Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vw spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako Je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 6*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za
oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb Je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
i r
Petindvajsetletnica
Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
^ Spominski spis.
Sestavil L. JELENC.
Ta krasno opremljena knjiga z bogato in velezanimivo vsebino je izšla v proslavo Zavezine 25 letnice. — Na naslovni strani originalna risba strokovnega učitelja Dragotina Humka. — V tekstu 10 ilustracij. — Cena: broširanemu izvodu 3 K, elegantno vezanemu 4 K, s poštnino 30 vin. več.
Vsak zaveden učitelj in vsaka zavedna učiteljica, ki se zanima za delo naše organizacije, naj si to knjigo naroči. Naroče si jo naj vse naše organizacije in knjižnice. Zaloga ni velika, zato hitite z naročili!
Niifroča se pri vodstvu Zaveze v Ljubljani, Frančiškanska ■ " " •	ulica štev. 6.	=
25!etnica naše Zaveze.
Slavnostna dneva 6. in 7. septembra 1913 v Ljubljani.
(Dalje.)
SLAVNOSTNO ZBOROVANJE.
V	nedeljo, 7. t. m., se je vršilo ob 10. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma ofieialno slavnostno zborovanje v proslavo 251etnega jubileja Zaveze. Kakor prejšnji večer pri koncertu, je bila tudi ta dan dvorana natlačeno polna. Po odredbi g. župana dr. Tavčarja sta bili stopnjišče in dvorana s cvetjem1 in zelenjem okusno okrašeni
Nagovor predsednika.
Predsednik L. Jelene: Slavni zbor !
V	staroznameniti dvorani ljubljanskega mestnega magistrata se je vršila dne 23. aprila 1889. 1. I. ustanovna glavna skupščina Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. 25. leto mineva od tega za slovensko učiteljstvo zgodovinskega dne.
Kaj je dalo povod ustanovitvi naše Zaveze?
Državni šolski zakon je sicer ustvaril naš stan. a dal mu je premalo življenjske moči v duševnem in gmotnem oziru.
Da se odpomore tem nedbstatkom. se Je lotilo učiteljstvo pridno dela. Začelo je ustanavljati učiteljska društva, ki smo jih ob usanovitvi Zaveze že precej imeli po slovenskih pokrajinah. Okrajna učiteljska društva so bila ognjišča, okroig katerih se ie zbiralo napredno učiteljstvo. Vsa pa so stremila za istim» — trojnim smotrom, namreč: napredek in krepak razvoj narodnega šolstva, temeljita izobrazba učiteljstva in svoboden, gmotno dobro podprt učiteljski stan.
A vsa ta društva so imela' eno veliko napako: hodilo je vsako svojo pot. ne oziraje se na druga bratska društva. Solidarno niso nikdar nastopila in povzdignila svojega glasu za skupni interes učiteljstva in za razvoji in obrambo slovenskega šolstva.
Ta velik nedostatek v učiteljski organizaciji ie bil prvi povod ustanovitvi Zaveze.
„ Do ustanovitve Zaveze smo bili ločeni slovenski učitelji, komaj da smo se Poznali po imenu — spoznati se skupno 1110d seboj, za to nismo imeli priložnosti.
Vsak pa ve dobro, da sodi med naiplemenitejše užitke, kadar si morejo sorodne duše. kakor so to ljudje istega zvanja. povedati medsebojno svoje misli, težnje in čute; med najlepše trenutke, kadar preži-vimo nekoliko časa v živem občevanju z bratom sodelavcem in sotrpinom' na istem polju, ko vidimo in čajema da dele udeleženci med1 seboj žalost in skrb. da, vse naše stališče. Vse to: blaži in krepi čute poedincev ter povikšuje njihovo moralno veljavo. (Odobravanje.)
To je bil drugi povod' našim1 vrlim tovarišem, da so nami pred 25. leti z velikim naporom ustanovili našo Zavezo1.
In kai je še velika zasluga naše Zaveze? Ves čas svojega obstanka ie vzgoje val a in utrjevala v učiteiistvu solidarnost, vztrajnost, znaeajnost in samozavest. Smelo trdim, da če bi ne bila' tako krepko in vestno gojila Zaveza teh kreposti skozi celo» četrtstcietje, bi danes — v teh kranjskih razmerah — ne praznovali njenega 25letnega jubileja, vsaj ne v Ljubljani. (Klici: Res ie!) Od Zaveze je od1-padlo le, kar je plašljivega, omahljivega, neznačajnega. kakor odpade suha veja od svežega debla, ki pa požene namesto nje 100 in 100 novih in čvrstih in svežih mladik.
Pa še en moment ie. ki daje ustanovitvi naše Zaveze važen pomen. Naša Zaveza ie združila pod svoje okrilje vsa učiteljska1 društva po Kranjskem, Primorskem in Štajerskem; predstavljala nam je prva zedinjeno Slovenijo. (Klici: Tako je!) Pozneje so ji sledile na tem potu vse druge zveze. Skratka, z ustanovitvijo naše Zaveze so si pridobili naši tovariši - usta-novniki neminljivih zaslug za narodno Šolstvo, učiteljstvo in, za ves slovenski narod.
Zato rečem: ustanovniki Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, tovariši Kocbek, Gradišnik in Bre-zovnik, ki' sta1 jih na Primorskem krepko podpirala Kalite in Bogateč, naj žive! (Burno, dolgotrajno^ odobravanje.)
Pozdravljam pa tudi Vas vse. ki ste zvesti ostali načelom, ki jih ie gojila Zaveza od1 ustanovitve do sedaš.
Presrčno mi bodite pozdravljeni. Vi dragi sodeželani iz Kranjske, dragi bratje iz Štajerske in zavedni tovariši od bregov sinje Adrije in bodre Soče, Vi vsi sprejmite moj kolegialni pozdrav! (Ploskanje.)
Lepše ne more praznovati Zaveza svoje 251etnice. kakor da bo mogla z zla-
timi črkami zapisati v svojo kroniko^ da so jo počastili s svojo navzočnostjo toliko in tako odlični zastopniki, gosti in prijatelji. (Klici: Živeli!)
Zahvaljujem se Vami preblagorodni gospod župan deželnega stolnega mesta Ljubljane, da' ste blagovolili počastiti našo skupščino s svojo navzočnostjo. (Gromovito' odobravanje.) Vneti za prosveto naroda in ljudsko izobrazbo jo podpirate in razširjate z besedo in dejanjem z uspehom na svojem vplivnem mestu.
Iskreno pozdravljamo zastopnika kluba občinskih svetnikov narodne napredne stranke, podžupana ljubljanskega',, deželnega poslanca gosp. 'dr. Trillerja; kličem Vam. dobro došli na' našo skupščino! (Klici: Zivio!)
Istotako iskreno pozdravljam državnega poslanca gosp. dr. Ravniharja. Prepričan sem. da bodete ohranili tudi v prihodnje tisto naklonjenost do učiteljstva kakor dosedaj in da bodete tudi v prihodnje šli Zavezi na roko ob vsaki priliki pri njenem prizadevanju in stremljenju. (Burno odobravanje.)
Pozdravjam nadalje zastopnika kluba deželnozborskiih poslancev narodno-na-predne stranke, deželnega odbornika' gospoda dr. Novaka. (Klici,: Zivio!) Znano nam je Vaše neznosno stališče v deželnem odboru in zboru; z druge strani!pa priznamo neutrudljivo Vaše prizadevanje za izboljšanje učiteljskega! gmotnega položaja. Nadejamo se. da v svojem1 prizadevanju ne popustite tudi v prihodnje, saj mera vendar slednjič zmagati pravica. (Ploskanje.)
Čast imam pozdraviti v naši sredi zastopnika naše vrle šolske1 družbe siv. C. in M., prvomstnika samegla, prebla-gorodnega gospoda vladnega svetnika Se-nekoviča. (Klici: Zivio!) Združi naj se Družba sv. C. in M. z nami in v zvezi z njo bomo krepko branili vsako ped1 slov. zemlje pred tujimi navalom.
S to željo Vas, preblagorodni gospod predsednik, iskreno pozdravljamo v naši sredi! (Ploskanje.)
S prav posebno radostjo in ponosom pozdravljam zastopstvo Slovenske Sokol-ske Zveze, ki ie prišlo počastit našoi skupščino! (Gromoviti klici: Na: zdar!)
Slovensko sokolstvo deli s slovenskim naprednim učiteljstvom isto usodo: Sovražniki vsega dobrega in naprednega se zaganjajo v obe ti organizaciji, toda — to povdarjam z vsem prepričanjem — zaganjajo se zaman! —Sokoli dvigajo nrav-no in telesno silo našega naroda, mi dvigamo njegove duševne moči. Tako stopaj-mo skupno na čast in blaginjo» slov. naroda! Slovenskemu Sokolstvu presrčni Na zdar! (Ploskanje, vzkiifcanje.)
Nato pozdravlja deželnega poslanca sod. sv. Višnikairja i« Adolfa Ribnik ar ja ter tržaškega dež. posl FerlUgo; (Živeli!) zastopnika Slovenske Matice, predsednika dr. llešiča (Živel!); predsednika »Slovenske Šolske Matice« Schreincrja. (Zivio!)
Med udeleženci naše skupščine vidim mnogo gostov ne učiteljev, ki niso prišli kot odposlanci učiteljskih društev, ampak odposlanci svojega1 srca. Njihovo srce. njihovo čuvstvo jih je spodbudilo. da so prišli ter da sami čujejo iz živih ust naše želje, težnje in napore. Bodite mi zato presrčno pozdravljeni! (Klici: Živeli!)
Nimam dovolj besed, dia bi se zahvalil mnogoštevilnim odposlancem in zastopnikom slovanskih učiteljskih korporacij.
Iz svobodne kraljevine Srbije je poslalo svoje zastopnike »Učiteljsko združenje u kraljevini Srbiji«; podpredsednik Dimitrij Sokolovič. iz Srbije so došli dalje tovariši: Jovan Popovič. MiloslaV.Ra-
došič, Mihajlo Sretenovič, Mihajlo Stano-jevič.
Dalje so odposlali svoje delegate: Sa-vez hrvatskih učiteljskih društava u Zagrebu: predsednik Josip Kirin in podpredsednik Josip Gramec. Hrvatski pedagoški književni zbor v Zagrebu: Štjepan Schmitt in Josip Skavič, tajnik. Svaz slovanskeho učitelstva v Rakousku: predsednik Matej Iiajny, tajnik Josip Zavoda. Zemsky Ustfedni Spolek Jeclnot učiteljskych VI Kralovstvi Ceskčm: tajnik Bohdan Skala. Zemska ustfedni Jedtaota1 učitelstva mestanskych škol českych v kralovstvi Ceskem: 'predsednik Peter lSka!icky. Ustfedni spolek jednot učitelskych na Morave: predsednik deželni poslanec Josip Havlik. Zemska jednota učitelstva me-štanskych škol na Morave zastopana pO Hubert Vitkoviči. Jednota učitelek morav-skych: predsednica Marija Talska. (Gromovito odobravanje.)
Napredno dijaštvo. združeno v »Iliriji«. »Savi«. »Triglatvu« in ljubi j. »Savi«, ie zastopal akademik Strmšek. Odposlanci slovenskega naprednega dijaštva so se že često udeležili naših zborovanj, na katerih se je vsekdar izražala želja, da naj bi akademik in učitelj delal za slovensko ljudstvo roko v roki. Pri širjenju ljudske prosvete se to tudi vrši.
Preden preidemo na dnevni red. zadostimo še kot navadno svoji dolžnosti S tem. da izrazimo svoja patriotična čuv-stva v vdanostni brzojavki na Nj. V. cesarja Franca Jožefa I., kateremu izrazimo svojo zahvalo s trikratnim »Slava«. (Se zgodi.)
Udanostna brzojavka na cesarja se glasi:
Njega c. in kr. apostolskemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu Prvemu
Ischef.
Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, zbrana današnji dan ob piaznovanju svoje petindvajsetletniee v Ljubljani, polaga v imenu vsega v sebi združenega učiteljstva pred prestol Vašega Veličanstva v najglobočji vdanosti in najčistejši ljubezni izraze neomajne zvestobe.
Kakor doslej bo tudi v bodočnosti to avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo zbujalo in krepilo v srcih šolske mladine iskreno ljubezen, vdanost in zvestobo do' Vašega Veličanstva in do preslavnih članov prejasne rodovine Habsburško-lota'-rinške.
Poživljam tajnika tovariša Rusa, da i o takoj odpošlje.
Nato se odpošlje vdanost na brzojavka tudi na nadvojvodo prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
Glasi se:
Njega cesarski Visokosti prestolonasledniku nadvojvodi Francu Ferdinandu
Dunaj.
Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, praznujoča danes v Ljubljani petindvajsetletnico svojega obstanka. se usoja Vaši cesarski Visokosti v imenu vsega v sebi združenega učiteljstva sporočati zagotovilo iskrene vdanosti.
Prešinjeno od patriotičnih čuvstev, bo to avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo kakor doslej tudi vbodoče budilo in utrjalo v srcih šolske mladine ljubezen in zvestobo do prejasne vladajoče rodovine Habs-b u rško-lotarinšk e.
Pozdravi.
Po pozdravu od strani predsednika povzame besedo župan stolnega mesta Ljubljane dr. Ivan Tavčar, ki' pozdravlja v imenu stolnega mesta zborovanje Zaveze
'■■7
¡11 (i lir
; i
1 1 'J j!
! il jf lipi

™

in i i čestita na1 jubileju. Pozdravlja vse slovanske goste, ki so prihiteli! v belo Ljubljano na Zavezino zborovanje..
»Dasi od nikogar pozvan; čutil sem za svojo dolžnost, da dam razobesiti zastave.
Ni še dolgo, kar vihrajo zastave in že prihajajo zaradi tega sramotilna pisma iz tistih krogov, ki imajo deželo v svojih rokah. Opravičen sem zato navesti momente, ki so me privedli do tega, da dam to zadoščenje Zavezinemu zborovanju.
Zborovale!, napredni učitelji, ste prišli brez poinpa. brez šuma in brez reklame v naše mesto z ljubeznijo v srcu; zato vas pozdravljajo1 zastave.
Nobenemu od zborovalcev ni na mislih, da bi poteptal pod jarem naše mesto, belo Ljubljano.
Čutim za dolžnost pozdraviti z zastavami zborovalce. ker je bela Ljubljana vedno ljubila učiteljstvo in pripoznavala njegovo delo. V znak pripoznavanja vihra danes trobojnica s ljubljanskega kastela!
Ne moremo utajiti, da so razmere, v katerih živi učiteljstvo v monarhiji in deželi, sramotne. To. kar se dogaja, ie zločin. In v protest tem razmeram vihra zastava z ljubljanskega kastela.
Značilno je. da je naše učiteljstvo vkljub vsem tem razmeram ostalo značaj-no. ostalo značajno pod udarci, kakršnih ni prestal noben stan. In V slavo teh značajev vihra trobojnica in upam. da so prijatelji, slovanski gostje, prepričani, da so nam dobro došli. Ko bodete odhajali, ne bo mogel nihče reči, da ni bilo srce Ljubljane na Vaši strani.
Srce Ljubljane je na Vaši1 strani in pozdravljam Vas še enkrat.« (Viharno odobravanje.)
Dr. Karol Triller pozdravlja Zavezo za »Klub nar.-naprednih občinskih svetnikov«: »Pozdravlja Vas nar.-napredna stranka, ki je že ponovno pokazala svoje simpatije za napredne učitelje, specialno Vas pa pozdravljam1 za »Klub nar.-napr. občinskih svetnikov«, v katerem je tudi učiteljstvo zastopano.
Moj pozdrav ne velja v prvi vrsti slovanskim gostom. Temlveč pred1 vsemi pozdravljam kranjsko učiteljstvo. ki1 je mučenik za svoje prepričanje.
Zrl sem v delavnico, kjer se brusijo meči. kuhajo strupi, da se uniči napredno učiteljstvo. Le en pogled na zborovalce pa mi daje pričevanje. da kranjsko učiteljstvo ni padlo in da ne bo!
Boj proti učiteljstvu je madež v kulturni zgodovini slovenskega naroda. Vsa čast in slava pa učiteljstvu. ki v tem boju ni podleglo in temu moj- pozdrav v prvi vrsti.
Pozdravljam Slovanske goste, katerim bo kranjsko učiteljstvo vedelo hvalo za to, da ga podpirajo v boju.
Če zrem' na vaše vrste, moram reči: Zmaga ne bo lahka, težak boj vas čaka.
Bodi blagoslovljeno Vaše delo!« (Odobravanje.)
Državni poslanec mesta Ljubljane dr. Vladimir Ravnihar je imel na zborovalce sledeči nagovor:
»Cenjeni! zborovale!! Pozdravljam vas kot član one organizacije, kamor se obrača tudi vaš pogled1. V dunajskem parlamentu imate vedno svoje prijatelje. Da nismo toliko dosegli, kot smo želeli, temu nismo mi poslanci krivi, temveč razmere.
Ljudsko šolstvo ima- dva očeta: državo in deželo. Ta dva se izgovarjata, kadar gre za gmotne razmere. Delamo na to. da bo konec tem razmeram in da1 bo postala ljudska šola državna institucija. Država naj bo duševni in krušni oče njen, V tem delu pa nikakor ne moromo vidno napredovati, ker nas ovirajo notranje in zunanje politične razmere. Notranje: dua-lizem, Ta politika 'ie lažnjiva in goljufiva. Danes so vsi narodi že tako napeli in do1-segli takšno kulturno višino, da je vsiljevanje hegemonije Nemcev naravnost abnormalno in absurdno. Takšna politika je za držarvo pogubna, vodi do katastrofe. Če bi bili res mi Slovenci tako nepatrio-tični, kakor se nam podtika, tedaj bi želeli. da se takšna politika tira1 še za naprej. Toda. ker smo dobri patrioti, zato smo proti takšni politiki.
Pozdravljam vas kot politik. Učiteljske organizacije, tudi) vaša Zaveza, so tako močne, da politik ne' more iti preko njih. Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev ima še posebni pomen. Jugoslovansko učiteljstvo nastopa kot enoten faktor in pripravlja s svojimi delom pot, po kateri mora iti politik, ki mora imeti isti smoter pred očmi: avtonomen narod.
Omenja razmere, v katerih živi kranjsko učiteljstvo1. Poudarjajoč značaj nos t njegovo1 kliče: V tem1 znamenju boš zmagal! (Burno odobravanje.)
Deželni odbornik dr. Fran Novak pozdravlja zborovalce v imenu nar.-naprednih deželnih poslancev in v lastnosti kot deželni odbornik, toda ne v imenu večine deželnega odbora. Ta večina si prizadeva s sladkimi besedami pridobiti zase slovensko učiteljstvo. Ne doseže p al drugega.
kot da odpadejo gnile veje. Zdravega učiteljstva ne zlomi1 noben terorizem; ne premoti nobena vaba. vsaka obljuba je brez uspeha. Učiteljstvo ostane značajno in zato mora živeti v takšnih razmerah. Dežela ne izpolni svoje dolžnosti. 'Nihče nima pravice se izgovarjati na slalbe finance; če bi bilo še tako uboštvo. vendar to ne more biti nikdar tako veliko, da bi se učiteljstvo pustilo stradati; Če drugi stanovi žive ugodno in udobno, mora živeti tudi učiteljstvo. Kdor ljubi narod in njegovo prihodnost in otroke, ta mora ljubiti tudi učiteljstvo; Toda to, kar se sedaj godi v deželi, to je uničevanje učiteljstva. Zastopniki narodu o- n a p r e dne stranke so že dostikrat se postavili za prava učiteljstva. Če je vse to ostalo- brez uspeha, tedaj tega ni kriva manjšina; temveč odpor majoritete v deželnem zboru. Upajmo, da vendar enkrat pade terorizem. Sprejmite zagiotovilo, dal narodno-napredni poslanci ne bodo prej mirovali, dokler ne bo zlomljen terorizem, kateremu ne bo nikdar podlegel značajni. kremeniti, slovenski učitelj.« (Ploskanje.)
V	imenu »Učiteljskega združenja u kraljevini Srbiji« pozdravlja zborovalce z markantnimi besedami Dimitrij Sokolovič. Spominja se težkih časov vojne v Srbiji, sai niti doma zaradi vojne učiteljstvo ni imelo skupščine. Tov. Popovič je n. pr. še mobiliziran in vkljub temU so prišli pozdravit slovenski jubilej. Z veseljem se spominja; da so Slovenci prispevali za srbske ranjence. Zeli učiteljem naroda uspeha v njih delu. (Ploskanje.)
Nato pozdravi zborovalce zastopnik in odposlanec Sokola dr. Pippenbacher. ki čestita v imenu Sokolstva Zavezi k pet-indvajsetletnici njenega obstanka. »Imamo en in isti smoter: Sreča in napredek slovenskega naroda; kot tudi ene in iste sovražnike: narodna nezavednost in zaspanost in tisti, ki oboje gole. Zato je naša pot skupna, da zbudimo zavednost v zadnji gorski vasi naše domovine.
Sokol vas občuduje in vaše heroične značaje in želi, da že vendalr pride doba, ko bo izboljšano vaše socialno stališče.
Nai raste in naj se razvija Zaveza v ponos učiteljstva in v blagor mile domovine. Na zdar!« (Burni klici: Na zdar!)
Tov. Jos. Kirin pozdravlja v imenu »Saveza hrv. učit. društva«. Pozdravljal je Zavezo pred 15 leti pri desetletnem jubileju — od te dobe ie Zaveza lepo napredovala. Naredila se je Zveza avstr. jugoslov. učiteljskih društev. Zeli. da bi šla Zaveza in z njo slov. učiteljstvo naprej po geslu: vivat, crescat. floreat. (Ploskanje.)
Prvomestnik šolske Družbe sv. Cirila in Metoda; vladni svetnik Senekovič, pozdravlja zborovalce s sledečimi značilnimi besedami: »V imenu Družbe sv. C. in Metoda vas pozdravljam in čestitam Zavezi. želeč, da bi vaša Zaveza še mnogo let uspevala. V nobenem stanu nima Družba toliko pripadnikov, pomočnikov in delavcev, kot v učiteljstvu. Koliko jih je. kj si od ust pritrgujeio. se odpovedo izletom in razvedrilu, samo da morejo poslati prispevke Družbi!
Učitelji so pa tudi najboljši organizatorji, pospeševalci in ustanovniki podružnic Družbe. Koliko je teh krajev, kjer bi ne bilo nobene podružnice naše šolske družbe, če bi tam ne bilo učiteljev. Učitelj hodi od kraja do kraja; sodeluje pri veselicah za Družbine namene in se ne boji očitkov, ki, padajo nanj iz svetih prostorov.
Moja dolžnost je, da gratuliram) in izražam željo, da bi Zaveza prospevala še daljnih 25. 50 in 100 let v prospeb narodu in Družbi sv. Cirila in Metoda* (Ploskanje.)
Tov. Škavič pozdravljal zborovanje v imenu hrv. pedagoško književnega zbora1 v Zagrebu. Zaveza je 'Organizacija, s katero iščejo zveze vse druge kulturne zveze, vsa učiteljska in druga kulturna društva. Prinaša pozdrav z željo skupnega dela, (Ploskanje.)
Tov. Gramec pozdravlja zborovanje v imenu učiteljstva mesta Zagreba; V 25 letih ste pokazali žilavost, na katero morete biti ponosni vi in mi. Solidarnost nas reši. solidarnost naj živi! (Odobravanje.)
V	imenu »Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji« pozdravlja zborovalce tov. M. Hajny, ki čestita Zavezi k jubileju. »Jubilej pomenja. da ie 25 let tihega; ne-hrupnega dela za vami, dela. ki ste ga posvetili izobrazbi in povzdigi naroda.
Toda našega dela ne ljubijo vsi. So posamezniki in cele vrste, ki zavidajo naše delo. To so ljudje, ki radi v kalnem ribarijo, ki ljubijo neumnost. S temi ljudmi biiete težak boj. Toda bodite zagotovljeni, da niste sami, temveč da je z vami 30.000 naprednega učiteljstva iz vse Avstrije.
Vaš glas — spis »Dejanja govore« — ni šel brez odmeva okolo nas. Izdelali smo že češko prestavo in jo razdamo v tisočih in tisočih med narod; med ljudstvo.
Damo io tudi v roke poslancem državnega zbora in vladi.
Obenem z nami so ob vaši strani tudi Poljaki in Ukrajinci, ki četudi se niso mogli zaradi začetka šol vašega zborovanja udeležiti, čutijo z vami.
Za1 vaše pravo bomo stopili tudi pred forum Evrope potom mednarodne federacije učiteljstva.
Vaš boj morajo pa vzeti tudi napredne stranke za svoj lastni boj. boriti se morajo z vami za vaša prava, da pridemo tako skupno do zmage.
Težak boj nas še čaka, preden pridemo do cilja. Zato poglejmo naprej!« (Ploskanje.)
Za »Zemsky Ustredni Spolek Jednot učitelskych v kralovstvi Ceskemi« prinaša »Zavezi« čestitke tajnik Bohdan Skala, ki pozdravlja zborovalce s sledečimi besedami:
»Pozdravljam slavnostno' vaše zborovanje v imenu Zemiskeho Ustredneho Spolku Jednot učitelskych v kralovstvi Ceskem; ki združuje skoro 9000 učiteljev narodnih šol. Izrekam vaši Zavezi najigo-rečnejše simpatije v imenu tega učiteljstva, najgorečnejše simpatije vašemu boju in vam obljubljam našo moralno pomoč. Sicer so tudi pri nas na Češkem težke in za učiteljstvo nerazveseljive razmere. Toda če gre za boj. za napredek v šolstvu. za napredek učiteljstva. za napredek in procvit naroda; se morete vedno1 zanašati na solidarnost češkega učiteljstva. To vzajemno solidarnost, ki nas krepi, moramo pokazati ipri vsaki priliki. Čez dve leti slavi češki narod in z njimi češko učiteljstvo spomin petstoletnice smrti velikega mučenika za svobodo, mojstra Jana Husa. Isto leto se vrši po sklepu odbora »Svaza« v Prajgi shod slovanskega učiteljstva, V znamenju boja za svobodo državljansko in zai svobodo prepričanja se snide tam slovansko učiteljstvo. Vabimo vas kar najsrčnejše na ta shod; da se skupno z nami okrepite za daljše boje za svobodo šole in učiteljstva. Kakor torej kličem češki »Na zdar!« našemu delu, tako v imenu naše solidarnosti 'kličem z gorečo željo: Na snidenje v Pragi 1915 v največjem številu! (Ploskanje.)
Za »Zemskou Ustredni Jednotu uči-telstva meštanskych škol českych v Kralovstvi Češkem« je pozdravil zborovalce predsednik Peter Skalicky, ki je ¡v Zavezi združeno napredno učiteljstvo zagotavljal simpatij 10.000 članov svoje organizacije. »Skupno moramo korakati, da dosežemo skupni smoter. Bodite uverjeni; da čutimo vsak utrip vašega srca. Vemo, koliko trpite in zato smo na vaši strani. Priznavamo se kot zavezniki učiteljstva združenega v napredni organizaciji, v Zavezi, ker imamo skupni interes. Naprej; nazaj niti za korak!« (Ploskanje.)
Deželni poslanec Josip Havlik, predsednik »Ustredniho Spolku Jednot učitel-skych na Morave«, smatra za čast, še bolj kot za dolžnost, da čestita Zavezi v priznanju njenega dela k današnjemu dnevu in k delu, katerega je v tako težkih razmerah tekom 25 let napravila. »Z ozirom na razmere v katerih živite, se borite na dve strani: proti Nemcem, kil si na vse kriplje prizadevajo, da Vas oropajo mladine. in proti indiferentnim ljudem, ljudem brez narodne zavesti. Na mejah se borite z narodnimi sovražniki, v sredini z indife-rentizmom, in ta je najnevarnejši. Knjiga, ki ste jo izdali, je obtožnica zločinov, katere morate prenašati, ker niste hoteli prodati svojega prepričanja, temveč ste ostali napredni. Zato je moja dolžnost in čast, da Vam1 zakličem: Vaša je prihodnost!« (Ploskanje.)
Za »Zemskou jednotu učitelstva rae-štanskych skol na Morave« je pozdravil zborovalce in čestital Zavezi k jubileju Hubert Vitkovič, izvajajoč, da so še pred kratkimi bile razmere na Moravskem, kar se meščanskih šol tiče ravno tako obupne. kakor na Kranjskem; kjer razen meščanske šole v Postojni ni nobene druge. Učiteljstvo na Moravi pa ni obupalo, In tako se mu je z intenzivnim delom; katero je podpirala žurnalistika, posrečilo doseči to. da je sedaj na Moravi več čeških meščanskih šol kot pa nemških, dasiravno je bilo prej nasprotno razmerje. Čestita Zavezi k jubileju in izraža upanje, da se bo na Slovenskem! učiteljstvo ravno tako oprijelo dela vkljub svojim obupnim razmeram, tako da bo ob novem jubileju Zaveze, ob njeni 501etnici, cela Slovenija preprežena z meščanskimi šolami. (Odobravanje.)
Tov. Marija Talska pozdravlja shod v imenu čeških učiteljic. Češke tovarišice Spremljajo S simpatijami boj slov. učiteljstva. posebno svojih tovarišic. Prinaša pozdrav čeških učiteljic. Naj bi ta jubilej združil vse k skupnemu delu. (Ploskanje.)
Od sinje Adrije ie prinesel Zavezi pozdrave in čestitke dež. poslanec Ferluga, ki je pozdravil zborovalce' z lepimi in navdušenimi verzi, ki so izzvali burno odobravanje.
Akademik Strmšek pozdravlja v imenu naprednega dijaštva Zavezine zborovalce. in želi učiteljstvu lepše bodočnosti, za katero se bo kot sedaj tudi v naprej boril roko v roki slovenski visokošolec ob strani naprednega učiteljstva. (Ploskanje.)
Po pozdravu edinega šol. nadzornika, ki se je udeležil Zavezinega zborovanja, Matka Kanteta, mag. svetnika Laha in zastopnika Akademije; Moleta; se preide na drugo točko dnevnega reda. Preje pa še prečita predsednik Jelene nujni predlog, katerega je sprejela prejšnji dan delega-gacija in ki smo ga priobčili že v poročilu o delegacijskem zborovanju v zadnji številki.
Dnevni red.
Nato je govoril slavnostni govor tov. E. Gangl. Govor smo priobčili v celoti že v zadnji številki;
Z viharnim aplavzom sprejetemu Ganglovemu govoru je sledilo poročilo tajnika Zemskeho Ustredniho Spolka Jednot učitelskych v Kralovstvi Češkem, Bohdana Skale, ki ga prinesemo prihodnjič v celoti.
Sklep.
Po izčrpanju dnevnega reda se je predsednik Jelene v toplih besedah zahvalil udeležencem in referentom. »Na snidenje 1. 1915 v zlati Pragi v pravem slovanskem duhu — v duhu Husovem!« (Ploskanje.)
Zborovanje se je zaključilo s slovansko himno »Hei Slovani!«
BANKET.
Popoldne ob 1. Se je vršil v hotelu »Tivoli« banket. Udeležilo se ga je 175 oseb. Kuhinjo je prevzela tovarišica Jerica Zemljanova s tovarišicami gojenkami iz kuharskega tečaja, stregle pa so tudi samo učiteljice. Vsem se mora izreči vsa pohvala, ki so jo popolnoma zaslužile za svoj trud in požrtvovalnost. Pri banketu je igral jako dobro in pridno orkester »Sokola Ljubljana L« Kot prvi je napil predsednik tov. Jelene ljubljanskemu županu kot prvemu meščanu in vsemu naprednemu meščanstvu v znak zahvale in spoštovanja. — Odgovoril mu je župan gosp. dr. Ivan Tavčar približno sledeče: Bela Ljubljana zasluži v prvi vrsti, da se jo spominja. Ona je ostala z malimi izpre-membami taka kot prej in taka tudi ostane. Spominjam se nato v prvi vrsti gostov iz slovanskih pokrajin, ki so dali Zavezi izpričevalo, da hočejo gojiti z njo zveze, ki so ii potrebne. Kulturnih zvez nam ne more nihče kratiti, tudi ne politiških zvez v mejah naše carine. Ako hočemo napredovati, se moramo teh zvez posluževati. Potreben nam je vsem dober učitelj, zakaj dober ljudskošolski učitelj je mozeg v telesu naroda. Zal, da se ta resnica dostikrat ne priznava. Prav je, da je apeliral gosp. dr. Ravnihar na državo, da naj prevzame šolstvo, in ne na deželo. Na Kranjskem je bil časih učitelj zasmehovan in v takem položaju, da si je naprtil po šoli košek in šel delat na svojo njivo, katero je dobil od farovža, od katerega je bil popolnoma odvisen. Te razmere se ne smejo več povrniti. In ravno sedaj jih hočejo imeti po vsej sili nazaj. Iz učitelja hočejo napraviti človeka brez vrednosti, ničlo, ki se kupi od onega, ki je na krmilu. Bilo je pač nekaj odpadnikov, ki so umerili svoje prepričanje po vrednosti bankovcev. Ako se odgoji učitelj po klerikalni taktiki, potem je konec ljudskoišolskega učiteljskega stanu in križ lahko napravimo čezenj in čez narod. In da vas ni uklonilo to in to, in da vas> ni zvabila katoliška valuta, vam daje čast, meni pa pogum, da ne bom obupal nad ljudskošolskim učiteljem. Garda v deželi, ki vse kupuje od bika v Medvodah pa do vašega tovariša Jakliča, se mi gabi in v upanju, da ostane napredno učiteljstvo kremenita korenina našega naroda, napi-jam učiteljstvu obojega spola.
Govor je izzval viharen aplavz.
Tov. Gangl je pozdravil z navdušenimi besedami brate Srb^, ki so prihiteli z bojnega polja v našo sredo v. svrho kulturnega dela, brate Čehe in Hrvate in Slovence. ki tvorijo z njimi veliko kulturno rodovino. Napil je na zdravje slovanskega naprednega učiteljstva. (Burno ploskanje.) Moravan Vitkovič je napil beli Ljubljani, in njenemu županu dr. Ivanu Tavčarju. Srb Popovič je dvignil čašo v znak slo-bodne šole; Hrvat Kirin je napil napred- ' nemu učiteljstvu; Čeh Hainy je napil marljivim slovenskim ženam in dekletom. Srb Stanojevič je dvignil čašo v znak združenja vseh slovanskih bratov na polju kulturnega dela; Janko Toman, nadučitelj v Moravčah, se je zahvalil in napil vsem pevcem in pevkam; Čeh Skalic'ky je pozdravil slovenske umetnike in se zahvalil za gostoljubno postrežbo; Čeh Skala je napil slovenskim naprednim učiteljem in posebno predsedniku in odbornikom Zveze; nadučitelj Grmek iz Trsta pa se je zahvalil za vzorno postrežbo in za požrtvovalno delo slovenskim koleginjam pri ban-
fcetu. — Vse napitnice so bile sprejete z | grozovitim ploskanjem in odobravanjem.
Predsednik Jelene je nato zaključil . banket in povabil goste na poslovilni se- I stanek. ki se je vršil zvečer v gostilni pri »Zlatorogu«. Popoldan so se podali zborovale! na izprehod v prekrasni Tivolski gozd in so se ustavili pri Štepiču v Šiški.
S tem je bil jubilej završen in vrnili so se zborovalci, obodreni za nadaljnje delo v prid narodu in domovini in odnesli, kakor tuji slovanski gostje, tako domačini na svoje domove presrčn-e spomine na belo Ljubljano.
2AHVALA CESARJA IN PRESTOLONASLEDNIKA.
V	Ljubljani, dne 18. septembra 1913.
Št. 20.457.
Zavezi jugoslovanskih učiteljskih društev v roke gospodu predsedniku Luki Jelencu
v Ljubljani.
Po naročilu c. kr. deželnega predsedstva za Kranjlsko z dne 16. septembra 1913. št. 2625/pr., vsled odloka gospoda ministra notranjih zadev z dne 12. septembra 1913, št. 10.327/M. I., čast mi je cenjeni Zavezi jugoslovanskih učiteljskih društev za vdanostno izjavo povodom slavnostnega zborovanja ob 251etnici zaveze po Najvišjem povelju naznaniti Najvišjo zahvalo.
Zupan: Dr. Ivan Tavčar.
Gospodu Jelencu, predsedniku Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, Ljubljana.
Grad Bluehnbach: Za doposlano mi vdanostno izjavo ob priliki petin-dvaijsetletnice ustanovnega jubileja Zaveze avstrijskih jugoslavanskih učiteljskih društev, se vsem članom najsrčneje
zahvaljam in [jemljem zagotovilo, da boste mladino vedno v stari dinastični zvestobi vzgajali, z velikim veseljem na znanje.	Nadvojvoda Franc.
LETOŠNJE ČLANSTVO NAŠE ZAVEZE.
V	tajniškem poročilu ie v zadnji številki »Učiteljskega Tovariša« pomotoma izostal važen statistični odstavek, katerega objavljamo radi natančne preglednosti danes z debelotiskanimi črkami. V celoti se dotični del glasi torej naslednje:
Naša Zaveza šteje danes 33 učiteljskih društev in dve deželni Zvezi, ki imajo skupno 69 častnih, 1460 pravih in 47 podpornih članov; vseh društvenikov ie torej 1576. Od pravih članov odpade letos na Kranjsko 493. na Štajersko 630 in na Primorsko pa 337 društvenikov.
(Kouec poročila prihodhjič.)
Nar. napr. poslanci v kranjskem deželnem zboru za učiteljstvo.
Seja dne 24. t. m.:
1.	Nujni predlog posl. dr. Ivana Tavčarja in tovarišev, tičoč se regulacije učiteljskih plač.
2.	Samostojni predlog posl. Gangla, tieoč s eizpremembe § 23., točka 3., zakona o šolskem nadzorstvu (v prilog pasivne volilne pravice učiteljic).
3.	Irtterpelacija posl. Jos. Reisnerja, Gangla in tovarišev na dež. predsednika glede nadzornika Štruklja in Slomškove Zveze.
4.	Interpelacija posl. Jos. Reisnerja na dež. glavarja glede razdelitve draginjskih doklad.
5.	interpelacije posl. Gangla in tovarišev na dež. predsednika glede konfiskacije Učit. Tovariša z dne 5. t. m.
Več prihodnjič.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Učiteljsko društvo za šolski okraj Ru-dclfovo zboruje v soboto. 4. oktobra t. 1., ob 2. uri popoldne v šoli na Čatežu. Pre-. davata tv. Fr. Hočevar in M. Matko. Pogovorimo se pa tudi kaj o društvenih učiteljskih zadevah. Prav obilne udeležbe Pričakuje odbor.
Učiteljsko društvo za litijski okraj priredi dne 4. oktobra ob pol 4. popoldne v Litiji svoje jesensko zborovanje. Na to zborovanje se prav vljudno vabijo vsi cenjeni tovariši in tovarišice. Člani bodo vabljeni še posebe po dopisnicah, kjer bo razviden tudi dnevni red.
Kranjske vesti.
—r— Zmaga naprednega učiteljstva. Pri včerajšnji volitvi učiteljev - veščakov v mestni šolski svet v Ljubljani je zmagala »apredna lista. Izvoljeni so napredni učite-Hi: Janez Leveč kot veščak. Fran Crnagoji
ference in bistrijo duhove, a ne smejo biti in Fran Skulj kot namestnika s 33 glasovi; z 29 glasovi so ostali v manjšini kandi-datie Slornškarjev Janko Jeglič, Avgust Pire in J. Cepuder. Živeli volilci in izvo* ljenci?
—r— Poverjeništvo Slov. Sol. Matice v šolskem okraju Rudolfovo je prevzel tov. M. Matko. On prosi, da mu dopošljejo vsi stari člani letnino za 1913 v znesku 4 krone in poštne stroške 20 h do 15. oktobra t. 1. Sprejema pa tudi prav rad nove člane.
—r— Usposobljenostne preizkušnje
za obče ljudske in za meščanske šole v terminu meseca novembra se prično pri' c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani1 v petek, dne 7. novembra, ob 8. uri na učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 30. oktobra v rOkah izpraševalne komisije.
—r— Iz ljudskošolske službe. Absolventka Karolina Križajeva je imenovana za provizorično učiteljicami enorazrednici v Dolenji vasi pri Senožečah. Suplentka Kornelija Čermeljeva je imenovana za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Cerkljah. Provizoriena učiteljica na ljudski šoli v Blatni Brezovici Albertina Vajdiče-va je premeščena v Borovnico, v Bevke pa pride kot suplentka Roza Svetličeva na mesto zaradi študij na dopustu se nahajajoče Marije Sodnikove. Za suplentko na mestni dekliški šoli v Ljubljani je imenovana Aleksa Lindtnerjeva na mesto zaradi študij na dopustu se nahajajoče Leje Levčeve. Absolventka Ana Keršnikova je pripuščena k brezplačni šolski praksi na Brdu* absolventka Ivana Lipovčeva v Koroški Beli. absolventka Antonija Ažmano-va pa na Kropi. Na mesto vodje na dopustu Frana Škofa pride suplentka Alojzija Trillerjeva v Planino pri Jesenicah, na mesto učiteljice na dopustu Ane Kilarjeve pa Josipina Mikoličeva za suplentko na dekliško ljudsko šolo v Novem mestu.
Štajerske vesti.
—š— Iz ormoškega okraja. Na llumu
je praznoval predzadnjo nedeljo v krogu članov okrajnega šolskega sveta, obeh županov in nekaterih prijateljev v ožjem krogu jako skromno 251etnico svojega ta-mošnjega službovanja nadučitelj tov. Anton Porekar. Ostani nam ohranjen se mnoga leta!
—š— Nekaj pripomb k našim uradnim konferencam. Ker so naše uradne konference pri koncu, dovoljujem se nekaj, pripomb k njih poteku. — Večinoma so res te naše konference prave uradne konference, kjer vlada stroga reka sv. Birokracija v osebi g. šolskega nadzornika. Skrajno previdno morajo izražati govorniki svoje mnenje, da ne pridejo v navskrižje z nadzornikovimi vladnimi možgani ter jim ni odvzeta beseda. Prvo pri teh uradnih konferencah so neobhodno potrebne •vdaniostne izjave na vse strani, kakor c. kr. okrajnim glavarjem, c. kr. deželnemu šolskim nadzornikom itd. Res lepo to, a še lepše bi se mi zdelo, ko bi imelo učiteljstvo priliko pozdraviti te razne svoje prijatelje in zaščitnike o priliki uradnih konferenc vsaj tupatam v svoji sredini. Oh, ti servilna učiteljska duša! — Kakor sem posnel iz nekega poročila, jih je dal nadzornik dobro pod nos istim, ki se zgražaio na dolgih konferencah. Seveda, najprej dolgovezno, tudi do dve uri trajajoče nad-zornikovo poročilo, o katerega duhovitosti in temeljitosti se nekateri poročevalci ne morejio dovfllj pohvalno izraziti, zatem pa referati na kg. Da, na kg, ko vendar merijo nekateri kvaliteto svojih referatov po številu pol; tako se mi je letos pohvalil neki tovariš, da je napisal o risanju celih 20 pol. Siromak, ki to piše, še večji siromaki''pa tisti, ki morejo to poslušati. — Nisem za površnost, nikakor ne, a sem mnenja, da se lahko pove marsikaj v enem samem stavku jasneje, kakor ima to referat na celi strani. Kratki, jasni m jedernati naj bi bili naši referati. Kaj pa naj šele rečemo našim debaterjem! Tu ni konca ne kraja, vsak hoče priti na vrsto, da se mogoče čita njegovo ime potem v časniških poročilih in da vidijo na višjih mestih, kako živo se zanima sestradano učiteljstvo za idealna šolska vprašanja. Tako je, recimo, na neki uradni konferenci bil podan nadvse temeljit referat o črtežu šolskih zvezkov. ki mu je sledila dolga, deloma burna debata,. Kadar je kaka stvar premleta že dodobra, pa se oglasi eden, ki še ni prišel do besede, napravi najprej dolg uvod, naštele vse, kar so omenili že predgovor-liiiki, se izrazi nazadnje, da se z vsem strinja ter nima ničesar dostaviti. Na tak način se naše konference raztegnejo po nepotrebnem v brezkončnost in prav lahko smo veseli., da smo učitelji tako sami med seboOer se ne smešimo s svojim debatiranjem pred širjo javnostjo. Debate so neobhodno potrebne, ker oživljajo naše kon-
take, kakor sem prej omenil. Le pri stvari ostati in ne misliti), da isti mnogo pove, ki mnogo govori. Naše konference bodo kratke, primerne dietam ter bodo zadovoljile vsestransko, najbrž tudi g. okr. šolske nadzornike. — Zveza slov. učiteljev in učiteljic je .letos nasvetovala, da predlaga učiteljstvo uvedbo Widrovega »Mojega prvega' berila.« Kolikor sem posnel iz poročil, je bil predlog sprejet na konferenci za gornjegrajski in vranski okraj z večino glasov ter na konferenci za ljutomerski in gornjeradgonski okraj soglasno. (Čast!) Tu smo se pokazali učitelji zopet kot pravi cincarji. Seveda, ko gre za knjigo, ki jo je sestavil naš človek na podlagi mnogoletnih izkušenj, ko gre za knjigo, ki jo je sestavil preprost ljudskošolski učitelj, tu je .treba iskati pomislekov za uvedbo, ker takih slučajno ni Čisto kaj drugega je, ko gre za knjigo., ki jo je sestavil kak c. kr., posebno še kak c. kr. profesor: tu ni nobenih pomislekov. Proti knjigi pa, ki je izšla naravnost iz življenja, pa so naši c. kr. patent - pedagogi, za katerimi caplja učiteljstvo, ne da bi se upalo misliti samostojno in odločevati samostojno. Večina, konferenc se je odločila za to. da hoče učiteljstvo knjigo dobro preštudirati. Ali je res potrebno za presojo začetnice, povrhu tako enostavne, kot je Widrova, kar celo leto?! Kdor se je za knjigo zanimal, jo je lahko pregledal že letos, drugi pa bodo za eno leto ravno na istem stališču, kakor so bili letos. Opazil sem, da so se spravili na oceno knjige ljudje, ki v elementarnem razredu še nikdar poučevali niso, take ocene gotovo niso merodajne. — Govoril sem s priznano dobro elementarno učiteljico, ki deluje že 30 let v 1. razredu. Ta se je izrazila o Krulčevi »Moji prvi čitanki«, da je za naše šolle nerabna, a ie bila takoj navdušena za uvedbo \Vidro-vega »Mojega prvega berila.« Krulčeva analitično-sintetična metoda ni nič novega. ker smo se je že pred 20 leti učili na učiteljiščih, a v učiteljskih vrstah ni našla primernega odziva, ker ni prikladna, posebno za šole na kmetih ne. Le malo pomislite, kdaj in kako pridemo do čitanja in pisanja po Krulčevi začetnici! Kako pojde z obravnavo besed, ki podajo dve do tri nove črke in to pri nas v prenapolnjenih razredih, povrhu pri slabem šolskem obisku? To je z Widrovo knjigo čisto druga. Koj v začetku nam poda vse samoglasnike, ki nam potem tako dobro služijo za vezanje s soglasniiki. Seveda vse slike niso prikladne za vse kraje, a temu je težko ustreči. Po mojem mnenju bi podobe smele biti izvršene bolj precizno, a drugače so ravno zaradi svoje enostavnosti priporočljive ter odgovorjajo popolnoma svojemu namenu. Krulčeve podobe so res lepe, a nudijo preveč, služijo bolj nazornemu nauku kakor čitanju, a Wi-drove so izključno v oporo spoznanju in pomnežu posameznih črk. Krulčeva knjiga je res lepo opremljena, ima lično gosposko obleko, dočim Widrova v preprosti kme-tiški suknjiči. Najbolj pa gotovo imponira tovarišem c. kr. grb ter podoba z deklico, ki ponuja cesarju šopek cvetic. Res lepo! A meni bi še bolj ugajala podoba, predstavljajoča našega presvetlega cesarja, ki deli med sestradano učiteljstvo iz polnih žakljev cekine, a na drugi strani slika, kakor jo ima Krulčeva knjiga. Prva slika bi kazala dobrosrčnega, pravičnega, ljubega našega vladarja, a druga hvaležnost in vdanost šolske mladine napram svojemu dobremu deželnemu očetu. — Upam pa, da pridemo počasi do prepričanja, da je ljudskošolski učitelj sam poklican in tudi dovolj zmožen sestavljati knjige za ljudske šole ter ne potrebuje v to pomoč kakih nadpedagogov. Nepravilno se mii tudi zdi, ako kak okrajni ali deželni šolski nadzornik izdaja knjige pod svojimi imenom, posebno, ako so mu jih v resnici sestavili ljudskošolski učitelj!, ker se potem čuti učiteljstvo moralično vezano, se podvreči rabi takih knjig. — Kar pa se tiče prepOr-nega Widrovega »Mojega prvega berila«, upam. da učiteljstvo popravi to, kar je zamudilo letos ter predlaga drugo leto uvedbo te knjige na vseh naših šolah. a.
—š— Društvo »Selbsthilfe der Leh-rerschaft Steiermarks«. Odbor poroča: Dne 20. avgusta je umrl član nadučitelj Alojzij Svetina, dne 16. septembra pa ravnatelj Josip Resch. — Po § 3. a pravil se mora čimprej plačati za ta 114. in 115. smrtni slučaj po 2 K. — V letu 1913 zaznamuje društvo 7 smrtnih slučajev.
Goriške .vesti.
—g— Narodna Prosveta v Gorici je
razposlala pred časom celo vrsto dopisov na razne osebe Po Goriškem in izven Go-liške. Ker doslej še ni vseh odgovorov, prosimo vse dotične, da se odzovejo čim prej onemu dopisu. Odgovori nai se upo-šljejo na naslov: Odbor Narodne Prosve-te v Gorici, Korso Frana Josipa 82.
—g— Boj za slovensko šolo v Tržiču. V nedeljo. 14. t. m., se je vršilo v Tržiču
zborovanje po § 2. v prostorih hotela »Internacional« ; na¡ dnevnem redu zborovanja ie bila slovenska ljudska šola v Tržiču. Udeležilo se je zborovanja nad 150 slovenskih mož. Navzoči so bili tudi župan iz Opatjegasela in podžupan iz Devina in Doberdoba. Govorila sta med drugimi dr. Rybar iz Trsta in dr. B. Vošnjak iz Gorice. Na shodu ie vladalo dobro razpoloženje in storilo se je, kar treba1 prvo storiti. da se uresniči nujna potreba Slovencev v Tržiču: ustanovitev slovenske šole. V Tržiču je za šolo godnih slovenskih otrok okolo 200. Po zborovanju se je nabralo med navzočimi K 36.62 za slovensko šolo v Tržiču.
—g— 20001etna kultura. Na dvorišče pred Šolski Dom v Križni ulici v Gorici je vrgel Italijan ali Italijanka svojo1 nesnago izpod postelje; dotična oseba je tako izpričala, da spada med »gente civile« Corrierovega kalibra1.
Splošni vestnik.
Hude posledice pregreška iz dijaških let. Avskultanta pri sarajevskem okrožnem sodišču. P. Sabiča, so te dni odpustili iz službe, ker se je zvedelo, da je bil leta 1906. kot dijak kaznovan s 24 urami zapora. ker se je na železnici vozil s tujo legitimacijo. Satbič je nato prosil za sprejem pri financi. a je bil odbit. Nato je vstopil v odvetniško pisarno in se hotel vpisati v listo odvetniških kandidatov, toda vlatia je tudi to odbila;.
Razgled po šolskem svetu.
—	Ameriški profesor žurnalistike.
Walter William na missurski visoki šoli študira v velikih evropskih mestih časni-ške razmere. Bil je zdaj v Moskvi in v Varšavi. Pride tudi v Prago, na Dunaj in v Budimpešto. Ko bo prepotoval Evropo, pojde v Azijo, Afriko in Avstralijo.
—	Tri milijone za laško šolsko društvo »Dante Alighieri«. Na občnem zboru italijanskega šolskega društvo »Dante Alighieri« v Palanci ie naznanila neka dama. da je neka oseba darovala! 3 milijone za to društvo, a da želi, da se njeno ime ne imenuje.
—	Hrvaško-srbski jezik v peštanskih šolah. Z ozirom na zadnje dogodbe na Balkanu je budimpeštanski magistrat sklenil v vse mestne srednje šole uvesti kak jugoslovanski jezik kot obvezen predmet.
Tvrdka M. Tcmec, Mnichovo, Hra-dište. Češko, išče slovensko korespon-dentko. najraje začetnico, ki je dovršila trgovski tečaj. Prevajala bi iz nemščine na slovenščino. Prednost imajo učiteljske hčere. Ponudbe je vložiti slovensko-nem-ške na tvrdko.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Za danes smo morali odložiti več dopisov, tako tudi nekrolog pek. ravnatelja Ribiča in tovariša Ferjana. Koncem vsakega meseca ie v naši tiskarni največ neodložljivega dela, pa tudi mi moramo gledati. da se pri listu preveč finančno ne žrtvujemo, kar ie toliko potrebneiše, ker nimamo niti od svojih somišljenikov dovoli materialne podpore. Kritike ie dosti, drugega pa stokrat premalo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Uradni raapist učiteljskih služb,
Št. 2953.	Kranjsko.
Na v dvorazrednico razširjeni ljudski šoli pri Sv. Gregorju se razpisuje v stalno nameščenje nad-učiteljsko mesto z zakonitimi prejemki in prostim stanovanjem.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 20. oktobra 1913. C. kr okrajni šolski svet Kočevje, dne 20. septembra 1913.
Najizvrstnejše in najboljše ta m b urice izdeluje in razpošilja
Prva siseeka ročna izdelovalnica tamburic
J. Stjepušin Sisek.
Odlikovana na pariški izložbi 1.1900 in na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom „Tamburica", ki prinaša razun pouka tudi krasne tamburaške partiture ter stane letno samo 8 K.
Ozirajte se na tvrdke, ki
objavljajo svoje oglase
$ v Učiteljskem Tovariši.
Knjigoveznica j
| ^lorij anska -mllca, ±-3=
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji- §| goveško stroko spadajftčili del.
IINIHIIN-IHHIII
■ ■■IIIIV«IN«I
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.
Anton Krušič,
krsjaški mojster in trgovec
"v G-orlci
Tržia.šlsa, ulica, št±S v lastni hiši
in Tekaiišče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šo!e.
Opozarja se gg. odjemalce, cla je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam eenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.

m
ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega „pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom".
In zakaj?
Ker „pravi :Franck"
poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pri-datek,
Esp S7,-2i.MS
LJUBLJANA
Kavarna Prešern
Priporočam slav. učiteijstvu svojo moderno urejeno kavarno.
Za obilen obisk vljudno prosi
KAREL POLAJNAR, kavarnar, LJUBLJANA.
©
je najboljši šivalni stroj sedanjosti. 10 letna garancija. ====== p0isk v vezenju brezplačen.
Ceniki zastonj in. poštrxi:n.e prosto.
specialna trgovina šivalnih strojev in koles Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. srss
MRf*»	tj
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št
sar- Izprašani optik.
Zalagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t, d.
Očala in*ščipainiki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, baroničin, mikroskopi, daljnogledi Busch, Gcerz, Zciss i.t.d.
Fotografrčni aparati itd.
Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Tovarniška zalega priznamo najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd.
Strogo solidna tvrdkal!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej
V
i» 9
»TO
u i»
SÏ
k
Ferdinand Palovec
konces. zobotehnik
naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 5 (poleg Kmetske posojilnice)
zobotehoiški atelje
in se priporoča v obilen poset. Izdeluje umetna zobovja, zlate krone, zobe na kavčukove plošče in izvršuje tudi vsa v to stroko spadajoča popravila.

a
Edino domače podjetje!
Poskusite zboljšano „TOLSTO VRŠKO",
ki je najcenejša in zdaj, odkar je vrelec spopolnjen, najboljša kisla zdravilna in namizna voda.
Vse vrste fteklenic se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško.
Največja slovenska hranilnica!
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana Prešernova ulica št. 3 Ljubljana
je imela koncem leta 1912 680 milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 380 tisač kron rezervnega zaklada. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
0
0
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. — Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5'A0/« obrestim in najmanj 3l*°h amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9S
S KJGOSOGSSSaEDEaaaaEEEGSBEEJ
a
5
ES »
a	crass
13	m ra
E	a a
o	ra
s u
o p
□
D a
13
f1ajveqa zaloga zgotovfjenih
oblek za gospode, dečke in gj ————————————————______________
| otroke. Konfekcija za dame.
iaassl To*na postrežba.
D
a a s
S353ESJ Q □ ra h a ra a ra sa
ra ra ra a
ra ra ra ra ra ra
__ra ra
I n
Solidne cene, |SCE3S¡
se priporoča cenjenemu učiteijstvu
■ ■BBBBBBSiBaBSBBBiBSasaQiaBSaBSBBa3BB&BCDacaS!BEaBBSEB2SBaeBS8SaBaHaBSSeaRB
Vedno sveže pivo, najfinejša : vina in izborna kuhinja. :
ANTON GORŠE,
restavrater.
J