
Just as the world has gotten far away from the Prince of
judgment-seat. "For with the jPeace in the maelstrom of war, same measures witfh which you ¡so has ff°tten far aw*y from measure, it shall be measured !■Him even in the observance of to you again."—-The Apostle. His birthday. We Catholics
can make a beginning of a return to Him by insisting on Christian Christmas cards for this great Christian feast
You eannot bring about prosperity by discouraging thrift.
USE ROSARY TO FIGHT THREE BIG FOES OF FAMILY
V
By Sister Mary Clare, SND thening of the morale of a Quite in evidence throughout neighborhood where neighbors the country is an awakening foregather in each others' sense of heightened parental homes to pray together! \ responsibility in the present j What prayer shall be used crisis. Church and state, from for this community praying? the Holy Father to the local,Why not the rosary which is probation officers, have been not only a prayer but a school urging parents to take over .of prayer if said while medita-
their Qod-given duties in dead earnest. Modern parents are belatedly realizing that they face a greater task than did their own parents.
For many this all adds up to a. growing sense of bewilderment, of utility. There is even evident on the part of many an attitude of despair. One mother spoke t'he mind of thousands, perhaps, when she said: "I worry and worry about it all. And that's all I seem to be able to do. Within our home we just cannot control the outside forces that are spoiling our children. And. so I have just given up. What can I do but pray?"
It would seem that this harassed mother thought prayer a slight contribution. Let her take heart for the crisis thru which the world is passing is a spiritual crisis and our first duty is to pray much.
ting on the mysteries?
The rosary has been the most powerful of all weapons since Mary herself taught it to St. Dominic 735 years ago. One of the most hopeful signs of our times is the fact that the rosary crusade 'has spread like wildfire throughout the nation. The Catholic press carried an article recently stating that one pastor in Chicago so inspired his parishioners that through their personal solicitation 40,000 families are reciting t'he rosary daily.
Persons who form the habit of saying the rosary nightly as members of a group often become real apostles when away from home. Thousands of university students in California are saying the rosary daily and their non-Catholic fellow-students are eagerly j6ining them. Travelers are gathering in hotel rooms, business men and
And so we advise this wor- women are gathering in down-ried mother to hold on to her town churches—to say the ro-resolution to pray as part of(sary. her contribution to the building of a better world. But we warn her not to pray alone. Just as no one nation alone can build a better world, so no one mother or father can solve the delinquency problem. It must be a community affair for it is a community problem. In many ways it is even a neighborhood problem.
Let this mot'her bring Christ into the midst of her family by gathering them all together in His Name. Then let her get her neighbors to do the same in their homes. Or let them imitate those neighborhoods where the families gather in groups of 30 or 40 and change homes nightly. What a streng-
In one of our large cities the officials of one of the major broadcasting units recently met with youth leaders, probation officers, etc., in an effort to learn just which radio programs are harmful to youth. It should not be very difficult to get such well-intentioned station managers to devote 12 minutes nightly to a recitation of the rosary, inviting the radio audience to join in.
The Rev. Patrick Peyton, C. 6. C., leader of a national crusade for the restoration of the daily family rosary, says it is a most powerful weapon against the three major forces which are destroying the family—divorce, birth control and godless education.
assails unethical practices
Paul F. Jones, director of the Illinois Insurance department, assailed unethical practices which he said existed within the health and accident branch of the insurance industry and declared the "dishonest sale of sharply limited policies" by some/ companies must be stopped.
Addressing the 42nd annual convention of the Health and Accident Underwriters conference in Chicago, 111., recently, Jones called upon the insurance men to correct abuses within t'he industry by enforcing a standard of ethics that will inspire a universal confidence. Insurance companies are facing the threat of destructive competition, he said, a competition which resorts to "trickery, deception, and borderline fraud."
Threat to Reputation
He warned that if such competition is permitted to continue, it will destroy the character and reputation of t'he entire industry and give credit to the charge that private business cannot be trusted with the task of providing security for the American citizen.
"Edgar Allan Poe, with all his lurid imagination for hor-, rible and impossible situations, was a piker compared with the actuaries who conceived the modern 'gyp' accident policy," Jones declared.	^
He described a typical example which he had examined and which he said provided for cash benefits or $5,000 for accidental death, $100 a month for total disability resulting from accidents or for confining
sickness, in addition to a num-
ber of other benefits, all for a cost of $1 a month.
"In order to collect the five thousand dollars," he said, "the policy holder must 'have had the policy for at least 10 years and lose both hands or both feet, both eyes, or suffer a combination of losses, or be killed in the right spot of a certain specified conveyance, and the conveyance, as well as the insured, must be wrecked.
Other Severe Limitationa
Under section 2 of the policy the benefits drop 80 per cent because the possibility of loss is so much greater. For example, the loss of both hands pays $500 if the injury is sustained by the burning of a church or public library, and provided the assured was in the church, or library, at the beginning o€ the fire and his hands wef^ actually burned by the fire. ;
"As for sickness, the policy pays that $i00 a month,- not during the period of disability, but for two months, provided, of course, that the insured becomes totally disabled after seven days from such common ailments as tapeworm, St. Vitus dance,' barber's itch, hives, or leprosy, but not including their complications and consequences."
Jones warned against "certain national leaders, who in planning for the future question the integrity and accomplishments of private institutions.—Chicago Tribune.
o--
kV