JJ^TK. 1. .HTNTJA 1978 - ŠTEVILKA 21 - LETO XXXÏI - CENA 4 DÎNARJE glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Za vsako številko NT v uredništvu zberemo toliko materialov z vsega celjskega območja, da kljub 24-tim stranem še vedno osta- ne zajeten kupček rokopisov. Seveda to ni prijetno niti za nas v uredništvu, niti za naše zunanje sodelavce. Zato tokrat opravičilo njim in vam, dragi bralci. Teden, ki je za nami, je bil zelo razgiban. Odprli smo nove pro- store in organizirali Javno radijsko oddajo v Nazarjah. Pripravljamo pa tudi druge stvari, med njimi pa že največ dela zahteva priprava Tedna domačega filma 78, ki bo novembra v Celju. MILAN SENIČAR Uvodna slovesnost pred otvoritvijo SLAVNOST NT-RC mt IN BOLJE! PREJŠNJI TEDEN SMO ODPRLI NAŠE NOVE PROSTORE Prejšnji teden smo tiudi mi T uredništvu Novega tednika in Radia Celje proslavljali. Slav-nosmo smo namreč odpr- li nove prostore na Trgu V. kongresa 3 a. Na otvoritvi se je zbralo kakšnih sto pred- stavnikov občin našega ob- močja, medobčinskih družbe- nopolitičnih organizacij. Dela iz Ljubljane ter drugih. Po- »iravni govor je imel direk- tor naše TOZD Milan Seni- or ki je vsem prisotnim ûrtsal prednosti, kakršne ima- "to sedaj. Najpvomembneje tem je to, da smo prvič ^bili primerne delovne pro- dre, v katerih je tudi ra- dijski studio. Pred tem smo '^зшгес imeli studio ločen od iTedništva, kar je hromilo »ažurnost«. V novih pro- ^rih imamo sedaj dva stu- ^ z vso potrebno opremo. ^ pa hkrati pomeni, da lah- .*o medtem, ko teče radijski ^red v drugem studiu, še ^rsikaj posnamemo in ркз- ^ takoj vključimo v oddajo. Potem ko je predsednik plovna skupnosti Milan Bo- ^ prerezal vrvioo, smo si ®®upaj z gosti chiedali dve ®^tropji naše nove hiše, v ^likem studiu pa smo pri- šli drugo slovesnost. Prosla- ^ smo namreč tridesetletno pretrgano novinarsko delo Jureta Krašovca m J^ilana Božiča v našem ured- g^tvu. Vsekakor lep jubilej, J v novinarstvu veliko po- «Пвпа. ^ii če smo zapisali, da ima- ^ 2 novimi prostori tudi delovne pogoje, potem to, da se bomo vsi še bolj tniidili pri urejanju našega Novega tednika, da bodo bolj zadovoljni tiidá po- slušalci, ki nas poslušajo na valovni dolžini srednjega va- la 202 metra in na UKV fre- kvenci 100,9 megaherca. Seve- da s tem nočemo red, da prej ni bilo tako. Majhen delovni kolektiv smo. Po šte- vilu. Ko F>a pomislimo na naš obseg dela, potem lahko brez hvalisanja pañanamo, da nismo tako majhni. Poleg re- dnega novinarskega dela je tu še vrsta drugih akcij. Teden domačega filma, ki ga pri- pravljamo vsako leto, sode- lovanje pri Slovenski popev- ki, javne radijske oddaje, le- teča uredništva, organiziranje številnih drugih prireditev in še in še. Vse to je tisto, za- radi česar smo vedno v akci- ji, Ob tem pa seveda ne po- zabljamo na vsa dodajanja na našem območju, na člove- ka. Naše geslo je Več in bo- lje. To pravzaprav pove vse. Kar pKMiosni smo sedaj na te i' naše nove prostore, radi prihajamo vanje in delamo ob pisalnih strojih ali pa v dveh novilî lepotcih — sjtu- diih. Vsekakor pa ob tem ne gre pozabiti na izredno razume- vanje celjske občinske skup- ščine, ki ima največ zaslug za to, da laiiko sedaj delamo v solidnih delovnih pogojih. J. V. CELJE: ZNANJE JE OSNOVA Štirinajst delavcev iz ne- posredne proizvodne© v Že- lezarni Store se je pridruži- lo 252 komiunistom v tej or- gamizaciji združenega dela. »Živite v izjemno razbur- kanem, plodnem in ustvarjal, nem času, v času kongresov, pomembnih obletnic in po- nosni ste lahko, da ste bili sprejeti v Zveao komunistov prav v dneh po Titovem roj- stnem dnevu,« je dejal novo- sprejetim komimistam v .Mli- narjevem Janezu pred dnevi sekretar tovarniškega komite ja Mirko Goezjdnikar, nato pa jih je v imenu občinske kon- ference ZK poradravil še Tva.n Stefančič, ki je nadrobno ori- sal delo in metode del^ ter lik konum-ista in poudaril, da biti komundst aa pomeni zgolj piri2aianja, temveč tudi nenehno ustvarjalnost in pri. pravljjenost, sipreminjati od- nose v družbi tako, kot smo si začrtali z mnogimi doku- menti. Na sprejemu so bili nav- zoči tudi vsi sekretarji os- novnih organiizacij ZK ter predstavniJki mladinke in sin- dikalne organizacije. Po prisrčnem in prijeti jem sprejiemu, ki je izvenel nad- vse svečano, so se mladi ko- mtmisti še nekaj čaiSa zadr- žali v nadvse koristnem po- govoru, katerega osnovna te- ma je bila predvsem naloge in pomen komunista v na- ši družbi pa tudi zato, da bi se bolje spoznali med se. boj in iamenjaM izikušnje. znat MDA KOZJANSKO '78 ^^^^ ^^^^ ^^^^ flr".^ ^^^ OB DELU TUDI IZOBRAŽEVANJE v prvih junijskih dneh bo Kozjansko spet oživelo. Pri- šli bodo brigadirji iz različ- nih krajev naše domovine, ría b: temu delu Kozjanskega pomagali k hitrejšemu na- predku. Preko 800 brigadirjev se bo v treh izmenah zvrsti- lo na Kozjanskem, oziroma na deloviščih v šentjurski in šmarski občini. Letos bodo brigadirji nada- ljevali z deU pri izgradnji ce- ste Maršala Tita na območ- ju šmarske občine, kjer gre za modernizacijo cestnega poteza v osrčju Kozjanskega. Na tem delovišču bodo mla- dinske delovne brigade oprav. Ijale vsa dela v zvezi z ure- ditvijo trase, medtem ko bo nosilec ostalih del Cestno podjetje Celje. Na ces- ti Podsreda—Kozje—Lesič- no—Slivnica bodo po projek- tu PTT podjetja preložili te- lefonski kabel, oziroma opra, vili vsa zemeljska dela, ki bodo omogočila položitev no- vega kabla izven cestnega po- teza. čaka jih ureditev lokal- ne ceste Planina.—Praprotno, pa modernizacija ceste šent- jur-^akob in izgradnja nado- mestnega kulturnega doma v Šentvidu pri Planini v neno- sredni bližini naselja mladin- ske delovne akcije Kozjan- sko 78. Gre torej za izgrad- njo, ki bo pomenila pridobi- tev pomembnih prostorov za odvijanje kulturnih dejavno- sti za potrebe brigadirjev v času akcije in občanov dela krajevne skupnosti Planine. Razen na teh, osnovnih delo. viščih, pa bomo v poletnih mesecih lahko našli brigadir- je na delovišču ceste Šent- vid—Podpeč, Dobje—Preseč- no in pri izgradnji vodovo- da Babna gorar—Grobelce, Tinsiko—Urban, Kozje—Zasel- ki in pri urejevanju ceste Spodnje Mestinje—Zlbika. Veliko dela čaka mlade bri- gadirje in iz izkušenj pretek- lih let lahko verjamemo v uresničitev široko zastavlje- nega. programa, saj prihajajo brigadirji na delovišča s pol- no mero pripravljenosti in trdno odločeni, da uspejo. O delovnih uspehih briga- dirjev vedo marsikaj poveda. ti tudi krajani iz obeh občin, ki so v letih, ko prihajajo k njim brigadirji, navezali z njimi trdne prijateljske vezi. Pomembno za brigadirsko de- lo p>a je zlasti zaupanje teh ljudi na Kozjanskem, brez katerega delo ne bd moglo rodilti zaže- lenih uspehov. Na Kozjan- skem se namreč že zdavnaj več ne spogledujejo z misel- nostjo, da je delo brigadirjev odveč, da je predrago in ne- potrebno. Vedo tudi, da tako mladi rod na najboljši način Izgrajuje tudi sam sebe, kre- pi prijateljstvo, bratstvo in enotnost. Mladinske delovne brigade, ki postajajo vse bolj stalna oblika aktivnosti mla- dih, so najboljša šola samo- upravljanja. To postaja vse bolj razumljivo tudi tistim delovnim organizacijam, ki so nerade puščale svoje de- lavce v brigade, še zlasti če je šlo pri tem za strokovno usposobljeni kader. Več kot 30 let že tečejo po naši domovini mladinske de- lovne akcije in iz leta v leto pridobivajo na svojem pome. nu. Tovariš Tito je ob 30-let- nicl mladinskih delovnih bri- gad dejal: »želim, da bi ori- hodnje delovne akcije zajele čim več j e število mladih. Očit- no je, da je zanimanje mla- dih ljudi za delovne akcije ogromno in velika škoda bi bila, ko ne bi omc^očUi sode- lovanje vsem, ki to želijo. Na mladinske delo-vne akcije ne smemo gledati samo s sta- lišča materialnih stroškov, marveč je treba imeti stalno pred očmi njihov vsestranski in neprecenljiv pomen za mlado generacijo in našo de- želo v celoti.« Mladinska delovna akcija Kozjansko je pravzaprav že aikcija s tradicijo, saj je le- tos že peta po vrsti. Marsi- kdo od brigadirjev in kraja- nov pa se še kako rad spom- ni 2. maja 1974 in tistega do- poldneva, ko se je pri Plani- ni začenjala Zvezna delovna akcija Kozjansko 74. BU je to velik praznik domačinov in številnih brigadirjev, ki so že Od jutra prihajali v središče brigadirskega Kozjansk^a, Otvarjali so zvezno akcijo in v svoji sredi pozdravljali .naj- dražj^a gosta — predsednika republike Josipa Broza Tita. Brigadirje pa ne veže samo delo, ampak v veliki meri predvsem številne dobro or- ganizirane interesne dejavno, sti, ki jih tudi na letošnji zvezni akciji ne bo manjkalo. Izkazali se bodo lahko na kultumo-zabavnem pK>dročju in tako spoznavaU kulturno različnih krajev, narodov in narodnosti. Pester in bogato zasnovan je tudi program te- lesnih aktivnosti, obrambnih- sjKJSobnosti in še bi lahko naštevali. Nosilni izobraževal- ni program pa bo idejno-po- litično usposabljanje mladih brigadirjev. O vseh teh pro- gramih bodo podrobneje spre- govorili na sobotni seji sikup- ščine 23ve2!ne mladinske de- lavne akcije. V nede- Ijo, 4. junija pa bo na Trebčah osrednja slovesnost ob otvoritvi letošnje Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansiko 78. Zazvenela bo brigadirska pesem, brigadir, sfci zdravo in ho-ru3c, ki bodo naznanili pričetek del na eni izmed največjih delovnih ak- cij pri nas. MATEJA PODJSD DOM KRAJEVNIH SKUPNOSTI JUGOSLAVIJE VEČ NAMENSKI OBJEKT V KUMROVCU Predstavniki krajievne skup- nosti Kumrovec so pred ne^ davTdm zaupali predstavni- kom tiska dolgo varovano vest, da bodo morda že na- slednje leto v svojem kraju začeli graditi velik večnamen- ski objekt, ki se bo imeno- val dom krajevnih skupno- sti Jugosljavije. Že ime dx> ma pove lodo bo gradn^'o fi- nanciral, seveda pa ni reče- no, da bodo vsa sredstva pri- spevale pirav kxa,j0VQe sku;>. nosti, ki jdh je v Jugoslaviùi okoH 20.000. Dom bo na rac^polago vsem krajevnim sikupnostim v Ju- goslaviji, bo zelo široko od- prt, v njem bo mogoči skli- cevati simpoziye, konference, različne seje, njegove dverl pa bodo odprte tudi umet- nosti in znanosti. Osnovna izhodišča vse dejavnosti v domu bo vsekaikor proble- matika krajevne skupnosti. Pobudzuiki ádeOe o üpmu krajevnilh sikupnosti Jugoslar vije v Kumrovcu so pred- stavniki enajstih krajevnih skupnosti iz vse domoivine, med ixjimi tudi iz Bistrice ob Sotli, Brežic, Radovljice in Ljiubljane-Bežigrad. S pr- vega, takorekoč ustanovnega sestanka pred dobrimi štiri- najstimi dnevi, so o nam^era- vanem podvigu obvestili s te- legramom tudi tovariša Tita. M. STKAáPJC 2. stran — NOVI TEDNIK St. 21 — 1. Iiinif 1978 CELJE KRmČNO MNENJE IZVRŠNEGA SVETA OBČINSKE SKUPŠČINE Izvršni svet celjske občin- ske skupščine je že na začet- ku svoje poti v novi mandat- ni dobi stopil odločno na področje obravnave in reševa. nja številnih aktualnih vpra- šanj, Po takšnem delu sta se med drugim uveljavili zla- 6ti zadnji dve seji. Poeebne pozornosti je bilo deležno poročilo o izvajanju zakona o združenem delu, s posebnim poudarkom na ure. sničevanje dohodikovnih odno- sov, na nagrajevanje i>o delu in drugem. Slo je za proble- matiko, ki mora dobiti širši odmev, zlasti v združenem delu. Zato se je izvršni svet odločil posredovati ta vpraša, nja delegatom vseh treh zbo- rov občinske skupščine. O njih bo torej tekla beseda v delegatski skupščini in o teh prdbleomh bodo gxworUi v or- ganlzacijah združenega dela. Gre za težnjo, da bi zlasti v BKiruženem delu podrobneje ocenili svoj delež pri uresni- čevanju zakona o združ^^nem delu, da bi spoznali dobre strani, ki so jih uveljavili drugi in s primeri od dru^^od odprli pota reševanja lastnih problemov. Gre torej za pre- verjanje naše samoupravne In delegatske praikse, za splet vpira^nj, katerih rešitev ni odlvTsna samo od sklepo^^, ki Jih bodo sprejeli, recimo na nasedanju občinske skupšči- ne, marveč gre za proces, za postopek, ki mora preživeti tudi svoj čas. Izredno kritično je izvršni svet ocenil uresničevanje tako Imenovanih prednostnih na. ložb v letošnjem letu. Ni skrivnost, da na tem področ- ju zaostajamo, da je zai-adi neizvršenih investicij na te.ht- nlci izpolnitev ne samo letoš- njega, marveč, tudi srednje- ročnega družbenega plana raizvoja občine. Ob teh ugo- tovitvah se pojavlja tudi vpra. Sanje, kako je prišlo do spre- jema takšrJh naložb v pred- nostni načrt, ko pa niso ime- li realnih možnosti za izvr- šitev? Kje je odgovornost ljudi, ki so tako ravnali? Tn гакај so delali tako? Zato odločitev, da naj tudi to vprašanje dobro proučijo ▼ adruženem delu, vidijo, kakžen je položaj in kaj se da nanraviti, da bodo naloge pravočasno izpolnjene. Тч^а dlani je tudi spoznanje, da mnoge naložbe zgradi večne- ga zamujanja Ì2v?U)b3 iaijo na po- menu, tudi ali zlasti v po- slovnem smislu. Člani izvršnega s^i-eta so se ▼ tej zvezi ailočno lotili vpra- 8an¿ gradnje stanovanj. Ugi. banj je bilo dovolj, ali bo srednjeročni načrt na tem zahtevnem področju uresni- čen, ali ne. Odgovora vsaj trenutno še ni. Vse pa kaže, da večjega izpada v gradnji novih stanovanj ne bo prišlo. Izredno pomembna je bila ocena uresničevanja družbe- nega plana občine v prvem četrtletju letos. Podatki, če- prav težko primerljivi z lan- skimi, govorijo o nekaterih težavah. To ne velja za izvoz, marveč tudi za vse večjo ne- likvidnost nekaterih organiza, cij združenega dela, za vse večje izgube, ki nastajajo in podobno. Se bo ponovila sli- ka izpred dveh let? Spričo pomembnosti, bodo tudi ta vprašanja prišla na dnevni red občinske skupščine. Svojo veliko težo je imela še ocena razvoja trgovine v zadnjih dveh letih in s tem trenutnega stanja ter prihod- njih nalog. Tudi tu zaostaja- mo. Zlasti zaskrbljujoč je po- datek, da v zadnjih dveh le- tih nismo v celjski občini do- bili niti ene nove trgovine. Zato pa je bilo to obdobje velikih priprav na gradnjo novih. Se predvsem za osnov- no živilsko preskrbo oziroma marketov. Mnoge od teh na- ložb bodo zlasti v okviru Merxa uresničene že letos, druise pa prihodnje leto. Kritično besedo je nažel tudi položaj okoli namerava- ne gradnje veleblagovnice v Celju. Zamude niso opravič- ljive, zato bo izvršni svet ter- jal od vseh partnerjev pri tej naložbi odgovor, čeprav gre pri vsej zadevi več ali manj samo za enega, ki spreminja svojo odločitev. In če k vsej tej problema- tiki dodamo še oceno o sta- nju požarnega varstva v ob- čini in drugo, potem Je tu dovolj zgovornih dokazov o delu in odgovornosti, ki jo izvtršni svet čuti do posamez- nih vprašanj. M. BOŽIĆ VSEM MEDVOJNIM IZSELJENCEM V SOCIALfSTIČNO REPUBLIKO SRBIJO Občinske konference SZDL: Celje, Dravograd, Gornja Radgona, Hrastnik, Jesenice, Kranj, Krško, Laško, Le- nart, Ljutomer, Maribor, Mozirje, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sloven- ska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šent- jur i>ri Celju, Šmarje pri Jelšah, škofja Loka, Trbov- lje, Tržič, Velenje, Zagorje in Žalec VABI vse izseljence in njihove ožje družinske člane, ki želijo z letošnjim Vlakom bratstva in enotnosti potovati v So- cialistično r^p^ubliko Srbijo, da se najpozneje do 15. junija 1978 osebno prijavijo na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL. Letošnji Vlak bratstva in enotnosti bo odpeljal v Soci- alistično republiko Srbijo 11. oktobra, s povratkom 15. oktobra 1978. Izseljence s stalnim bivališčem v ostalih občinah So- oialistiične republike Slovenije vatoimo, da svoje pi& mene prijave za udeležbo pošljejo na naslov: MED- OBČINSKI SVET SZDL Celje, Gledališka 2. V presledku mea nič. Tudi v kitajsko-vietnamskem piimeru kakor prej v stikih Vietnama s Kampučijo se jî pokazalo, da zave- zništva iz vojne drže samo toliko časa, dokler so po- dobni tudi interesi. Ko pa se spremene interesi, se spremeni tudi politika in sklepajo se nova prijateljstva. OBISK ÍZ ČRNE GORE PREDSTAVÍLI SO SE KNJIŽEVNIKI v okviru dni črnogorske kulture v Sloveniiji se je preiš.nji četrtefe, na sam dan mlaxlosti, mudila v Celj,u de- legacija črnogorskih književ- nikov in se predstavila ceitj- skemu občinstvu na srečanju v Piooiirsikem domu. Taiko so bili redki Celjani priča po- membnemu dogodku, ki za- radi svoje enkratnosti m za- radi naše stalne težnje po iziboljišanju medsebojnih kul- turnih stikov med jugoslo- vansikimi narodi presega j zgolj regionalne in kulturne j okvire. Po venčku slovenskih na- rodnih, ki sta ga zaigrada Irena in Dani Petrovič, sta goste poadravila Aletoja Gajšek-Kran,ic, predsednica skupščine KSOC, in Slavko Pezdir, predsednik sveta za kuJturo pri OK SZDL Celje, Odlomke iz, literarnih del do- mačih avtorjev — Vinka MÖ- demdorferja, Marice Kačeve, Milenka Straška, Janeza Žmavca, Draga Medveda, Pavle Rovanove in Daneta Debiča — sta gostom lepo in- terpretirala Anica Kumrova in Bog'omir Veras, igralca SLG Celje. Na začetku drugega dela prireditve je o sodobni črno- gorski роеигј! spregovoril Ra- doslav Rotkiovič. Za njim je prevzel besedo edini pripo- vednik, akademik Camü Si- jarič, ki ie živahno povedal dve pr ložnostni anekdotsJd TS'odbi. Nato so se s svoiimi pesmimi predstavili prisotni I>esniki: Bosiljka Pušić, R» dojica Boškovič, Vojislav Vif lanovič, Sreten Perovic is Gojko Janjuševič. Njihov» predstavitev čmogorsks po» zije sta z branjem slove» skih prevodov iz priložnostni antologije črnogorske роегј« Sonce v prsih (v dar jo j< dobil vsak obiskovalec) dO polnili še igralki Drame SNfi Štefka Drolčeva in Katja stikova. Prebrali sta nam P® eno pesem Zogoviča, Džono Viča, Ratkoviča, Vesoviiîa- Banjevióa, Djuroviča, Ivano viča. Kralja, Dapčeviča, KO stiča in Brkoviča. Čeprav je bil vpogled ' sodobno črnogorsko liriW síkrcenen in nepopoln, pa Ј^ iprijetno literarno srečan? vendar vzbudilo v udelež^ cih obo-eetransko zadovoit stvo. želimo si le, da bi ^ lo taJîih srečanj več in ^ bi bila v bolje iabranem ^ su. S. f 21 — 1. junij 1978 NOVI TEDNIK — stran 3 ^TJURSKI SINDIKATI UGODNA STRUKTURA ČLANSTVA Občinski sindikalni ^ v Sentjuirju je pred krat- ^ sprejel opredelitve v bo- organiziranosti. O tem ^ se pogovarjali s predsed- ^^ OSS SentjiiT Edijem polarjem: ^ed drugim smo sprejeli ^ odločitev, da v bodoče ne l^o imeli občinskih odbo- ker se je izkazalo, da so jiji' le-ti v tem obdobju pre- jp^ aktivni in preveč oddvo- |gßi od občinskega sindikal- ^ sveta. Zato pa bomo raz- jijili sestav sveta, tako da bo- po imeli v prihodnje 42-član- 0 svet. Vanj želijo biti ^jučeni delegati iz vsake os- organizacije sindikata Ij tudi člani delegacije za ilružbenopolitični zbor. še o^rej bomo imeli eno dele- gatsko mesto za Druátvo upo- kojencev in telesnih invalidov, i Predsedstvo pa bo namesto zdajšnjih 12 štelo 9 članov, ki I bodo strokovno obdelovali po- samezna področja. Takoj po i volilni konferenci bomo pri- stopili k izvolitvi komisije za ustanavljanje novih osnovnih organizacij sindikata. V obči- ni je namreč precej dislocira- nih obratov in delavci, ki so zaiX)sleni v njih niso poveza- ni z matičnimi oi"ganizacijami. Vsekakor bo treba še bolje proučiti financiranje tako ob- j činskega sindikalnega sveta kot pxosameznih osnovnih or- I ganizacij. Kot novost velja po- ' vedati tudi to, da bomo na volilni skupščini 23. junija iz- volili polovičnega sekretarja. Za kongres ZSS bomo na skupščini iavoliU 2 delegata, enega pa za zvezni kongres. Ob koncu naj povem še to, da smo letos na novo usta- novili dve osnovni organizaci- ji, dve pa sta prav v tem času v ustanavljanju. V občini ima- ma tako 36 osnovnih organi- zacij in 2700 članov. Glede strukture novoizvolje- nih predsednikov sindikata pa lahko rečem, da je le-ta ugo- dna, saj so ustrezno zastopa- ni mladi, ženske in tudi čla- ni ZK, na katecrih leži največji delež odgovornosti. Za bodoče delo pa se mi zdi zelo ix>memben tesen stik po- sameznih osnovnih organizacij I z OSS in vsestranska jxxveza- nost z OK ZK.« M. P. UČNI PROGRAMI Posvetovanja v Celju, ki ga je organizirala Konfe- renca mladih v izobraževa- nju pri Republiški konfe- renci ZSMS, so se udeleži- li predstavniki — predava- telji in učenci — pedagoš- kih šol severovzhodne Slo- venije. Podobno posvetova- nje bo Konferenca mladih v izobraževanju v prihod- njih dneh organizirala tudi v Ljubljani za preostalo Slovenijo. V pripravah na obe po- svetovanji je KMI organi- zirala posebno anketo o vključevanju mladih v re- formna prizadevanja na področju izobraževanja. Kot je bik) v uvodu na celjskem posvetovanju omenjeno, rezultati ankete kažejo, da se mladi sicer vključujejo v prizadevanja, da bi kar najbolje izvedli reformo izobraževanja, vendar pa ob tem naletijo na vrsto težav objektivne- ga značaja. Največ p>ozomosti so učenca na pedagoških šo- lah namenili novim učnim programom, preko katerih tudi najjasneje odsevajo spremembe, ki jih prina- ša reforma izobraževanja. Seveda pa namena ne bo mogoče doseči ,če bodo os- tali samo pri novih učnih programih, marveč bo po- trebno spremeniti tudi me- tode in oblike dela, name- niti več pHDzomosti tk. im. svobodnim aktivnostim, ki so že doslej pomenile po- membno dopolnitev redne- mu pouku. Ob vprašanju intenziv- nejšega aktiviranja mladih v svobodnih aktivnostih pa se je samo po sebi posta, vilo vprašanje resničnih možnosti: že sedaj namreč učenci presedijo v šoli po sedem in več ur dnevno, pri čemer je treba upošte- vati, da bi morali približ- no toliko časa porabiti tudi za učenje in izvrševanje ostalih šolskih obveznosti. Problem se zaostri, ko se pojavi problem »vozačev«, saj običajno gredo z doma v zgodnjih jutranjih urah, domov se pa vrnejo pozno popc^dan ali celo zvečer. Možnosti nastanitve v di- jaških domovih so pa maj- hne. P»redstavniki celjskega Pedagoškega šolskega cen- tra so prisotne seznanili s potekom reforme na tem celjskem zavodu, zatem pa so se dogovorili za nadalj- no aktivnost mladih peda- goških delavcev na tem po- dročju. - jt CELJE — POD GRADOM USTANOVILI VRSTO INTERESNIH SVETOV Pred dnevi je v krajevni skupnosti Pod gradom zaži- те1 nov utrip v razvoju in utrjevanju krajevne samo- uprave. Sklic prve skupščine je bil predvsem namenjen konstitu- iranju skupščine, sveta skup- ščine in drugih svetov, ki bo- do delovali samostojno. Po pozdravnih besedah predsedujočega Zvonka Per- liča, je besedo povzel pred- sednik sveta krajevne skup- nosti Franc Kumer. Zatem so delegati volili. Skupščina ima 79 delegatov. Vse delegacije so bile sklepč- ne. Za predsednika skupšči- ne je bil izvoljen inž. Alojz Bračič, za podpredsednika pa Tone Ocvirk. Za predsednika sveta skupščine pa je bil iz- voljen dosedanji predsednik sveta krajevne ¿kupnosti, Franc Kumer, za podpred- sednika pa Kari Palir. Izvolili so tudi člane in predsednike šestih svetov, in to: svet za urbanizem in ko- munalo, potrošniški svet, svet socialnega varstva, svet za varstvo okolja in narave, po- ravnalni svet ter svet za kme- tijstvo. Slednji je zanimiv predvsem zaradi tega, ker bo p>ovezoval in usklajeval dek» zasebnih kmetijskih proizva- jalcev v krajevni skupnosti. Na skupščini so še opozo- rili, da bo treba opraviti več komunalnih del, zatem zgra- diti trgovino, športno igrišče itd. Pripravlja se tudi velika akcija za razširitev telefon- skega omrežja in za izbolj- šanje TV sprejema. MIRKO PAJ RADEČE I—- NITI ENEGA, ČEPRAV BI RABILI KAR TRI Kronično pomanjkanje Mravnikov v celjski regiji si- cer ni nič novega, vendar bi pričakovali, da bo tega ved- ilo manj. Pa je ravno na- sprotno. V zelo hudo zagato so ta ^nesec prišli v Radečah, kjer ^ od prvega maja nimajo stalnega zxiravnika. Zakonski par, ki je tu prej opravljal ^oje zdravniške obveznosti je odšel in t^ko je obširno '^eško področje ostalo brez 'ednega zdravnika. V tej stis- Ч prihaja vsak dan zdravnik ® Laškega in ordinira ves '^opoldan ter dvakrat popol- Kako so natrpane čakal- sd lahko mislimo, saj se v enem dopoldnevu po 140 pacientov. Prav tako nimajo urejenega dežurstva. Na F>omoč so pri- sfcočUi. in s tem ix>kazali tu- ® veliko solidarnost, zdrav- ki so zaposleni v dru- ^ zdravstvenih postajah, ^eli so, da morajo popri- ^ tam, kjer je nuja tako Ljudje pa se obrača- ® Po zdravniško pomoč tudi drugam. Hodijo v Laško, Tr- bovlje ali v Sevnico. Na tri razpise za zdravnika v Radečah se ni javil nih- če, zdravniku iz Laškega pa konec meseca poteče enome- sečna pogodba. Tega dejstva se v Radečah dobro zaveda- jo, zato je to tudi problem kraja štrika ena. Morda jim bodo za neikaj časa priskočili na pomoč še zdravniki iz La- škega, samo to ni trajna re- šitev. Zdravnika, pa ne sa- mo enega (po sistematizaciji jiih potrebujejo tri), rabijo za stalno, zato pa mu nudijo lepo trosobno stanovanje in brezhibno opremljene ambu- lantne prostore. Kajti, zdrav- stveni dom v Radečah je lep, moderno opremljen, poln no- \'ih aparatur. Z zobozdrav- stveno službo nimajo težav, saj imajo dva zobozdravnika in v Soli. višjega dentista. Zo- bozdravstvo imajo torej ure- jeno. Pomanjkanje zdravnika v Radečah je tako pereče, da o tem razpravljajo vsd foru- mi po vrsti, od krajevne sku- pnosti pa do družbeno poli- tičnih organizacij, ki se tru- di.jo na vse pretege, da bi Radečanom našli stalnega zdravnika. ZDENKA STOPAR dobra ^^ knjiga neyboÇsi l==|[ ^ pisatelj ' I* V CELJSKI OBČINI ^^ ^^ 8 " ^ ^i^if v ŠTIRINAJSTIH KOLEKTIVIH SO SE IZREKLI ZA O združitvi osnofvnih šol v celjski občini so se šolski kolektivi odločali 25. maja. Izid referenduma je bil v minogih kolektivih (skupno jih je glasovalo 16), znan že v zgodnjih jutranjih urah, saj je bilo V2!dušje na voliš- čih toUko bolj slavnostno na dan mladosti. O združitvi je glasovalo 636 delavcev in kon- čni izid glasm'anja je poka- zal na era strani presenetiji- vo dobre volilne rezultate, na drugi strani pa je v dveh primerih zelo presenetil. ZA združitev se je namreč v 14 kolektivih izreiklo od 80 do J 100 odsft. volürtáh upravičen- 'cev, proti združitvi pa sta glasovali le osnovna šola Bra^ tov Dobrotinšek iz Vojnika in osnovna šola I. celjske čete v Celju. Čeprav se zdi nera- zumljivo, je vendarle tako. Ti dve šoli bosta torej ostali iz- ven enovite organdzacije, izid njihovega glasovanja i>a kaže ali na premajhno aktivnost v času javne razprave ali pa na nepoznavanje številnih pred- nosti, ki jih prinaša združi- tev. Obe šoli imata seveda za- konsko možnost refereodum- чко gíaso\'?nje čez šest mese- cev ponoviti, pa ob takih iz- kušnjah ostaja odprto vpraša- nje njihove ponovne odločit- ve. Kajti o predvideli inte- graciji osnovnih šol celjske občine je v zadnjem času te- kla beseda v mnogih sredi- nah in povsod so obširno pregovorih o gradivu, ki je šlo v javno razpravo. Vrsto dodatndh mnenj, mišljenj in predlogov je prinesla tudi jav- na razprava iz vseh sredin, kjer so se odločali o združit- vi. Referendum na šodah je bil razpisan 10. maja in 25. maja izglasovan z 91 odst. i MP 1 RES OSIROMASENJË ZELENE KERSNIKOVE ULICE v zadnjem času so se po Celju razširile neprijetne no- vice, da naj bi zaradi boljše ureditve prometnih vozlov PO- RUŠILI vse drevje, ki krasi verjetno eno najlepših ulic v (Mju in to Kersnikovo. Tisto, kar je vrsto let rasUo in da- jalo boljši »priokus« že tako slabemu celjskemu zraku, se naj bi zdaj umaknilo jeklenim konjičkom, izpušnim plinom in smradu. Kako je v resndd s tem smo povprašali v. d. vodjo strokovne službe pri Občinski komunalni skupnosti ing. Jožeta Smodilo, ki je dal naslednje pojasnilo: DREVJE OSTANE »IVljslim, da se ljudje upravičeno razburjajo nad tem, da bi porušili drevje ob Kersnikovi ulici in dali prednost prometu. Brez dvoma ne bi s tem nič rešili, pač pa bi mesto oropali zelenja, ki nam ga že tako primanjkuje. Po starem zazidalnem načrtu je bUo vse rešeno, zdaj pa pri- pravljamo nov urbanistični načrt, ki bo sicer nova dejstva upošteval, ne bo pa prizadel dreves. Kersnikova .se vsaj v dobi naslednjih deset do dvajset let ne bo spremenila. To je tudi mišljenje Sveta za urbanizem. Občinske komunalne skupnosti in vseh tistih, Id nam ni vseeno, kako betonsko bo izgledalo naše mesto v prihodnje.« Zabeležil: TONE VRABL CELJE OBISK IZ DOBOJA MLADI BANČNI DELAVCI v soboto dopoldne je do- potovala v Celje na obisk mla- dim delavcem Ljubljanske banke Splošne banke več kot desetčlanska skupina mladih iz Privredne banke Sarajevo, Prišli so, da bi navezali pri. jateljske stike, se pogovorili o delu in nadaljevali ter raz- širili pobratimske odnose, ki sicer veljajo med Celjem m Dobojem. Celjani so jim pripraA-ili lep sprejem. Poleg Vlada S4'- ca, predsednika osnovne rr "^ dinske organizacije Ljubljan- ske banke Splošne banke sta mlade goste med drugim po- zdravila še Marjana Bratuše- va, sekretarka osnovne orga- nizacije ZK v imenu družbe- napolitionih organizacij v celjski temeljni banki ter Zdravko Trogar, predsednik kolektivnega poslovodnega or. gana. Po ogledu bančnih prosto- rov v enoti Vodnikova ulica 90 bili na obisku v Keramič- ni industriji Liboje, ogledali pa so si tudi Savinjski gaj v Mozirju ter Logarsko doli- no. V nedeljo pa so se zadr- žali v Celju, se seznanili z nekaterimi kulturnimi in zgi> dovinskimi značilnostmi itd. Takoj po prihodu, so se mladi bančni delavci iz Doboja srečali s svojimi gostitelji v sejni sobi Celjske ntestne hra- nilnice. Majska aktivnost mladih je v celjski občini dosei^la vrli na osrednji prireditvi ob dnevu mladosti, ki je bila v Celju 24. maja v prireditveni dvorani Golovec, Z bogatim in do- ' bro pripravljenim ioilturnim sporedom so tako mladi naj- lepše počastili tudi rojstni dan dragega tovariša Tita, pode- lili so plakete mladosti 78 m v vrste zveze socialistične mla- dine simbolično sprejeli pionirje iz celjskiii osnovnih šol. Foto: M. Podjed 4. stran — NOVI TEDNIK §t. 21 — 1. luni) ig^j CELJE TRIDESET LET USPEŠNEGA DELA FOTOLIKA »Danes praznujemo tride- seto obletnico naše delovne organizacije. S to proslavo 66 čas ni ustavil in se tudi ne sme. Tudi v prihodnje nas čaka še veliko dela,« je med drugim na slavnosti dejal di- rektor celjskega Fotolika, Zdravko Vidmar. Da, čas se ni ustavil. V tem kolektivu se nikoli ni in tudi Bdaj so na p>oti, ki napove- duje nove delovne zmage. O vsem tem je na proslavi, ki se je je udeležil tudi član Izvršnega sveta celjske občin- ske skupščine, Veljko Repič, govoril predsednik delavske- ga sveta, Jože Gosak. »Fotolik je bil ustanovljen L Junija 1948. leta na pobudo Glavnega odbora Zveze vo- jaèkih vojnih invalidov Slo- venije T Ljubljani. Celjski Potolik je bil torej v okviru Centralnega fotografskega podjetje, ki se je 1954. leta razformiralo. V Celju je na- stal nov Fotolik. Toda, bi- stvo je ostalo — fotografsko. Začetki so bili skromni. Osem zaposlenih, malo primernih aparatov, pomanjkanje kva- Btetaega materiala, zato pa veliko dobre volje in še več prizadevnosti...« Celjski Fotolik .se je ne- ntìmo širil in večal. Svojo osnovno dejavnost je dopol- nil s trgovinsko, z izdaja- njem razglednic, tiskamo. Vsako leto izda okoli še^t milijonov barvnih razgled- nic turističnih krajev Slove- nije in Hrvatske ter opravi nešteto tiskamih uslug za manjše naročnike. Zdaj ima kolektiv 54 članov, letna fi- nančna realizacija pa že pre- sega 20 milijonov dinarjev. Po delovnih in poslovnih re- zultatih sodi v sam sloven- ski vrh! Toda, uspehi, ki jih je kolektiv dosegel, govorijo o trdem delu, precejšnjem odrekanju, veliki zavesti... Med naloge zdajšnjega ča- sa in srednjeročnega plana sodi nadaljnji razvoj tiskar- ne, ureditev novih prostorov zanjo ob Teharski cesti. V fotografiji pa napovedujejo osamosvojitev v barvnih ate- Ijejskih storitvah. Na proslavi so podelili pri- znanja štirim članom za dol- goletno zvestobo kolektivu. Tako so zlati znak sprejeli Zdravko Vidmar, Minka Kra- šek in Berni Tratnik, srebr- nega pa Tonica Jurčec. Hvaležna je ugotovitev, da so na slavnostni zbor delov- nih ljudi povabili ne samo upokojence kolektiva, marveč tudi tri ustanovne člane, to je Viktorja in Frančka Ber- ka ter Rafka Orožima. Lepo srečanje p>a Je uspešno do- polnil tudi moški zbor pro- svetnega druátva »Anton Be- zenšek« iz Frankolovega, ki je nekaj pesmi zapel p>od vodstvom Marjana Lebiča. M. B02IC Spomin na slavnostni zbor občanov delovne skupnosti Fotolika ob proslavi tridesete oble nice kolektiva. O razvojni poti in prihodnjih nalogah govori predsednik delavskega sveti Jože Gosak. V vsak dom NOVI TEDNIK CELJE VSE VEČ REKREACIJE V KOLEKTIVU LB — SPLOŠNE BANKE CELJE Rekreacijska dejavnost v kolektivu Ljubljanske banke Splošne banke Celje zavze- ma vse vidnejše mesto. Vse več sodelavcev se vključuje v trimsko dejavnost, sicer pa je športno-rekreacijska aktiv- nost v okviru sindikata orga- nizirana po sekcijah za: no- gomet, odbojko, košarko, ke- gljanje, namizni tenis, kole- sarstvo, planinstvo, streljanje, smučanje in šah. V pripravi pa je ustanovitev taborniške organizacije. Vsaka sekcija ima svoj program dela. Delavci imajo možnost re- kreacije v telovadnici Eko- nomskega šolskega centra. Na voljo imajo po'dve uri vsak teden. Tekmovalno razpolo- ženi pa odhajajo enkrat na teden na kegljišče v Store. Tako moški kot ženske eki- pe se udeležujejo sindikalnih in trim iger, kjer so lani za- sedli drugo mesto med druž- benimi dejavnostmi. Ob tem pa še organizirajo -rečanja z drugimi kolektivi. Med po- membne sodi tudi udeležba na športnih igrah Ljubljan- ske banke. Vsako leto pripravljajo partizanski pohod, ki se ga udeležujejo tudi družinski člani zaposlenih v banki. Po- hode izpopK>linjujejo s kultur- nim in športnim programom. Pomembno mesto v progra- mu ima tradicionalna nogo- metna tekma med mladimi in starimi delavci banke. TONE SEŠEL PA ŠE TO DEGRADACBJA Rimske Toplice naj bi olle turistični kraj. Imajo zdravilišče, nekoliko zaprtega tipa sicer, in pa odprto termalno kopališče, zaenkrat edino v celjskem območ- ju. Narava je tu lepa, nudi polno užitkov na sprehodih (če issvzamemo Savinjo), Gračnica in Ična sta še ved- no bistra potoka. Sam kraj je slikovit in sodobne stav- be mu ne kvarijo videza — lepo se vključujejo v okolje,. Toda kaj malo skupnega s turističnim okoljem ima- ta oba gostinska obrata, tisti pri železniški postaji kot oni v »stari pošti«. Oba sta v starih razmajanih in ne- uglednih stavbah, oba enako neugledna kot strehi, pod katerimi životarita. Obstaja namreč neko čudno miš- ljenje, po katerem naj bi bih mogoči sodobni posegi le, če se gradi na novo, v novih betonskih škatlah. Po svetu, nekaj izjem je tudi pri nas, dokazujejo ravno nasprotno, da so gostinski lokali v sta,rih ambientili bolj mikavni kot v betonskih »kozolcih«. Toda ne! V Rimskih Toplicah se zadeva nikamor ne premakne! O pač! Menda po priporočilu občinske inšpekcije si je oba lolcala ogledal republiški tržni inšpektor. Pa se ni zgo- dilo nič pretresljivega. Inšpektor ni lokala тарг1, kot so pričakovali nekateri, še manj pa je bil »Dedek Mraz«, ki bi prinesel kup denarja za obnovo in sana- cijo. Je pa vseeno ukrepal. Odločil je, da si lokala ne zaslužita več zavidanja vrednega imena »restavracija«, marveč smeta izbirati med nižjimi oznakami »gostilna« aH pa »bife«. In Rimljani? Vzhičeni so! Namesto upanja za sanacijo, so, črno na belem, dobili degradacijo. Jure Krašovec ZREČE ZA POTREBE KOVINARSKE ŠOLE V počastitev Dneva mlado- sti in Titovega rojstnega dne so pri poklicni Kovinarski šoli v Zrečah odprli novo in sodobno opremljeno delavni- co. V njej je vrsta najraz- ličnejših strojev, orodij in opreme, ki jo potrebujejo učenci za usposabljanje v ko- vinskih poklicih. Izgradnjo delavnice je financirala de- lovna organizacija Unior, nje- na vrednost pa znaša devet milijonov dinarjev. Posebej velja poudariti, da so mnoga dela pri strojih, pa v zvezi z opremo in orodjem opravili učenci sami in njihovi in- štruktorji, prav tako so v ce- loti uredili tudi šolsko okolje. Poklicno kovinarsko šolo so v Zrečah ustanovili pred dvema letoma, pobudo zanjo pa je dala delovna organiza- cija Unior. Njeno ustanovi- tev so narekovale predvsem potrebe po izučenih kadrih, ki so se pojavile v mnogih delovnih organizacijah v ko- njiški občini. Vse zainteresi- rane tovarne so zato sklenile samoupravni sporazum, s ka- terim so zagotovile sredstva za obnovo prostorov za ko- vinarsko šolo in za dejavnost šole. Poklicna kovinarska šo- la v Zrečah je dislocirani od- delek RSC iz Velenja, v njej pa se sedaj uči točno sto učencev. Učenci Kovinarske pri praktičnem pouku v novi de- UvnicL AERO PRIZNANJE ZA KAKOVOST SO GA DOBILI Mednarodno priznanje za kakovost je že tradicionalna nagrada, ki jih uspešnim go- spodarskim organizacijam za kakovost v organizaciji pro- izvodnje, proizvodnji sami, uspehe v raziskavah in mar- ketingu ter podobno dodelju- je mednarodna žirija. Letos so to pomembno prizrianje dobile tri delovne organiza- cije iz Jugoslavije, med nji- mi tudi celjski Aero. V ko- lektivu Aera si priznanje šte- jejo še posebej v čast zato, ker ni namenjeno le kako- vosti enega, določenega izdel- ka, ampak splošni kakovosn poslovanja v njihovi branži. Ta pomembna priznanja so letos podeljevali v Španiji, kjer so predstavnike nagraje- nih jugoslovanskih delovnih organizacij nadvse prisrčno sprejeli, sami podelitvi pri- znanj pa je prisostvovalo tu- di osebje jugoslovanske am- basade z veleposlanikom Ca- činoičem na čelu. Vsekakor je mednarodno priznanje za kakavost novo veliko priz- nanje za kemično grafično in papirno industrijo Aero, ki je s svojo vertikalno pove- zanostjo med proizvajalci su- rovin, osnovnih ïnaJerialov in predelovalci že kar v®" no organizirana proizvodi veriga. B.! gt. 21 -- 1- îuni[ NOVI TEDNIK — stran 5 nELJE: HORTIKULTURA 80 NALOGA, KI PRIHAJA 5PREMENÍTI ODNOS ČLOVEKA DO VARSTVA OKOLJA Četudi se na prvi pogled da je končna naloga še ^¡0 daleč, časovno namreč, |g resnica povsem druga. Te- ig se dobro zavedajo tudi v ^Iju, zato so dela za sloven- j¡[0 hortikultumo prireditev leta 19вО v polnem zamahu. Jot da bi bila jutri. Hvaležna je ugotovitev, da ^ tej akciji ne gre samo za prireditve, ki se bodo zvrsti- le (xl maja do avgusta 1980. Jeta, ne gre samo za uredfl- {gv in ponovno oživitev Mest- nega parka na desnem bregu Savinje, ne samo za zasadi- tev novega, tako imenovane- ga sončnega parka, in tudi ne ¡3 ureditev starega mestnega jedra, številnih zelenic in ze- lenih pK>vršdn v občini in po- dotwio, marveč za dosti več. Gre za odnos človeka do oko- lja, ki mora ostati tudi рк)- tem, ko bodo zaprli vrata cve- tlične razstave v .Mestnem parku. Gré za utrditev spo- znanja, da moramo vsi, kjer- koli delamo in živimo, uvelja- viti drugačen odnos do oko- lja. Ne samo v letu 1980. in morda v pripravah na to ma- nifestacijo, man^eč še zlasti pozneje in vse dni. Tu je bi- stvo naloge in zato klic, da morajo v akciji za slovensko hortikultumo prireditev 1980. leta v Celju sodelovati prav vsi liudje, vsi delovni ljudje in občani. V tem smislu je odbor z>a feveđbo HortnlruUiire 80, ki ga vodi predsednik Občinske konference SZDL, Jože Vol- fand, zastavil svoje delo. In ko je prve korake ocenjeval na svoji zadnji seji, je ugo- tovil, da je že marsikaj na- pravljenega, da pa nekatere naloge več kot priganjajo. Predvsem gre za povsem upravičeno zahtevo, da kra- jevne skupnosti, organizacije združenega dela, delovni ko- lektivi sploh, interesne skup- nosti, državni in drugi, orga- ni taücoj pripravijo svoje de- lovne načrte in jih ne samo sprejmejo, marveč začnejo tu- di izvajati. Ti programi naj bi bili sestavljeni že te dni, do 5. jimija. Pri vsem tem ne gre samo za zunanja dela. za zelenice in parke, marveč za vsa oko- lja stanov^an^skih hiš in tova- rn, za vsa dTOrišča. ki so še polna podrtih drvarnic in druge navlake, za odstrani- tev vsega tí^eo'a, kar še leži na podstreSnh tn v drugih prostorih itd. Na udaru «îo torej črne točke. Povsod. Na vseh predelih. Na vidiku je torej tudi velika očiščevalna in olepševalna akcija. Vzporedno s temi prizade- vanji, ki morajo dobiti naj- večjo širino, tečejo druga de- la. Tudi strokovna, hortikul- tuma. Predvsem to velja za ureditev Mestnega parka in za zasaditev novega, ki naj bi postal v pravem pomenu be- sede sončni park, toda, z ^•semi možrtostmi za razve- drilo starejših in otrok, za njihovo rekreacijo in vendai za mir in prijetno počutje. Razen t^a so že zdaj v teku priprave za ureditev'os- rednje razstave, ki bo več kot cvetlična, saj bo zaiela vse, kj lahko s svojo aktiv- nostjo pripomorejo k uredit- vi okolja in njegovem ohra- njanju. V teku so tudi pobude za pripravo drugih prireditev, ki sodijo v ta okvir in ki naj bi biile od maja do avgus- ta 1980. leta v Celju. Moram reči, da je začetek na to veliko hortikultumo ak. cijo dober. Zato si želimo, da bi bü tudi konec tak. B. B02IČ RC: PFTMi јп mmi VEC РВООВШД Vse poslušalce radia Cel.ie obveščamo, da bomo s prvim junijem, torej od danes naprej, podaljšali našo popol- dansko odda.io za lH minut. Spored radia Celje se be odslej vsako popoldne pričen,ial ob 15. uri in trideset minut oziroma takoj po zaključku osrednje infoi-ma- tinaie odda.je radia Ljubljana »Dogodki in odmevi«. TURISTIČNI KAŽIPOT Približno suri iiiometre Jugovzhodno od Šentjurja je ob razcepu cest prvXi Koz- jemu in Loki pri 2usmu ob potoku Voglajni prijazna vas Gorica. S prestavitvijo šole v letu 1966. se je celotno Kulturno in družbeno življenje prene- slo iz višinske Slivnice v Go- rico. Za osnovno šolo, po- imenovano po narodnem he- roju Franju Vrunču — Buz- di, so naáli izredno lepo lo- kacijo. V parku pred šolo je Vrunčev doprsni kip. Vrun- ča, komandirja Prve celjske čete, so namreč Nemci avgu- sta 1941. leta ujeli na Gorici in ga še isti mesec ustrelili v Mariboru. Na pročelju šole je spominska tabla z ime- ni osemanjstih žrtev okupa torja. Na hribu pri cerkvici Heleni je spominsko obležje. Tu 90 padli borci T. Štajer- skega bataljona. Na Gorici je p>ošta, krajevni urad, trgovi- na in gostinski obrat Menca. Pričeli pa so z gradnjo do- ma, v katerem bodo ime- li skupne prostore kulturni- ki in gasilci. Gorica je postala v zad- njih dveh letih zanimiva tudi zaradi zbiraln^ia jezera. Že- lezarna Store je na Tratni z visokim jezom zajezila Vog- lajno. Na'Stalo je novo umet- no jezero S površino okoli 80 ha. Tu rase rekreacijsko središče štorskih áelezarjev. Dohod do jezera je sprva po asfaltirani cesti iz Šentjurja Nad Cmolico se vrh Catrove- ga klanca odcepi makadam- ska cesta proti jezeru, ki je dolga približno en kilometer. Okoli jezera je že nekaj po- čitniških hišic. E. RECNIK LUCE: POVRATEK NADELO Olga Sil j ar, dolgoletna pred- sednica Turističnega društ- va Luče ob Savinji, je po približno enoletnem premo- ru znova stopila na čelo krajevne turistične organi- zacije. To pa je hkrati tu- di v&omoč pa je priskočila tudi LB s poso- jilom F>od precej ugodnimi pogoji pa tudi republika s sredstvi za nerazvite. Vse- kakor je ï>ohvale vredna tu- di obojestranska zagotovi- tev predstavnikov Krajevne skupnosti in TOZD Atom- ske toplice Podčetrtek, da bodo v prihodnje združile vse sile za razvoj kraja, podobno izjavo pa je dad tudi predstavnik osnovne šole, ko je dejal, da imajo v načrtu zgraditev treh sprehajalnih stez, prodajal- no spominkov in še več za- nimivih, a potrebnih objek- tov. Novi hotel je vsekakor ve- lika pridobitev, a kakorko- li že, zaenkrat res ostaja torzo. Slišali smo toliko obljub, da človek nehote postane skeptičen: svoje bo- do pokazala leta. M. STRASEK t. stran — NOVI TEDNIK 8t. 21 — 1. )ипП Ig^ V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH ZK RAZBITI PLOTOVE ZAPRTOSTI STANE SENIČAR O NALOGAH CELJSKIH KOMUNISTOV Celjski komunisti so pripra- i ve na 11. kongxes Zveze ko- ! mimistov Jugoslavije zastavili celovito in razprave o kon- gresnih dokumentih povezali z uresničevanjem nalog 8. kongresa Zveze komxmistov Slovenije. Aktivnost komuni- stov po reipubliškem kongre- su ni usahnila, ampak se je — nasprotno — globoko za- zrla v probleme, ki so v tem trenutku najbolj pereči v ob-' čiiii Celje. O njih, pa tudi o dejavnosti občinske organiza- cije Zveze komunistov v Celju, je tekla beseda v pogovoru s Stanetom Seničarjem, sekre- tarjem komiteja občinske konference ZELS v Celju. NT: Kakšno je delovno raz- položenje celjskih komuni- stov po 8. kongresu ZKS? S. Senlčar: »Komimisti v Ce- lju smo z velikim zadovolj- stvom sprejeli temeljne doku- mente 8. kongresa ZKS, saj smo v njih našli potrditev do- sedanje delovne in politične usmeritve naše občinske orga- nizacije. Ob tem pa se zave- damo, da se z uresničeva- njem zakona o združenem de- lu in z uveljavljanjem delegat- skega sistema postavljajo pred nas nove in nove zahte- ve j» še bolj globoki preo- brazbi družbenoekonomskih odnosov in po še večji uve- ljavitvi delavčevega ix)ložaja v združenem delu.« NT: Kako pa so komunisti organizirani, da bi lahko čim- bolje izpeljali zastavljene na- loge? S. Seničar: »Trenutno je v Celju 5017 komimistov, ki so organizirani v 241 osnovnih organizacijah. Jasno je, da morata biti njihova politična moč in znanje usmerjena v temeljne samoupravne skup- nosti in k poglavitnim ciljem družbeno-eokonomskega raz- voja občine. Da pa bomo ko- mimisti sposobni v konkret- nih sredinah uveljavljati te- meljne prvine samoupravnega socializma, moramo okrepiti vlogo osnovnih organizacij in zagotoviti še večjo idejno in akcijsko enotnost občinske organizacije ZK.« NT: Kolilcšen pa je dejanski vpliv in vloga osnovnih orga- nizacij Zveze komunistov v ce. Ijski občini? S. Seničar: »V osnovnih or- ganizacijah so komunisti spre- jeli neposredne odgovornosti za razvoj samoupra-vTiiJi odno- sov, za ustл'aгjanje in delitev dohodka, svobodno menjavo dela, združevanje dela in sredstev, planiranja, razr/ojno politiko in druge. Ob tem se zavedajo, da morajo vse manj delovati s pozicij avtoritete osnovnih organizacij in več z živo aktivnostjo komunistov v samoupravnih dedovnih skupi- nah, delegacijah, zborih delav- cev in občanov, delavskih sve- tih, krajevnih skupnostih, v SZDL, sindikatu, v interesnih skupnostih. V naši občini pa se kljub temu srečujemo z vprašanjem učinkovitosti de- lovanja komunistov in njiho- vih osnovnih organizacij. Zdi se, da komimisti ponekod de- lujejo še preveč formalno, da veliko sestanku jejo m raz- pravljajo, da sprejemajo sta- lišča in predloge. Pri tem pa ostajajo pri svojem delu za- prti v partijske organizacije in neučinkoviti. Morda je eden od vzrokov za takšno ugoto- vitev v dejstvu, da poskušajo osnovne organizacije reševati probleme osamljeno, brez podpore vseh samoupravnih Ln drugih teles. Odgovornosti za reševanje določenih prob- lemov ne prenašajo na ustrez- ne organizme, kot so delavska kontrola, sindikat, poslovod- ni organi, delegacije in ne po- trudijo se dovod j, da bi spre- jete sklepe podnižbili in jih prenesli med vse delavce. Tu tičijo vzax)ki za neučinkovito delo komimistov, ki se kažejo tudi v zmanjšanem vplivu in Vlogi nekaterih osnovnih or- ganizacij.« NT: In katere so sedaj naj. važnejše naloge celjskih ko- munistov? S. Seničar: »Kot prvo mo- ram poudariti, da bomo v Ce- Iju povezali vsebinske naloge s potrebnimi organizacijskimi spremembami, ki bodo omo. gočale hitrejše reagiranje Zve- ze komimistov na probleme samoupravne družbene prak- se. Nadalje, v vsaki delovni sréflini moramo preseči sploš- nosti pri uresničevanju zako. na o združenem delu in uve- ljaviti odnose, ki jih oprede- ljuje zakon. Tretja zahtevnej- ša naloga se nanaša na ures- ničevanje obvezmosti, ki smo jih sprejeli v srednjeročnem planu, ]¿jer izstopajo zahteve po preusmerjanju celjskega gospodarstva, gospodarski sta- bilizaciji, po odpiranju in po- vezovanju celjskega gosipodar- stva, njegovi trajni izvozni us- posobitvi in nekâitere druge. E^xsebno trd oreh bo ekonom- ska in ekološka sanacija Cin- karne, ki bo zahtevala velike napore celotnega kolektiva, pa tudi vseh dejaraikov v Ce- lju in republiki. Četrta nalo- ga pa je vezana na krepitev družbenega standarda v Celju, posebej na izboljšanje zdrav- stvenih uslug, na uresničitev načrtov stanovanjske izgrad- nje in na cel splet nalog, ve- zan na usmerjeno izobraževa- nje.« DAMJANA STAMEJČIČ VOJAKI ŠPORTNIKI v toreik popoldne se je v Ribnici in v Kočevju za- čelo letošnje športno pr- venstvo Ljubljanskega ar. madnega območja, kjer bo- do nastopili tudi vojaki, ki služijo vojaški rok v Ce- lju. Tekmovanje, ki bo za- ključeno v soboto, bo nov dokaz fizične pripravljeno- sti mlađih fantov, ki se med služenjem vojaškega roka ne pripravljajo samo za branjenje domovine, ampak tudi skrbijo za do- bro fizično pripravljenost. Prav tej pa se v JLA po- sveča izjemna pozornost, saj je jasno, da bo samo fiziično čvrst človek zano- gel tudi vse ostale napore in naloge. Srečanje vojaikov šport- nikov LAO v Ribnici in v Kočevju pa ne bo samo športno srečanje, ampak tudi prijateljsko sodelo\^- nje z mladino in občani na drugih področjih, številni novi športni objekti, ki sta jdh v teh dneh dobüa oba kraja, tako v bodoče ne bodo služili samo vojakorn, ampak tudi vsem ostalim. Na tiskovni konferenci, ki je bila pcred začetkom ot- voritve prvenstva, je sode- loval tudi načelnik štaba LAO generalpolkovnik Jože Ožbolt, medtem ko je po- krovitelj srečanja vojakov športnikiov LAO Ivan Ma- čeik — I^Iatija, član sveta federacije. T. VRABL ŽALSKO GOSPODARSTVO REZULTATI SO DOBRI LE NA VIDEZ Lanskoletni gospodarski re- zultati v občini so dobri. Takšen je pač prvi vtis, ko pogledamo posamesjne podat- ke. Slika pa je malce drugač- na. Ko pomislimo na obvez- ne izločitve iz bruto OD čis- tega dohodka, dohodka iz sikladov gospodarstva ... Re- produktivna sposobnost žal- skega gospoda.rstva je iared- no upadla, saj v občini ne dosegajo niti sredste-v za eno- staTOO reprodukcijo. Investi- cije v organiracijah združe- nega dela so še vedno zelo skromne, to pa bo imelo se- veda ne^tivne posledice v perspektivnem razvoju gos- podarstva občine. Držalo bo, da smo priče prevelikemu odtujevanju sred- stev delovnih organizacij. Vse- eno pa bi lahko bila slika malce boljša, ko bd se sa- moupravne interesne skup- nosti obnašale pri trošenju sredstev boJj racionalno. Pod- pisovanje raznih dogovorov bo moralo biti v bodoče bolj pre- cizno. Doslej so bili vse pre- več enostavni in na hitro sprejeti. Razmišljati bo tre- ba o uvajanju novih dejav- nosti in boljšem izkorišča- nju nekaterih naravnih virov. S tem bo mogoče odpirati no- va delovna mesta v neposred- ni proizvodnja. Raiavojni pro- grami bodo marali biti v bo- doče bolj temeljito priprav- Ijem in bolj amibicáoml. Več- ji poudarek bo treba dati kadrovski politiki. Ob vsem tem ne gre pozabiti, da re- solucájske naloge 8. kongre- sa ZKS predvidevajo temelji- to prestruktuiranje slovenske- ga gospodarstva na osnovi združevanja dela in sredstev. Prav gotovo bo tudi Žalec ig- ral pri tem pomembno vlo- go (čeprav se o tem že dalj časa precej govori). Nalog je še cela vrsta: skupne nalož- be, večja aktivnost deäegatov zbora zKiruženega dela, ki naj bi bili tekoče seznanjeni z gospodarsko problematiko ... O vsem tem je tekla bese- da tudi na zadnji seji zbora združenega dela žalske občin- ske skupščdne. Delegat iz šem- peteirskega SIP je povedal, da so dejanske obremenitve or- ganiiizacij združenega dela pre- velike. V SIP na primer, že dai j časa sprejemajo plan, vendar ne pridejo do ugodne končne konstrukcije, saj ugotavljajo, da bo ostalo le sedem milijonov dinarjev za razširjeno reprodukcijo. Dele- gat Hmerada je menil, da si oo-gandzacije združenega dela ne upajo pripravljati progra- mov, ker pač ni denarja ... In §e nekaj je treba zapi- sati. Se vedno v glavnem po- vsod razpravljajo o obreme- nitvah na nivoju občine, sko- raj nič pa o republiških, ki so mno?o viSje. 2e sedaj pa lahko zapišemo, da načrto- vandh naložb (100 milijard di- narjev) v osnovna in obratna sredstva v žalski občini ne bodo mogli uresničiti. Real- nost njiihoveera pokritja .je gle- de ne stanie v gospodarstvu baiikah le r44des?todctot- na. JANEZ VEDENIK ČASTITLJiVA OBLETNICA 35 PLODNIH LET ČASNIKA 'Ta pjoslavl d) obletnici izihsjan^a îj'-^-i^.u je govoril Miîoji Kučan, prt-'ls-ödnik sku- pščine SR Slo^^nije. Naši stanovsld kolegi, no- vinarji todndka lOnečki glas, so včeraj silaviü. V k'ubu de- legatov v Ljiibljani so praz- novali petintridesetletriioo iz- hajanja s^'Ojega glasila, ki je zagledalo luč sveta v vojni vi- hri in se ves čas kretsko dr- žalo na nogah, priljubljeno domala v slehernem kotičlai naše domovône in najbrž je nI kmečke hiše, kamor ne bi z ni™ prikorakal vsak teden poètar. Vloga I0nečkega gla- sa na podeželju je brez dvo* ma ргесејбпја. Teža vsebine je prav srctovo na kvalátetnlh strokovaiih prispevifcih najvid- nejših slovenskih strokovnja- kov, svoje mesto pa so skozi '.sa leta v njem našli tudi tis- ti Heratje, ki so sicer žive- li ob strand pa tudi samouki s kmetij in vasi, od katerih je danes več imen že kar precej uveljavljenih. Tudi sicer je glasilo vse- stranski informator, v njem pa je moč najti šte-.'rne za- nim-ve prispevke, ki jih ra^ di prebirajo tudi tisti, ki nimajo neposredne povezave s kmetijstvom. Praizsnovanja pomembne ob- letnice se je udeležil tudi Sentjernejski oktet, z recita- cijami pa sta sodelovala dram- ska igralca Jože Zupan in To- ne Kiintner. POGOVOR Z DEL^ATOM ZA XI. KONGRES ZKJ Romana Grudiiika so za svojega delegata na enaj- stem kongresu Zveze ko- munistov Jugoslavije iz- brali komimisti v mozir- ski občini. To je zame seveda ve- liko priznanje, hkrati pa mi nalaga še več odgovor- nosti,« je med drugim dejal sedemindvajsetletni pleskar v Lesni industriji Nazarje. Roman Grudnik je po- stal član Zveze komuni- stov pred petimi leti. Spre- jeli so ga v tedanji or- ganizaciji Gradbenika na Ljubnem. »Boste na kongresu ak- tivni tudi v razpravi?« »Tako sem se odločil in izbral sem si tudi te- mo. Gre za tisto, ki ji pravimo dohodkovni od- nosi. Toda, jaz jim bom dal zelo konkretno vsebi- no. Opozoril bom na pro- blem, ki ga doživljamo v naši delovni sredini, v to- varni ivemih plošč. In ne samo pri nas. Podatki namreč govorijo,, da dela- jo vse tovarne iveric z iz- gubo. Toda, pri nas je ta finančni primanjkljaj več kot boleč. V našem primeru gre za to, da med tovarno ivemih plošč in zunanji- mi tovarnami za proizvod- njo pohištva niso zaživeli dohodkovni odnosi. Ker nimamo finalizacije proiz- vodnje pod lastno streho, smo seveda prikrajšani. Drugačna je slika v de- lovnih orgaiiizacijah, kjer proizvajajo iverice in po- hištvo. Toda, kaj bi bilo, če bi vsi proizvajalci ive- ric osvajali še proizn^od- njo pohištva? Iveric je namreč že zdaj preveč. Zato naš cilj ni v tem, da bi imeli še tovarno pohištva, zavzeli pa se bo- mo za večjo finalizacijo proizvodnje. In to tako imenovanih pohištvenih sklopov. Zaradi neurejenih do- hodkovnih odnosov med kolektivom za proizvod- njo ivemih plošč pri nas in tovarnami pohištva, priha- ja v naši temeljni orga- nizaciji do večjih izgub, ki bi jih ne bilo, če bi del rizika v proizvodnji iveric prevzeli tudi proiz- vajalci p>ohištva. One ive- ricam namreč niso v skla- du z materialnimi in za^ to s proizvodnimi stroški zanje. Cene materialu za proizvodnjo iveric neneh- no rastejo, medtem, ko je cena končnega izdelka, iveric, stalna. Skratka, tu je nesorazmerje, ki ga moramo rešiti, rešiti pa le z uveljavitvijo dohod- kovnih odnosov.« Beseda pa je tekla tudi o gospodarskem položaju v mozdrski občini. »Menim, da je zaskrb- ljujoč. Naše gospodarstvo slabi, manjša se njegova reproduktivna sposobnost, zato ni večjih naložb itd. V težavah ni samo naša Lesna industrija, velike probleme imajo tudi v Gozdnem gospodarstvu in še kje. Sicer pa je treba ob tem povedati še to, da je naše gospodarstvo preveč obremenjeno in da tudi zaradi tega nima sredstev, ki jih nujno po- trebuje za lasten razvoj.« Roman Gnidnik oprav- lja v delovni organizaciji Lesne industrije tri po- membne politične in sa- moupravne funkcije. »Kako to zmorete?« )>Obremenitev je zares huda. Prostega časa sko- rajda ni in to v zadnjem času vse bolj opaža tudi družina, ne samo žena, ki je prav tako zaposlena, marveč tudi oba otroka.« M. BOŽIC CELJE USTVARJALNOST PRIREDITEV MALIH ŠOLARJEV Vzgojno varstvena zavoda Anice Cemejeve in Zarja v Celju sta v tem tednu pripra- vila v Narodnem domu v Ce- lju prisrčno prireditev, ki sta jo posvetila Titovemu rojstne- mu dnevu in v spomin Otonu Župančiču. SodelovaH so mah šolarji, katerim je bil ta na- stop hkrati tudi slovo od vrt- ca, ki ga bodo brez dvoma po- grešali. V prvem delu prireditve so nastopili maU šolarji iz vzgoj- no varstvene ustanove Zarja. V nastopu, kjer so se menja- vale recitacije in ritmične toč- ke so -e poklonili spominu Otona žvtvančiča. Zaigrali so tako ljubko, sproščeno in kva- litetno, da so upravičeno po- želi velik aplavz. Se resnejši nastop so pri- kazali mali šodairji ix vzgojno varstvene ustanove Anice C®'' nejeve, ki so spletli šopek * poklon Titovemu rojatneii'' dnevu. Čestitke so bile рп^ čne in so se vzvrstile v naj 2!anki pevskih in plesnih to^ Na koncu prireditve so^ deim cicibanom tudi špo^ značke, ki so jih prejeli ^ priznanje za tako z;goW športno udejstvovanje. Po^ lili so 1Ö1 športnih značk ' sicer 70 iE vzgojno varstvei^ ga zavoda Anice Cemejeve ' 111 iz vzgojno varstvenega ^ voda Zarja v Drapšino^n ^ d. ^ Veliko ustvarjalnost rr^ nadebudnežev so izražala ^ di likovna dela, ki so jiüh ^ stavni v predveriu Narod''' ga doma. ZDENKA STOP^ ixj^ 197g NOVI TEDNIK — stran T ^GOVOR Z IVANOM HERČKOM IZ STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« LE NEKATERI »NOČEJO« BITI OBVEŠČENI Obe steklarni, Strklama Boris Kidrič Rogaška Slatina in Steklarna Straža v Humu na gotli v neposredni bližini Rogatca, imata nekaj skupnega: ukvarjata se s skorajda enakim ¿elom, njuna osnovna surovina je steklo, na delo prihajajo ljudje tako iz Slovenije, kot sosednje Hrvatske, Tukaj je meja zabrisana kot malokje. Kalna Sotla pri Rogatcu, tik gtraže, pomeni povsem nekaj drugega kot na zemljevidu. Tako je tudi pri Kumrovcu, J tovarni valjanega železa. Za stroji stoje ljudje tostran in onstran Sotle. ljudje z istimi jli podobnimi problemi, ki jim meja ne pomeni nič, kvečjemu spoštovanje do sosedov na jjf,iosebej v zad- njem obdobju, ko se trudimo, da bi zakon o združenem delu kar najbolje zaživel, da bi bili odnosi med ljudmi res takšni, kot smo zapisali. Kot želimo. Rad bi, da bi se so- tovariši ob pečeh, brusilnih vretenih, živo zarümali za vse te spremembe, ki hkrati po- menijo tudi kvalitetnejše od- nose. Da bi dojeli, da gre res zanje. »Menda je' ta proces tak- šen, kot povsod. Posamezniki se preprosto drže ob strani, nič jih ne zanima, a se raz. burjajo, ko se jih dotakne katerakoli sprememba. Na primer novi dohodkovni od nosi. Sistematizacija delovnih mest. Takrat zaženejo vik in krik, četudi so bili o vsem obveščeni. Lahko bi dejal te- meljito. Toda takšnim ne moremo pomagati. Kdor si noče pomagati sam, naj tudi ostane sam. Trdim, da je za veliko ne- sporazumov kriv neposredni proizvajalec sam, ker eno- stavno »noče« biti obveščen, seznanjen s spremembami. Zdi pa se mi, da bo čas, ki prihaja, vtakl v neposredno družbenopolitično življenje, v vsako poro dogajanj, v sploš- no zainteresiranost za razvoj slehernega človeka. Kdor bo stal ob strani, ga bodo valo- vi hudo premetavali.« Delavec je danes še kako zainteresiran za boljšo pro- duktivnost, za večjo racional- nost v delovnem procesu, za izboljšave, za večji dohodek bolj kot kdaj koli živi za svo- jo »fabriko«, smo zapisali v direktorjevi tovarni besede, ki so spontano privrele na dan krogličarju Ivanu. »Delavec postaja čedalje bolj pozoren tudi na to, da gre čimmanj zmesi v odpad, da bo njegov izdelek kar se da kvaliteten, razpravlja o tem, kai je bolje: več nare diti ali kvalitetnejše, skrat- ka, nova miselnost je neza- držno na pohodu, sploh še sedaj, ko smo se organizirali v tozde. Le nekaj me moti. Povsod poudarjamo, da si mora vsak delavec sam izra- čunati osebni dohodek, da to lahko stori. Za steklarno to pač ne bo držalo. Ko dobiš v roke plačilno listo, kuver- to, te prešine bridko spozna- nje, da bi moral imeti visoke šole, da bi razvozi j al vse ti- ste skrivnosti, iz katerih je bolj malo jasno, koliko da- ješ za skupno, koliko za splošno porabo, kaj gre sem in kaj tja. Vendar, to bi ra- di vedeli vsi. Prezapleteno je. Pri nas so delavci, ki nimajo niti osemletke. Kako naj se spozna v tej zmedi številk in faktorjev!« POLPROLETA- RIAT: DA ALI NE? steklarjev prosti čas? Steklarstvo je posel, ki zahteva veliko fizičnega napo- ra in vsak steklar je po de- lu p>otreben počitka. Počitek pa — aJi je ali ni. Ivan se ne strinja s tem, da delavec po »šihtu« dela še doma, ko je dobršen del moči pustil že v tovarni. To je tudi dvo rezen meč, tako uspemo izlu- ščiti v direktorjevi pisarni. Marsikdo nabira moči za po- poldansko delo v tovarni. Košnja, kopanje v vinogradu, kmečka dela nasploh. To je napor. Ljudi bi bilo treba bolje plačati, da bi opustili takšno izmozgavanje, meni Ivan. Pa tudi to misli, da ima mladina v Rogaški Slatini premalo možnosti za zabavo. Ni kulturnega doma, ni pri- reditev, le kino in gostilne. Teh je na» pretek. In tudi razgrajaštva je na pretek. »Razgrajaštvo je eden osnovnih problemov v Rogaš ki Slatini, če odštejemo ob- voznico. Za prvo bo bržko- ne krivo pomanjkanje mož nosti udejstvovanja mladine. Ali pa tudi kaj drugega? Ali nimamo športnih igrišč, ki- na? Alkoholizem je problem, ki bi ga morali pozorneje spremljati. Podedoval sem majhen vi- nograd in vsako prosto uro vložim vanj, a ne da bi se preutrudil. To bi ne imelo smisla. Da si spočijem živce, telo. Menim in trdim, da bi dandanašnji vsak delovni člo- vek moral imeti nekaj, kar bi ga okupiralo v času, so ni v delovni organizaciji. Cas je takšen, da zahteva od člo- veka psihično sprostitev.« Marsikaj smo dorekli tisto dopoldne, ko smo z Ivanom »zasedli« pisarno v drugem nadstropju upravne zgradbe Steklarne. Toda: Ivanu smo kradli predragoceni delovni čas. Pogledoval je na uro .. . MILENKO STRASEK '^*<Н111Ш111ИП111!111и111111111Ш1Ш11111!П1И]1П111ГП111111111П11Ш11Јт1И111111111Ш11МШ1и I Zavod ŠRC GOLOVEC I £ E I prireja E I PRVI KONCERT za delavce iz j I bratskih republik | I v ponedeljek, 5. junija ob 20. uri. Nastopili bodo | I »ROKERI S MORAVU« s koncertom za svačiju = I du.šu pod vodstvom Borisa Bizetiča. E I Med mnogimi zlatimi ploščami, ki jih je skupina | I »ROKERI S MORAVU« osvojila, je največji hit | I »Stojadinka ovce šiša«, seveda vse v modernejši = I izvedbi. E I Vstopnice lahko dobite vsak dan od 10. do 16. ure | I v tajništvu hale »GOLOVEC«. E I Cena vstopnic 40.—, 50.— in 60.— din. | '''''"HiuiiuiuiniiiiitiiuiinuiiiiiiaiuiuuijiiiiiiiiHiiniiiiiMiiiiHiiMniiiiniiuiniHiiiiiiiniiuli »Zrak je dim pritiskal k tlom in delavnice so bUe čisto plave od njega, ljudi je dušilo, peklo v grlu ...« LAŠKO LETOS VZK SREČANJE S PRVOBORCI Ob dnevu mladosti je bil v dvorani laškega zdravilišča sprejem za vse mlade komu- niste, ki so büi v letošnjem letu sprejeti v ZK. Na spre- jem so bili vabljeni tudi prvo- borci, komunisti z največjim sftažem v organizaciji ZKS in sekretarji organizacij iz kate. rih mladi člani ZK izhajajo. V začetku je moški pevski zbor TIM pod vodstvom Mi- lana Kasesnika zapel nekaj revolucionarnih pesmi. Poleg sekretarja občinskega komiteja ZKS Cveta Kneza je novosprejetim članom ZK, v občini jüi je bilo letos spreje- tili trideset, govoril član centjralnega komiteja ZKS Vlado Janžič. Svoje napotke za delo mladim članom ZK je povezal s praznikom mlado- sti, osebnostjo predsednika Tita in letošnjimi partijskimi kongresi. Trideset letos sprejetih čku nov ZK je nato dobilo v spo- min knjigo MObüna letina«, prvoborci pa biografsko delo »Ivo-Lola Ribar«. Udeleženci so nato skupaj z zdraviliškimi gosti poslušali koncert godbe na pihala, ki ga je ta skupina godbenikov posvetila dnevu mladosti in rojstnemu dnevu predsednika Tita, RADEČE ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA Na predlog komisije za podelitev odlikovanj pri Konferenci krajevne organi- zacije SZDL, so prejeM odli- kovanja predsednika republi- ke, tovariša Tita, naslednji prizadevni družbenopolitični delavci: Red zaslug za narod s srebrno 2îvezdo MIROSLAV KRANJC, Red republike z bronastim vencem FRANC KOVAČ, Red dela s srebrnim vencem MARTA LAZNIK, JO- ŽE RUS, DOMINIK TROST, MITAR BRKOVIC; medaljo za vojaške zasluge so prejeli EDVARD PRIVSEK, J02E BARAKINI; medaljo dela pa DR. BRANKO VURNEK, JADRANKA STOJANOVIC- STOVICEK, TONČEK BRI- LEU, J02E BREZNIKAR, JOŽE PETAUER, BRANKO ODLAZEK, MILICA PRESI- CEK, VERA KNEZ, LADO COT, PETER KNAVS in JA- NEZ BREZNIKAR. Na predlog žirije Koïife- renče krajevne organizacije SZDL Radeče so prejeli pri- znanja OF naslednji družbe- nopolitični delavci: NANDE STRNAD, FRANC GOSPODA- RIC, ALBERT DULER, TON- ČEK BRILEJ, FRANC STR- NAD, MAKS PODLESNIK, FRANC VOLARIC in Lovsika družina Radeče. Odlikovanja, medalje In priznanja je podelil predsed- nik občinske skupščine Jože Rajh. Slavnostni podelitvi pa so prisostvovali tudi drugi ugledni družbenopolitični de- lavci kraja in občine. KARMEN STRNAD LAŠKO: PRAZNIK NAJMLAJŠIH Na predvečer praznika mladosti so malčki s svoji- mi vzgojiteljicami pripravili prisrčno prireditev. Na zele- ni trati za vrtcem so prosla- vili praznik mladosti. Razpo- rejeni v vrste po starosti so rajali okoli šopka velikih rož in prepevali o mamici, oč- ku, o domovini, predvsem pa' o Titu. Prireditev si je ogledalo veliko staršev, stri- cev in tet, ki so se potem podali v telovadnico vrtca, kjer je bila postavljena iz- redno bogata razstava risb in ročnih del. Okoli 150 naj- različnejših predmetov do- kazuje, kako bogato domiš- ljijo imajo otroci in kako ob pomoči svojih vzgojite- ljic zmorejo spretnosti, ki bi tudi starejšim otrokom de- lale preglavice. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 21 — 1. Iiinif 1978 JUBILEJ Рбс VEČNO ŽIV ORGANIZEM PROSLAVILI TRIDESETO OBLETNICO DELOVANJA! Na to proslavitev se je celjski Pedagoški šolski cen- ter dobro pripravil. Kar dve leti zapored je billa zgradba PSC eno samo gradbišče: najprej so obnoviM streho, ker je bila prejšnja povsem dotrajana tn je ogrožala ne- moten potek dela. Zatem so obnovili »obleko«, fasado, istočasno pa so se lotili tudi urejanja okolice. Med najpomembnejšimi pri- rediitvami pa je prav gotovo tudi vrsta asfaltiranih igrišč (rokomet, košarka, odbojka itd.), kar bo omogočaflo kva- litetnejše telesnovzgojno de- lo na samem centru, prav gotovo pa bo prispevalo po- memben delež tudi k bolj razgibanemu športnemu utri- pu Celja. Pri urejanju okolice šole, pa tudi pri delih na samih igriščih so pomagali tudi milaidi dijaki pedagoškega centra 9 prostovoljnim de- lom. Otvoritev' novih športnih objektov ob pedagoškem šolsliem centru je bila pri- loönost za srečanje učencev pedagoških šol Ljubljane, Maribora in Ceûja. Udeležili so se je poleg predstavnikov pedagoških šol treh največ- jih slovenskih mest tudi predetavniki družbenopolitič- nega življenja Celja, pa se- veda dijaki celjskega Pedago- škega šolskega centra. Orga- nizáraJi so tudi »okroglo mi- zo« o t.i. »svobodnih aktiv- nostih« v usmerjenem izo- braževanju. Vrhunec prvega dne pro- slavljanja pomembne obletni- ce celjskega pedagoškega šol- stva pa je pomenil prvi sa- mostojni koncert učenke te- ga centra ter istočasno učen- ke Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Lju- bljani Božene HRUP. V pol- ni dvorani Nairodnega doma je z vsako odigrano skladbo znova navdušila zbrano pu- bliko. Težko je büo verjeti, a vendarle je biio res, da se v tej učenki skrriva toliko sposobnosti, nadarjenosti, pa volje do dela, smisla za kon- certiranje. Sicer pa hrani učenika Božena Hrup vrsto vidnih slovenskòh in jugoslo- vanskih priznanj, ki si jih je bila pridobila v zadnjih letih. Bučen aplavz ob kon- cu koncerta in nekaj dodat- kov je bil najboljši dokaz za kvaliteto V okviru proslav tridesete obletnice Pedagoškega šolske- ga censtra v Celju je bila tudi osrednja proslava, kjeff je najprej o dosedanjem razvoju centra govoril nje- gov sedanji ravnatelj prof. Ivan KAPŠ, o pomenu peda- goškega šolstva in njegovi vlogi v socialistični samo- upravni družbi pa je govoril nekdanji ravnatelj centra in sedanji izvršni sekretar Pred- stva CK ZKS mgr. Emil ROJC. Med drugim je omenil: »In ko govorimo o pedagoškem šolstvu v C^ju ne moremo tudi mimo deleža vseh druž- ' benih in samoupravnih orga- nizmov v občini in regiji, ki so razvoju kadrovske šole v Celju posvečali v,sedno pri- memo pomoč in pozornost tako v vsebinsko usmerjeval- nem kot materialnem pogle- du. Vsem omenjenim dejav- nikom, še posebej pa vse- skozi zglednemu in prizadev- nemu učiteljskemu zboru same pedagoške šole gre za sluga, da se je le ta v pre- teklosti ponašala in da tudi danes izstopa z naslednjimi kvalitetami: — s široko odprtostjo in povezanostjo navzven v druž- benoekonomskem in kultur- nem prostOfTu Celja, regije in širše skupnosti, — z notranjimi demokra- tičnimi pedagoškirra in sa- moupravnimi odnosi, — z oblikovanjem družbe- no angažiranih idejno socia- listično usmerjenih učiteljev, — z aktivno vlogo mladine kot subjekta pedagoškega in ostalega življenja na učitelj- ski šoH, — s stalnim prilagajanjem vsebinske in organizacijske strukture pedagoške kadrov- ske šole zahtevam družbene- ga razvoja ter novih odno- sov v zriiruženem delu.« Posebno pozornost je na- menil vlogi učitelja v naši sodobni družbi. »Učitelja da- našnjega dne in naše samo- upravne prihodnosti vidimo predvsem v osebnosti, ki s prepričljivx3stjo lastn^ vzgleda graditeljsko sodeluje v sodobni družbeni preobraz- bi, ki prenaša z žarom so- cialističnega patriotizma na mlado generacijo vrednote naše socialistične graditve in ki zaupa v prednost in ustvar- jalnost naše mladine ter je pripravljen po samoupravnih poteh delitd z mladino so- odgovornost za usi)ešno ures- ničevanje vzgojno izobraževal- nih nalog«. Svečane prosdavitve obletni- ce so se kot gostje udeležili sekretar občinske konferen- ce ZKS C^lje Stane SENI- ČAR, predsednik občinske konference SZDL Celje Jože VOLPAND in drugi pred- stavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja Ctelje, predstavniki pedagoških in vzgojiteljskih šol iz Ljublja- ne in Maribora. Vabilu so se odvzali tudi prvi maturent je celjskega učiteljišča iz le- ta 1952 ter vsi dosedanji ravnatelji, večina dosedanjih отгата nekdanjih učiteljev. V imenu sedanjega kolek- tiva PŠC je predsednik ob- činske konference SZDL Ce- Ije in predsedriik Sveta cent- ra Jože VOLFAND podelil posebna priznanja zaslužnej- šdm nekdanjim in doseda- njim članom kole&tiva. -jt ZAPOJTE Z NAMI »Zapojte z nami« (O 2ирал- čač) je bil moto občinske revi- je о1гоШћ in mJa^.inskih zbo- rov, И je bila v OTganizacdji celjsdce Zveze kiiltumih orga- nizacij v petek, 10. maja v Narodnem domu. Revija je bi- la dvodelna: popoldanski del oto 17. uri s 6 zbori in večerni (i«J ob 19.30 s 5 zbori. Ne rav- no močna po številu zborov l>a je IX) kvaliteti prikazala visoko stopnjo mladinske zbo- rovske glasbe, kd je v festi- valskem Celju doma. Da je organizacijsko potekala prire- ditev brezliibno, je ^ tako rekoč samo po sebi umevno ada na reipubiiS- fco revijo v Zagorje. Celotno ida-virtito spremlja- vo je oskrbel Ilinko Haas brezhibno in v veliko pomoč zborom in zborovodjem. Zadnja sta nastopila dekliški zbor PedagoSaega šoilskega cen- tra pod vodstvom Vida Marce- na in mešani mladinski zbor gimnazije, ki ga vodi Edvard Goršič. Prava radost je gleda- ti nastop teh velikih skupin v elegantnih enotnih oblekah, ki venio sledijo gibom svojih iz- kušenih dirigentov. Programi so dobro izbrani, zvočnost ra- zen nekaterih osirin na viši- ni, dinamični odtenki, obliko- vanje miizikaJnc^ia tkiva, vse Je v bistvu podano. Oba sita zrela, da predstavita Celje na republiški reviji in na festi- valu, se^,'©da bo pa -potrebnega še mnogo znoja in potrpljenja da bosta dosegla tista odličja, ki jih od njiii pričakujemo. Zlasti bi opc^rU na preciz- nost v vstopih, i7«načenju v Hvofcih akordov, izražanju fraz in ne naKadnje na plemerate- nju TRPh glasovnih skirwn, kar je vaÈen pogoj га višjo uvr- stitev zbora, čeprav število zborov ni bistveno važno, pa smo vendar pogrešali zbore iz Dobrne. Vo.inika, IV. osnovne šole Itd. Kje so, kaj delajo? V celoti pa lahko zabeležimo, da je revija odiično usipela po zarfiKTi skrbne organizacije in prizadevnih zborovodij. EGON KUNEJ Razstava ročnih del učencev Pedagoškega centra PREJELI SMO: OB KONCERTU MLADINSKEGA ZBORA GIMNAZIJE Primeri se, ko je potreb- no, da tudi laik, zavedajoč se svoje nestrokovnosti, za- piše nekaj misli o tem ali onem dogodku. Kot eden iz- med mnogih, ki smo napol- nili veliko dvorano Narodne- ga doma ob zadnjem kon- certu mladinskega mešanega zbora celjske Gimnazije (po. nedeljek, 22. maja 1978), ču- tim potrebo, da ob tem ne- pozabnem večeru in izjem- nem glasbenem doživetju na- pišem nekaj besedi. Nastop gimnazijskega zbo. ra je bil enkratno kulturno doživetje v vsakem pogledu. Prepolna dvorana obiskoval- cev, spontani aplavza od tre- nutka, ko so se mladi pev- ci razvrščali po odru, pa do zaključka koncerta, ko so ga domala med ovacijami na- smejani in veseU zapuščali, ter poî>estritveni vložki mia. dih glasbenikov so v človeku zapustili celovit vtis za- okrožene in zaključne moza- ične banátosti, ki ga zlepa ni mogoče izbrisati adi ga prepi^osto pozabiti. Tako pristno umetniško doživetje v človeku ostane in nosiš ga s seboj kot neizmerno obo- gatitev siceršnje vsakodnev- ne enoličnosti, ki nas obda- ja. Program koncerta je obse- gal dva dela. V prvem so mladi pevci zapeli: SEMPRE MI RIDESTA (Adrian Vi- laert), ESTI DAL (Zoltan Kodaly), CONTRAK>NTE BESTIALE ALLAMENTE (Adriano Banchieri), NOC (György Ligeti), ČIPKARICE (Rudolf Boj ko), BILEČAN- KA (Ubald Vrabec), NEKJE (Rado Simoniti) in BUCHEN. WALDSXI ZVONOVI (Vano Muradeli). Med programom prvega dela koncerta sta z usp>ehom nastopila mlada glasbenika TOMA2 PAVLIN (violina) in GEROG KRAJNC (klavir) s Tartinijevim: Al- legro. Drugi del programa vsakoletnega tradicionalnega koncerta i>a je obsegal: ME- D2IMURJE MALO (Uroš Krek), RUM DUM DUM (Dragan Suplevski), BENBA- ŠA (JMiixìslav Prebanda), PE RANDINE MOJ (Dinko Pio) in priredbe KJE SO TISTE STEZICE (Slavko Mihelčič), DEKLE POGLEJ ME PRAV (Josip Pavčič), VENCI BEI- LI (France Marolt) in SEM SE RAJTOV ŽENITI (Luka Kramolc). Tudi drugi del koncerta je imel dodatni po- pestritveni vložek; METKA LEBAR je na klavirju izvedla Griegovi skladbi: Nocturno in Potoček. Tako po svoji repertoami plati, kakor tudi po zvočni, muzikalni in tehnični strani je bü koncert v celoti odraz velikega slovesa, ki ga že več kot tri desetletja uživa ta glasbeni kolektiv mladih entuziastov. Ob sleherni iz- vedbi, tudi najzahtevnejših in najtežavnejših skladbah je bilo čutiti ritmično in into, načno zanesljivost in izpilje- nost zbora, ki ga je še po- sebej odlikovalo smiselno po- dajanje vsebinske plasti po- sameznih pesmi. Tudi tokrat- ni koncertni program je v celoti izpričal visoko raven pevske kulture zbora, saj je bil po svoji strukturi, zah- tevnosti p>esmi ter po vse- binski zaokroženosti nespor- no več, kot le zvestoba tra- diciji na kateri uspešno slo- ni zborovo sedanje delo. Uspešen koncertni nastop potrjuje nadaljevanje kako- vostne razvojne poti zbora, pred katerim gotovo stoje številna domača in tudi tuja strokovna priznanja, ob bo- dočih nastopih, ki so pred zborom. številni poslušalci smo z navdušenjem spremljali iz- vajanja mladih pevcev in jih nagradili z burnim aplavzom. Nič čudnega, da je bilo po- trebno nekatere pesmi pono- viti in je moral zbor pred zaključkom svojega uspešne- ga nastopa program še do- polniti s tremi dodatnimi pesmimi. Poleg spoznanili odlik, ki krasijo zbor, odlik, ki jih tudi strogo strokovnjakovo uho ne bi mogk) preslišati, pa je potrebno opozoriti še na eno, ki je ne kaže spr©. gledati, saj je bila ves čaj izvajanja koncertnega pno grama izrazito močno opaz- na. Pri izvajanju sleherne pesmi, še zlasti ob vokalno in ritmično zahtevnejših skladbali je bilo opaziti i» kakšno posebno vez, ki ob- staja med sedanjim dirigen- tom zbora prof. EDIJEM GORSIÖEM in njegovimi pev-^ ci. Pristen kontakt, izhajajoi iz avtoritete znanja in oseb- nosti dirigenta ter neposred- nosti odnosov med tem pe. dagc^om in dijaki ustvarja v zboru vzdušje, ki dodatno stimulira k poglabljanjem, vestnemu in vztrajnemu de- lu in se kaže v končni mu-' zikalni ter ritmični ubrano- sti in interpretacijsko teh- nični ravni, ki zboru daje j njegovo pravo umetniško vrednost. Nesporno je bil tudi po- nedeljkov kCHicert mešanege mladinskega pevskega zbora celjskih gimnazijcev vsestran- ska in uspešna potrditev me- sta in ugleda zbora, ki ne- dvomno sodi v sam vrh med tovrstnimi zbori v naši ožji in širši domovini. B. STRMCNIS CEUF.: PETICE NAJBOLJŠIH Republiška * ko-nf erenO ZSMS podeljuje vsako leW pred zaključkom šolskega ta priananja in petice tisO' čim najboljšim učencem sred- njih šol. V Celju bo ta tra- dácionalna slovesnost jutri ob 11Д) v dvorani (Golovec- Letošnja priznanja so nani«" njena tistim najboljšim uČ^ cem, ki so se še posebej * kazali s samoupravno in d^ žbeno-politično akti-vnostjo * šoli ali dijaškem domu in i* interesnih področjih v okvif družbenih organrlzacij in di^ štev. Na prireditvi, povezani • kulturnim programom, ^ mladim govoril Emil Roje, ^ vrSná sekretar predsed&t^ CK ZK Slovenije. џЈ^— 1- 1978 NOVI TEDNIK — stran « Pomenek novinarja Milana Božiča (na levi) z direktorjem TOZD Mali gospodinjsid aparati Gorenja, Jožetom Kudrom. JAVNA RADIJSKA ODDAJA V NAZARJAH — MGA GORENJE v v ŽIVAHNA PESEM IN PRIJETNA BESEDA MED STROJI Tokrat ni bilo lestencev, ne gledaliških lož. Prireditveni prostor je nastal kar sam od sebe. Med stroji,.v sredini ve. like proizvodne dvorane. In vendar imporviziran oder, pred njim pa stoli za okoli dve sto poslušalcev, gledal- cev... Bili so zasedeni. Da, vse to-^na javni radijski oddaji Novega tednika in Ra- dia Celje v Nazarjah. Gosti- telj je bil kolektiv tovarne za proizvodnjo malih gospodinj- skih aparatov Gorenja. Prije- ten, pozoren gostitelj. V nedeljo, 28. maja. Javna radijska oddaja to- krat prvič v Gornji Savinj- ski dolini in prvič v proizvod- ni hali, ne v dvorani prosvet- nega ali kulturnega doma. In vendar to okolje ni motilo. Nasprotno. Bilo je morda ce- lo bolj domače, toplejše, pri- jetnejše. V njem so se dobro počutili vsi. Nastopajoči in gledalci v »dvorani«. Morda je več ah manj na- ključje, da je bila javna ra- dijska oddadja v Nazarjah v času, ko kolektiv Gorenja praznuje srebrni jubilej in ko se je tudi v Mozirju dan prej začel »Teden Gorenja«. In vendar je bila tudi ta prireditev tista, ki je primer- no predstavila mlad kolektiv Gorenja v Nazarjah. Mlad po letih obstoja tn mlad po ti- stih, ki v njem združujejo svoje delo. O njem, o njegovi dosedanji poti in novih ambicijah je te- kel ркмпепвк tudi pred mi- krofonom. Soibesednik je bil direktor temeljne organizaci- je Malih gospodinjskih apara- tov Gorenja v Nazarjah, Jože Kuder. Človek,, ki je v tem kolektivu še iz časov, ko se je Gorenje šele začelo prav razvijati. Zato tudi lepo spo- mini. Rojstni podatki za enoto Gorenja v Nazarjah omenja- jo datxim šestega decembra 1970. leta. 2e dan za tem so v pravkar zgrajenih prosto- rih napravili prvo stensko In. hinjsko tehtnico. Tri leta za tem že milijonto. In do da- nes? Nekaj milijonov. Stroji nenehno brnijo. Pro- izvodna program se veča. Zdaj so se stenskim in namiznim kuhinjskim tehtnicam, hau- bam za sušenje las, meso- reznicam, ročnim mešalcem, Special M, mlinčkom za ka- vo, univerzalnim strojem za rezanje pridružili še varilni stroji za folije, stenske ure v najrazličnejših izvedbah itd., itd. Na leto pride iz teh pro- storov okoli 980.000 koma- dov najrazličnejših apara- tov od tega jih gre kar 60 odstotkov za izvoz. Sprva je bU to razmero- ' ma majhen kolektiv. Štel je devetdeset članov. Danes j.ih ima že 325, od tega 216 žensk. Letošnji prihodek te- ga kolektiva bo 211 mlUjo- nov dinarjev. To je kolektiv, ki ima svo- je mesto tudi v programu Gorenja pod imenom »Dom«, in ki se tudi sicer polno vključuje v razvojne načrte velike družine Gorenja. Okoli teh dejstev, med stroji, ki s iXMnoèjo pridnih rok izdelajo na leto skoraj milijon najrazličnejših ma- lih gospodinjskih aparatov, je tekla javna radijska od- daja, program, ki je navdu- šil, Sicer pa., zakaj ne bi. saj je bil takšen, s katerim ni moč postreči vsak dan. Marjana Deržaj je navdu- šila. Presenetila je s svojo neposrednostjo, simp>atično- stjo, glasom. Zapela je, da so ljudje zaploskali od srca. Zapela je, da so se za njo oglasili še pevci v dvorani. In kmalu je tu nastal velik pevski zbor. V proizvodni hali Gorenja. V Nazarjah, In ko so se v pesmi ogla- j sile besede: »Danes smo prišli v goste k vam v Na- zarje ...« je završalo. ' Zasluženi aplavz je požel i simpatični ansambel Vikija Ašiča. Tokrat je prišel s svojim »festivalskim»« pro- ' gramom. Zato s kvaliteto. Sicer p>a: kvailiteta v proiz- vodnji, kakovost v Ì2rvedbi narodno — zabavnih melo- dij. Ansambel Celeda se je to- krat prvič predstavil v javni radijski oddaji. Dobro. Od- lično. Spremljal je tudi Mar- jano Deržaj. Učenka mozirske osnm-ne šole, Janja Pikel, je lepo pri- povedovala o svojem kraju, Nazarju. Zaslužesno ploska- nje sta požela člana mozir- ske dramske skupine, Metka Skomšek in Franci Fužir, ki sta »zaigrala« ljubezenski dvogovor iz zgodovinske dra- me »Pod svobodnim son- cem«. Z n^ima je dobil pri- znanje tudi režiser Franjo Cesar. In potem Franc Kot- nik iz mozLrsike osnovne So- maršalu тадл teir odlomek iz znamenitega Clochmerla, k¿ ga je posredoval član Sloven, skega Ijiudskiega gledališča Celje in najpwvedoivalec v od- daji, Matjaž Arsenjug. In še pomenki med udeleženci т le z Župančičevo i>esmyo o »dvorani« in še velilko lepih, prijetnih vtisov. In tudi z^ to obljuba: še bomo pri- šli... Tekst: MIIAN BOŽIC Foto: TONE TAVČAR Marjana Deržaj je navdušila tudi v Nazarjah ... Pomemben prispevek k uspeli javni radijski oddaji so dali tudi trije člani mozirskega pro- svetnega društva, sicer člani dramske sekcije (od leve): Franci Fužir, Metka Skornšek, kot Iztok in Irena pod »Svobodnim soncem« ter Franjo Cesar, kot režiser zgodovinske drame. PRi ZABUKOVNIKOVIH TEŽKO, TODA LEPO BILI SMO NA OBISKU PRI DRUŽINI V LOČAH Nad Goro Oljko so se na- enkrat zgrnili teinni oblaki in že čez slabe četrt ure se je vsul dež. Pred pol ure je Se sijalo sonce in nebo je bi- lo kot umito. Kar preveč se ml zidl, da je žgalo sonce. 21nak,. da bo ploha. S kolegom Tonetom sva se peljaila proti Polzeli in dejal mi je, da je kar prav, ko de^ žuje. Bodo Zabukovniki ime- li vsaj čas za pogovor z na- ma. Pred nekaj dnevi sva se slučajno mudila pri njih na kmetiji v Lovčah. Zbrani smo bili s predstavniki krajevne skupnosti Andraž, poleg njih pa §e predsednik žalske obči- ne Vlado Gorišek, sekretar OK SZDL Ivan Robič in mno- gi drugi. Beseda je ncsmreč tekla o gradnji štiri kilomet- re dolge ceste iz Andraža v Lovče, In v akoiji je med naj- bolj prizadea-nimi prav Raf- ko Zabukovnik. že takrat s\'a se s Tonetom zmenila, da jih obiščeva, malce poUepetava z njiimi ter predstaviva v No- vem tedniku. Lovče so zaselek v krajev- ni skupnosti Andraž nad Pol- zelo. Sestavlja ga nekaj kme- tij, ki so skrite severno za Goro Oljko in zahodno od Andraža. Slikovita narava, go^ zdovi, travnòld, vinogradi, na rebrih njive ... Pravzaprav večini nepoznan svet, pa če- prav je blizu. Je pa to svet, ki preseneča vsakogar. V vsej svoji lepoti in idiliki se v njem skriva prenekatera člo- veška usoda, trpljenje ljudi v teh predelih. Celo nekaj le- senih, s slamo kritih hiš je tu videti. Anupak to je le še ostanek izpred nekaj let. Umikajo se novogradnjam. Hišam, kot jih lahko vidimo v dolini. In pred marsikatero stoji avtomobil, če so ljudje tod še pred nekaj leti ime- li želje po dolini, jih je se- daj vedno manj. Morda je to deloma že odraz priza deranja vseh v žalski občini, da ome- jijo odhod ljudi iz hribovitih predelov v dolino. Vse to pa bi biîo zaman, če ljudem v teh področjih ne bi omogo- čali boljšega življenja. Pa bo treba prav na tem področju Se marsikaj spremeniti. Ko smo prispeli do vzorno urejene domačije Zabukovni- kovüi, je sin Zdravko pravkar popravljal traktor, najstarej- ši Rafko pa je prišel iz hleva. 2e čez nekaj minut je bila vsa družina pripravljena za fotografiranje. Pet otrofc. Naj- mlajša Hedvika, fci obiskuje prvi razred je še spala, pa kljub temu, da so jo zbudali, nI nič kaj zasipano gledala v nas. Takoj je začela veselo čebljati, da vsak dan hodi v šolo v Šmartno ob Paki. Sno uro tja in potem še malce več nazaj, ker je pač treba v hrib. Pa nam je začela takoj pri- po\'edovati, da je v Smart- nem prav luštno in da rada hodi v Solo. Tudi zato, ker se s tovarišico dobro razume- ta. Njen vzor je sestra Stan- ka, ki v šmarfcnem obiskuje šesti razred in je bila doslej še vedno odlična. Sedili smo v »hišo«, kmalu se je na mizi pojavilo odlič- no vino, ki je kar dišalo po Izabeli. Kmalu za tem je za- donel glas »frajtonarice«, na katero je igral Zdravko, že čez nekaj trenutkov pa se je glasu harmonike pridružilo petje ostalih šestih članov Za- buikovnikove družine. »Ja veste«, je hitela pripo- vedovati mati, «pri nas je velikokrat tako veselo. Ne morete si misliti, kako radi pojemo. Pa, če malce bolj po- mislim, tega smo potrebni. To je vsa naša zaibava. če odšte- jem radio in televÌ2àjo. Ja, neikajkrat sem bila na izletu z zadrugo. Joj, kako dobre volje smo bili vsi. Drugače pa, naše življenje je eno sa- mo delo. Delo od svita do mraka in še dlje. Sem mati, žena, gospKxünja, kmetica, de- kla, ja vse v enem.« — Pa ste kdaj razmišljali o drugačnem načinu življe- nja? »Sem, sem! Pa kaj bi?! Zdrava sem, riizumemo se med sabo, no, včasih že kaj pride vmes, anrtpak tega sve- ta, kjer sem sedaj, ne bi za- menjala z mčemer na svetu. Saj vean, da je v dolini vse bodj »komot«, enostavneje ... Ampak, ko čJovek začuti, da pripada nekemu svetu, ga tu- di milijoni ne morejo premak- niti.« S čim se sploh ukvarjajo ZabukmTiiki? Deset glav živi- ne imajo, pa enega konja. Po- tem oče Rafko pripoveduje, da jim püecej časa odvzame tudi vinograd, nekaj pa ima- jo še hmelja. Predvsem za- radi tradicije, kajti če bá člo- vek v vse skupaj vračunal še delo, potem se hmeljarstvo v tem koncu prav gotovo ne bi izplačalo. Po drugi strani spet je pa res, da prinese ne- kaj »suhega gnarja«, ki še kako prav pride. Se s sedmi- mi kmeti imajo obiralni stroj. Nuja je bila to. Bolj kot pa olajšanje dela. Obiralcev še v dolino ni več! ■ — No če imate deset glav živine, potem je nekaj zasluž- ka tudi pri mleku ... »Veste kaj, da bd vsak dan vozili tistih par litrov dol v Andraž, štiri kilometre da- leč ..., ne, to pa se ne izpla- ča. Moški smo pa še takšni, da potem takoj zavijemo v oštarijo, čeprav imamo doma boljšega. Kaj nd v redu to- le naše vino?« Mati potem prinese na mi- zo prekajeno meso in domač kruh. Kruh pravkar iz peči. »Veste, pri nas vsakogar postrežemo. Veseli smo vsa- kega obiska, saj kar nekako razbije ta vsakdan, če bi še ne vem kaj bilo, pa bi si vze- li čas za klepet.« Zdravko, ki tako prijetno Igra na svojo harmomko, je spet raztegnil meh. Kar sam se je naučil igrati. Sicer pa hodi v obrtno šolo. Za avto- mehanika se uči, dela pa v Velenju, v Gorenju. V Vele- nju dela tudi najstarejša hči, simpatična Liza. Trgovka je. Svoj avto ima in vsak dan se vozi na delo. Velikokrat je že primerjala življenje mla- dih v mestu in v hribih in vedno znova je ugotovila, da je mladim v mestu precej la- žje kot pa v hribih. Ni pa prepričana, če so tudi sreč- nejši. »Tako zdolgočaseni se mi včasih zdijo mladi v doli- ni. Nam ni nikdar dolg čas. Vedno se najde kaj zanimive- ga, če drugega ne, potem kakšne družabne igre. Ob ne- deljah pa najraje grem v hri- be. Včasih vzamem s sabo tudi sestri aU brata. Ja, pa v discu v Preboldu sem že tudi bila. Se sreča, da imam fička ...» Oče Zabukovnik se ponos- no smeje, ko gleda s^-ojih pet otrok. Pravi, da so »hri- bovski« otroci precej bolj na- vezani na dom kot tisti dolin- ski. Kako rada imajo, ko se malce »pocartajo«! Kako tu- di ne bi bili navezani na dom, ko pa so takorekoč ves čas skupaj. To je nekaj čisto dru- gega kot pa doli. Tam so ot- roci pK>poldne v vrtcih, s star. ši pa le nekaj popoldanskih uric. Ali pa še tisto ne. Zabukovnikova kmetija je trdna kmetija. Rafko je do- ber gospodar. Za hmeljarstvo je že prejel posebno odliko- vanje. In še nekaj drugih tu- di. Predvsem za aktivno dru- žbenopolitično delo. Največ pa mu pomeni, ko ga je pred- sednik Tito odlikoval z redom dela. TO priznanje je tudi v vitrini v »hiši«, na najbolj vidnem mestu. — Se Vam ne zdi, da ste kmetje tu v hribih za marsi- kaj prikrajšani? »To ves čas občutim. Se- demindvajset let torej, odkar sem tu. Najbolj nas moti, da nimamo urejenih prometnih zvez. Gre pa zadnje čase pre- cej na bolje. Čeprav je tj res, da moramo mi пик več prisipevati za vsako str ki bi jo radi imeli, kot ^ tòsti v dolini. Vidite, v teir. nismo enaki. Všeč mi je lo, ko je Vlado Gorišek a njič govoril o prizadeven; da bš takšne razlike čim j* odpravili.« In kako парц Bodo še vedno obdelovali nograd, pridelovali hmelj se ukvarjali z živinorejo? Najstarejši sin, dvajseti ni Peter, se je odločil, da ostal doma. Račima, da kmetijo s krediti še mal moderniziral, v novi hiši, bo pravkar ^-seljiva, pa bcx I>oskusiLi s kmečkim tur mom. Zakaj pa ne?! Praži imajo tn ni problem s li- no, pijače pa je tudi do-^ pri hiši. Da o dobri volji vs Zabtikovnikov niti ne govo mo in njihovi domačnosti t piijaznosti. Svoje pa bo p spevala še cesta, ki jo prs kar grade. Tefkst: JANEZ VEDEK Foto: TONE TAVCi DruìÉina Zabukovnikovih. Oče Rafko, mati z malo Hedviko, Peter, Liza, Stanka in Zdravk Trdo je življenje v hribih, ampak ljubezen premaga vse. Obćinska konfei-enca Zveae komunistov Žalec Izreka prizna- nje in zalivalo гл nesebično pomoč številnim posamemlkom, skupinam, temeljnim samoupravnim sredinam in njihovim vod- Btvom, vodstvom družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti in številnim drugim pri zagotovitvi pogojev in or- pmizaclji proslave 40-Ietnice I. konference KPS pri âmii^lovi sidanici 20. maja 1978. Posebej smo dolžni priznanje delavcem v združenem delu, ki so z združevanjem sredstev in dela /a ta namen dali naj- večji možni prispevek. Prav tako zaslužijo vse priznanje mla- dinke In mladinci, v osnovnih organizari.jah m občinskem vod- stvu, ki so na,se prevzeli velik delež delovnih in organizadj- »klh nalog. Iskrena hvala tudi vsem na,stopajočim v kulturnem programu. I'rlznan.le smo predvsem dolïni tudi stotinam zavzetih druž- benopolitičnih delavcev, ki so znali s primernim delom v te- meljnih samoupra\Tilh sredinah ustvariti enkratno pripravlje- Občinska konferenca ZKS 2alee Svet ekonomskega šolskega centra v Celju vabi k sodelovanju ixrostih opravdl In nalog RAČUNOVODJO CENTRA Pogoji: — srednja strokovne izobrazba, — vsaj 3-letna ustrezna praksa, — enomesečno poskusno delo, — delo se združuje za nedoločen čas, — OD ркз pravilniku. Poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, mora biti kandidat tudi moralno-p>olrtično neoporečen. Pismene prijave sprejema ravnateljstvo centra, Ce- lje, Vodnikova 10, 15 dni po objavi. Takole so se pred objektiv fotografskega aparata postavili d elavci Pedagoškega centra Celje, ko so praznovali pomern"' jubilej svoje šole. GASILSKO TEKMOVANJE V soboto je bilo v otrganizadjl gasilskega diruÉtva Zagrad občin- sko gasilsikio tefcmavainje pionirskih in mladinsfcih desetim na Skalni kleti. Tekmovalni komisiji se je pmijavilo 32 enot iz 16 gasilskih diruÈtev. NajStevilneje je bilo za- stopano GD Železarne Store, ki je na tekmovanje pripeiijalo 5 de- setin, iz Prožinske vasi so telkmo- vale 4 desetine, po tri pa iz Lju- beône in Lopate; oetaa gasilska druida so sodelovala x 2 iu 1 de. oeUno. Prlčetek ob 8. uri je bil selo slovesen, saj Je bilo tekmovanje v počastitev Titovega rojsmega dne in dneva mladosti. Pionirji iz Zagrada so pripravili kratek kulturni program, sodeloval pa je tudi moški pevski zbor Svo- bode iz Zagrada. Vreme je bilo naklonjeno, za- to Je tekmovanje potekalo nemo- teno. Tekmovalne discipline za pionirje A (do 10 let) so bile va- je z vedrovko in vaja s hidran- tom; za pionirje B pa vaja z motorno brizgalno in àtafetnim tekom. Mladinci so tekmovali v Stafetnem teku in vaji z motor- no brizgalno, mladinke pa z va- jo ■ hidrantom in štaieto. Sod- niški zbor, sestavljen iz občinskih in republiških sodnikov OGZ Ce- lje, je delo dobro opravil, saj Je bilo tekmovanje zaključeno v dobrih treh urah. Rezultati tekmovanja: Pionirji A: 1. Vojnik I., 2. Prožinska vr.s, 3. Železarna Store (tekmovalo 11 enot); pionirji B: 1. Prožinska vas, 2. Ljubečna, 3. Tmovlje (tek- movalo 13 enot); pionirke A: 1. Železarna Store, 2. Lopata; pio- nirke B: 1. Železarna Store; mla- dinci: 1. Ljubečna, 2. Prožinska vas, 3. Strmec, 4. Železarna Sto- re; mladinke: 1. Prožinska vas. Ob zaključni slovesnosti, ko so razglasili rezultate tekmovanja in podelili zniagovalnim ekipam po- kale, Je predsednik sindikalne ganizacije Zavoda za požarno. Sevalno in tehnično službo podelil prehodni pokal najm'* pionirski desetini. Prevzel K® ; pionir iz GD Vojnik, tako so P' nirji iz Vojnika slavili dvO' zmago. ^ Nato je občinska gasilska ^ za Celje podelila 14 predst»^ kom gasilskih društev 120 ^^^ (66 zlatih, 34 srebrnih in 20 ^^ nastih), ki jih bodo prejeli '' pionirji, ki so opravili i^P'j požarne samozaščite in s tem bili pravico nositi pionirsko . stisko značko» Preprečujmo r fRANJO §t. 21—1. junij 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 ŠENTJUR DVOJNA ZASKRBLJENOST NEZDRAVA VODA IN ZLATENICA SenLjurski Izvršni svet je na eni izmed svojih rednih sej obravnaval tudi poročilo o urejenosti vodooskrbe v Šen- tjurju, ki je izredno pereča. Iz poročila sanitarnega in- špektorja Vinka Kompana je liamreč razvidno, da občani uživajo oporečno vodo in da je koriščenje vode iz vodovo- da Vitanje-Celje, odsek škofja vas—Šentjur različno glede na vremenske razmere. Pa ne samo krajani Šentjurja, tudi po drugih krajih, vaseh in naseljih v šentjurski občini se srečujejo s problemom vo- dooskrbe. Pereče je stanje na Ponikvi in še marsikje dru- god, kjer so občani prisiljeni uporabljati že nekdaj zapu- ščene vodnjake, katerih neo- porečnost pa je spyet vpra- šljiva." Sklep Izvršnega sveta je bil tak, da je treba problem vodooskrbe čimprej in čim- bolj načrtno rešiti in hkrati predvideti koriščenje tistih vodnih virov, ki zagotavljajo kvaliteto vode. Kvaliteto vo. de tudi v drugih krajih bo proučil sanitarni inšpektor, predstavniki družbeno-politič- nih organimcij Šentjurja pa se bodo o problemu pogo- varjali s predstavniki Komu- nalnega podjetja Šentjur. Verjetno ra naključje, da se skupaj z neoporečno vo- do v Šentjurju poja.vlja tu- di epidemija zlatenice, kar povzroča pri občanih veliko zaskrbljenost. Izvršni svet je zato še posebej oix>zoril vse odgovorne delavce v objektih družbene prehrane v delov- nih orgarïizacijah, šolah in družbenih organizjacijah na posebno skrb z vidri ka čisto- če. Ta ukrep je treba še po- sebej poostriti na osnovni šoli v Šentjurju. Prizadevanja in skrb za či- stočo morata biti skupna vsem, sicer bo borba proti tej nalezQldvl bolezni zaman tn se utegne še razširiti. MAP DELAVCI GORENJA VELIKI SHOD V ROJSTNI VASI GORENJA Soboto, 27. maja 1978, so delavca tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja preživeli na. svojstven način. Ob 25-letnáci obstoja delovne organizacije 90 se srečali v vasici Gorenje, rojstnem kra- ju Gorenja. Dan, ki je minil v zname- nju počastitve srebrnega ju- bileja, ^90 popestrili s števil- nimii delovnimi, športnimi in drugimi privlačnimi tekmo^ van ji. že zgodaj syutraj so se na II. delovnem tekmova- nju kovinarjev občine Vele- nje pomerili najboljši stru- garji, orodjarji, varilcd in reiz- karji. Hkrati so se v tovarni Gorenje zbrali tudi avtomo- bdlJsti. Kar 58 posadk Je po strogem tehničnem pregledu in opravljenem testu znanja Iz predpisov cestno-prometne varnosti odpeljalo na 115 km dolgi avtomobilski rally. Od devete ure dopoldne pa so za- čeli s startom udeleženci TRIM pohoda. Njihov cüj je büa vasica Gorenje. Po 7,5 km dolgi ix)ti, ki je vodila po lepem hribovitem področ- ju, je prisipelo na cilj 420 udeležencev. Med njimi je bü najstarejši Riko železnik, 70- letni sodelavec Gorenja, pri mlajših pa je rekord dosegel 20-mesečni Dani Kronovšek iz Parižlja. Najsrečnejši med udeleženci pa je bil nedvom- no 25-Ietni Velimir Timič, ki je na žrebanju zadel glavni dobitek, televizijski sprejem- niik. Ob petnajsti uri popoldne pa so se v vasi Gorenje, pred riovo tovarno keramike, ркз- novno zbrali vsi udeleženci. Okrog 2.500 delavcem je spre- govoril direktor delovne orga- nizacije Gorenje TGO Slavko Geratič. »Srebrni jubilej zve- stobe, ki ga slavi naša delov- na organizacija., ni samo ob- letnica in je Se manj predah ob pogledu na pa-ehojeno pot samoniklega kolektiva, am- pak >"! to slavje in veselje ter ponos naše dosedanje poti, našega dela in naše zavesti kot tiste niti, ki je vsajena v vsa naša hotenja, ovredotena in dokazana z vsakim proiz- vodom, slehernim razmišlja- njem in prêt ehtavanjem ter odločanjem ...« je tx>variS Geratič poudairil v svojem govoru zbranrm udeležencem. Dan so zaključili v znamenju zabavnih Športnih iirer in ra- janju na prostem. HINKO JBRČIC MALO GOSPODARSTVO - JUTRI USTANOVITEV SKUPNOSTI Priprave za ustanovitev Poslovne skupnosti za ma- lo gospodarstvo v Celju so sklenjene. Tako bo jutri že ustanovna skupščina skup- nosti, na kateri bodo dele- gati poslušali ne samo po- ročilo o delu pripravljalne- ga odbora o preoblikova- nju poslovnega združenja v poslovno skupnost za malo gospodarstvo, mar. več bodo sprejeli tudi de- lovni načrt nove skupnosti ter izvolili člane njenih organov. Gre za skupnost, ki bo delala na širšem območju kot je regijsko, saj se za- radi dosedanjega dobrega dela poslovnega združenja Pormator za novo obliko sodelovanja odločajo tudi kolektiiv malega gospodar- stva iz drugih območij. Sicer pa gre za skup- nost, ki bo usklajevala in programirala razvoj male- ga gospodarstva, ki bo skrbela za zboljševanje po- gojev dela in poslovanja teh kolektivov, usklajeva- la potrebe pri uvozu repro- dukcijskega materiala, so- delovala pri dodeljevanju devimih kvot, organizirala skupen nastop članic na Celjskem sejmu ter na dru- gih sejmih doma in v tuji- ni itd. Torej, dovolj pobud za dobro deJo in tudi za uve- ljavitev nove poslovne sku- piKisti. M. B. ШШЈ4 SIREC -90 LET »Spomini? Kaj bi vam re- kla? Da so lepi, kot je bila lepa mladost. Da so lepi tudi za zdajšnji čas, ker je tudi to obdobje lepo, živahno in polno novega ...« To ni kompliment. Svojih devetdeset let, s katerimi se je srečala v ponedeljek, 29. maja, ne kaže. V resnici ne. Morda bi gube na obrazu lahko govorile po svoje, to- da njene oči so živahne, be- seda sproščena. Nič pozablji- vosti. In še vedno je tista, ki je mladi potrebujejo. Zdaj živi s pranečakom Bran. kom in njegovo družinico. Sicer pa zanj kot za dru- ge, tudi za pranečaka, je ve- dno in samo teta Malči. Do- bra, zlata teta. Odlična ku- harica, prav takšnp, gospo- dinja. Amalija Sirec. Rodila se je v Šentjurju pri Celju, v času, ko je bilo zlasti v tem kraju razgiba- no kulturno prosvetno življe- nje. Doma, pri Nendlovih, so imeli gostilno. Tu so se zbirali. Tudi Ipavci in dru gi. Tudi ona je pela v šent- jurskem zboru, ki ga je vo- dil učitelj Josip čulek. Peli so slovenske narodne in umetniške pesmi. Peli so pe- smi vseh Ipavcev. Peli in živeli, gostovali v drugih kra- jih in imeli velike nastope v Celju in drugod. »To je bil lep čas, čeprav nanj ne hranim nekih poseb. nih spominov. O, pač, mor- da tistega, ko smo zapeli podoknico Josipu Ipavcu, ko se je naslednji dov. ženil. To je bil praznik Šentjurja. Fantje so streljali, da je od- mevalo daleč naokoli, mi pa smo se г ženinom vred po. veselili s pesmijo ...« Tedaj še Amalija Nendl, se je poročila v zadnjem le- tu prve svetovne vojne. Na novo življenjsko pot je sto- pila skupaj z uglednim na- prednjakom, poznejšim pod- siarostom celjske sokolske župe. Toda, spomini hitijo na- prej. Močno se razživijo ob imenu nečaka Dušana Kve- dra-Tomuža. »Ne samo njegova mati, tudi jaz sem živela zanj, mu pomagala, ga skrivala v le. tih, ko ga je iskala policija in trpela, ko smo se od njega poslovili. Pri meni je živel že kot otrok, ko je v Celju hodil v tretji in četrti razred osnovne šole. Potem je šel k staršem v Ptuj, v gimnazijo, na univerzo v Za- greb ... In tudi tedaj, ko je bil v Španiji, smo vzdrže- vali stike, "še zlasti v času, ko je bil v taborišču. Poši- ljala sem mu denar in dru- go, kar je potreboval. Za Dušana sem trepeta- la, ko so ga iskali pri meni in se bala, ko so ga zaprli. In tudi potem, ko je bil diplomat, se je rad vračal k meni na obisk, mi pi- sal... To je bil moj Dušan.« Bolečina za Dušanom je ostala. Ni je moč izbrisati. Nemškim okupatorjem je bila naprediia slovenska dru- žina Sirčevih v napoto. Pre- ganti so jO. z drugim trans- portom, junija leta 1941 v Ćuprijo. Po štirih letih sta se z možem vrnila nazaj v Celje. »Moram reči, da nam v pregnanstvu ni bilo tako hu- do. V Srbiji smo bili pri dobrih ljudeh in veliko smo jim dolžni. Na vsak na^in toliko, da tega ni moč po. plačati. Se danes so stiki s tedanjimi gostitelji pristni. Srečujemo se zdaj tu, zdaj pri njih .. .« Leta 1949. je ostala sama. In potem je še bolj živela za svoje nečake, pranečake in zdaj že prapranečake. »Toda, čemu vse to? Za- kaj me sprašujete, saj ni- sem ženska, ki hi bila vred- na te pozornosti,« ugotovi kar mimogrede. Njeno življenje teče dalje. V miru in zdravju, v sreči in zadovoljstvu. Da bi tako še dolgo! M. BOZIO Stefano della Bella: Podoba moža (morda avtoportret) in stirJ oči v profilu V p>et0k, 2. junija ob 18. ^ bo v Likovnem salonu v Celju otvoritev razstave gra- iičnđh listov Stefana della ßeUe, ki jo je pripravil Po- ^ajinski muzej v sodelovanju * Likovnim salceiom. Razstavo bo odprl predsed- nik občinske konference SZDL Oeûje Jože Volfand, uvodno besedo pa bo imela Milena Moškon. Razsta'.^ bo odprta do 18. junija 197». CELJSKA SZDL: O PRESMRßi KS Včeraj je pripravila občin- ska konferenca SZDL v Ce- lju delovni pogovor s pred- sedniki krajevnih konferenc SZDL, predsedniki skupščin krajevnih skupnosti, predsed- niki svetov krajevnih skupno- sti, z vodji posebnih delega- cij za kulturo, vzgojo in izo- braževanje in z vodji delega- cij za zbor krajevnih skupno, sti občinske skupščine. Pogo- vor je bil v zdraviliški dvora- ni na Dobrni, na njem pa so udeleženci med drugim govo- rili o samoupravni preobraz- bi krajevnih skupnosti in vlo- gi krajevnih organizacij SZDL, pa tudi o krepitvi ma- terialne baze v krajevnih skupnostih. LAŠKO:FANTJE GREDO V КОКШЕ V začetku prihodnjega me- seca bodo odšli na taborenje v vojaški tabor pri Kokarju pripadniki teritorialne obram- be iz občine LaSko. Kot 'se enote z našega območja bo- do v sedmih dneh osvojüi ves predvideni program vojaških veščin in družbenopolitičnega usposabljanja. Pred dnevi je bU v Laškem sestanek, na katerem so se pripadniki enote pogovorili s predstavniki družbenopolitič. nega življenja v občini o sti- kih z enoto. Tako bo še dru- gi večer po prihodu v Kok^r. je miting, kamor bodo pova- bili predstavnike političnega življenja iz svoje občine, kra- jane iz okolice Kokarij in tu. di druge k prireditvi ob ta- bornem ognju. VOJNIK: KAM PO OSNOVNI SOLI Na oddelčni konferenci 3. c razreda osnovne šole v Voj- niku je sekretarka razredne skupnosti in osnovne mladinu ske organizacije v kraju, Mi- lena Iršič, posredovala tudi naslednje misli: Počitnice so pred durmi in s tem konec našega zadnjega šolskega leta. Letos je bilo to šolsko leto za nas osmošolce še posebej p>omembno. Vsak izmed nas se je moral odloči- ti: kam po osmeletJki? Marsikdo izmed nas bo šel obrtnemu mojstru in prijel za delo. Toda, tudi mojstri zahtevajo od svojih učencev pozitivne ocene. Na poklicnih in srednjih šolah je kriterij strožji. Samo ena slaba oce- na lahko pokvari vse načrte in v trenutku se sesuje v prah bodoči poklic» Za dosego življenjskega cá- Ija se moramo potruditi. Za- to moramo še malce stisniti zobe in se zakopati v učenje. Se nekaj časa imamo ln za- vzeli se bomo, da bomo reši- li, kar se rešiti da. Ml vsi se zahvaljujemo tu- di učiteljem za delo z nami, še zlasti tistim, ki so iane-li poleg rednih ur še dodatna dela. Zahvaljujemo se Jim za vse, kar so nam kot p>edago- gi dali, za trud, ki so ga ime. 11 z nami ln ga še imajo. Pri- znamo, da smo bili večkrat nedisciplinirani, včasih prav žaljivi. Zato se oproćčamo. Zahvaljujemo se tudi tova- rišu ravnatelju, ki Je posku- šal iz nas napraviti boljši raz- red, čeprav v vsem nismo slabi. ITjegova vrata so bila naše probleme vedno od- prta. ŠENTJUR OBRTNIKI OPUŠČAJO OBRT Sušmarstvo se v šentjurski občini pojavlja itz p,>dobnih razlogov kot v ostalih obči- nah. Najčešče tiči vzrok za ta pojav v tem, da pjosamezne delovne organizacije delavcu ne dajo rade, ali pa sploh ne dajo potrdila za opravljanje obrti kot postranski poMic. Pogosto pa je iskati vzrok tu- di v tem, da se nekateri obrt. niki hočejo izogniti plačilu zahtevanih prispevkov tn dav- kov, kar kaže na premalo učinkovito in.^kcijo na tem področju. Nedvomno bo treba v pri- hodnje obrtnikom pokazati vse prednosti in možnosti red. nega opravljanja obrti, če pa se bi to izkaizalo za neučin- kovito, bo seveda treba poos- triti kazni, oziroma inšpekcL jo. Se posebno v nekaterih strokah kot sc» zidarstvo, in- stalaterstvo, frizerstvo in po- dobnih, se pojavlja vse več šušmarjev. Ti šušmarji pa opravljajo storitev v enakih аИ celo večjih obsegih kot re- dni obrtniki, po enakih cenah, ne plači^jejo pa davkov. Tu tudi tiči vzrok, da redni obrt- rukl vse bolj zapuščajo obrt, ker pač niso in ne morejo bi- ti konkurenčni. Zato pa čaka toliko več dela inšpekcij sike službe, da bodo pojav šuš- marstva zavrle. SE ENKRAT »ZOBJE IN PLAČILO« Prečital sem članek »Zob- je In plačilo« v 18. številki NT z dne 11. maja letos. Bil sem ogorčen, ker čla- nek v nekaterih rečeh ni točen. Takoj naj povem, da ni nihče govoril ali pisal, da je bilo popravilo zob v Laškem zastonj. Tudi ni nihče pričakoval ničesar za- stonj. Lahko dokažem, ker imam doma račime. Poprav- ljen sem bil plačati kakr- šnokoli vsoto, ki pa je na Planini hčerka ni izvedela. Ce je imela zanemarjeno zo- bovje, je pač zato šla v zobno ambulanto, da ga tam popravijo. Res je, da ji je stomato- loginja predlagala mostiček namesto proteze. Ves čas pa ni bila opozorjena, da ima napačno knjižico. Tudi ceno za popravilo sem videl prvič in to v časopisu, ker je pač na Planini ni izvedela. Tudi polno ceno bi bil pla- čal, če bi jo kdo povedal. Stomatologinja hčerke ni opozorila, da se naj prija- vi na Zavod za zaposlova- nje. Poudaril pa bi rad še eno pomembno reč. Goljufi ni- smo in tudi ne mislimo bi- ti. Zato je obsojanje, da je hčerki uspelo dati potrditi knjižico na poti goljufije. povsem krivo. Stomatologi- nja res pozna hčerko, ni pa se prepričala, če je res predčasno zapustila srednjo šolo. Povedal bi rad, da hčerka srednje šole ni za^ pustila predčasno, ker ima letno spričevalo in original- no spričevalo o zaključnih izpitih. šolanje je hčerka končala 22. junija 1977. le- ta s prav dobrim uspehom. Tudi lažni status dijakinje si ni pridobila s p>otrditvijo knjižnice v Laškem, ker se to preprosto ne da. če bi bila dijakinja srednje šole, bi dala knjižico potrditi pri- stojni šoli, ne pa kmetijski zadrugi v Laškem. Kep pa dijakinja ni bila več in je šolo končala, bi morala ime- ti od 22. junija 1977. leta kmečko zavarovanje, dokler se ne zaposli. Na to je ni prej skoraj eno leto nihče opK)zoril. Zdaj ima to že urejeno in plačano. V Laško ni šla zato, ker je pač nihče ne pozna, am- pak zato, ker je izvedela ceno za popravilo zobovja. Stomatologinje šmid Ko- lajdžiski Andreje na dan, ko jo je sestra odslovila, hčerka ni videla. Menim, da zadeve iz pri- vatnega življenja ne bi sme- le vplivati na delo v službi. ALOJZ GOLOB ZAKAJ NI MOGEL PRITI ZDRAVNIK NADOM? Dne 17. aprila sem ob 21.20 uri klical dežurno ambulanto. Bolan je bil sin Vladimir, star sedemnajst mesecev, imel je vročino 38,4. Sestra mi je rekla, naj ga prinesem v ambulanto, da zdravnik ni ma dosti časa, ker gre v Prankolovo obiskat bolnika. Po prerekanju, da z vročino ne upam otroka nesti ven, mi uspe govoriti še z zdrav- nikom. priporočal mi je ta- bleto aminopirin za zmanjša- nje vročine, če pa po tem ne bi bilo bolje, naj ga znova pokličem po 24. uri. Zal, je bila vročina ob 22.15 uri že 39,6. Otroka sem zavil v ode- jo in odhitel sem na zdrav- stveno postajo. V Celju seve- da. Ko sem se v ambulanti sre- čal s sestro, me je vprašala, zakaj otrok tako težko diha. Spet sem povedal, da ima hu do vročino. Pa me je zavrni- la: »žal, vam ne morem po- magati. Zdravnika ni!« Otroka sem odnesel v bol- nišnico. Vročina je medtem narasla že na 40 stopinj. Se- stre so bile tu bolj oziroma povsem razumevajoče. Oty'-a so obdržali v bolnici zaradi hud^a vnetja ušes :n grla. In zdaj se sprašujem, za- kaj se zdravnik, ki je bil n;^ poti v Prankolovo, ni mo.gel zglasiti še pri meni doma, da bi videl in pregledal otroka? S spoštovanjem! ANTON TAJNŠEK, 25oisova 3, Celje ODGOVOR METEOROLOŠKE POSTAJE Pišem vam v zvezi z ra- dijsko oddajo »v živo« dne 22. maja, v kateri je bilo nekaj besed tudi na račun Meteorološke postaje Celje. Želela bi pojasniti glede vremenskih poročil Meteo- rološke pKJStaje Celje. V od- daji v živo, 22. maja, je bi- la obravnavana tudi naša pK)staja zaradi pomanjklji- vih vremenskih poročil, lö>t menijo nekateri Celjani. Neka tovarišica je precej kritizirala in obenem žele- la imeti pojasnilo o tem. Kot edina uslužbenka na Meteorološki postaji Celje sem končno najbolj sezna- njena z delom na tej po- staji. Celjska meteorološka po- staja posreduje vremenska poročila za RTV Ljubljano na Meteorološki zavod Slo- venije v Ljubljani in to tri- krat na dan ob glavnih ter- minih: ob 7.00, 13.00 in ob 19.00 uri. Ta poročila lah- ko Celjani poslušajo po ra- diu ob 8.00, 14.00, 15.00 in ob 19.30, torej štirikrat na dan, razen ob nedeljah, ko so poročila na radiu dva- krat in sicer ob 7.00 in ob 14.00 uri. Službeni čas na Meteoro- loški postaji je deljen in si- cer od 6.30 do 21.00 ure z eno uslužbenko, le ob ne- deljah in praznikih opravlja opaeovanja honorarni dela- vec. Za vremenska poročila ob 5.00 in ob 6.00 zjutraj je potrebno poročilo oddati že ob 4.00 zjutraj. To pa seveda ni mogoče zahteva- ti od enega uslužbenca, ki naj bi bil na delu od 4.00 do 21. ure zvečer. Meteorološki zavod Ljub- ljana in Skupščina občine Celje se že dlje časa pogo- varjata o razširitvi Mete- orološke postaje Celje. Po- treben bi bil še en opazo- valec. Tako bi bilo rešeno oziroma urejeno bolj pogo- sto posredovanje vremen- skih poročil iz Celja. Upam, da bo to vprašanje kmalu p>ozitivno rešeno. TEÎREZIJA РШЕЈ Meteorološka postaja Celje POSLUSAM ODDAJE V ZIVO Lahko rečem, da sem zve- sta sfpremlljevaka radijskih oddaj v živo. Pri njihovem poslušanju zosledim veliko dobrega in koristnega, so pa tudi, vsaj ziame, nekatere po- manjikljivosti. Tako me je pri nedavni oddaji v živo, ko je beseda tekla o avtobusnem prome- tu, ki ga oprav^lija celj.ski Iz- letnik, ves čas motilo tisto večno grajianiie Izletnikovih delavcev in »umivanje rok«, če se lahko tako izrazim, potnikov. Cisto poieveč radi gledamo na napake drugih, na svoje pa pozabljamo. Za pisanje teh vrstic so me sipodbuidile ргекоапегпе graje šoferjev in ne nazad- nje tudi grožnja, ki ni bila nič kaj prijetna ušesu. Tu- di mi potniki se na avtobu- sih in v javnosti sploh, vča- sih niti ne zavedamo svaje nesramnosti prav do teh de- lavcev, ki so največkrat žrt- ve graje. Vendar, aüi ste se že, dra- gi ljudje, kdaj vprašali, ka- ko je s tistimi šoferji in spre^'-odniki, ki bi si zaslu- žili pohvalo za svoje delo, mi pa jih le grajamo? Go- tovo jim nd t0!plo pri srcu, ko poslušajo naša mnenja o njih. Veliko šoferjev in .s,pre- vodnikov je do pK>tnikov ob- zirnih in ne strinjam se, ko je neka tovarišica v oddalji rekla, da imajo ti ljudje pri- meren odnos samo do mla- dih deklet. Tudi starejši naj- dejo s šoferji in sprevodni- ki skupen jezik. Prav ta.ko otroci, seveda pa je treba, da so dobro vzgojeni in da ne mislijo, da so na avto- busu sami. Doživela sem, ko je čakal na avtobiisni p>ostaJi inva- lid. Težko bi bü prišel v av- tobus. Sprevodnik je stopil itz vozila, šofer je vstal izza krmila in oba sta temu bol- nemu človeku pomagcla v vo2álo, do sedeža. še bi lahko kaj napisala, toda, zaenkrat naj bo dovoij. Mislim, da bi bilo velüco bolj prav, če bi ljudje kdaj pa kdaj te delavce za njiho- vo dobro opravljeno delo po hvalili. Toda, kadar gre za po- hvale, ostanemo najrajši ti- ho. Ko pa je treba grajati, smo aktivni prav vsi. Glede Izletnikovih šofer- jiev pa še to-le. če bi büi res sami nesnamneži, potem jSh kolektiv ne bi pošiljal s svojimi vozili na ceste širom po naši domovini in v tuji- no. Kar priznajte. Ko se od- ločimo za izlete, nam je v Izletnikovem aivtobusu pri- jetno. Tudi zaradi šoferjev! To so samo moje misli in če mislite, da sem z njimi na napačni poti, mi oprosti- te. Tovariški poczidrav! F. K. iz Doblatine, Laško UREDNIŠTVO: Pismo nJ anonimno. Toda, na željo av- torja oziroma avtorice, smo ga podpisali le z začetnima črkama imena in priimka. Z vašimi mislimi niste na na- pačni poti. Z njimi se stri- njamo. Na vsak način bi mo- rali biti vsi ljudje do vseh problemov, dogodkov in po- dobno bolj objektivni, l>aj- mo nagrado tistemu, ki si jo zasluži in pokara,imo onega, ki Je ravnal napak. SPORED ODI. DO 7. VI. 1978 Četrtek, 1. 6.: 8.10 Poročila, 8.15 dopoldanska sreča- nja (vmes zdravnišld nasvet — dr. Vebra), 9.00 Za- ključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke tn pozdravi, 16.30 V ŽIVO — SO ZE1.B\ICE SE ZELENE? (vmes ob 17.00 Kronika), 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 2. 6.: 8.10 Poročila, 8.15 V ZIVO — ML-i-DIN- SKI TURIZETVI, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, H5.05 čestitke in pozdra- vi, 16.45 Zabavni globus, 17.C0 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 3. 6.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča- nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdiavi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Coctail melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 4. 6.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Kekčevd prijatelji, 10.45 Za vsak okus, 11.00 Med pri- jatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 čestitke in pozdravi, 13.00 Ijterama oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek spo- reda. Ponedeljek. 5. 6.: 8.10 Poročila, 8.15 V ZIVO — Z ROKOMET.^SI, 9.00 2^ključek dopoldan-skega sporada. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 18.05 Čestitke in pozdra- vi, 16.45 2^bavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plo- šče, 17.30 športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 6. 6.: 8,10 Poročila, S.!."» Dop>oldanska sreča- nja, 9.00 Zaključek dopoldansk^a sporeda. 15.30 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Ix^tvica narodno- zabavnih melodij, 17..30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 7. 6.: 8.10 PoročUa, 8.15 V ZIVO — GORENJE SVETUJE — 3. PR.U,NI STROJI, 9.00 Zaključek dopol- danskega siporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke In pozdravi, 16.46 Zabavni globus, 17.00 Kro- nika, 17.15 Zgodovina jazza, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz arhi- va resne gtesbe, 18.00 Zaključek sporeda. LAŠKO — ZLATA POROKA PRAZNIK PRI NAI SLAVLJENCEMA GOVORIL TUU Pred dnevi sta 50 let skup- nega življenja proslavljala Jože in Jera Napret iz Govc pri Laškem. Govškova, tako se je njihovi domačiji reklo, sta visok jubilej zakonske zveze praznovala v krogu svojih domačih pri hčerki v Rimskih Toplicah, kajti nju- na domačija se zaradi od- kopnih del v rudniku pogre- za in sta tako ostala brez lastnega doma in brez po- sestva, ki sta ga s takšno ljubeznijo in pridnostjo ob- delovala. Kmečki korenini Jera Jože Napret sta imela s^ otrok, od teh jih je živila pet in vsi so prihiteli* njuno slavje. Napretovo á Zino je vselej odlikovala i rodna zavest in povezs* z naprednim gibanjem, sni Govce, tako kot Rečica, ft* ti tudi delavske in кгЈ^ so delili z delavci tegobe ljudskih režimov. Nič ^ nega ni, če so se pri ^ škovih oglašali partizani zelo zgodaj, da je bila ta ša Poženelu, Jakopiču in ^ gim pravi dom. KS SLAVKO ŠLANDER PROSLAVA DNEVAi Nad 1.500 staršev, krajanov KS Slavko Slander in gostov je na predvečer Dneva mla- dosti prisostvovalo svečani proslavi, ki jo je pripravila mladina TSC svojim staršem, krajanom ožjega okoliša in številnim go.stom. O liku Ti- ta in pomenu Dneva mladosti je spregovoril predsednik OO ZSMS Ignac Krivec. Program so nato obogatili pevci KTJD na tem zavodu, ki šteje nad 70 članov. Pod vodstvom di- rigenta Radovana Marvina so ubrano in z dovršeno P®* tehniko izvajali del svoJ bogatega repertoarja. ^ del programa so izvajali ' dinci in mladinke SSD NIK, najboljšega v Sl^ 1. 1976/77, ki so se pre^ li z vajami moči, aki^ ko, raznoterostmi, pri^ vseh športnih iger, тпоо mi ritmičnimi vajami s kovi in kolebnicami. nje je bilo skladno in na litetni višini. Tudi izvaJ' 17 plesnih parov klasič^'^ ---- ÍA ^(SjH ZABAVNIH ME- jrazi^ik — V. Ašič J;^ — Gorenjci Sialt ^ stezice — Bumik V. Ašič ^ melodij ijgeni------------- naslov------ pnen Terbovc, Ronkova podije in vsak torek — pm 3 a, СеЗје, s pripi- U ETOViH ÍEDSEDNIK OS hée Napret je bil v mla- dih letih vojak na soški fron- kjer je bil ujet in je pre- J'oí težka leta ujetništva na Takrat je šlo za tuje '^'"isti, v minuli vojni pa je *Шђиапо pomagal borcem ^ svobodo, ki sta jih z že- ^ gmotno podpirala. ^^a jubilejni slovesnosti 50- ^nice poroke v Laškem je ^mjencerna govoril pred- občinske skupščine Rajh in jima v imenu občanov zaželel še mno- W let. lADOSTI plesov, ki so se j'h ' Ј^И v plesni šoli pod vod- jj^ mojstra Kikla, je bilo ^jetno doživetje za vse gle- jj^®- Celoten program je po- mladinski ansambel , ove^na smer«. Ob zaključ- jj^e ravnatelj Jože Geršak najboljše učence, no. ^ ^fje, kulturne delavce in ¡^«nike. kvalitetno proslavo je Q^^ina TSC potrdila bogate ^ ^te svojega dela na tem r^u. K. JUG RADEČE: USPEL KONCERT Pred dnevi so člani Pihalnega orke- stra radeških papimičairjev ievedli v dvorani domačega kulturnega doma uspel celovečerni koncert pod vod- stvom svojega znanega dirigenta, Jožeta Rusa. V prvem delu so bile zahtevne skladbe iz epopeje naše revolucije. Ta del sta popestrila prof. Janez Pešec in Poldka Binder z zanimivimi teksti o bo^tvu naše polpretekle zgodovine. Drugi del koncerta je bil namenjen meseou mladosti. Po svoje je govoril o našem današnjem življenju, izredni dinamiki in prihodnosti naše mlade* generacije. Godbeniki, ki se jim je v tem delu pridružil tudi ansambel Jože- ta Rusa, so tako prLpravtili enkratno doživetje. V nabito poln: dvorani so Radečani, tako kot znajo, s posebno pozornostjo sprejeli v godbem kolektiv številne mlade godbenike, ki so to pot prvič kioncerbiraH. Njim je ob toplem spre- jemu vseh navzočih čestital predsed- nik radeškega püialnega orkestra. Jar netz Zahrastndk. TONE ZUPAN ANDRAŽ: MLADI DOBRO DELAJO Osnovna mladiinska organizacija An- draž je ena manjših v žalski občini, saj ne šteje niti osemdeset mladincev. Andiraž je v obroibnem predelu Savinj- ske doline, kjer je večinoma kmečki živedj. In vendar sá naáa, pretežno kmečka mladina, vedno vzame čas za dfl-užbenopolitično delo. Naši mladinci delujejo v vseh orga- nizacijah in društvih v krajevni skup- nosti, v mnogih, kot v športnem, smu- čarskem klubu, gasáilsiiem društvu, so celo v številčna večini. V tej zvezi je predsednik osnovne mladinske organi- zacije, Franci Drobež, dejal: »Res je, pretežni del naših mladin- cev je vključen v delo krajevne skup- nosti. To se kaže tudi v a.fcti\Tnosti pri nas.« , , Hvaležna je ugotovitev, da so polno zasedeni tudii delovni sestanki in druge oblike dela. Tako sta mladinska orga- nizaoija in športno društvo Andraž pripravila v maju delovno akcijo. Ure- jevali so okolico zadiTužnega doma in zravnali zemljo na pred kratkim ure- jenem igrišču. Delovne akcije se je ude- ležilo več kot štirideset mladih. To pa seveda ni vse. Pred kratkim so proslavüi zaključek plesnega teča- ja, ki so ga sami organizirali. Mladi sodelujejo v dramski družčni, prav ta- ko na različnih proslavah in podob- nih prireditvah itd. SLAVKO PI20RN Pasulj se je več kot prilegel .. CELJE: DIJAKI IN MILIČNIKI Sodelovanje članov obrambnega krožka »Dušan Kveder-Tomaž« na Eko- nomskem šolskem centru Celje in mla- dincev s postaje Milice, prav tako v me- stu ob Savinji, postaja vse bolj živah- no. Pred kratkim so mladi miličniki or- ganizirali pohod in nanj povabili tudi člane obrambnega krožka, ki so se vabilu z veseljem odzvali. Zbrali so se v soboto zjutraj pri do- mu Milice v Celju. Petnajst miličnikov in prav toliko članov obrambnega krož- ka. Odšh so na pohod po hribih v okolici Celja. Spotoma se je razvil živahen pogo- vor in dijaki so zvedeli veliko novega in zanimivega iz življenja miličnikov, še posebej miličnic. Pohod so zaključili na strelišču Na gričku. Tu so se najprej pomerili v streljanju z malokalibrsko puško'. P-e- zultati so pokazali, da so miličniki si- cer boljši, toda tudi dijaki že odlično streljajo. Zatem so se pomerili še v nogometu, kegljanju in balinanju. Opoldne so bili že vsi pošteno lačni. Zato je pasulj, ki ga je skuhal eden od miličnikov, več kot teknil. 2al, pa je miličnike že klicala dol- žnost in kmalu popoldne so se vsi skupaj vmin v Celje. Tekst: Betka šehgo Foto: Krožek p>ostaje Milice ŠENTJUR: OGLED SAVINJSKEGA GAJA V siredina maja je šentjursko turi- stično društvo organiziralo izlet v Mo- zirje z ogledom Savinjskega gaja in cvetlične razstave v njem. Izlet je vodU Jože Vovk, sicer član celjskega Hortikulturnega društva, toda šentjurski rojak in strokovna učitelj na Vrtnarski šoli v Celju, ki je s svojim bogatiim znanjem in izkušnjami na področju hortikulture prispeval k lepe- mu dnevu in uspelemu avtobusnemu izletu. Ko smo si ogledali cvetlično razsta- vo in Savinjski gaj, v resnici biser Gor- nje Savinjske doline, smo nadijevali pot proti Gornjemu gradu in si nato v radmiirski cerkvi ogledali v tamkajš- nji zbirki mašne plašče, ki so bili vredni naše pozornosti. In potem Ljubno, Luče, Solčava ter Logarska dolina. Bilo je lepo in sipo- znali smo, kako bi bilo prav, če bi vsa osvojili načelo »Si>oznavaj najprej svo- jo domovino in šele ix>tem drugi svet!« STANKO FENDRE ŠENTJUR:ASFALT V KOLODVORSKI Cestno podjetje bo že v naslednjih dneh pričelo asfaltirati Kolodvorsko ulico v Šentjurju. To sicer ne bi bilo nič tako nenavadnega, če ne bi pri tem šlo za veliko vnemo prebivalcev ob tej ulici, čeprav tod živi le pet družin, so le-te s svojiim prostovoljnim delom ure- dile in pripravile vse potrebno za asfal tiranje. Tudi material za cestno pod- lago so ti krajani kupili iz svojih sred- stev. Krajevni skuimosti Šentjur - trg ostane tako samo še financiranje asfalt nih del. -AF BREZJE NAD ШШШ: PRIJETNO SREČANJE Na pobudo Ki-ajevne organizacije Rdečega križa Breze in Občisnkega od- bora RK Laško je bilo v sredini maja v Brezah nad Laškim srečanje za obča- ne, stare nad 75 let. Od 45 evidentiranih se je slavnosti udeležilo 35 občanov. Najst-arejši sta bili Antonija Smerc in Terezija Senica, obe po 87 let. Za kulturni del strečanja s progra- mom so poskrbeli učenci domače osnovne šole. Srečanje je jninilo v zelo prisrčnem razpoloženju. TABOR: OBISK S KOROŠKE Ob koncu maja so nas obiskali trije mladi koroški Slovenci- Шгко Einspi- ler, Marjan Pečnik in Jože Pavkelj. Prišli so na povabilo mladinske orga niaacdje Tabor. Mladi gostje so nas seznaniU s polo- žajem Slovencev onstran meje pa tudi z delovanjem slovenske mladine na Koroškem v Avstriji. Pozorno smo poslušali njihova pri povedovanja. Pripravili smo tudi klub skl večer. Z njimi smo navezali prijateljske sti- ke in takšne odnose bomo ohranili tu- di v naprej. LJUBA FELICTJAN MALA ANKETA _ ■ -t .. . -.i -'i-t''* V Andražu v žalski občini so zgradili že precej cesi. I»redvsem po zaslugi prizadevnih krajanov. In teh tod ne manjka. Andraž je vasica, kmetije so raztresene p>o obronkih daleč ftaokrog in pogosto morajo krajani pe- šačiti do trgovine, ki jo imajo tudi po uro in več. Sedaj so se odločili za gradnjo ceste v Lovče. Obiskali smo krajane ter jih povprašali, kako poteka gradnja, ob koncu pa smo za mnenje naprosili tudi predsednika SO 2alec Vlada Goriška, ki se je takrat mudil v tej idilični vasici FRANC VASLE: »Cesta v Lovče bo povezala osem- najst kmetij. Veljala bo več kot petdeset starih mi- lijonov. Precej bomo pri- spevali krajani sami, mar- sikaj se bo dalo napraviti s prostovoljnim delom, si- cer pa moram povdeati, da v Andražu plačujemo krajevni samoprispevek in tu se tudi zbere nekaj de- narja, ki nam še kako prav pride. Skoda le, da organi- zacije združenega dela, kjer smo zaposleni ljudje iz Andraža nimajo dovolj razumevanja za naše po. trebe.« FRANC DROBE2, pred- sednik OK ZSMS: »Pri tej cesti bomo pHjmagali tudi mladinci, ki smo zadnje 'čase postali bolj aktivni. Seveda ne smemo naše de- lo gledati le v osnovni or- ganizaciji. Mladi smo tudi športniki, gasilci, sodeluje- mo pri dramski skupini, aktivni smo v raznih kra- jevnih organizacijah in društvih. Cesta v Lovče bo zahtevala še precej truda, prav pa je, da ljudem više tudi nekako i>oniagamo.« RAFKO ZABUKOVNIK: »Cesta bo vodila do hiše, kjer stanujem. To je tik ob meji z velenjsko obči. no. Hvaležni smo ljudem, ki nam skušajo pomagati, še zdaleč pa mi na višin- skih kmetijah nismo izena- čeni s tistimi v dolini. Se pred leti ni bilo govora, da bi v naš konec pripe- ljal kakšen avto, seveda se bo to dogajalo. Vsaka kme. tija bo za cesto poleg pro. stovoljnega dela ter seveda samoprispevka, prispevala ÏK) tristo starih tisočakov.« MARKO ZLODEJ: »Prav je, da omenimo tudi de'ež, ki ga je prispevalo Gozd- no gospodarstvo obrat Vransko. Vsako leto name- njamo za obnovo višinskih cest določeno vsoto denar- ja. Andraž je tako letos do- bil 100 tisoč dinarjev, za cesto v Lovče pa štirideset tisoč. Gre za prispevek, ki je še kako pomemben, še zlasti sedaj, ko nam pri- manjkuje denarja za do- končno izgradnjo.« , VLADO GORISEK, pred- sednik SO 2alec: »Kljub temu, da trenutno še ni zagotovljen ves denar sem prepričan, da bodo v An- dražu uspeli z gradnjo te prepotrebne ceste. Seveda tudi s pomočjo občinske skupščine. Zadnje čase se vse bolj zavedamo, kak- šen pomen imajo višinske kmetije, zaselki. Ljudem tu je treba pomagati, jim nuditi najosnovnejše po. goje za življenje. Le tako bomo lahko omejili izse- ljevanje v dolino.« Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR 14. stran — NOVI TEDNIK St. 21 — 1. Iiinif 1978 ANSAMBEL AVSENIK NIČESAR NE PREPUŠČAJO NAKLJUČJU IN IMPROVIZACIJI o takoimenovani domači zabavni glasbi je bilo že to- liko razprav, da jih je težko našteti. Vse pa so se vrtele v glavnem le okrog enega samega vprašanja. Ali je ta glasba kvalitetna ali ni, ali je to šund glasba? In na- tančnega odgovora na to še nihče ni dal. V glavnem gre za dva tabora ljudi. Nekateri trdijo, da poneumlja ljudi, da kvari pravo slovensko pe- sem, nekateri menijo, da je prav to naša, prava sloven- ska pesem. Sicer pa, pre- pustimo sodbo o tem posa- meznikom. Dejstvo je, da jo najširši krog ljudi rad po- sluša in če so ljudje to glas- bo sprejeli, potem pač mora biti nekaj »v njej«. Mirno lahko zapišemo, da se je domača zabavna glas- ba, ali do nedavna še narod- nozabavna glasba rodila z Avseniki, ki so kmalu po- stali p)opulami po vsej Slo- veniji, nato pa še izven na- ših meja. Avseniki so danes v zahodni ilvropi, predvsem pa v Nemčiji in Avstriji pd- jem. Ne bi bilo smisla na- števati, koliko zlatih in sre- brnih plošč so že prejeli za svoje viže, kako obiskani so njihovi koncerti, koliko na- stopov na televiziji so že pripravili. Vsega niti sami ne vedo. Ko sem se pred kratkim srečal s člani tega popular- nega ansambla, sem bil prav- zaprav presenečen nad nji- hovo skromnostjo. Pogovar- jal sem se z vsemi člani in niti za hip nisem imel občutka, kot da se le pre- tvarjajo s svojo prijaznost- jo. Kdo ve, če je to le od- sev show bussinesa?! Upam si trditi, da ne. KOLIKO ZASLUŽIJO? s Slavkom Avsenikom sem se pogovarjal pred koncer- tom, ki je bil pred tremi tedni v celjski dvorani Go- lovec. Tja sem prišel še med vajami, ko je po dvorani odmeval Slavkov glas in do- povedoval Jožici Svete, da mora biti pri melodiji, ki jo pravkar poje, za pol koraka bolj oddaljena od mikrofo- na kot pri prejšnji pesmi, kitarist se je moral mikro- fonu približati za nekaj cen- timetrov, potem so še dva- krat zaigrali Lisičko in Ma- nčko in tak» naprej. Skrat- ka, vaja kot si je človek ne zna predstavljati. Ničesar prepustiti naključju ali im- provizaciji. Teh dveh stvari Avsenikovi muzikantje ne poznajo. Za vsak koncert je potrebna vaja, pa čeprav je program enak tistemu v Ce- lju, Mariboni, Celovcu, Mlin- 'henu .. . Imel sem občutek, kot da med vajo vlria mei njimi nekakšna čudna napetost, ki'' je na trenutke spominjala na nejevoljo, napetost, da ce- lo naveličanost. Pa so bo naj- brž res bili samo občutki. Po vaji 90 se vsi člani raz- kropili po dvorani, vsak za- se je bil zatopljen v svoje misli. Jožica je likala krilo, pri tem pa ji je pomagaila mama, Bine Rudan je stal na stopnišču in zrl skozi okno. Alfi je krožil po dvo- rani in celo večni humorist Franc Košir niti malce nd spominjal na kakšnega hu- morista. Kdor ne bi vedel, da so to Avseniki, bi mislil, da se med sabo sploh ne po- znajo. Slavko Avsenik mi potem pripoveduje, da mu 25 let muzike pomeni predvsem petindvajset let dela, gara- nja in tudi lepih trenutkov. Sploh mi ni omenil stare fraze glasbenikov, da mu glasba pomeni življenje, da brez nje ne bi mogel žive- ti... Vprašam ga zakaj, pa mi odvrne, da ne pozna člo- veka, ki ne posluša rad glas- be, to reu se mu to nekaj, kar je samo pw sebi razimiljivo, ne zdi vredno posebej ome- njati. — Kako to, da ste tako uspeli v zahodni Evropi? S. Avsenik: »Naša glasba je všeč ljudem. Predvsem zaradi tega.« — Marsikdo pravi, da sa^ mo dober glasbenik, ki ni- ma zvez težko uspe v tujini. In denar, je bojda tudi f>o- treben... S. Avsenik: »Predvsem glas- ba je pomembna. Potem pri- de vse ostalo. Nihče ne bo v nekoga vlagal, če ni do- ber.« — No, in koliko denarja je v vaš ansambel na pri- mer vložila nemška televi- zija? S. Avsenik: »Ravno pred tednom dni sem dobil podat- ke našega nemškega mena- gerja. številka me je prav- zaprav presenetila. Vrtela se je okrog ...«, tu se je mal- ce zmedel, potem pa dodal, da ne ve, če bi izdal skriv- rK>st ali ne. Ni se mu zde- lo pametno. In ko sva že bila pri televiziji, sem ga povprašal, kako to, da sko- raj nikdar ne nastopajo na TV Ljubljana. Skomignil je z rameni in povedal, da za ljubljansko televizijo pač ne morejo biti zanimivi, ko jih tako malokrat povabijo na razna snemanja. »Radio je za nas precej več napravil, kdo ve zakaj je tako ...« — Mnogokrat slišimo očit- ke, da pojete v nemškem je- ziku, da ljudje v tujini ne vedo, da ste Jugoslovani. Ka- ko je s tem? S. Avsenik »Neumnost! Kjerkoli nastopamo, povsod in vedno poudarjamo najprej to, da smo Jugoslovani in Slovenci in da igramo slo- vensko muziko. To vedo vsi tisti zdomci, ki hodijo na naše koncerte. In vedno p>o- jemo tudi v slovenščini. V "Miinchnu na primer se nam FK) koncertu hodijo zahvalje- vat naši ljudje, naš konzul pride na koncert in se pred vsemi v dvorani zahvali za naše igranje. Najbrž bo vse skupaj ena sama nevoščlji- vost.« — Koliko zaslužite? S. Avsenik: »Ne bi mogel povedati točne številke. Lah- ko pa rečem, da ima vsakdo od nas dovolj denarja za normalno življenje.« ZABAVNE GLASBE PA NE! — Slišati je bilo pripom- be, da je domača zabavna glasba kvazi muzika. Kaj menite vi? (Mislil sem, da bo Avsenik pričel temu od- ločno ugovarjati, pa sem bil sp>et presenečen.) S. Avsenik: »Predvsem moram povedati to, da je razlika med domačo glasbo in domačo zabavno. Sled- nja je bolj preprosta. Sam sem že velikokrat hotel te- stirati ljudi. Pa sem napi- sal kaj bolj kompliciranega, več harmonij itd., ampak ljudje do tistega niso biU dovzetni. Mislim pa, da jim je treba dati tisto, kar želi- jo poslušati. E>anašnji tem- po življenja je tak, da hoče- jo ljudje ob muziki pozabiti na skrbi, probleme, hočejo se razvedriti. Tega seveda ne posplošujem. Ampak mi 1 nimamo pretenzij po ne vem kakšni razmišljujoči umet- nosti.« — Poslušate zabavno glas- bo? »Ne! Pa tudi drugih zvrsti ne.« — Zakaj ne? »Predvsem zato, ker semi zdi, da bi del kakšne melo- dije ostal »v meni« in bi ga kasneje nehote in nevede vpletel v eno izmed mojih skladb. Plagiatov si ne sme- mo dovoliti.« — Se vam ne zdi, da se- daj vlada prava poplava do- mačih zabavnih ansamblov, pri tem p>a trpi kvaliteta te glasbene zvrsti? S. Avsenik: »Veste kaj, Slovenci smo muzikahčen narod. Radi imamo poskoč- ne melodije in zakaj potem ne bd bilo ansamblov. Za- kaj ne bi igrali na veseli- cah in razveseljevali ljudi. Tako radi kot pojemo in plešemo Slovenci, jih je ma- lo.« — Koga pa najbolj cenite? S. Avsenik: »Vsakogar, ki je sposoben razveseliti ljudi s svojim igranjem in pet- jem. To je p>oslanstvo muzi- kantarjev.« — Kako izgleda vaš delov- ni mesec? S. Avsenik: »Prvih štiri- najst dni v mesecu nastopa- mo v tujini. Tako imamo po pogodbi razprodane vse kon- certe do leta 1980. V krat- kem bomo podpisali pqgod- bo za naslednjih pet let.« — Delo imate torej le 14 dni v mesecu? S. Avsenik: »Ne, potem sle- dijo koncerti doma v Slo- veniji, zadnje" čase tudi v drugih republikah, na vrsti so snemanja plošč, nastopi na radiu in televiziji...« — Stereotipno vprašanje ob koncu. Načrti? Predvidevate morda kakšne spremembe v ansamblu? S. Avsenik: »Nikakršnih sprememb i>e bo zaenkrat. Tako kot je zdaj kar do- bro klapa. Pozno jeseni bo izšla nova LP plošča, na ka- teri bodo pe^mi v celoti pósveóeiitì Štajercem in Alfi že pripravlja imenitna bese- dila. Ja, pa še to! Pozdravite vse poslušalce R^adia Celje. Vemo, da je na tem območ- ju kar precej storil za nas in pa seveda bralce Novega tednika.« SE RAZUMEJO MED SABO? Potem sem klepetal še z vsemi ostalimi člani ansam- bla in ves čas me je mučila želja po tem, da jih vpra- šam, kako S3 razimiejo med sabo. Pa kaj bi to. Smo pač ljudje in idealno ni nikdar. Se sploh pa ne, če si dan za dnem sledijo koncerti, vaje, nastopi, snemanja ... Pogo- stokrat je treba v enem dnevu prevoziti nekaj sto kilometrov (vozijo se vsak v svojem av- tomobilu), zvečer psL biti na- smejan na odru. Ob pol osmih zvečer je bi- la dvorana Golovec že skoraj polna. Mlada mati je v na- ročju držala sinka, starca morda kakšnih pet mesecev, ker p>ač ni hotela zamuditi nastopa, nekaj pa jih je v rokah nosilo kasetofone (po- tem so snemali koncert), srečal sem prijatelja, ki je ves nor na Pink Flloyde, pa na (^nessis Status Quo in Boney M., nekaj profesor- jev in inženirjev ter zna- nih družbenopolitičnih delav- cev ... Na koncertu so bili mladi s podeželja, pa tisti, ki ob dop>oldnevih in veče- rih igrajo vloge naprednih, mladih frajerjev, ki jim še zdaleč ni do km.ečke muzi- ke... Sicer pa, ne znam si pred- stavljati, da bi mi nekje v Kamniških planinah v kak- šni planinski koči p>oslušali rook opero Gubec oeg. Sem pa že rajši za Avsenike. Tu- di zjutraj, ko se zbudim. No, včasih je tudi eno- stavnost prijetna. JANEZ VEDENLK P. S.: Koncert je bil pro- fesionalno pripravljen in je navdušil. (§) Hmezad KMETUSTVO • INDUSTRUA • TRGOVINA • GOSTINSTVO n. sol. O. ŽALEC V skladfu z določili samoupravnih aktov in sklepov komisij za delovna razmerja TOZD ob j avl j amo prosta dela in naloge I. Za TOZD Gostinstvo Celje, Kidričeva 6 A. Za Samopostrežno restavracijo Celje 1. strojni knjigovodja B. Za hotel PrebolcJ 2. ref. za dokumentacijo in evidenco ii. 3. dva kuharja (za določen čas) 4. šest natakarjev (dva za določen čas) 5. dve čistilki (ena za določen čas) 6. pomivalka Pogoji: pod 1. in 2. se zahteva ekono^nska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj pod 3. se zahteva gositinska šola ustreaaie smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali PK delavec kuharske stroke in 4 leta delovnih izkušenj v stroki, pod 4. gostinska šola ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj v stroki. Pasivno znanje dveh tu- jih jezikov (nemščina), p>od 5. in 6. se zahteva osnovna šola in eno leto delovnih irfojšenj na podobnih delih in nalogah. II. Za TOZD Kmetijstvo Žalec — DE Kmetijstvo IV. Celje, Miklošičeva 7 1. ref. za kadrovske in splošno zadeve (za določen čas, nadomestovanje delavke na porod- ndškem dopustu) Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske аМ up- ravno-adminástrativne smeri in 2 leti delovnih izku- šenj na podobnih delih in nalogah III. Za TOZD Kooperacija Žalec, Cesta Žalskega tabora 1 1. poslovodja kmetijske preskrbe Poilzela 2. dva prodajalca (1 v KP Celje, 1 v KP Vransko) Pogoji: pod 1.: srednja kmet. šola aH VK trgovski delavec in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih nalogah, pod 2.: končana šola za prodajal<^. Praksa zaželena, nd pa obvezna. Za dela in naloge pod III./l je stanovanje na raz- polago. Prijave z dokaali o izpolnjevanju pogojev za nave- dena dela in naloge, pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslove TOZD. zšam celje Komisija za delovna razmerja pri delovni skupnosti ZŠAM Celje r a z p i s r j e prosto dek) in naloge za nedoločen čas knjigovodja — računovodja Pogoji: — štiriletna srednja šola ekonomske smeri — 3—5 let delovnih izkušenj v stroki " — da je do sedaj opravljal samostojno delovne na- loge v tej stroki — da se izobražuje v procecsu z novostmi knjigovod- stva in računovodstva — OD po pravihaiku. Pijjave sprejema ZŠAM Celje, Slomškov trg l/I, ko- misija za delovna razmerja pri DS ZŠAM Celje 15 dni po objavi razpisa. gt. 21—1. Junij 1978 NOVI TEDNIK — stran IS CIRIL ROBEK IZ BISTRICE OB SOTLI: MRAZ UNIČIL POSEVEK ČE BI SE ŠE ENKRAT RODIL, BI ZNOVA POSTAL KMET ,,Ko bo Cirilu Robku, kme- tu nedaleč od Bistrice ob Sotli, polno rodil njegov vi- nograd (letos je posadil okoli 300 trsov plavca in rizlinga), bo pridelal окоЦ tri vagone pridelka. A to le, če ne bo pozebe, kot je bila letošnja, ko je Cirilu vzelo kar tri- četrt trte. Ciril je mlad in ве je s tem sprijaznil: natan- ko mu je jasno, da je to poklic, v katerem je najbrž še največ tv^anja. A prav zaradi tega neneh- nega tveganja prizadevnemu kmetovalcu nekatere okolišči- ne niso všeč. Pravi, ia s pro- dajo rdečih vin ni proble- mov, da je nekoliko slabše % belimi, da pa je prodaja skozi roke kombinata, zad- ruge silno nedonosna. »Odkupne cene bi morale temeljiti na zares nadrobno izdelanem izračunu in ne kar tako, na čez. Človek se pri- me 2a glavo, ko primerja od- kupne cene za grozaje in po- tem cene za liter vstekleni- čenega vina. Saj ni mogoče, da bi lahko bil možen ta- káen razpon!« Ciril je vse skupaj dobro premislil in rezultat tega pre- mišljevanja je načrt za grad- njo lastnih kleti. Tako on kot še nekateri drugi kmeto- valci v okolici Bistrice ob SotU so močno zainteresira- ni za pridelovanje vina. Ob stari domačiji, kjer so najbrž živeli že trije, če že ne štirje ali več rodov Robe- kov, raste novo domovanje, precej visoko grajena hiša. Človek nehote pomisli, da bo- do na podstrešju še kakšne sobe. »Blizu Trebč smo, središča spominskega parka Kumro- тес-Koizjansko in prav sedaj je čas, da začnemo tudi v Ob- sotelju nekoliko drugače raz- mišljati. Drži, tudi v kmečki turizem se bom usmeril. Ure- dil bom štiri, pet sob s ko- palnicami in kar bo, bo. Kdor ne tvega, tudi nima koristi!« Podjetni Obsoteljčan, larii še preosedniK Krajevne or- ganizacije SZDL, letos delegat zbora KS, je trdno privezan na zemljo, četudi še ni go- spodar. Toda to Cirilu ni po- membno. Dela konec koncev tudi za svoja dva ïanta in ve, da dandanes kmet lahko iz svoje zemlje marsikaj na- redi, če le hoče in zna. »Ce si kmet, potem bodi kmet in se ne ukvarjaj poleg tega s tisoč stvarmi. Zemlja potrebuje celega človeka. Ce bi se še enkrat rodil, bi ne okleval: ostal bi na zemlji.« Ciril Robek je eden mlaj- ših gospodarjev v Obsotelju, vendar eden tistih, ki ne gle- da pesimistično v prihodnost. Tudi s kmečkim turizmom, tako meni, se Obsotelju od- pirajo novi, boljši pogoji go- spodarjenja, življenja, toda zdi se mu, da se pri nas le s težavo odločamo za novo- sti, da čakamo na preizkuse, da neradi tvegamo. A kje je več tveganja, kot prav v kmetijstvu? MILENKO STRASEK Gradnja šniarskega kulturnega doma, za katerega so sredstva že na razpolaço, bolj vpraš- ljiva je oprema, za katero še ne vedo, kje bodo dobili denar, se bliža naglo h koncu. V Šmarju predvidevajo, da bo otvoritev ob občinskem prazniku, 9. septembru. mst VELENJE: 25 LET KRVODAJALSTVA Občinski odbor Rdečega križa Velenje prireja v poča- stitev krvodajalstva v Sloveni- ji in tudi v občini Velenje proslavo krvodajalcev, ki bo v soboto, 3. junija v Domu kultiu^ v Velenju. Slavnostni govornik bo predsednik republiškega od- bora Rdečega križa Slovenije Maks Klanšek, sledil pa bo kulturni program. Podelili bo. do tudi priznanja dolgoletnim zaslužnim aktivistom Rdečega križa in organizatorjem kr. vodajalstva. Nad 300 dolgolet- nih krvodajalcev bo prejelo spominske značke in plakete za večkrat darovano kri. S to jubiilejno proslavo se tudi občinski odbor RK v Velenju vključuje v letošnje proslav- ljanje organiziranega prosto, voljnega krvodajalstva v Slo- veniji in tudi v občini Vele- nje, ki se ponaša s številnimi krvodajalci. V. K. VITANJE: MARKSISTIČNI KROŽEK v Vitanju so pred približ- no enim letom ustanovili de- batni marksistični krožek. V je ga vodi študent — komu- nist, Adam Purg. V začetku za krožek ni bi- lo velikega zanimanja. Vpisa- li so se le štirje mladinci. Zdaj ima že štirinajst rednih članov in obiskovalcev. To so predvsem učenci srednjih šol in študentje. Povabili so tu- di delavce, mlade komuniste Iz tukajšnjih podjetij, vendar odziva ni bUo. Tudi sekretar- ji osnovnih organizacij Zveze komunistov jüi ne spodbu- jajo, da bi se vključili v ta krožek. Delo v krožku je sproščeno in v obliki razgovorov o do- ločeni temi. Te izbirajo sami. Krožek ne vključuje zuna- njih predavateljev, nima niti zunanjega mentorja. Delajo samostojno, z lastno zamisli- jo. S strani krajevne ali ob- činske organizacije ZK jih še ni nihče obiskal. Sestajajo se najmanj dvak- rat mesečno. FRANJO MAROŠEK RECiCA PRI LAŠKEM: OČISTILI SO STRUGO Pred kratkim je v krajev- ni skupnosti Rečica stekla hvalevredna akcija krajanov. Domačini so se lotili koreni- tega čiščenja struge tn bre- gov potoka Rečice. Volje je bilo dovolj, rok tudi, nesna- ge pa še več. V kratkih štirih urah je Re- čica po končani akciji spre- menila svoj videz. Iz klavrne- ga, z mehanskimi odpadki do skrajnosti onesnaženega po. toka, se je spremenila v vo- do, ki kot magnet privlači po- glede in navdaja s ponosom. Le kratke štiri ure so bile FK>trebne, da se je spreme- nila, polepšala cela rečička dolina! Skrbno pripravljene akcije, ki jo je pripravila komisija za varstvo okolja pri krajevni skupnosti, so se udeležili ri- biči, strelci, gasilci, mladinci, člani Rdečega križa' in lovci. Sodelovali so še drugi krajar ni, vse od najmlajših. Akcije se s svojimi pred- stavniki ni udeležila edino TOZD »Bor«, ki je c.udi loci- rana ob î>otoku, medtem ko so člani TOZD »TIM« svoje delo opravili dan prej, ven- dar na krajšem odseku kot je bilo dogovorjeno. Kljub temu je prva tovrstna akcija uspela. Neverjetno, kar zastrašujo- če pa je büo pogledati kupe odpadkov, ki so jih domačini trgali Rečici in pripravljali za odvoz. Bilo jih je za več pol- nih traktorjev! Rečačani so zdaj na svoje delo ponosni! B02IDAR SLIMSEK VPIS v GLASBENO ŠOLO Delovna skupnost glasbene šole Celje daje v zvezi z vpisom učencev za šolsko leto 1978/79 naslednje podatke: 1. V ponedeljek, 26. junija bodo ob 8. ter 14. uri sprejemni izpiti za učence, ki bodo to šolsko leto (1977/78) končah 2. in 3. razred osnovne šole. Po uspešno opravljenem preizkusu muzikalnosti bomo le-te sprejeli v I. razred nauka o glasbi. Istega dne ob isti un bodo sprejemni izpiti za učence, ki bodo to šolsko leto (1977/78) končali 1. razred osnovne šole. Le-te bomo sprejeli v pripravnico. Prijavnice dobite v tajništvu glasbene šole od 1. ju- nija dalje. 2. Zaradi pomanjkanja glasbenih pedagogov in majh- nih prostorskih zmogljivosti velja vpiis le za nauk o glasbi .(teorija), možnost učenja instrumenta do- bijo učenci kasneje, ko bodo prosta mesta. Med tistimi, ki že ob'skujejo glasbeno šolo je brez instrumentalnega pouka še 114 učencev. Ti učenci imajo prioriteto! Prosimo Vas za razumevanje ln strpnost, saj se bomo če^ dw leti vselili v novo glasbeno šolo. CEI SAMOZAŠČITA ŽIVAHNO O GOSPODARSTVU Čeprav je šlo za razpravo, ki na lanske rezultate ni mog- la več vplivati, je ocena o iz- vajanju srednjeročnega dniž. benega plana občine v 1977. letu vzbudila veliko pozor- nost na ločenih sejah delega- tov vseh treh zborov celjske občinske skupščine 30. maja. Zanimiva je ugotovitev, da so bili v razpravi o lanskih gospodarskih dosežkih naj- bolj vneti delegati zbora kra- jevnih skupnosti, ki so imeli tudi nekaj koristnih pobud za letošnje izvrševanje nalog. Sicer pa lahko razpravo o minulih gospodarskih giba- njih v občini štejemo kot uvod v poglobljene analize gospodarskih gibanj, kajti skupščina bo že na nasled- njem zasedanju, proti koncu tega meseca, znova ocenjeva- la gospodarski pK>ložaj. Ne brez razloga. Četudi dosežki na videz niso slabi, nekateri pokazatelji vendarle govorijo, da je tu in tam še dosti sla- bih točk. Pri vsem tem gre za slabšanje likvidnosti gos- podarstva, za manjši izvoz, za padanje reproduktivne spo- sobnosti itd. Pomembna je ugotovitev, da je tudi skup- ščina napovedala neizprosen bol tisti rasti cen, ki ni v skladu z dr-'-i^benimd dogovo. ri. Bo uspela? Ustrezno lÄesto na zasedia- nju celjske občinske skupšči- ne je dobilo poročilo o ures- ničevanju družbenega dogo- vora o družbeni samozaščiti. Proces podružbljanja varno- sti in zaščite poteka na širo- ki fronti, in tako ni naključ- je, da je družbena samoza.šči- ta v resnici postala sestavni del našega samoupravnega in političnega delovanja. Sicer pa je svet za ljudsko obram- bo, varnost in družbeno sa- mozaščito predlagal več skle- pov in priporočil, kii so jih delegati sprejeli in ki napo- vedujejo nov korak naprej na tem pomembnem področju. Dovolj spodbud za nadalj- nje delo je dalo tudd poročilo o delu upravnih organov ob- čine C^lie v lanskem letu. Pomemben je odlok o do- ločitvi rokov, do kateirih morajo delovni ljudje in ob- čani, orgarbizaoije združenega dela, druge organizacije in državni organi nabaviti sred- stva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi voj- niml napadalnimi sredstvi. Gre za odlok, ki navaja, da bo treba ta sredstva nabaviti v času med 1930 in IPS,"), le- tom. Odlok natanko določa, kdaj pride kdo na vrsto. M. B02IC Doktor But govori na slavnostni otvoritvi novih zdravstve- nih prostorov v Smartnem ob Paki. ŠMARTNO OB PAKI AMBULANTA Prejšnjo soboto so v Smart- nem ob Paki slovesno odprli spodnje prostore velikega blo. ka, kjer bo tudi poštni urad, ki ga pa zaenkrat še niso iz- ročili namenu. Otvoritev je veljala le za splošno in zob- no ambulanto, zatem za po. svetovalnico za žene in otro- ke, lekarno in laboratorij. V bloku je tudi sedemnajst stanovanj, ki imajo že svoje prve stanovalce. V njih so predvsem delavci bližnjega Gorenja, zatem upokojenci, člani Zveze borcev in oni, ki jim je nova stanovanja name- nil solidarnostni sklad. Ureditev zdravstvenih pro- storov je veljala okoli 59 mi- lijonov starih dinarjev, med- tem ko so samo stanovanjski prostori stali 78 milijonov sta- rih dinarjev. Nove zdravstvene prostore je odprl dr. But, predsednik delavskega sveta Savinjsko-ša- leškega zdravstvenega doma Velenje. Lepo slovesnost so s prisrčnim nastopom doix)lni- 11 še najmlajši iz domače os- novne šole. ZORKO KOTNIK 16. stran — NOVI TEDNIK St. 21 — 1. Iiinif 1978 PIŠE DR. MILAN BEKČIČ MESEČNO PERILO - MENSTRUACIJA Redna mesećna krvavitev iz mater- nice skozi nožnico ali mesečno perilo — menstruacija je znamenje najvažnej- ših funkcij ženskega telesa za ustvar- janje pvogojev za reprodukcijo novega organizma. Ritmično se ponavlja v približno šti- ritedenskih presledkih in je samo eno dogajanje v nizu sprememb maternice, v katerem je vodilna vloga jajčnikov, iz katerih izhajajo homionalná impulzi za spremembe na vseh genitalijah in izivengenitalnih organih. Spreminjanje ženskega organizma se začne povprečno med 12. in 15. letom življenja in neha med 45. in 50. letom. Na podlagi teh sprememb ločimo v življenju žene otrošlco dobo od rojstva do 13.—14. ieta, siX)lno dozorevanje — puberteto do 17.—18. leta, dobo spolne zrelosti od 17.—18. leta do 45. leta in meno ali klimakterij, ki se začne od 45.—50. leta. Naslednja doba v življe- nju žene je menopavza, po preneha- nju mesečnega i>erila, ko se organizem pripravlja na novo obdobje spolne zre- losti aLi starostno dobo. Normalni potek menstrviacijskega ciklusa in menstruacije omogoča pose- ben mehanizem, v katerem so najbolj važni hormoni hipofize, jajčnikov in možganske skorje, na katerih sloni mehanizem menstruacije. Glavne značilnosti pravilne men- struacije so krvavitev, ki se ponavlja- redno približno na 28 dni, traja tri do sedem dni, krvavitev in občutka med menstruacijo so takšni, da ne povzročajo ženi posebnih težav in ne zmanjšujejo njene zmožnosti za delo. V povprečju 10 do 15 »/b žena ne čuti nobenih sprememb v splošnem počutju zaradi menstruacije. Približno 80 do 90 odstotkov pa čuti med menstruacijo ali pred njo utrujenost, nerazpolože- nost, razdražljivost in glavobole. Po- gostnost in jakost je odvisna od kon- stitucije žene, vendar ткоЦ ne povzro- ča večj.ih težav, ki bi zmanjšale njeno zmožnost za delo. Prvo znamenje spolnega dozorevanja je prva menstruacija, ki se pojavlja povprečno med 12. in 15. letom, skraj- ne meje so 9. in 17. leto, seveda, to je odvisno od konstitucije, rase, klime, socialnih razmer. Prva menstruacija se pojavi prèij v toplejših krajih in pra socialno bolje situiranih osebah. Redko je redna, zlasti prva leta, presledki so prekratki ali predolgi, trajanje men- struacije pa je tudi prekratko ali traja dalj časa. Vsa dogajanja v vseh dobah spolne zrelosti postavljajo organizem ženske v poseben položaj. Sledijo pri- prave organizma na nosečnost in raz- zgraditve zaradi menstruaoije. Men- struacija je »izraz-znamenje« propada neoplojenega jajčeca v zreli generativ- ni dobi vsake ženske, končni rezultat vsega tega so motnje v prehrani tkiva, krvavitev in periodična krvavitev pri- bližno vsake štin tedne, ves čas spolne zrelosti ženske. Higiena menstruacije — Pri normal- nem perilu se naj ženska izogiba več- jim fizičnim in duševnim naporom! Z lahkim špK>rtom se lahko ukvarja. Pla- vanje in kopanje v kada ni priporoč- ljivo, vendar priporočamo kopanje ix)d prho vsak dan. Potrebno je, da skrbno umiva zunanje spolovilo večkrat na dan. Pred spolovilo je potrebno pola- gati čiste predloge. Vlaganje raznih tamponov ne priporočamo, menstrual- na kri je ugodna za razvoj infekcije notranjih genitalij. Izpiranje nožnice je tudi lahko škodljivo. Med menstruaci- jo ne pripKDročamo sipolnih odnosov. Zelo je koristno, da ima ženska evi- denco menstruacije na ix>sebnem ko- ledarju. Menstruacijo je možno s hormo- nalnimi tabletami tudi preložiti, ven- dar naj bo to izjemno, sicer pa se takšnemu odlaganju mesečnega perila rajšd izognemo, če je le mogoče. ALPINISTIČNI KOTIČEK ODPRAVA ODPOTOVALA Po že skoraj nemogočih zapletih je končno moštvo na poti proti vrhovom Coridillera Blance. Predhodnica dveh alpinistov je sporočila, da je v Limi vse v redu in upamo, da po- litični zapleti v Peruju ne bi)do več grenili načrtov celjskih alphiistov. Na sliki lOOO-metrska stena Chacraraja, ki je eden od ciljev odprave. CIC Ml IN ZDRAVJE PláE: Dr. sc. mgr. dr. JANEZ KRAŠEVEC Pod pojmom balneologija razumemo proučevanje in ra. ziskovanje zdravilnih vrelcev in zdravljenja s pomočjo ter- malnih, mineralnih in mor- ske vode. Za dihala je pred- vsem pomembna aerosologija to je inhaliranje omenjenih vod. Balneologiji je dajal ve- lik pomen že srednji vek ta- ko v Evropi kot pri nas, saj je že znani srednjeveški Paracelsiis uporabljal mine- ralno vodo Rogaške Slatine za zdravljenje prebavnih mo- tenj. Ne moremo niti mimo Kneippa, ki je tudi uporab- ljal balneološke in klimato- loške metode pri svojem na- činu zdravljenja. Za otorino- laringologa in rehabihtacijo dihal so zanimiva obmorska zdravilišča р>а tudi celinska, saj širom Evrope obstoje re- nomirana zdravilišča v Nem- čiji, Franciji, Italiji in Av- striji, ki nudijo tudi aero- solsko terapijo dihal, vendar bolj na empirični kot znan- stveni osnovi. Tudi pri nas je vrsta zdravilišč, tako ce- linskih kot obmorskih, ki iz- vajajo inhalacije pri obole- njih nosu, sinusov, bronhi- jev, ter po večjih operativ- nih posegih na dihalih. Zna- no je obmorsko zdravilišče Thallassoterapija v Crikveni- ci, kjer že vrsto let učinko- vito zdravijo alergična in druga obolenja dihalnih po- ti. Pri obolevanju dihal na- sploh je izredno važna tem- pratura in vlažnost vdihane- ga zraka. Poprečno prif>oroč- Ijiva temperatura zraka v prostoru naj bo 18 do 20 stopinj C, odvisno od letne- ga časa in starosti človeka. Za lahko delo do 24 stopinj C poleti, za mirovanje pa celo do 26 stopinj C. Six>d- nja meja relativne vlažnosti zraka, kjer še ne bi nasto- pile okvare sluznice kot je izsušitev je 30 rel.o/o, zgornja meja pa do 80 rel.%. Ideal- na je v prostoru z 20 sto- pinjami C, rei. vlažnost med 50 in 75%. Če se povrnemo na bahieo- terapijo vidimo, da je Jugo- slavija izredno bogata na ter- malnih in mineralnih vrelcih, saj jih je preko 450 geolo- ško raziskanih, čeprav se še ne uporabljajo. Sestav je kaj različen, od čistih termalnih vrelcev do žveplenih, radio- aktivnih, železovih, jodovih, pa do mineralnih. Tudi v Sloveniji imamo mnogo to- vrstnih vrelcev, ki p>otekajo v smeri vzhod—zahod in je samo na ožjem celjskem ob- močju kar šest slovenskih zdravilišč, ki bolj ali manj pri svojem osnovnem zdrav- ljenju obolenj uporabljajo tudi učinke inhalacij teh vod pri obolenju dihal. Inhaliranje kot metoda zdravljenja in rehabilitacije je dokaj enostaven in ugo- den način učinkovanja na di- hala, naj si bo zdravil, vita- minov, mineralnih ali mor- skih vod, čajev in podobno. Prve inhalacije opisujejo že pred 3500 leti v stari Mezo- potamiji, zelo razširjene pa so bile tudi v stari Grčiji, kjer so astmatiki vdihovaU ob obali razbite morske kape- lj ice v obliki meglice. V ne- katerih rudnikih soli v Ev- ropi še dandanes inhalirajo pare teh soli astmatiki p>o nekaj Ur dnevno kar v rovih pod zemljo, ali pa v zato prirejenih podzemskih dvo- ranah. Pri nas uporabljamo aerosole v obliki kamiličnih čajev pri nekaterih gnojnih obolenjih nosu, sinusov in grla. Inhaliramo tudi zdra- vila, antibiotike, vitamine, kortizonske preparate, kot preje omenjene mineralne vode, v pK>sebnem zdravili- šču Thalasoterapiji v Crik- venici p)a suhe in mokre mor- ske pare. Suhe smatramo megličaste in delci so manj- ši od dveh tisočink mm, več- ji delci 20 do trideset tiso- čink mm pa povzroče mo- kre, megličaste aerosole. Bolj so suhi, torej manjši delci, bolj globoko prodirajo v dihala. Večji delci v obliki rosnih kapljic ostajajo ria sluznici zgornjih dihalnih р>о- ti, to je nosu, žrela in grla. E>o nedavna so uporabljali tudi eterična olja kot je smrekovo, pinijevo in p>odob- no, kar pa modema otorino- laringologija odklanja vsled nevarnosti draženja in mož- nosti malignomske rašče. Za- vedati pa se moramo, da razni kozmetični spre j i za lase in p>odobno predstavlja- jo celo nevarnost in jih ne-' hote inhaliramo, pa so škod- ljivi in dražljivi, ter povzro- če celo nezaželeno alergično reakcijo. Pri inhalaciji v terapevt- ske namene moramo upošte- vati več značilnosti in želje- nih ciljev. Važna je tempe- ratura inhalata odnosno aero- sola. Nekateri uporabljajo pregrete aerosole, tja do 40 stopinj Celzija, nekateri in ti so češči med 20 in 30 sto- pinj C, torej izotermne aero- sole, ki ne delujejo dražeče na sluznico. Raziunljivo je, da so inhalacije čajev p>ač toplejše kot pa inhalacije morske ali mineralne vode odnosno zdravilnega spre ja. Druga važna značilnost je ali so kemično indiferentni ali pa imajo kislo odnosno alkalno komponento. Najbo- lje je, da so kemično nev- tralni ali pa so po kislosti zelo blizu telesnim tekočinam in krvi. Večina mineralnih in termalnih vod v Sloveniji je rahlo kiselkastih, torej imajo PH, manjši od sedem. (KONEC PRIHODNJIČ) PRIPOROČA posteljne garniture iz damaste in potiska, nega bombaža — različnih barv in vzorcev. Pa tudi kopalne brisače, kombinirane x blazino, po 205,06 din in tudi navadne ko* palne brisače. Vse to dobite na oddelku metraže v I. nadstropju Veleblagovnice* T. $t. 21 — 1- lunij' 1978 NOVI TEDNIK — stran IT rokomet POKAL V ZAGREB, V LIGI SEDMO MESTO Za celjske rokometaše je letošnja seaona končana. Bi- ja je buma, kot malokatera y zgodovini. Mimo vseh če- ji pa so celjski igralci dobro jutnarili in ob koncu dosegli ^j takšen uspeh kot lani, Je že ne večjega. Težko je jdaj kriviti posameznike in gamo v njih iskati vzroke za marsikaj i2gubljenega, am. pak bo potrebno sesti za 0вао, napraviti natančno gnalizo vsega in odpraviti aste korenine, ki bi uspele tudi v prihodnje ponagajati celjskemu rokometnemu ta- boru. Od toliko pričakovane po- lesine tekme z zagrebškim jiedveščakom je ostalo bo- re malo. Pokal so osvojili imedvedi« in to povsem za- služeno. Cedjanl so padli predvsem na psiholoèki pri- pravljenosti, ki je "bila «laka ničli. Igralci so biH prepri- öani v zmago in da bodo z gosti kar pometh. In to se jim je maščevalo, ne pa sa- mo slaba in neodgovorna igra Vukoja pa Tomiča, To- plaka ter morda tudi strate, ško zgi«šen>» vodenje tekme. Vsak jo* za izgubljeno pri- ložnostjo je zdaj odveč, pač pa je treba počakati na novo priložnost, se riûnjo bolje pripraviti in jo realizirati. V uvodu smo zapisali, da so Celjani letos dosegli to- liko, kot lani, če že ne več. Zakaj? Lani so prišli v p«, kalu do polfinala, letos do finala. Lani so büi ob koncu v prvi zvezni Ugi sedmi in ta uspeh so dosegli tudi le- tos. Tekmovanje za točke je namreč končano in naključ- je je hotelo, da so celjski rokometaši prav v zadnjem kolu gostovali v Sarajevu proti novemu državnemu pr- vaku Železničarju, ki je naj. višji naslov osvojil prvič. Ro- kometaši Aera so bili do- stojen partner na promociji letošnjega državnega prvaka. Kaj pa sedaj? V ekipi na- povedujejo številne spremem- be. Zaenkrat še ni nič ura- dno jasnega, ampak samo ugibanja p>osameznikov. Cisto dejstvo je samo to, da bo 12. junija oblekel vojaško imiformo eden najboljših Igralcev, kapetan ekipe in državni repreczentant Vlado Bojovič. Napovedujejo po- vratek vratarja Tomiča v Za- vidoviče v Krivajo. Marsikaj je zavitega v meglo okoli pri- mera Vukoje. šušlja se o di. lemah okoli trenerja Miško- viča. In še in še bi lahko naštevali, vendar raje p(^a- kajmo na uradna pojasnila, še ena uspešna sezona je za celjskimi rokometaši. Težko je zdaj govoriti, kaj bi bilo če bi bilo tako ali drugače, dejstva so takšna, da smo sedmi v ligi in drugi v ix)- kalu. Z objeikitivnimi težava, vami, poškodbami, nespora zumi in jxxlobnim balastom pa bo tako treba vedno ra- čtmati. Zdaj je čas ne samo za zaslužen odmor, ampak za konkretno in temeljito ana- lizo vsega doseženega ter za takojénjo pripravo detajlne- ga, konkretnega in sodobnega programa za prihodnjo se- zono. Treba je izhajati iz realnih okvirjev, ne pa hla- stati po tistem, kar je ob- jektivno nedosegljivo. To se je zgodilo lani in zato so nekateri prezahteAmeži sedaj razočarani. Mi pa ponavlja- mo, da je celjski rokomet glede na vse peripetije in ob- jektivne zmožnosti tudi le- tos dosegel uspeh vreden vsega spoštovanja. Predvsem pa priporočamo vsem »ljubiteljem« rokome- ta, da takoj prekinejo z гаг- nimi govoricami o prodaji tekme, o sabotaži posamez- nih igralcev in podobno. To je milo povedano nešportno in ne fair. Tako se stvari ne rešujejo in se tudi nikoli ne bodo. Za vse neizpolnje- ne želje i>a bo še dovolj časa, da se slej ko prej uresniči- jo. Možnosti so! TONE VRABL MOVASGRiSÖA PEDAGOŠKEGA SOLSKEGA CENTRA Dan mladosti je mladina Pedagoškega šolskega centra v Celju preživela s svojimi sovrstniki iz Ljubljane in Maribora v športnili tekmo- vanjih ob otvoritvi prenov- ljenega ignišča z asfaltno prevleko za rokomet, košar- ko in odbojko, kjer so v gradnji še atletske napra\-e. Igrišča je njiliovem namenu izročil predsednik SSD Toni Veselak. V lepem sončnem vremenu so se nato zvrstila tekmovanja v odbojki, košar- ki, rokometu in namiznem tenisu. Celjani so se povsod dobro uveljavili. Rezultati: Odbojka (mla- dinci) — Ce : Lj 2:1, Mb : Lj 2:0, Mb : Ce 2:0; mladinke — Lj : Ce 2:0, Lj : Mb 2:0, Ce : Mb 2:0. V obeh konku- rencah so bili C^eljani drugi. Košarka (mladinci) — Mb : Ce 22:10, Lj : Mb 21:20, Lj : O 34:8; mladinke -- Ce : Lj 18:16, Lj : Mb 24:9, Ce : Mb 24:15. Pri mladinkah so bi- le Celjanke prve, mladinci pa tretji. V rokometu so pri mladincih in mladinkah zma- gali Celjani pred Mariborom z 19:16 in 21:18. V namiznem tenisu so mladinci Celja pre- magali Ljubljano s 3:2 in Maribor s 3:0 in bili prvi, mladinke pa so izgubile z Ljubljano z 0:3 tn premagale Maribor s 3:0 in bile druge. K. JUG Pred tekmo so se predstavniki uprave kluba in navl.Jači poslovili od dol^roletnih igralcev prvega moštva Bojana Lev- stika in Emesta Marguča. Obema hvala za vse, kar sta v dolgi in bogati športni karieri dala za celjski in jugcslovan- 8ki šport, še zlasti rokomet. Vsi posnetki: T. Tavčar KOŠARKA: ШШ CELJANK Z DRAVO Pričetek nove tekmovalne sezone v recP'Ubli^i žensOii Jcošamkafeki ligi — vzhod je bil uspešen za Celjanke. V dvorani TŠC so Celijanke pre- To&gsHe KK Drava iz Ptuja s 75:32 (40:13). Tto je bija do- ka.j láhka zmaga Celjank, kder so se najbolj odlikovale Darja Borovšdk z 20, S-'ba- ko\'Skn s 15, Božičeva s 14 in Bela z 12 koši. Ekipo je se- daj prevzel Diiško Erjavec. Ö8 bodo deikleta redno in ▼estno tirenirale, lahko od Djilh pričakaiijamo še lepe re- zultate. V središču pozocmosü v vsej SloveniJji je sedai; vpra- šaoje ali bo sikupina ali le Aleš Pipan okrepila v novi tekmoTOlni îsezoni ljubljan- ski BREST. Vesti v dnevnem tisku so si nasprotujoče. Iz- vi^ odbotr KK Celje je na osnovi iz'av içirailcev samih, da bi tuiii v prihodnje radi nastopali za barve d'^mačepra Olja, k'er so zrasli v vr- him'Pke igralce, sklenil, da v celoti Txxiore nj,ihove želie. K. JUG KOOOKET: REŠILNI TCgKI ZA VELEIIJSñNE Vse kaže, da so si nogo- metaši Rudarja iz Velenja končno oddahnili. V pomem- bni tekmi druge етегпе lige So v gosteh in to v Bihaču premagali Jedinstvo z 2:1. S tem so obdržali 14. mesto, jim daje ob dobrem raz- Poredu v preostalih kolih ve. like možnosti, da si zagoto- vijo tudi v prihodnje drugo. ligaški status. V republiški ligi smo za- ^ležili pričakovane rezulta- te. Unior iz Slovenskih Ko- '^jic je doma uspel z zadet- em Periča v 20. minuti pre- mikati Šmartno 1:0. To je '''sekakor spodbudno za mo- štvo Unior j a, ki six>mladi Vedno zaigra dokaj dobro. 2al j>a to ne moremo trdi- li za nogometaše Kladivarja. J^i tonejo vse globlje in glo- blje. Tokrat so izgubili v jurski Soboti proti Muri "•2. Zadetka so domačini do- ^11 v borih treh minutah. *Orej še vedno obramba Ce- ljanov igra vse premalo kon- trolirano. Po tem neuspeliu so sedaj Celjani deseti, Unior je d-i-a- najsti in Šmartno tretje. V prihodnjem kolu pa bo v Celju na sporedu srečanje med Kladivarjem in Unior- jem, medtem ko bo Šmartno gostilo železničarja iz Mari- bora. ^ Velenjčani pa se bodo do- ma na štadionu ob jezeru pomerili z Radnikom. V nadaljevanju občinske lige v malem nogometu je že znan zmagovalec. To je eki- pa Aškerčeve ulice, ki je v preteklem kolu premagala Ska%rte s 4:1. Ostali rezultati: Podgorje — Faraoni 7:0, Že- lezar — C^leia 4:6, Privatniki — Pigal 3:1, Ga,berje 50 — Grofija 5:3 in Gaberje 1939 — Šentjur 50. Na lestvici vodijo nogome- taši Aškerčeve ulice predGa- berjem 1939, Gaberjem 50, Grofijo in Skavti. J. KUZMA Ekipa Aera Celje, ki sc je letos uvrstila v finale pokala in osvojila sedmo ntesto v L zvezni ligo, stojijo od leve proti Ue.sni trener Mišković, Guček, Toplak, Tomič, Bojević, Vukoje in Anderluh, spretlaj čepijo Zupane, Ščurek, Božič, Ivezič, Mrovlje in Razgor. kegljanje ZA JANJO MARING IN MAGDO URH V Luzemu v Svici se je končalo letošnje svetovno pr- venstvo v kegljanju, kjer so v ženski in moški državni reprezentanci nastopili tudi Janja Marine in Magda Urh iz Celja ter Zalčan Ludvik Kačič, ki zdaj nastopa za ljubljanski Gradiš. Janja in Magda sta se tudi tokrat vrnili z medaljo in sicer srebrno, ki sta jo os- vojili za ekipK), ki je bila druga. Žal tokrat nista na- stopih s takšnim uspehom kot pred dvema letoma na Dunaju, ko sta postali sve- tovni prvakinji v parih. Kljub temu pa gre vse pri- znanje Za njun nov dosežek in za novi medalji, ki bosta obogatili celjsko športno ri- znico. Ludvik Kačič se je sicer tokrat vrnil brez medalje, ki so jo ekipno izgubili samo za nekaj kegljev. »Pričakoval sem medaljo,« Je povedal ob povratku s svetovnega prvenstva, »žal pa smo bili ob njo prav za- to, ker sta najbolj razoča- rala najša dva glavna igralca Dragaš in Steržaj. Potem ni- sem nastopil v parih, tako da s svojim nastopom nisem najbolj zadovoljen.« — Kako pö je bilo sicer na svetovnem prvenstvu? »Tekmovali smo v večji har li, kjer so postavili montaž- no kegljišče s keglji brez vrvic in na magnete. Samo tekmovanje je bilo slabo or- ganizirano. Videl sem veliko odličnih tekmovalcev, tako da sem po tej plati veliko pridobil. Naslednje svetovno prvenstvo bo v Romuniji, nato pa na Češkoslovaškem. Tam bom poskušal pK>praviti tisto, kar sem letos zamudil.« — Bližnji nastopi . .. »Nastopil bom v evrop- skem pokalu in to v pol- flnalu v Franciji. Cê bomo zmagali bomo nastopili v finaiu, ki bo pri nas v Ko- privnici.« T. VRABÜ ATLETIKA: DVE ZMAGI Na področne«! atletskem ekipr.em prvenstvu z nasto- pom repre^^entanc iz koro- ške, šaleške in celjeke ob- močne skupnosti, je pri pio- nirjih in pionirkah zmagala reprezentanca celjske obmač- ne skupnosti. Rezultati: pio- nir.ji — 100 m — Gaber 11,5, Senica (oba Ce) 12,0; 1.000 m — Stante (Ce) 2:49,7, Lečnik (Kor.) 2:49,8; daljina — Rav- nak in DebeJak (oba Ce) 5.66 in 5,40 m; met krogle — Ko- relc (Ve) 13,49 m, Simonič (Cíe) 12,12 m; višina — Udovč in Kač (oba Ce) 173 in 170 cm; 4 x 100 m — Ce- lje 47,3, Koroška 4«,9. Vrst- ni red — 1. СеГе 7.047, ?.. Koroška 6.154 :n 3. Velenje 2.936 točk. Pionirke: 100 m — Sredenšek (Kor.) 12,9, Pote- ko (Ce) 12,9; met krogle — Lorger in Boršič (CX'î) 10,48 in 10,10 m; daljina — žimtar (Ce) 4,66 in Herman (Kor.) 4,45 m; 600 m — Grubenšek (Ce) 1:44,7, Pratek íKor.) 1:46,5; višina . — Pe'iovmk (Ve) 148 in Podgoršek (Ce) 135 cm; 4 x 100 m — Koro- ška 53,0, Celje 53,8. Vrstni red — 1. Celje 7.857, 2. Ko- roška 6.123 in Velenje 4.6.32 točk. Zal Velen.;čeni nis.) na- stopili kompletni. V Novi Go- rici bo sedaj .še repubL'škio prvenstvo področnih repre- V-e-itanc. K. JUG KLAOlVABJy OBA NASLOVA Osrednja prireditev je bi- la v zadnjih dneh finale po- kalnega atletskega prvenst^ Slovenije za člane in člani- ce. Zastopstvo Kladivarja je na tem tekmovanju v Mari- boru seglo kar po 12-tih pr- vih mestih in še kopico dru- gih dobrih uvrstitvah. Pri moških je bil junak sreča- nja Rok Kopitar, ki je po- stavil na 110 m ovire nov republiški mladinski rekord (14,8), na 400 m ovire pa je izenačil mladinsiki državni rekord 51,8! Dve prvi mesti je osvojil še Stanko Lisec na 1.500 in 5.000 m, Ukič jp bil prvi na 10.000, KoLax v ho- ji na 20 km, Krofl na 8П0т, Pristovnik v metu kladiv, Mi'ač v metu diska in Oop v skoku v višno. Pri žen- skah so Čajanke dosegle le 3 zmage (Kastelio v metu diska, Lovše-Prezelj v skoku v \'išjno s 178 cm in Bimder- la v teku na 3.000 m), ven- dar še kopáco drugih odlič- nih uvrstitev, ki so prinaš«- la dragocerie točke. Tako je Kiadivar pri člardh m čla- nicah ixmovno oevojU oba naslova pokalnega pn^aka Slovenije. Pri članih je bil vrstni red naj'boljših ~ 1. Kiadivar 345,... 4. Voiesnje 139 točk! Članice: 1. Kiadi- var 271,... 5. Velenje! K. JUG INVALIDI ŽALCA ČETRTI V soboto se je v Ljubljani končalo republiško brzopote- zno šahovsko prvenstvo slo- venskih invalidov. Na turnir- ju je sodelovalo 11 ekip. Prvo mesto so osvojili ša- histi Slovenj Gradca s 24 24 in pol točke. Šahisti Žalca so v zad- njem kolu iH-emagali lanske- ga prvaka Maribor in se uvr- stili na odlično četrto mesto z 19,5 točke. Republiškega» tekmovanja se ni udeležila ekipa celj- skih invalidov, žal za vzrok ne vemo, upamo pa, da nam bodo celjski Enhisti to v kra- tkem pojasnili. J. GRORELNIK Številnim rekreacijskim akcijam se bo zdaj pridru- žila še trim hoja. katero bodo organizirali v soboto, 3. junija in nedeljo, 4. ju- nija. T^di letos bosta dve startni mesti in sicer prvo v Storah na stadionu na Lipi z vmesno kontrolo pri vznožju žervišča ter ci- ljem na Svetini ter drugo v Celju na Skalni kleti s kontrolo nad apenikom oz. Hudičevim grabnom in s končno postajo na Celj- ski koči. Startate lahko med 7. in 11. uro dopold- ne. Na obeh planinskih to- čkah organizatorji priprav- ljajo celo vrsto družabno rekreacijskih točk. Torej, sotootni oz. nedeljski izlet naj bo drugačen kot so steer. Avto pustite doma v garaži in se podajte peš v naravo ter se nadiha j te svežega zraka, ki nam ga v mestu pri vsakdanjem delu tako zelo primanjku. je. Trim tek in trim stre^ Ijanje pa bo predvidoma med 11. in 17. jimijem. tv 18. stran — NOVI TEDNIK St. 21 — 1. Iiinif 1978 PUÉÈ lA SVOBODO 5 I • "" ..... ' .......................... ............ niiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiimmiitmimiimiimimiiimmiii PISE: JANEZ HARl'MAN Puške s kovinskimi nabo- ji so se vsled svojih pred- nosti hitro uveljavile v vseh vojskah. V avstro-ogrski ar- madi so se odločili za pre- delavo svojih lorenzîovih sprednjač v zadnjače po wänzlovem principu. Tako se je v Borovljah na Ko- roškem Jožef Rosthorn poleti 1867 zavezal, da do konca leta izdela 40.000 wänzlovih pušk. »Novice« z dne 3. julija 1867 to ne po- sebno navdušeno komenti- rajo z: »Bojo si saj Borov- Ijani kaj zaslužili.« Wänzlova puška v rokah vojakov avstro-ogrske voj- ske bojev ni odločala, saj so jo prav kmalu zamenja- li s popolnoma novo puš- ko werndl M. 1867, ki pa je bila še vedno enostrelka. Pač pa so wänzlovke odi- grale svojo vlogo v bojih proti Turkom, v rokah na- ših bratov z Juga. »Venclo- vača« je bila med prvimi puškami zadnjačami v srb- ski vojski, veliko so jih imeli tudi Crnogorci, ki so jih s pridom uporabili v turški vojni pred sto leti. V sklop »turških vojn« (velika kriza na Vzhodu 1875-78) sodi tudi vstaja v Hercegovini in Bosni in tu- di tu so vstaj niki razpola- gali z nekaj wänzlovimi orožji, ne malo po zaslu- gi slovenskega odbora za pomoč in s tem Josipa Jur- čiča. Vendar pušk na so- dobno polnjenje zadaj vstaj- niki niso vedno cenili; za- kaj tako, razloži vojvoda Gavro Vukovič: »Nijesu bi- le dobre, jer su bile raz- novrsne, te je skoro nemo- guće bilo imati za njih po- trebnu količinu municije«. Velika kriza па Vzhodu je pokazala tudi veliko pred- nost pušk repetirk. V bitki pri Plevnu (Bolgarija) leta 1877 so bile turške redne čete (nizami) oborožene z v Ameriki kupljenimi repe- timimi puškami winchester ter z njimi dolgo uspešno kljubovale drugače zmago- vitim Rusom. To je bila le potrditev izkušenj iz ame- riške državljanske vojne več kot deset let pred tem, ko so se posebno izkazale spencerjeve repetirke. Bilo je treba počakati le še na izboljšanje magacina in v osemdesetih letih pretekle- ga stoletja so začeli uvaja- ti repetirke v skoraj vse armade. Avstroogrska je tako do- bila mannlicherice, ki so ji služile vse do konca njenega obstoja, kasneje pa so kot poglavitna oboržitev borcev za Severno mejo (1918-19) odigrale pomemb- no vlogo v slovenski nacio- nalni zgodovini, še bolj znane so nemške mavzeri- ce; na naših tleh so jih prvi imeli Srbi, kasneje so jih izdelovali v Kragujevcu za bivšo jugoslovansko voj- sko z nazivom puška 7,9 mm M. 24, poznamo pa jih še sedaj kot M. 48, našo prvo povojno puško. ШМКОУ! POGOVOfflSPOTROŠHlM Organiziranje potrošni- kov ima v naši družbi us- tavno in zakonsko podlago ter predstavlja pravico pa tudi družbenoekonomski interes delovnih ljudi in občanov na področju po- rabe proizvodov in stori- tev. Samoupravno organizi- ranje potrošnikov je po- trebno zaradi njihove de- javne udeležbe in zavzeto- sti na p>odročju potrošnje in življenjskega standarda ter zaradi olajšanja dela delovnim organizacijam, ko iščejo racionalne obli- ke vodenja poslovne politi, ke. Zato morajo postati organizirani potrošniki ak- tiven dejavnik v družbeni reprodukciji in s svojim delovanjem pomagati usk- lajevati interese proizvod- nje, prometa in porabe. S tem bi izpolnjevali pomem. bno vlogo za nadaljnji raz- voj samoupravnih družbe- no ekonomskih odnosov. Posebej pomembno je, da bi se sveti potrošnikov kot oblika organiziranja občanov uveljavili v kra- jevnih skupnostih. Težiti bi morali za tem, da bi se dogovarjali in sporazume- vali s proizvajalci izdelkov in storitev o vprašanjih skupnega pomena. Ta vprašanja pa navadno za- devajo razvoj proizvodnje, storitvenih dejavnosti, boljšo in kvalitetnejšo pre- skrbo in onemogočanje ra. zličnih negativnih pojavov na trgu, ki niso v skladu s poslovanjem, kakršno se zahteva v samoupravni so- cialistični družbi. Posebno dejavnost v organiziranju potrošnikov je potrebno razviti v tistih krajevnih skupnostih in okoljih, kjer še ni dogovorjenih oblik organiziranja potrošnikov. Tam, kjer obstajajo or- ganizirane obUke delo- vanja potrošnikov, pa je treba njihovo delo razčle- niti tn razdeliti njihovo programsko usmeritev. Se naprej je treba težiti za tem, da delavci v združe- nem delu in potrošniki skupaj razvijajo dogovar- janje in spKÄEzumevanje. o poslovnih " in etičnih normah, pravicah in ob- veznostih ter o vprašanjih skupnega pomena. Ta de- javnost bi morala imeti eno od osrednjih mest v programih razvoja temelj- nih organizacij združene- ga dela in krajevnih skup- nostih ter na drugih nivo- jih organiziranja. Dogovar- janje in sporazumevanje delavcev v združenem delu in organiziranih potrošni- kov o stabilni preskrbi, iz- biri, strukturi kakovosti proizvodov in storitev, ce- nah, lokacijah objektov, delovnem času, reklamira- nju, udeležbi v dohodku in drugih vprašanjih po usta- vi in zakonu o združenem delu,, mora biti usklajeno z obojestranskimi intere- si. Zato morajo biti po- trošniki prisotni s svojimi zahtevami, pobudami in mnenji povsod, kjer se po- javljajo proizvajalci s svo- jimi izdelki (sejmi in dra- ge gospodarske priredi- tve). V zvezi z vsemi temi na. logami je tudi ena izmed bistvenih nalog organizacij S2ÍDL v krajevnih skupno- stih razvijanje zborov in svetov potrošnikov. Ob tem pa seveda tudi spod- bujanje in odkrivanje us. treznih oblik sodelovanja med temeljnimi organiza, cijami zjdruženega dela. in krajevnimi skupnostmi z namenom, da se racije trgovina, doseže boljša ka- kovost storitev preskrbe in določanje delovnega časa. V občinah našega območja občinske konference SZDL še niso vložale vseh napo- rov za ustrezno organizi- ranje potrošnikov in za vzpodbujanje njihovega de- la v krajevnih skupnostih. Nemalokrat so sveti pre- puščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti, ko uveljav- ljajo svoje ustavne pravi- ce in obveznosti. Verjetno bi bilo zato prav, da bi občinske konference teme- ljito ocenile lastne парк>ге pri organiziranju potrošni- kov in pri spKxibujanju vloge, ki bi jo morali ime- ti v krajevnih skupnostih In občtoah. Repetirka winchester HI. 1866 20 Cim več so mu prísodüi premeten ja, tem bolj so se zgledovali nad njegovim revnim življenjem in navidez neumnim garanjem. Hodil je namreč k lesnemu trgovcu Hiršlerju delat m je od zgodnjega jutra do poznega veče- ra nakladal težke hlode. Jedel je malo in slabo: enkrai že zaradi tega, ker ni znal kuhati, pa tudi zaradi tega, ker ni imel časa. V gostilno ni šel nikoli. Po vsem tem so še bolj razvpiti njegom skopuštvo. Blazinovi, ki so bili Štefanovi sosedje, so na vso moč podpihovali take marnje. Posebno stara in pa Liza sta imeli povsod svoj nos zraven, in če sta kaj izvohali, sta vse obesili na velik zoon. Kmalu so si jeli ljudje pripove- dovati, da si Tevž od same kamonosti že jesti več ne upa. Ze tedne in tedne guza sam kruh in rodo polento; zato je tudi tako sestradan in upadel. Obleka mu je vsa zakrpana, tako da ga je že v delavnike sram iti med ljudi. Posušil se je Tevž zares, to je bilo pač zaradi trdega dela in zaradi drugih težav; ob nedeljah pa je bü slejko- p^ej čedno oblečen: tudi v obraz je bil ljub in bridka ocožnost se mu je kar podala. Toda očitka, da je skopuh, se ni mogel iznebiti; večkrat mu ga je kdo kar v obraz zabrusil. Blazinovi so tudi pravili, da ponoči nima miru; ure in ure krama po svoji kamri in vžiga luč, da gleda, če so njegovi zakladi še na varnem. Pod posteljo ima namreč polno vrečo zlatnikov; na njih si pase oči. Kaj luda, če so odslej tatinski rokomavhi prežah okoli njega! Nekega dne je peljal Tevž težek voz lesa v Hom. Ker je bil januarski dan kratek, se to noč ni vmü domov. Teda] so mu hudobneži vdrli v sobo in mu obrnili vse narobe. Denarja niso našli пИг pare. niti zlatnine in ne kakih hranilnih knjige. Zato so mu odnesli pražnje in nedeljnje obleke in večji del perila, čeprav je Tevž koj drugi dan vso reč razglasil in jo javil orožnikom, vendar tatov ni bilo najti. Za Tevža je bilo tem huje, ker ni imel denarja, da bi si kupil novo obleko. Pri nekemu kmeč- kemu krojači na gori si je dal napraviti bukovo, da bi mu bila za nedel pozimi pa tudi poleti. Tudi nekaj hodne- ga perila Si je kupil. Ker pa ni imel dovolj denarja — na posodo si ga ni hotel in ni mogel vzeti — je prodal svojo uro. Ko so ljudje, ki so mu krajo iz srca privoščili, še za to izvedeli, ni bilo hudobnim govoricam ne konca ne kraja. Tisti čas je zunaj v Jazbini neki kočar pogorel. Nesreč- na družina je ostala brez vsega, ker niso bili nikjer zava- rovani. Da bi jim pomagali, sta šla župan in kaplan po fari pobirati. Ljudje so radi dali: eni živež, drugi obleko, tretji denar Manj kakor dvajset dinarjev ni dai nobeden. Ko sta moža prišla k Tevžu, ki so ga vsi v fari imeli za najbogatejšega, jima je dal osem dinarjev. Bil je to njegov zadnji denar, ki ga je nabral po vseh žepih, in niti para mu ni ostala, županu in kaplanu pa se je zdel tak majhen dar sramoten. Rekla seveda nista nič, kaplan ga je neje- voljno pogledal, župan pa je počasi štel in zaničljivo po- navljal: »Bog plačaj! Bog plačaj!« Prihodnjo nedeljo je kaplan vendar enkrai. ujel Tevža na samem. »Tevž,« je začel strogo, »tudi če pozabim, da sva st bila prijatelja, že kot tvoj dušni pastir ti moram resnico povedati. Malo ti je mar za čast in dobro ime in poštenje, da le denar na kup grabiš! Nekaj pa ti mora biti mar! Pot, po kateri zdaj hodiš, vodi naravnost v pogubo. Pijan- cu, lahkomiselnežu človek še odpusti; lakomnost pa je najgrša strast ne le v človeških, ampak tudi v božjih očeh. Niti v sanjah bi si ne bil mislil, da bo s teboj tako. Ako se takoj ne spreobrneš, se bodo obrnili vsi pošteni ljudje od tebe — tudi jaz. To je moja zadnja pri- jateljska beseda.« Tevž je zardeval in bledel m se tresel po vsem životu. Kakor nož so ga zbadale duhovnikove besede v srcu. Tako je torej govoril tisti, ki ga je nadvse spoštoval! Zdaj pa naj izgubi prijateljstvo? Ali ne mora z besedo na dan in mv vse povedati? Ne — ne — ne sme! Očetu je obljubil, da bo molčal. Pa tudi, če bi ne moral, nikoli ne bi mogel izdati kaplanu sramote in greha... Rajši bo trpel in veljal za skopuha. Stisnil je zobe, pobesU glavo in molčal. »Tevž. ne bodi zakrknjen!« je spet začel kaplan. »Ukroti strast z enim mahom! Zate ni tisoč dinarjev, ki jit daš za pogorelce, nič preveč. Ne pravim to zaradi denarja, ampak zaradi tebe: s takim plemenitim dobrim delom se boš otresel okovov svoje strasti. Z enim samim krepkim mahom!« »Moj Bog, tisoč dinarjev! Kje naj jih vzamem?« je bruhnil Tevž iz sebe. »če je preveč, saj ti ne rečem, koliko. Samo dobro voljo pokaži. Pojdi, nesi revežem denar, ki je zate pri- meren. Lepo bo to. Potem pa se oglej spet po kaki ктпе- tpji, pojdi med ljudi, bodi spet dobre volje! V kratkem odidem na svojo faro. Vsaj danes mi obljubi, da boš spet tak, kakor si bil. Potem is ostaneva prijatelja. Daj mi roko!« »Ko bi bilo mogoče, rad — toda ni mogoče,« je toäl Tevž. »Kaj tako? Prav. Zbogom! Saj sem vedel, da bo vsaka beseda bob ob steno. Nič drugega ne morem več kakof moliti zate. Seveda ti bo po volji, da me nič več ne boi ne videl ne čul.« Obrnil se je in šel. »Gospod!« je zakričal Tevž. Duhovnik se je vrnil in ga vprašal: »Ali si si premislil? Ali mi boš dal besedo?« »Moj Bog, saj ne morem,« je zahlipal mladi mož, »пв morem. Vi ne veste, kako je.« Zdaj se je gospod odločno zasukal in jo je urnO odmahal. Tevž pa je odtaval kakor brez uma v svoje pre- nočišče. Zupan je v driiščini pripovedoval, kako umazano j^ je s kaplanom odpravil bogati Dvornik. Marenj o tem je šel po vsej občini in ljudje so se znova razburili in razkačili nad tako lakomnostjo. Še tisti redki ki so тп^ ostali dobri, so ga zdaj zapustili. Med temi sta bila tudi mojster Krištof in njegov Janez. Janez je nekoliko sam izvohal, nekoliko pa iz mojstro- vih besed razbral, kako in kaj je s Tevžem in z Marto. Ze več kot leto dni ga je ta skrivnost tiščala; hranil jo œ zaradi tega, ker ga je mojster zarotil. Zdaj pa je menil» da ga ne veže nič več. Ko je bil neko soboto pri Dobef' niku v šten. je zanesla beseda tudi na Dvornikovega Tevža- Janezu se je nosek kar ugreznil med nabuhlimi lici, pošk^ lit. je na levo in desno in dejal skrivnostno: -, 1. |ипП 1978 NOVI TEDNIK ~ stran tt SPORT V ŽALSKI OBČINI v 6. kolu obôinsike гоко- pjetne lige za članice so bili ¿loseženi naslednji rezultati: pieslovče — Andraž 6:14, Go- tonrlje — Vransko 6:13, Pol- pela — Petrovče 2:9 in Pre- bold — LetuS 19:4. Na lest- ^ci vodita ekipi Andraža in Prebolda s рк) 11 točkami. Občinska konferenca ZSMS 2aJec ter komisija za š.pi>rt jn rekreacijo sta pripravila teianovanje v streljanju z ^•ačno puško v Libojah. Na- stopilo je 9 moških in 6 žen- sldh ekip. Moški: 1. OO ZSM Prekopa Ì30 krogov, 2. tibode 208, 3. OO ZSMS Gradnja Žalec 190; posamez- no: 1. B. Valenčič (Preko- pa) 82, 2. Toplak (Liboje) 78, 3. F. Valenčič (Prekopa) 75; ženske ekipno: 1. OO ®5M-S Liiboje 211, 2. Preko- pa 160, 3. Prebold 115; po- samezno: 1. Rihter 81, 2. Lu- tež 73 (obe Liboje), 3. Med- veSetk (Prekopa) 66. V občinski nogometni ligi so odigrato 6. kolo. Rezulta- ti: Vinska gora — Tabor 5:4, Vransko — Ponikva 3:0, Se- Sče — Prekopa 3:3, J. K. Pre- bold — Vrbje 4:5 in Grad- nja — Andraž 3:0. Vodi Grad- nja pred Vinsko goro. Vrb- jiem itd. V finalni nogometni tekmi za pokal je ekipa Polzele do- ma iz^btla s slovenskim li- gašem Smajrtnim 2:1. V telovadnici OS Braslov- če je bilo v soboto in xiede- Ijo republiško prvenstvo v odbojki za mladince. Nasto- pilo je šest ekip, med njimi pa tudi ekipa Savinjske, ki je zasedla peto mesto. Ekipa Savinjske je premagala sa- mo Ljutomer 2:0, ostala šti- ri srečanja pa je izgubila. Pokro\'iteli tekmovanja je bi- la TKS Žalec. T. TAVČAR STRELJANJE v Sevnici je büo v poča- stitev praznika Uprave javne varnosti strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško. Vrst- ni red: Laško 955, Sevnica 964, Brežice 878, Postaja LM — Laško 875 in Postaja LM — Sevnica. Najlboljši posa- mezniki: Stane Mirtelj — Sevnica 251, Vinko Lavrinc — Laško 245, Anton Molan — Brežice 242 itd. V okviru tedna varnosti je bilo v C^Uu na Gričku ma- sovno tekmovanje z zračno puško, na katerem pa niso smeli nastopiti tisti strelci, fci so že nastopili na prven- stvu Slovenije. NastopUo je 17 ekip ter 80 posameznikov. Ekipno so zmagaM strelci »AVTO« — Celje pred Voj- nikom, železarno. Zlatarno in ostalimi. Med posamezni- ki pa je zmagal Fric Rezar — Železarna Store s 179 kro- gi. Sledijo Milan Es Ш\Г Ce- lje 172, Branko Seme žele- zarna 171, Milan (3obec Cin- ka,ma 171, Tone Jane LIK »Savinja« 169 itd. V Storah so se na prija- teiji^em srečanju pomerili strelci »Kovinarja« in Cin- karne. Ekipno je bila ekipa železarjev boljša. Med posa- mezniki pa je z odličnim re- zultatom 185 krogov z zračno puiSko zmagal Vili Dečman. Na občinskem prvenstvu Celja z malokalibrsko puš- ko so v posameznih katego- rijah zmagali naslednji tek- movalci: člani: Jože Jeram, mladinci: Branko Malee, mla- dinke: Alenika Jager. Normo za nastop na prvenstvu Slo- venije pa so še dosegli To- ne Jager, Tone Pihlar, Ivan Kočevar, Ervin Seršen, Bo- jan Petek in Jože česnik. Celjani branijo naslov pn'a- ka Slovenije. T. J. VELENJCANKE ČETRTE V predzadnjem kolu su- per republiške rokometne U- ge so igralke Velenja doma izgubile proti Dravi iz Ptu- ja 12:13 (7:6), s tem pa tu- di vse možnosti, da bi osvo- jile v letošnjem prvenstvu Slovenije tretje mesto. Ta- ko so le četrte, kar je tudi uspeh, ker so močno pomla- dile svoje vrste. V zadnjem kolu bodo igrale v gosteh še proti Preddvoru. jk NAJBOLJŠI V KRANJSKI GORI Od sobote do nedelje bo v Kranjski gori letošnje sin- dikalno prvenstvo Slovenije v šahu. Iz naše regije so si pravico sodelovanja pribori, li šahisti Cinkarne, zmago- valci pri industriji, železar- na — najboljša pri prometu, Ingrad — zmagovalec med gradbenimi podjetji in Ko- vinotehna-Tehnomercator, pr. vak med storitvenimi pod- jetji. jk ОНУОА ZMAÛA PESCA Na rednem brzopoteznem turnirju za mesec maj je že drugič v letošnjem letu zma- gal Franc Pešec ic (üelja pred Pertinačem, Zorkom, Cvarom, Stropnikom in Kri- stanom iz Velenja. Po štirih turnirjih je v vodstvu Perti- nač z 19 točkami pred Peš- cem 12, Ojstrežem 11, Ce- glerjem 10, Bervarjem in Bronovcem s 7 točkami. Da. nes bo zaostali turnir za april. 0. stran — NOVI TEDNIK St. 21 — 1. Iiinif 1978 St. 21—1. Junîj 1978 NOVI TEDNIK — stran 21 TKANINA CELJE — TOZD MALOPRODAJA MODNA REVIJA IN RAZGOVOR S POTROŠNIKI Trgovsko podjetje Tkanina Celje je na izviren in domiseln način znova presenetilo svoje zveste odjemalce. Preteldi teden je njena temeljna organizacija združenega dela Maloprodaja pripravila modno revijo, združeno z zanimivim in odkritim razgovorom s potrošniki. Vse skupaj pa je bilo namenjeno otvoritvi nove specializirane proda- jalne IGOR, v kateri bo Tkanina ponujala široko izbiro moškiii oblačil za vsako po- stavo in za sleherno priložnost. REVIJA MODE IN OKUSA čeprav je bila ura sredi popoldneva in dan sončen, kot le redek v letošnjih spomladanskih mesecih, je bila dvorana Doma JLA v Celju do zadnjega kotička polna. V glavnem se je za mize posedla mladež, opa- ziti pa je bilo tudi mnogo zrelejših žena. Kar jasno je bilo razbrati, zakaj se je ob Tkaninini modni re- viji zbralo tako občinstvo. Mladina je verjetno željna takih prireditev zaradi mo- de same in želje po tem, da bi videla čimveč lepih in modnih oblačil, ženske pa so se želele razgledati po blagih, dizajnih in seve- da cenah oblek, ki jih bo- do svetovale v nakup svo- jim možem- Vzdvišje je bi- lo prijetno, kot je že v navadi na Tkanininih revi- jah. Vsi, ki smo bili v dvo- rani smo vedeli, da nam bodo trgovci iz Tkanine po- kazali res tisto, kar so ju- goslovanski proizvajalci moške konfekcije izdelali najlepšega in kakovostne- ga. Gotovo pa je za prijet- no počutje pred pričetkom revije poskrbelo tudi po- djetje Merx, ki nas je vse obiskovalce postreglo s skodelico priznane kave. Modna revija se je priče- la z živahno glasbo, ob ka- teri so priplesali na revij- ski oder trije manekeni in šest manekenk. Slednje so bile moškim manekenom bolj za ljubko dekoracijo, čeprav moramo takoj pri- staviti, da so tudi same predstavile modele, ki bo- do na voljo v prodajalni IGOR. Vse čudovite srajce, s p>asom povezane v tuni- ke, so pravzaprav namenje- ne moškim. A moda je da- režljiva fcn domiselna in z mak) spretnosti lahko tudi ženska obleče na hlače res ljubko srajco. To so na re- viji dokazale tudi vse ma- nekenke! Manekeni so občinstvu predstavili paleto oblačil štirih proizîvajalcev moške konfekcije in sicer tovarne Naprijed iz Zagreba, Ka- mensko iz Zagreba, Mure iz Murske Sobote in Ria iz Reke. Najprej so pokazali lahke poletne obleke v než- nih in toplih barvah, ki so tako modne v letošnji se- zoni. Svetlo modra obleka za poslovnega moža, lahka obleka s telovnikom, tem- nomodra obleka za hlad- nejše dni — oblačila, ki so izžarevala eleganco in udobnost obenem. Občin- stvo je modele toplo po- zdravilo. Revija se je nada- ljevala s prikazom šport- nih oblačil, ki jih moški tako radi kupujejo in nosi- jo. Videli smo vrsto mode- lov, sestavljenih iz enobar- vnih hlač, športnega jopi- ča in nepogrešljivega pulo- verja, Se posebej pa so si obiskovalci z zanimanjem ogledali suknjiče iz velur- ja, ki so kot nalašč za vse tiste moške, ki ljubijo šport in športno oblače- nje. Seveda pa na reviji ni manjkalo niti modelov za svečanejše priložnosti. Vi- deli smo nadvse elegantne modele svetlih moških ob- lek, ki so letos tako zelo modne in ki jih moški la- hko oblečejo resnično ob najbolj svečanih trenutkih. Buren aplavz občinstva je požela tudi kombinacija oblačila iz svetlih hlač in rjavega žametnega suknji- ča, ki ga je še bolj izpo- stavljala pentlja, zavezana pod vratom manekena. Modna revija je bila za- ključena efektno in dina- mično s plesom v katerem so sodelovali vsi manekeni in manekenke. Vsem obis- kovalcem je prikazala iz- ključno modele, ki jüi bo moč kupiti v novi proda- jalni IGOR. Predstavüa je oblačila vrhunske kvalite- te in mode: cene teh mo- delov i>a so prilagojene vsakemu žepu potrošnikov. Njihov razpon je bil od 1500 do 3000 dinarjev. Sled. nja cena seveda velja za moško obleko, sešito iz uvoženega blaga. Sicer pa je bilo o cenah oblačil In Se čem veliko govora v drugem delu Tkaninine prireditve, v razgovoru s potrošniki. BESEDA POTROŠNIKA Tkaninina modna revija ima še prav posebno obele- žje zaradi drugega dela, dela, fci sledi sami reviji. Gre namreč za odkrit po- govor s potrošniki, oziro- ma Tkanina vsakokrat omogoči kup>cem, da odkri- to spregovorijo tudi o sla- bostih prodaje v trgovini in seveda v proizvodnji ob- lači. Na reviji so odgovar- jali na vprašanja potrošni- kov ZVONE MIRT, direk- tor TOZD Maloprodaja, TRUDA TOMAŽIN, pred- sednica sindikata v Tkani- ni, DUŠAN AMON, poslo- vodja nove trgovine Igor, NIKOLA BAŠIČ, šef proda- je Kamensko Zagreb in ZDENKO KRPAN, modni kreator. Obiskovalce je predvsem zanimalo аМ bo mogoče dobiti v Igorju tudi vse prikazane modele in seve- da v različnih velikostih. Namreč, kot vedno, se je znova pokazal problem, da nismo vsi grajeni po stan. dardih, ki nam jih bolj ali manj vsdljuje naša konfek- cija. Razumljivo je, da so potrošnikd predvsem opo- zorili tudi na dokaj visoke cene. In težko bi trdili, da so proizvajalci -a to našli opravičljiv razlog. Izredno živahen razgo- vor je bal zaključen z že- ljo, da bi bilo takšnih modnih revij in takšnih razgovorov v Celju še več, EP Dvorana Doma JLA je bila zopet povsem zasedena Odgovarjali so na vprašanja potrošnikov 22. stran — NOVI TEDNIK St. 21 — 1. Iiinif 1978 st. 21 — 1- |u»'i 1978 NOVI TEDNIK — stran 23 VTISI s POTOVANJA (4) USPEH - ŠTEVILO OTROK v Cincirmatiju smo se tu- di prvič srečali z ameriš- kim fenomenom številnih družin. Ko smo se pogovar- jali z direktorjem neke ze- lo velike kompanije, so nam padle v oči slike številnih otrok razpostavljene poleg njegove delovne miae. S po- nosom nam je gospod Pav- loff kazal vseh devetero otrok in razlagal v katere šole hodijo. UgotoviU smo, da gre иа človeka, ki izvira od očeta Makedonca iz De- bra in matere Bolgarke in da zna tudi nekaj makedon- ščine. Ker smo torej ugo- tovili, da teh devet otrok pripada človeku, ki je naše gore list, smo mislili, da je število otrok morda poveza- no s tem dejstvom. Kasne- je smo v razgovorih z dru- gimi poslovnimi ljudmi Amerike lahko vedno znova ugotavljali, da je profesio- nalna usp>ešnost ameriških poslovnih mož močno pove- zana s številom otrok. Z ozirom na to, kako imajo direktorji vel&ih kompanij razpostavljene slike svojih otrok po pisarnah, mislim, da je za ameriškega poslov- nega človeka postalo število otrok — statusno vprašanje nekaj, s čimer lahko nav- zven manifestira svojo po- slovno uspešnost. Zvečer se nam je ponu- dila priložnost, da si ogle- damo pravi »kavbojski sa- loon«, kakršni so bili v ča- su prodiranja na zahod cen- ter dogajanja vsakega kra- ja. Seveda je tudi tukaj čas napravil svoje. Vhod v sa- loon ima tipična vrata — lopute, kakršne gledamo v kavbojskih filmih. V gostil- PIŠE: FRANC KNAFELC ni pa je napol temno, stre- žejo »zajčki« v kavbojskih klobukih, pitje pa spremlja iz zvočnika »Conutry mu- sic« to, kar poznamo pri nas pod imenom narodno zabavna glasba. le še ena zanimivost. Za naročenih in plačanih osem piv smo jih dobili šestnajst. Na vpraša- nje, zakaj dvojno število, so nam pojasnili, da med 17. in 18. uro vedno dajo Za enojno ceno dvojno por- cijo. Kasneje smo ugotovi- li, da gre za reklamno ge- sto katere namen je, priva- biti v saloon čimveč ljudi, ki se po 17. uri vračajo iz dela. Verjetno bi taka re- klama tudi pri nas imela ugoden odziv pri oivcih. Ko smo odhajali iz Cin- cinnati ja (to mesto se na- haja na meji treh držav in sicer Ohia, Indiane in Ken- tuckyja) smo razmišljali o tem, da v Ameriki po vsej verjetnosti občinske meje ne predstavljajo tako po- membnih pregraj, kot pri nas. Mesto Cincirmati si je zgradilo svoje letališče ene samo v sosednji občini, tem- več celo v sosednji državi Kentucky! Atlanta - je glavno mesto zvezne države Cíeorgia, še bolj poznana pa kot mesto, kjer se je odigravala zgod- ba romana »V vrtincu«, če- prav je Atlanta večmilijon- sko mesto, človek sploh ni- ma tega vtisa, kajti središ- če mesta, ki ga je vredno obhoditi, prav gotovo nI večje, kot staro mestno je- dro Celja. Mesto je v glavnem nase- ljeno s črnci, izgleda pa, da se je ameriški kapital v zad- njem času pričel močno za- nimati za to mesto. Videli smo kako rušijo cele četrti. Stare secesijske hiše se mo- rajo umakniti modernim stavbam, kjer prevladujejo banke, zavarovalnice in ho- teli. Golden Gate (znameniti most čez zaliv v San Francisca) IZNAJDBE STREHA PO ŽELJI EN, DVA, TRI — BAZEN JE POKRIT Pri tem nezanesljivem vre- menu, ko sredi maja v istem dnevu slačimo suknjiče in kurimo peča, bi takle iz- um, kot ga imajo v nem- škem Regensburgu, prav pri- šel. Prav nestalno vreme in prekratka poletja so nap>elja. la mestne očete vtem mestu, da so za tamkajšnje javno športno kopališče naročili električni dežnik. Izumitelj te naprave se je resnično zgledoval po avtomatičnem dežniku, le da je njegova iznajdba precej bolj 2a.plete- na. Kadar je sončno je stre- ha stisnjena v zmotek pod vrhom ukrivljenega stebra. Če začne p)ad.ati dež, aU je hladneje, se z električnim mehanizmom začne širiti streha po žicah, ki so po- dobno kot pri dežniku, raz- pete čez ves bazen. Ostrešje je iz prozorn^a blaga, tako da spušča v notranjost ba- zena tudi svetlobo. Ker se pod tako streho zadržuje toplota, je bazenu podaljšan obratovalni čas v pozne poletne dni, kopanje pa se lahko začne že mnogo prej kot v drugih prosto- zra&iih bazenih. Na zgornji sliki vidimo ba- zen pokrit, na spodnji pa odprtega z značilnim zmot- fcom strehe na visokem ste- bru. KAJ NAJBOLJ UTRUJA ría institut za preventivno medicino so poklicali 5(K) mo- ških, ki so jih temeljito pre- gledali in izprašali. Ugotovili so, da pride pri moških naj- večikrat do tetšav zaradi hitri- ce, ki je potrebna za delo, za- radi časovne stiske in kratkih terminov za opravljanje neke naloge. Zato pri moških pri- dejo v pjTvo vrsto diiševnl ra- zlogi za telesno izčrpanost. Џ Večina je tozüa, da pri- hajajo v položaj, ko bd morali hkrati opraviti več del. Minogi se tožijo zaradi vrveža na delovnem me- stu, telefona, ki jih pre- kinja pri delu. Mnogim je naloženo pre- več odgovornosti hkrati, kar jim jemlje celo pre- potreben čas za spanje. Veliko je takih, ki trpi- jo zaradi ркмпапјкапја ljU)di v podjetju. Џ Prehod na elektronsko obdelavo podatkov moč- no vpliva na nekatere. Ф Veliko se jih pritožuje nad službenimi potovanji. # In ni jih malo, кв jih te- ži dodajanje nalog, za ka- tere niso niti plačani niti so v njihovem opisu de- lovnih nalog. Isti institut je preiskal tudi težave žensk. Vendar bomo o njih pisali v prihodnji števil- ki. ALBINO MED GORILAMI Tudi za znanstvenike, ki jim zlepa ne pokažete kaj presenetljivega, je primerek v barcelonskem živalskem vrtu nekaj posebnega. Tam imajo i)oleg domala črnih goril tudi popolnoma belo. Belka je büa ujeta na Novi Gvineji, kjer je nek farmar ustrehl njeno mater in je popolnoma bel mladič ves nesrečen tarnal naokoli. Far. mar je mladiča ujel in pro- dal trgovcu z divjimi žival- mi. Tako je bela gorila prL šla v barcelonski živalski vrt. Tudi med živalmi se do. godi, da pridejo na svet albini, bitja popolnoma belih las in dlake. Pravijo da gre v teh primerih za pomanjka- nje naravnega barvila — pi- gmenta. Se bolj kot samo dejstvo, da je med gorilami bdi naj- den bel primerek, je čisto nekaj drugega, živali navad, no vsako nenormalnost moč- no odklanjajo. Po vseh iz- kušnjah o življenju v žival, skih hordah in tropih bi mo. ral mladič že ob rojstvu biti izločen iz tropa in px>giniti. Zakaj trop goril na Novi Gvineji tega ni storil. Mor- da iz istih razlogov kot v Barceloni živali ne odkla- njajo vrstnice z belo dlako, kot da je belo krzno za go- rile čisto normalno )obla- čilo«. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a — Glavni in odgovorni urednik: Milan Seni čar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedendk, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne šte vilke 4 din — Celoletna naročnina 130 din, polletna 90 din. Za inozemstvo je cena dvojna.. Tekoči račurj 50102-601-200i2 CGP »Delrvi r.inhKana — Telef. 22 369, 23-105, oglasi in naročnina