Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 1 VITANJE Str. 8 ŠENTJUR PRIL OGA Str. 7 Str. 6 Tednik za Savinjsko regijo / št. 7 / Leto 78 / 16. februar 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Z ministrom o protipoplavnih ukrepih Bodo na Paškem Kozjaku vetrnice? AKTUALNO NAŠA TEMA Str. 12-13 INTERVJU Str. 22-23 Str. 24-25 SPORED ŽAN SERČIČ: Pesem ali vrtnica? Dami lahko podariš oboje. V imenu ljudstva Ajda Smrekar se vrača na male zaslone! DOMAČA KRIMINALNA SERIJA ŠT. 7 16. FEBRUAR 2023 PET. 17. 2. SOB. 18. 2. NED. 19. 2. PON. 20. 2. TOR. 21. 2. SRE. 22. 2. ČET: 23. 2. Nicole Kidman in Jamie Lee Curtis Skupaj v kriminalistični seriji, ki bo gotovo navdušila Zbiranje pomoči za turški Gaziantep Mestna občina Celje je od rušilnega potresa v stiku s predstavniki občinske uprave Gaziantepa. Obe mesti sta od leta 2014 po- brateni, zato Celjani te dni zbirajo pomoč za tamkajšnje prebivalce, ki jih je prizadel potres. Nujno potrebujejo zimska oblačila za odrasle in otroke, higienske pripomočke, hrano, odeje in drugo. V pomoči so lahko tudi šotori, postelje, vzmetnice, peči, posoda, baterije, spalne vreče, generatorji. Vsi, ki bi želeli pomagati, lahko vse našteto prinesejo še danes od 14. do 18. ure na sedež jav- nega podjetja Zelenice na Cinkarniški poti 19. Konvoj z zbranim materialom bo proti Gaziantepu krenil konec tedna. INTERVJU Str. 22-23 Manica Janežič Ambrožič, novinarka, voditeljica, urednica Zgodovinski hoteli na Celjskem Tomaž Dražumerič in Gringo sta se vrnila iz Turčije Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 7, 16. februar 2023 Ali lahko učiteljice brskajo po telefonih naših otrok, je bilo eno od vprašaj, pod katerimi se je na družbenem omrežju vnela burna razprava. Kmalu se je izkazalo, da je vprašanje povezano s primerom, ko je med polzelskimi učenci zaokrožila fotografi ja golega mladostnika. Po neu- radnih informacijah naj bi se mladostnik fotografi ral sam in fotografi jo nato poslal nekaj prijateljem, ki so jo delili s širšim krogom ljudi, kar je seveda prepovedano. Osnovna šola Polzela se je odzvala v skladu z vsemi predpisi. Obenem je obvestila vse starše, naj se o tem pogovorijo z otroki. Treba se je zavedati, da se ne glede na to, kako je fotografi ja nasta- la, čigava je in kako je prišla v obtok, z deljenjem teh vsebin ustvarjata velika škoda in stiska ter da je kakršnokoli razširjanje tovrstnih fotografi j tudi kaznivo dejanje. Fotografi ranje in poši- ljanje neprimernih fotografi j na žalost postajata vedno bolj pereča težava med mladostniki. AKTUALNO ZADETKI Medmrežje prinaša oblike nevarnosti, pred katerimi otrok nikoli ne moremo popolnoma zavarovati. To se je ponovno izkazalo pred kratkim, ko je med otroki s Pol- zele zaokrožila fotografi ja golega mladostnika. Seksting oz. pošiljanje golih ali razgaljenih fotografi j je ena od po- udarjenih tem letošnjega meseca varne rabe interneta. EVA RUDMAN Milijarda otrok izpostavljenih spletnim nevarnostim »Splet ni bil narejen za otroke« Slovenski osnovnošolci bodo danes podirali Guinnessov rekord pri reševanju najve- čjega spletnega kviza. Gre za projekt družbe A1 Slove- nija in zavoda Varni internet, ki je namenjen izobraževanju mladih o skritih pasteh spletnega življenja. V kvizu, ki ga bo vodil stand up komik Sašo Stare, bo sodelovalo skoraj dvesto osnov- nih šol iz vseh slovenskih regij. (Foto: Andraž Purg) V zadnjih letih pogosto na- letimo na opozorila o varni rabi interneta. Na telefonu nas v potisnih sporočilih na poskuse prevar opozarjajo spletne banke, v sporočilih SMS ponudniki poštnih sto- ritev, mobilni operaterji ob- javljajo telefonske številke, ki jih naj ne kličemo, glasna so tudi opozorila, naj ne odpira- mo sumljivih spletnih sporočil in naj ne vnašamo podatkov z bančnih kartic v nepreverjene spletne strani. Vedno glasnejši so tudi v šolah, kjer z organiza- cijo različnih delavnic opozar- jajo otroke na pasti interneta. Čeprav so otroci in mladostniki danes vedno bolj spretni, ko gre za prepoznavanje takšnih prevar, zaostajajo na drugih področjih – pogosto so žrtve spletnega nasilja, vplivnostne- ga marketinga, lahkomiselno se poslužujejo tudi sekstinga. Da globalno omrežje ni bilo ustvarjeno z mislijo na otroške uporabnike, opozarjajo tudi v točki osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje Safe.si. A kar tretji- na uporabnikov medmrežja je otrok, starih manj kot 18 let. Skoraj milijarda otrok in mladostnikov je tako dnevno izpostavljenih spletnim ne- varnostim, ki jim niso dorasli. Letošnji dan varne rabe inter- neta so zato pri Safe.si name- nili neprimernim vsebinam, ki otroke spodbujajo v početja, za katera niso zreli. Marko Puschner iz Safe.si kot neprimerne vsebine izpostavlja predvsem tri področja. Prvo je spletno dostopna pornografi ja: »To so vsebine, ki so namenje- ne odraslim, namenjene so po- tešitvi trenutnih potreb, a niti približno ne odražajo prave spolnosti, s čimer mladim da- jejo napačno sporočilo.« Tretjina dijakinj razmišlja o plastični operaciji Drugo področje se nanaša na spletne vplivneže. Mladi morajo razumeti, kakšen je njihov osnovni namen: »Poleg lastnega oglaševanja pri večini glavni cilj predstavlja služenje denarja. Zato mora vplivnež imeti čim več sledilcev in tako se vedno osredotoči na neko skupino, ki jo lahko najbolj unovči. In mnogi nagovarjajo zelo mlade.« V Sloveniji je pri- sotno nagovarjanje zelo mladih otrok, starih sedem let, ki igra- jo računalniške igre. Puschner se spominja primera moškega vplivneža z območja Štajerske, ki je sestavil skupino sedem- in več letnikov, ljubiteljev igranja igric, in jih nagovoril, da so mu pošiljali denar. Sodelujoče je razvrstil glede na višino pri- spevka in tako vzbujal željo po tem, da se vsak uvrsti čim višje. Kasneje je posredovala policija, a v dejanju ni uspela odkriti kaznivega dejanja. Težava s spletnimi vplivneži je tudi v njihovem prikazova- nju idealnega, pojasnjuje Pu- schner: »Imajo cele ekipe ljudi, ki skrbijo za njihovo prodajo, za njihovo podobo, tuji tudi snemalca, scenarista in reži- serja. Vse, kar vidimo, je torej lahko zaigrano. Videoposnetki in sploh fotografi je so obdelani in tako dobimo zlagane podo- be teles, ki jih ni mogoče dose- či.« Najstniki te podobe želijo, a jih ne morejo nikoli doseči. Posnemajo njihov način življe- nja, videz in so tako neizmerno dovzetni tudi za prikrito ogla- ševanje. Samopodoba otrok in najstnikov se krha, vedno bolj so nezadovoljni s svojim tele- som, bojujejo se z občutkom manjvrednosti. O tem priča tudi rezultat raziskave točke Safe.si, ki pravi, da 45 odstot- kov najstnikov že v osnovni šoli primerja svoj obraz in telo s popolnimi podobami vpliv- nežev in je zato nezadovoljnih s svojim videzom. Kar tretjina slovenskih dijakinj celo raz- mišlja o izboljšanju videza z operativnim posegom. Pošiljanje golih fotografij že v sedmem razredu Virtualno pošiljanje golih fotografi j, ki ga imenujemo seksting, je med mladimi zelo razširjeno. Najbolj pogosto je pošiljanje med mladimi pari, pojasnjuje Marko Puschner, a gola fotografi ja je pogosto predmet izsiljevanja. »Dekle pošlje svojo razgaljeno foto- grafi jo fantu z namenom iz- kazovanja nekega zaupanja, fant to zaupanje izkoristi in fotografi je pokaže ali pošlje drugim. Ali dekle z njo iz- siljuje po koncu razmerja.« Pošiljanje svoje gole fotogra- fi je seveda ni kaznivo, je pa kaznivo njeno deljenje, ki ga ob prijavi preganja policija. A nihče fotografi je ne more več sneti s spleta. Grozljivi so podatki iz prakse, Puschner namreč navaja primer seks- tinga v Sloveniji že v sedmem razredu osnovne šole. Število kaznivih dejanj, ki so povezana s spletom, se je tudi na Celjskem povišalo. Policija vodi statistiko o tovr- stnih kaznivih dejanjih v okvi- ru spletnih golju j. Njihovo število v zadnjih treh letih: 2020 2021 2022 63 91 110 Področja, na katerih je bilo lani do novembra na spletu na območju celotne Slovenije storjene največ škode: Naložbena vlaganja (170 primerov, škoda 5,1 milijona evrov) Vdori v poslovno elektronsko pošto (40 primerov, škoda 1,8 milijona evrov) Nikoli dostavljen izdelek (190 primerov, škoda 800.000 evrov) Romantične prevare (27 primerov, škoda 750.000 evrov) Nigerijske prevare (18 primerov, škoda 435.000 evrov) Pridobitev kredita (20 primerov, škoda 50.000 evrov) Ali lahko učiteljice brskajo po telefonih naših otrok, je bilo eno od vprašaj, pod katerimi se je na družbenem omrežju vnela burna razprava. Kmalu se je izkazalo, da je vprašanje povezano s primerom, ko je med polzelskimi učenci zaokrožila fotografi ja golega mladostnika. Po neu- radnih informacijah naj bi se mladostnik fotografi ral sam in fotografi jo nato poslal nekaj prijateljem, ki so jo delili s širšim krogom ljudi, kar je seveda prepovedano. Osnovna šola Polzela se je odzvala v skladu z vsemi predpisi. Obenem je obvestila vse starše, naj se o tem pogovorijo z otroki. Treba se je zavedati, da se ne glede na to, kako je fotografi ja nasta- la, čigava je in kako je prišla v obtok, z deljenjem teh vsebin ustvarjata velika škoda in stiska ter da je kakršnokoli razširjanje tovrstnih fotografi j tudi kaznivo dejanje. Fotografi ranje in poši- ljanje neprimernih fotografi j na žalost postajata vedno bolj pereča težava med mladostniki. nija in zavoda Varni internet, ki je namenjen izobraževanju mladih o skritih pasteh spletnega življenja. V kvizu, ki ga bo vodil stand up komik Sašo Stare, bo sodelovalo skoraj dvesto osnov- nih šol iz vseh slovenskih regij. »Vidiš objokane mame, ka- terih otroci so pod ruševi- nami. Spustiš psa, da išče, vendar ne daje znaka, da je zaznal živega človeka, ti pa moraš naprej. Da, to se me je dotaknilo.« Tomaž Dražumerič, vodnik reševalnega psa »Noben medij ne sme biti podaljšana roka te ali one politične strani. Tako bi moralo veljati v demokra- ciji, če se strinjamo, in upam, da se, da živimo v demokraciji.« Manica Janežič Ambro- žič, novinarka in urednica na RTV Slovenija »Nekoč sem srbske otroke vprašal, ali vedo, od kod prihaja dedek Mraz. Pogledali so me in suve- reno rekli: ›Da, vemo. Iz Slovenije.‹« Igor Pungartnik, podž- upan, predsednik društva upokojencev, poveljnik ci- vilne zaščite, tudi dedek Mraz »Lastniki gozdov večino sečnje opravimo pozimi, saj v tem času les miruje in je verjetnost za poškod- be manjša. V poletnih mesecih v gozd posegamo le v izjemnih primerih.« Peter Ločnikar, prejemnik priznanja za najbolj skrbne- ga lastnika gozdov »Obleke danes delajo industrijsko, jaz jo šivam ročno. Pri tem sledim temu, kakšen je bil kurent pred sto leti. Danes ljudje, včasih niti tisti, ki nosijo njegovo obleko, pravega pomena kurenta ne po- znajo.« Bogdan Vidovič, celjski ustvarjalec izvirne kurento- ve obleke 14 -3 13 2 12 4 10 3 Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 7, 16. februar 2023 AKTUALNO Uničujoči potresi v Turčiji in Siriji, ki trenutno ve- ljajo za sedmo najsmrtonosnejšo naravno nesrečo v tem stoletju, so vzeli na stotine življenj in zmaličili podobo številnih mest. Povsem spontano se porodi vprašanje, kakšne bi bile posledice močnejšega ru- šilnega potresa na širšem Celjskem. Koliko človeških življenj bi bilo ogroženih, koliko stavb porušenih? Bi potrebovali pomoč iz tujine? Strokovnjaki pravijo, da je savinjska regija potresno manj ogrožena kot neka- tera druga območja v državi. Če bi do potresa prišlo, bi bilo najhuje v Celju, Laškem in Žalcu, največ žrtev bi bilo v starih mestnih jedrih. SIMONA ŠOLINIČ, ŠPELA OŽIR, BARBARA FURMAN Smrtno nevarne bi bile stare mestne stavbe Kaj bi hujši potres povzročil na Celjskem? Karta potresne ogroženosti, ki so jo izdelali leta 2001, je nastala na podlagi do zdaj znanih večjih potresov na našem območju. V pripravi je nova karta potresne ogroženosti, pri nastajanju katere bosta Arso in Geološki zavod Slovenije upoštevala tudi druge dejavnike, kot so prelomi, geološke značilnosti in drugo. Vir: Arso Zahodnoštajersko območje, ki ga pokriva celjska izposta- va za zaščito in reševanje in zajema 33 občin, lahko gle- de na karto potresne moči doleti potres sedme ali osme stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Na območju sedme stopnje ogroženosti živi približno sto tisoč ljudi in na območju potresne ogrože- nosti osme stopnje 150 tisoč. V najvišji razred ogroženosti sodi osemnajst občin, med nji- mi so najbolj ogrožene Celje, Laško in Žalec. Ponoči ali dopoldne Na širšem Celjskem je bilo največ stavb zgrajenih med le- toma 1961 in 1980, kar pome- ni, da so manj potresno odpor- ne kot tiste, ki so bile zgrajene po letu 1980. Šele takrat so razvoj stroke in nove izkušnje prinesli nove standarde, ki so zagotovili višjo raven potresne odpornosti. Na podlagi regij- ske ocene potresne ogroženo- sti morajo imeti občine izdelan načrt reševanja v primeru po- tresa. Tovrstni načrti so pra- viloma na občinskih spletnih straneh tudi javno dostopni. Za Celje na primer ta načrt v primeru hujšega potresa pred- videva največje število poško- dovanih in smrtnih žrtev, če bi se potres zgodil ponoči ali v dopoldanskem času, saj je takrat v stavbah, ki so na ne- varnem območju, največ ljudi. Kje najhuje? V načrtu reševanja je na- vedeno, da bi v Celju v pri- meru potresa sedme stopnje po evropski potresni lestvici prišlo zgolj do poškodb stavb. To velja zlasti za novejše in protipotresno varno grajene zgradbe. V starem mestnem jedru bi najverjetneje prišlo do veliko smrtnih žrtev, saj zelo stare meščanske stavbe ne bi prenesle obremenitev potresa. Med najnevarnejše spadajo vse tiste stavbe, ki so bile zgrajene pred letom 1963, ko je bila zaradi potresa v Ma- kedoniji uzakonjena obvezna protipotresno varna gradnja objektov. Potresni sunki bi jih najverjetneje porušili. Predvidoma že sedma sto- pnja potresa bi, kot je še za- pisano v načrtu, zaradi zelo starih stavb v mestnem jedru povzročila hujše posledice, pri čemer je treba upoštevati povečano število ljudi na tem območju, saj je Celje regijsko središče. V mestnem jedru so poleg stanovanjskih tudi stav- be, v katerih so prostori različ- nih javnih služb in organizacij. Tu so tudi šole in bolnišnica. Tudi celjski zapori so v zelo starih stavbah, ki prav tako ne bi prenesle potresnih obreme- nitev. Bi zmogli sami? Kot je že pred časom pove- dal skrbnik regijskega načrta ob potresu Boštjan Opre- šnik, bi Slovenija v primeru rušilnega potresa potrebovala tujo pomoč. »Zato je Slovenija močno vpeta v civilno zašči- to Evropske unije in pomoč bi prišla iz cele Evrope ter tudi od drugod. Tudi slovenske Ob potresu je pri odhodu iz stavbe treba vedeti, da v naših seizmotektonskih razmerah sunki potresa, ki povzročajo močne ali hujše poškodbe objektov, trajajo le od 15 do 20 sekund. Po- tres »najavlja« svoj prihod s šibkimi sunki, ki trajajo od 3 do 5 sekund, potem nena- doma pridejo močni sunki, ki lahko povzročijo rušenje dela stavbe (če stavba ni potresno odporna) že po 10 sekundah. Vedenje stavbe med potresom je odvisno od njene potresne odpor- nosti. Pri večstanovanjskih zgradbah običajne tlori- sne zasnove (stanovanjski bloki) največje poškodbe nastanejo v pritličju, če je to oslabljeno. Tudi pri normalni stanovanjski raz- poreditvi prostorov se pri- tličje včasih poruši, če ni zgrajeno močneje kot višja nadstropja. Potres sedme ali osme stopnje v Celju naj ne bi povzročil nevar- nih sprememb na pregradi Loče – Šmartinsko jezero. Vir: Načrt reševanja ob potresu MOC Načrt reševanja ob potresu predvideva, da bi bilo ob huj- šem potresu v Celju največ mrtvih v mestnem središču. Število žrtev bi naraslo, če bi ob potresu prišlo do požarov ali do eksplozij zaradi plina. ekipe pomagajo pri nesrečah v tujini.« Na vprašanje, ali imamo v naši regiji dovolj sil za posre- dovanje ob primeru potresa osme stopnje, Oprešnik pravi: »Upam. Tako močan potres nas sicer še ni prizadel. S po- sledicami potresa v Posočju smo se spoprijeli sami in ver- jetno bi zmogli tudi v Celju.« Savinjska regija, torej območje od Logarske doline in vse do Sotle, je po njegovih besedah potresno manj nevarna, kot so potresno najbolj nevarna območja v Sloveniji. Kozjansko in Šempeter Najhujši potres v seve- rovzhodnem delu države je bil zagotovo kozjanski potres leta 1974 z magnitudo 4,8. Nje- govi največji učinki so dosegli sedmo stopnjo po evropski potresni lestvici. Najbolj pri- zadeta kraja sta bila Šmarje pri Jelšah in Šentjur. Skupaj je bilo prizadetih približno 5.300 stavb, od tega so jih približno tisoč morali kasneje porušiti. Potresnim sunkom je sledilo deževje, ki je povzročilo še dodatne težave pri reševanju in popravilih. Med potresom so nastali številni novi plazo- vi, sprožili so se tudi nekateri stari. Prizadetih je bilo več kot 15 tisoč prebivalcev. Do hudega potresa je leta 1982 prišlo v Šempetru v Sa- vinjski dolini. Poškodovanih je bilo približno 170 zasebnih in približno 20 javnih stavb. Vpliv potresa je zajel majhno območje s polmerom približno 20 kilometrov. Imel je magni- tudo 3,9, a ker je bilo žarišče zelo plitvo, približno štiri kilo- metre globoko, so bili njegovi učinki na površini zelo veliki in so na območju Šempetra v Sa- vinjski dolini dosegli šesto do sedmo stopnjo po evropski po- tresni lestvici. Potresni sunek je spremljalo močno bobnenje, ki je sicer značilno za potrese v Savinjski dolini. Večja potresna žarišča Pas večje potresne nevar- nosti zajema osrednji del Slo- venije od severozahoda proti jugovzhodu države. Z odda- ljevanjem od tega pasu proti severovzhodu in jugozahodu se potresna nevarnost vidno zmanjšuje. Do zdaj so se tla najmočneje tresla na območju zahodne Slovenije. Leta 1511 je v bližini Idrije nastal do zdaj največji potres z žariščem na slovenskih tleh, potres leta 1998 v zgornjem Posočju je bil eden od dveh največjih potre- sov v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije. Velika potresna nevarnost na tem ob- močju je predvsem posledica velikih in pogostih potresov v bližnji Furlaniji, kjer so bili zadnji veliki potresi leta 1976. Drugo območje z veliko po- tresno nevarnostjo je Ljublja- na z okolico. Šibkejši potresi so tam razmeroma pogosti, a tudi nekoliko močnejši potre- si niso redkost. Največji znan potres na tem območju je bil veliki ljubljanski potres leta 1895. Tretje potresno nevarnejše območje predstavlja okolica Brežic. Najmočnejši znan po- tres je bil leta 1917, ki je bil eden od dveh največjih potre- sov v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije. K potresni nevarnosti tega območja pri- spevajo tudi potresi na hrvaški strani meje in močnejši potresi severno od Zagreba. V mestni občini Celje bi bilo na najbolj nevarnih toč- kah ob potresu ogroženih 18.228 ljudi v 7.997 stavbah, ki niso zgrajene po predpisih Načrta zaščite in reševanja Mestne občine Celje. V primeru potresa sedme oziroma osme stopnje so po načrtu reševanja mestne občine Celje posebej problema- tične naslednje stavbe v Celju: Muzej novejše zgodovine Celje, Pokrajinski muzej Celje, celjski grad, spodnji celjski grad, celjski zapori, Narodni dom, Celjski dom, I. in III. osnovna šola Celje, I. gimnazija v Celju, Gimnazija Celje – Center, Glasbena šola Celje, tri rimskokatoliške cerkve in Železniška postaja Celje. »Potresi na območju Slovenije so bili in moramo pričakovati, da bodo tudi v prihodnosti. Edino učinkovito zaščito predstavljata potresno odporna gradnja in upoštevanje navodil uprave za zaščito in reševanje o ukrepih pred potresom, med njim in po njem,« izpostavlja seizmologinja Polona Zupančič iz Arsa. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 7, 16. februar 2023 GOSPODARSTVO Podjetje Itro iz Štor, ki je v Sloveniji vodilni uvoznik in prodajalec kmetijske tehnike New Holland, bo jutri na celjskem sejmišču pripravilo posebno predstavitev strojev te blagovne znamke. Poudarek bo predvsem na žetveni mehanizaciji, dosedanji in prihodnji kupci se bodo lahko seznanili tudi z nekaterimi novostmi. Itro je lani ustvaril rekordne prihodke od prodaje, ki jih letos po napovedih direktorja Simona Pevcina najverjetneje ne bo presegel. JANJA INTIHAR Že tri desetletja uspešen zastopnik kmetijske mehanizacije New Holland Lani rekordna prodaja podjetja Itro Po treh desetletjih nov direktor Celjsko podjetje Bosio, ki razvija in izdeluje industrijske peči za toplotno obdelavo kovin, ima od prejšnjega me- seca novega direktorja. Huga Bosia je nasledil Marko Klinc iz Šoštanja, ki je bil vrsto let zaposlen v Gorenju Orod- jarni, nazadnje kot vodja proizvodnje ter raziskav in razvoja. Da se bo umaknil s čela družbe, ki jo je ustanovil leta 1990 in jo do letos tudi vodil, je Hugo Bosio napovedal že lan- sko jesen, ko je avstrijski skupini Aichelin Holding prodal še preostali 25-odstotni poslovni delež, ki ga je obdržal, potem ko ji je pred približno desetimi leti prodal 75 odstotkov podjetja. Kot je dejal, je popoln umik iz lastništva načrtoval že dlje časa, a tudi Avstrijci so želeli v celoti obvladati svoje celjsko hčerinsko podjetje. Napove- dal je, da bo v Bosiu ostal do upokojitve. Aichelin, ki tako kot Bosio izdeluje peči za toplotno obdelavo kovin, je mar- ca lani v industrijski coni Bukovžlak, kjer ima od leta 2008 proizvodne in po- slovne prostore tudi Bosio, začel graditi svoje evropsko središče za sestavljanje industrijskih peči in linij za toplotno ob- delavo kovinskih izdelkov. Naložba v tri industrijske hale je vredna 7 milijonov evrov. Dve hali sta že zgrajeni, celotno središče naj bi bilo dokončano septem- bra letos. Avstrijska skupina v Celje seli sesta- vljanje peči za avtomobilsko industrijo, ki ga je zdaj opravljala v svojem obratu na Dunaju. Podjetje Bosio večino proi- zvodnje industrijskih peči za metalurgi- jo in kovinsko industrijo ohranja v seda- nji stavbi. V nove hale bo preselilo le del svoje montaže. Zaradi avstrijske naložbe naj bi celjsko podjetje število izdelanih peči povečalo za vsaj 20 odstotkov. Poleg Marka Klinca so lastniki kot drugega direktorja v Bosiu imenovali še svojega predstavnika. To je Michael Raisner, eden od direktorjev v Skupini Aichelin. JI V štorskem podjetju Itro, ki je lani s prodajo kmetijskih strojev blagovnih znamk New Holland in Steyr ustvarilo najvišje prihodke v svoji tridesetletni zgodovini, le- tos ne pričakujejo ponovne rasti. (Foto: arhiv Itro) delovanju s kmetijskim de- lom italijanskega koncerna Fiat. Leto kasneje je z njim podpisalo tudi pogodbo o prodaji traktorjev Fiat na jugoslovanskem trgu in o gradnji tovarne traktorjev, ki so jo v Štorah odprli pet let kasneje. Tovarno so leta 1985 zaprli. V tistem obdobju je Fiat prevzel številne druge proizvajalce, med katerimi je bil tudi kmetijski del ame- riškega Forda, in jih združil pod blagovno znamko New Holland, ki jo že vse od svo- je ustanovitve kot naslednik poslov nekdanje kooperacij- ske proizvodnje železarne in Fiata trži Itro. Njegovo poslo- vanje je že vsa leta uspešno. »Kolikor vem, podjetje nikoli ni zabeležilo izgube,« pravi Simon Pevcin, ki vodi podje- tje že več kot dve desetletji. V zadnjem obdobju je Itro imel nekoliko slabše rezultate le v koronskem letu 2020, lani je ustvaril rekordne čiste pri- hodke od prodaje. Letos brez rasti »V času korone smo imeli podobne težave kot avtomo- bilska industrija. Dolgi roki dobav in rast cen so se pre- selili tudi v kmetijsko meha- nizacijo, otežene so bile tudi Hugo Bosio je lani zadnjih 25 odstotkov podjetja Bosio, ki ga je ustanovil pred približno tremi desetletji, prodal avstrijski skupini Aichelin Holding. Sredi januarja se je umaknil tudi z vrha družbe. (Foto: Andraž Purg) transportne poti. Delo je bilo res naporno, a kljub temu podjetja nismo zaprli, saj si prekinitve zaradi kupcev ne bi mogli privoščiti,« pravi Si- mon Pevcin. Po padcu prihodkov na 15 milijonov evrov v letu 2020 je Itro, ki ima poslovno eno- to tudi v Ljubljani, predlani ustvaril malo več kot 21 mili- jonov evrov čistih prihodkov od prodaje. To je bilo največ v njegovi tri desetletja dolgi zgodovini. Lani je ta rekord še izboljšal. Direktor pravi, da številke sicer niso bi- stveno višje od predlanskih. Pevcin letos ne pričakuje ponovne rasti. Zaradi draž- jih materialov in energentov so se namreč tudi cene trak- torjev zvišale za približno 20 odstotkov, kar bo najver- jetneje marsikoga odvrnilo od nakupa. To se bo, seveda, odrazilo na prihodkih podje- tja. »Na zalogi sicer imamo še nekaj kmetijske mehani- zacije po starih cenah, veči- na na novo uvožene mehani- zacije je že dražja. Zelo bom presenečen, če nam bo tudi letos uspelo ustvariti toliko prihodkov od prodaje kot v zadnjih dveh letih,« meni direktor. Uspešen tudi na Hrvaškem Itro je že približno dese- tletje pooblaščeni uvoznik kmetijske mehanizacije New Holland ter traktorjev Steyr – koncern Fiat je namreč pre- vzel še tega proizvajalca in ustanovil skupino CNH Glo- bal – tudi na Hrvaškem. Od leta 2012 ima v Čakovcu odvi- sno podjetje s poslovno eno- to v Osijeku. Simon Pevcin pravi, da tudi na Hrvaškem poslujejo zelo uspešno, saj na tem trgu ustvarijo približno četrtino vseh prihodkov. V sosednji državi imajo še veli- ke načrte, dodaja, saj je tam kmetijski trg desetkrat večji od slovenskega. Prisotni so tudi v Bosni in Hercegovini, kjer obseg prodaje za zdaj še ni velik. Velik poudarek servisni dejavnosti Kupci kmetijskih strojev New Holland in Steyr so v Sloveniji različni, pojasnju- je Pevcin. Večinoma gre za zasebne kmetovalce, ki se ukvarjajo z vinogradništvom in s pridelavo sadja, kupci manjši traktorjev so tudi pri- delovalci mleka in živinorej- ci. Itro sodeluje tudi s šem- petrskim Sipom, s katerim vsako leto na eni od večjih kmetij v okolici Celja pripra- vita tako imenovani »traktor- ski forum«, na katerem mno- žici obiskovalcev predstavita delovanje najnovejših strojev iz svoje ponudbe. Na vprašanje, kolikšna je njihova količinska prodaja, Simon Pevcin pojasnjuje, da pri tem upoštevajo novore- gistrirane traktorje. Število se iz leta v leto povečuje, predlani je preseglo številko 300. »Kmetijski stroji New Holland v Sloveniji kljub zelo agresivnim azijskim proizva- jalcem, ki poskušajo kupce privabiti predvsem z nižjimi cenami, ostajajo na prvem mestu,« pravi Pevcin in pou- darja, da se na trgu srečujejo tudi s konkurenti iz zahodno- evropskih držav. V Itru, ki ima približno šti- rideset zaposlenih, že vsa leta veliko pozornost namenjajo tako imenovani poprodaji oziroma servisu. »Servisni dejavnosti namenjamo večji poudarek kot večina drugih prodajalcev kmetijske me- hanizacije in lahko rečem, da smo na tem področju naj- večji v Sloveniji,« poudarja direktor. Da je Itro ekskluzivni pred- stavnik enega največjih proi- zvajalcev traktorjev in druge kmetijske mehanizacije, ni naključje. S svetovnim veli- kanom ga namreč veže del zgodovine. Družba je bila ustanovljena januarja 1991, njene korenine segajo v leto 1971, ko se je vodstvo takra- tne Železarne Štore začelo pogovarjati o poslovnem so- Po podatkih strokovne revije Kmetovalec je bilo lani v Sloveniji prodanih 1.365 traktorjev, kar je nekoliko manj kot v letu 2021. Na vrhu je blagovna znamka New Holland, katere tržni delež se je nekoliko skrčil, in sicer na malo več kot 13 odstotkov. Simon Pevcin pojasnjuje, da so lanska spremenjena razmerja med posameznimi blagovnimi znamkami posledica zamud pri dobavah po koroni. Dolgoletno povprečje tržnega deleža traktorjev New Holland v Sloveniji je namreč med 15 in 16 odstotki. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 7, 16. februar 2023 GOSPODARSTVO Podjetje Itro iz Štor, ki je v Sloveniji vodilni uvoznik in prodajalec kmetijske tehnike New Holland, bo jutri na celjskem sejmišču pripravilo posebno predstavitev strojev te blagovne znamke. Poudarek bo predvsem na žetveni mehanizaciji, dosedanji in prihodnji kupci se bodo lahko seznanili tudi z nekaterimi novostmi. Itro je lani ustvaril rekordne prihodke od prodaje, ki jih letos po napovedih direktorja Simona Pevcina najverjetneje ne bo presegel. JANJA INTIHAR Že tri desetletja uspešen zastopnik kmetijske mehanizacije New Holland Lani rekordna prodaja podjetja Itro Po treh desetletjih nov direktor Celjsko podjetje Bosio, ki razvija in izdeluje industrijske peči za toplotno obdelavo kovin, ima od prejšnjega me- seca novega direktorja. Huga Bosia je nasledil Marko Klinc iz Šoštanja, ki je bil vrsto let zaposlen v Gorenju Orod- jarni, nazadnje kot vodja proizvodnje ter raziskav in razvoja. Da se bo umaknil s čela družbe, ki jo je ustanovil leta 1990 in jo do letos tudi vodil, je Hugo Bosio napovedal že lan- sko jesen, ko je avstrijski skupini Aichelin Holding prodal še preostali 25-odstotni poslovni delež, ki ga je obdržal, potem ko ji je pred približno desetimi leti prodal 75 odstotkov podjetja. Kot je dejal, je popoln umik iz lastništva načrtoval že dlje časa, a tudi Avstrijci so želeli v celoti obvladati svoje celjsko hčerinsko podjetje. Napove- dal je, da bo v Bosiu ostal do upokojitve. Aichelin, ki tako kot Bosio izdeluje peči za toplotno obdelavo kovin, je mar- ca lani v industrijski coni Bukovžlak, kjer ima od leta 2008 proizvodne in po- slovne prostore tudi Bosio, začel graditi svoje evropsko središče za sestavljanje industrijskih peči in linij za toplotno ob- delavo kovinskih izdelkov. Naložba v tri industrijske hale je vredna 7 milijonov evrov. Dve hali sta že zgrajeni, celotno središče naj bi bilo dokončano septem- bra letos. Avstrijska skupina v Celje seli sesta- vljanje peči za avtomobilsko industrijo, ki ga je zdaj opravljala v svojem obratu na Dunaju. Podjetje Bosio večino proi- zvodnje industrijskih peči za metalurgi- jo in kovinsko industrijo ohranja v seda- nji stavbi. V nove hale bo preselilo le del svoje montaže. Zaradi avstrijske naložbe naj bi celjsko podjetje število izdelanih peči povečalo za vsaj 20 odstotkov. Poleg Marka Klinca so lastniki kot drugega direktorja v Bosiu imenovali še svojega predstavnika. To je Michael Raisner, eden od direktorjev v Skupini Aichelin. JI V štorskem podjetju Itro, ki je lani s prodajo kmetijskih strojev blagovnih znamk New Holland in Steyr ustvarilo najvišje prihodke v svoji tridesetletni zgodovini, le- tos ne pričakujejo ponovne rasti. (Foto: arhiv Itro) delovanju s kmetijskim de- lom italijanskega koncerna Fiat. Leto kasneje je z njim podpisalo tudi pogodbo o prodaji traktorjev Fiat na jugoslovanskem trgu in o gradnji tovarne traktorjev, ki so jo v Štorah odprli pet let kasneje. Tovarno so leta 1985 zaprli. V tistem obdobju je Fiat prevzel številne druge proizvajalce, med katerimi je bil tudi kmetijski del ame- riškega Forda, in jih združil pod blagovno znamko New Holland, ki jo že vse od svo- je ustanovitve kot naslednik poslov nekdanje kooperacij- ske proizvodnje železarne in Fiata trži Itro. Njegovo poslo- vanje je že vsa leta uspešno. »Kolikor vem, podjetje nikoli ni zabeležilo izgube,« pravi Simon Pevcin, ki vodi podje- tje že več kot dve desetletji. V zadnjem obdobju je Itro imel nekoliko slabše rezultate le v koronskem letu 2020, lani je ustvaril rekordne čiste pri- hodke od prodaje. Letos brez rasti »V času korone smo imeli podobne težave kot avtomo- bilska industrija. Dolgi roki dobav in rast cen so se pre- selili tudi v kmetijsko meha- nizacijo, otežene so bile tudi Hugo Bosio je lani zadnjih 25 odstotkov podjetja Bosio, ki ga je ustanovil pred približno tremi desetletji, prodal avstrijski skupini Aichelin Holding. Sredi januarja se je umaknil tudi z vrha družbe. (Foto: Andraž Purg) transportne poti. Delo je bilo res naporno, a kljub temu podjetja nismo zaprli, saj si prekinitve zaradi kupcev ne bi mogli privoščiti,« pravi Si- mon Pevcin. Po padcu prihodkov na 15 milijonov evrov v letu 2020 je Itro, ki ima poslovno eno- to tudi v Ljubljani, predlani ustvaril malo več kot 21 mili- jonov evrov čistih prihodkov od prodaje. To je bilo največ v njegovi tri desetletja dolgi zgodovini. Lani je ta rekord še izboljšal. Direktor pravi, da številke sicer niso bi- stveno višje od predlanskih. Pevcin letos ne pričakuje ponovne rasti. Zaradi draž- jih materialov in energentov so se namreč tudi cene trak- torjev zvišale za približno 20 odstotkov, kar bo najver- jetneje marsikoga odvrnilo od nakupa. To se bo, seveda, odrazilo na prihodkih podje- tja. »Na zalogi sicer imamo še nekaj kmetijske mehani- zacije po starih cenah, veči- na na novo uvožene mehani- zacije je že dražja. Zelo bom presenečen, če nam bo tudi letos uspelo ustvariti toliko prihodkov od prodaje kot v zadnjih dveh letih,« meni direktor. Uspešen tudi na Hrvaškem Itro je že približno dese- tletje pooblaščeni uvoznik kmetijske mehanizacije New Holland ter traktorjev Steyr – koncern Fiat je namreč pre- vzel še tega proizvajalca in ustanovil skupino CNH Glo- bal – tudi na Hrvaškem. Od leta 2012 ima v Čakovcu odvi- sno podjetje s poslovno eno- to v Osijeku. Simon Pevcin pravi, da tudi na Hrvaškem poslujejo zelo uspešno, saj na tem trgu ustvarijo približno četrtino vseh prihodkov. V sosednji državi imajo še veli- ke načrte, dodaja, saj je tam kmetijski trg desetkrat večji od slovenskega. Prisotni so tudi v Bosni in Hercegovini, kjer obseg prodaje za zdaj še ni velik. Velik poudarek servisni dejavnosti Kupci kmetijskih strojev New Holland in Steyr so v Sloveniji različni, pojasnju- je Pevcin. Večinoma gre za zasebne kmetovalce, ki se ukvarjajo z vinogradništvom in s pridelavo sadja, kupci manjši traktorjev so tudi pri- delovalci mleka in živinorej- ci. Itro sodeluje tudi s šem- petrskim Sipom, s katerim vsako leto na eni od večjih kmetij v okolici Celja pripra- vita tako imenovani »traktor- ski forum«, na katerem mno- žici obiskovalcev predstavita delovanje najnovejših strojev iz svoje ponudbe. Na vprašanje, kolikšna je njihova količinska prodaja, Simon Pevcin pojasnjuje, da pri tem upoštevajo novore- gistrirane traktorje. Število se iz leta v leto povečuje, predlani je preseglo številko 300. »Kmetijski stroji New Holland v Sloveniji kljub zelo agresivnim azijskim proizva- jalcem, ki poskušajo kupce privabiti predvsem z nižjimi cenami, ostajajo na prvem mestu,« pravi Pevcin in pou- darja, da se na trgu srečujejo tudi s konkurenti iz zahodno- evropskih držav. V Itru, ki ima približno šti- rideset zaposlenih, že vsa leta veliko pozornost namenjajo tako imenovani poprodaji oziroma servisu. »Servisni dejavnosti namenjamo večji poudarek kot večina drugih prodajalcev kmetijske me- hanizacije in lahko rečem, da smo na tem področju naj- večji v Sloveniji,« poudarja direktor. Da je Itro ekskluzivni pred- stavnik enega največjih proi- zvajalcev traktorjev in druge kmetijske mehanizacije, ni naključje. S svetovnim veli- kanom ga namreč veže del zgodovine. Družba je bila ustanovljena januarja 1991, njene korenine segajo v leto 1971, ko se je vodstvo takra- tne Železarne Štore začelo pogovarjati o poslovnem so- Po podatkih strokovne revije Kmetovalec je bilo lani v Sloveniji prodanih 1.365 traktorjev, kar je nekoliko manj kot v letu 2021. Na vrhu je blagovna znamka New Holland, katere tržni delež se je nekoliko skrčil, in sicer na malo več kot 13 odstotkov. Simon Pevcin pojasnjuje, da so lanska spremenjena razmerja med posameznimi blagovnimi znamkami posledica zamud pri dobavah po koroni. Dolgoletno povprečje tržnega deleža traktorjev New Holland v Sloveniji je namreč med 15 in 16 odstotki. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 7, 16. februar 2023 GOSPODARSTVO pu pu veliko gusarsko pustovanje SOBOTA, 18. 2. 2023, OB 10. IN 17. URI. TOREK, 21. 2. 2023, OB 16. URI. st Krofi za vse pustne maske. Obiskali nas bodo kurenti! Euromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, SI-1000 Ljubljana Kitajska multinacionalka Hisense je v Velenju odprla center za raziskave in razvoj gospodinjskih aparatov za vso Evropo ter za kuhinjske in premijske aparate za globalni trg. Kot so sporočili iz Gorenja, bodo odslej za razvoj tehnologije in aparatov skrbeli v Velenju, ne glede na to, kje bodo posamezne aparate izdelovali in kateremu trgu bodo namenjeni. Z novim centrom Hisense krepi pomembnost Slovenije kot svoje ključne evropske proizvodne in razvojne lokacije, kar pomeni tudi nove naložbe in nova delovna mesta. JANJA INTIHAR Hisense Europe v Velenju odprl inovacijsko središče Za raziskave in razvoj letos 45 milijonov evrov V novem inovacijskem središču v Velenju bodo razvijali kuhinjske in druge aparate za celotno skupino Hisense. V Hisense Europe na področju raziskav in razvoja, oblikovanja ter produktnega vodenja dela 610 strokovnjakov, od tega jih je 470 zaposlenih v Sloveniji. Odprtja inovacijskega središča se je udeležila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je med drugim dejala, da Kitajska veliko vlaga v Evropi, Slovenija pa je premalo pogumna, da bi se odločila za naložbe na Kitajskem. Zato upa, da bo naložba v Velenju morda opogumila tudi kakšno slovensko podjetje, da se bo podalo na kitajski trg. V Gorenju so stavbo za ra- zvojno in inovacijsko središče, ki bo občutno prispevalo zlasti k razvoju nove generacije ve- likih gospodinjskih aparatov, začeli graditi konec leta 2021. V ureditev središča so vloži- li malo več kot dva milijona evrov, za vlaganja v raziskave in razvoj pa bo Hisense Euro- pe letos namenil približno 45 milijonov evrov, kar je petino več kot lani. V skupini Hisen- se Europe so na področju razi- skav in razvoja, oblikovanja ter produktnega vodenja število zaposlenih v treh letih pove- čali za 40 odstotkov oziroma za 130. Zdaj na teh področjih dela 610 strokovnjakov, od tega jih je 470 zaposlenih v Slove- niji. Preostali so na Švedskem in Nizozemskem. »Osredoto- čali smo se predvsem na tri razvojna področja, ključna za prihodnjo tehnološko konku- renčnost – na razvoj elektroni- ke, razvoj pametnih povezlji- vih aparatov in storitev ter na področje raziskav in razvoja novih tehnologij, ki ga imenu- jemo tudi predrazvoj,« pravi Boštjan Pečnik, član uprave Hisense Europe, odgovoren za področje raziskav in razvoja. Za naložbo tudi pomoč države Z novimi prostori v Gorenju uvajajo tudi nov način dela, kakršnega so pred približno dvema letoma že uvedli v BSH Hišnih aparatih. Gre za projektno usmerjeno delo, pri katerem bodo razvojniki in strokovnjaki za produktno upravljanje delali skupaj v času trajanja posameznega razvoj- nega projekta. Strokovnjaki za razvoj, zaposleni v Sloveniji, zdaj delajo tako v Velenju kot Ljubljani, v Hisense Europe pa napovedujejo, da bodo kmalu dodatne prostore, namenjene razvoju, odprli še v Mariboru. Postavitev novega inovacij- skega središča je del večjega števila naložb v nove genera- cije gospodinjskih aparatov. Vrednost projekta, ki naj bi ga končali novembra prihodnje leto, je približno 39 milijonov evrov. Od tega bo Gorenje v na- kup ter vgradnjo nove opreme in orodij vložilo 36 milijonov evrov, malo več kot 3 milijone evrov bosta stali gradnja in ure- ditev nove stavbe. Na osnovi Zakona o spodbujanju naložb je vlada za ta projekt Gorenju namenila 9,4 milijona evrov državne subvencije. Čeprav so inovacijsko sre- dišče šele odprli, v Velenju že snujejo načrte za njegovo širitev. Prepričani so, da bodo s težko pričakovano gradnjo avtocestne povezave postali tudi lažje in hitreje doseglji- vi za prihodnje sodelavce, strokovnjake na področju razvoja. Foto: arhiv Gorenje Minis spet dobil posel z ograjami Ministrstvo za notranje zadeve je za od- stranjevanje ograje na južni meji izbralo družbo Minis iz Velike Pirešice, ki je ogra- jo pred nekaj leti večinoma tudi postavila. Posel je vreden sedem milijonov evrov, Minis, ki je na javnem razpisu ponudil trikrat dražjo storitev od najcenejšega po- nudnika, mora ograjo odstraniti v štirih letih. Notranje ministrstvo je javno naročilo objavilo novembra lani, nanj so se prijavili štirje ponudniki – poleg Minisa še podjetji Garnol iz Kranja in Mensel iz Ljubljane ter samostojni podjetnik Franc Mačerol iz Žu- žemberka. Ta je bil s ponudbo, da bi posel opravil za dva milijona evrov, najcenejši, a ga je ministrstvo izključilo, ker ni predložil fi nančnega zavarovanja za resnost ponudbe v višini najmanj 100 tisoč evrov. Podjetje Mensel bi ograjo odstranilo za 9,2 milijona evrov, podjetje Garnol pa za 9,7 milijona evrov. Kot najboljša je bila tako izbrana ponudba Minisa, ki je bil v prednosti pred drugimi ponudniki tudi zato, ker ve, kje je ograja postavljena in kako jo je treba od- straniti. Eden od pogojev v razpisu je tudi bil, da mora biti ograja ohranjena v največji možni meri za potrebe ponovne postavitve. Do leta 2015, ko je od države dobilo ve- lik posel za dobavo rezilne žice in panel- ne ograje ter za njuno nameščanje na meji s Hrvaško, je bilo podjetje Minis javnosti neznano. Celjanom se je najbolj »vtisnilo v spomin« leta 2020, ko je kupilo stavbo Ljudske posojilnice. Cena za eno največjih arhitekturnih mojstrovin v Celju, ki je bila narejena po načrtih velikega Jožeta Plečni- ka, naj bi bila 3,6 milijona evrov. Zaradi no- vega lastnika se je iz stavbe izselil kino Art, ker je Minis za najem kinodvorane postavil previsoko ceno, prenovljena kavarna je do- bila novega najemnika, velika dvorana Kina Metropol pa je dobila povsem drugačno vse- bino. Minis, ki je za upravljanje stavbe usta- novil podjetje Plečnikov vogal, še vedno išče najemnike za nekaj tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov. V restavraciji, ki je v zadnjem nadstropju stavbe, bo za gostinsko ponudbo, tako je vsaj napovedal, poskrbel kar sam. Za zamenjavo napisa Plečnikov vogal, ki ga je na stavbo pritrdil predlani pred božično-novoletnimi prazniki, kljub več opozorilom zavoda za varstvo kulturne dediščine, da zanj nima potrebnega soglas- ja, še vedno ni poskrbel. JI Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 7, 16. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Kdo skrbi za odvoz povoženih živali? Žalosten zvitorepkin konec Glede na to, da v Sloveniji ni stekline, povožena lisica naj ne bi predstavljala posebne nevarnosti za zdravje ljudi, četudi je ob Cesti na Ostrožno ležala nekaj dni, menijo na ministrstvu za kmetijstvo. (Foto: Andraž Purg) Sama je najprej poklicala lovce, ki so jo usmerili na regijski center za obveščanje in številko 112, od koder naj bi po predvidenem protokolu obvestili veterinarsko higien- sko službo, ki je zadolžena za odvoze, dela pa le med te- dnom. Ko gre za povoz div- jadi ali velikih zveri, pa mora center za obveščanje istoča- sno obvestiti tudi lovce kot pristojne upravljavce lovišč. Največ dva dneva? Kako je urejen sistem od- voza povoženih živali, kdo mora to opraviti in ali vedno traja tako dolgo, da je žival odstranjena? Vprašanja smo naslovili na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so pojasnili, da velja pri odvozu trupel poginulih in usmrčenih živali enak sistem za celotno Slove- nijo. Za zbiranje, prevažanje in skladiščenje ter njihovo S smučkami v park CELJE – Od sobote je v celjskem mestnem parku spet brezplačno na voljo proga za tek na smučeh. V mestni občini, kjer menijo, da je že lani proga doživela pozitiven odziv Celjanov, so že decembra napovedali njeno odprtje, a tega zaradi pretoplega vremena in dežja ves januar ni bilo mogoče uresničiti. V preteklem tednu je hladno vreme omogočilo intenzivno zasneževanje. Za pripravo proge naj bi delavci ZPO izdelali približno dva tisoč kubičnih metrov tehničnega snega. ZPO Celje pri tem ne uporablja kemikalij in tudi ni potreboval oko- ljevarstvenega soglasja. Zavod za varstvo kulturne dediščine je izdal kulturnovarstveno soglasje za ta projekt in ob tem zahteval, da ZPO nekoliko spremeni potek proge, ki se mora izogniti koreninskim sestavom nekaterih vrst dreves. Letošnja proga je tako malo daljša, in sicer je dolga približno 500 me- trov. Za tek po njej si je mogoče izposoditi tekaško opremo. Pri teniških igriščih je urejeno tudi manjše sankališče za otroke. TC Pomoč po potresu CELJE – Mestna občina je od leta 2014 pobratena s tur- škim mestom Gaziantep, zato te dni zbira pomoč za nje- gove prebivalce, ki jih je prizadel katastrofalen potres. Mestna občina Celje je od rušilnega potresa v stiku s pred- stavniki občinske uprave Gaziantepa. V teh dneh so sporočili, kako jim lahko Celjani najbolj pomagajo. Nujno potrebujejo zimska oblačila za odrasle in otroke, higienske pripomočke, hrano, odeje in drugo. V pomoči so lahko tudi šotori, postelje, vzmetnice, peči, posoda, baterije, spalne vreče, generatorji … Vsi, ki bi želeli pomagati, lahko vse našteto prinesejo še danes, v četrtek, od 14. do 18. ure na sedež javnega podjetja Zelenice na Cinkarniški poti 19. Konvoj z zbranim materialom bo proti Gaziantepu krenil konec tedna. TC Karierni sejem v MCC CELJE – Da bi mladi bolje spoznali poklicne priložnosti in delovne prakse v uspešnih podjetjih iz lokalnega okolja, je bil pred tednom v Celjskem mladinskem centru (MCC) Karierni sejem za mlade. MCC ga je pripravil z Informa- cijsko točko Europe direct Savinjska in v sodelovanju s Skupnostjo višjih strokovnih šol Slovenije. Mladi so spoznali delovanje omrežja Eures, projekt fi nanč- ne podpore Shema zaposlitvene mobilnosti ter orodje za pri- pravo življenjepisa Europass. Predstavnika kadrovskih služb iz Cinkarne Celje in Pivovarne Laško Union sta udeležencem spregovorila o razvoju karierne poti in različnih priložnostih, ki jim jih nudijo podjetja ob vstopu na trg dela (npr. kadro- vske štipendije ali možnost opravljanja prakse). Približno 120 mladim so se predstavili še Ljudska univerza Rogaška Slatina, Krizni center za mlade, Zavod RS za zaposlovanje, UPI – Ljudska univerza Žalec … TC Na spletu pregled prostorskih aktov CELJE – Prostorski portal Mestne občine Celje (prostor. celje.si) je zbirka interaktivnih zemljevidov, kjer je mo- goče hitro najti različne informacije. Novost so podatki o veljavnih prostorskih aktih, ki veljajo na območju Mestne občine Celje. Nova vsebina naj bi koristila lastnikom zemljišč, morebitnim kupcem, nepremičninskim posrednikom in projektantom pri načrtovanju gradbenih posegov ali nakupu nepremičnine. Zemljevide si je mogoče ogledati na računalniku, tablici ali pametnem telefonu s sodobnim spletnim brskalnikom. Sicer pa je na omenjenem portalu mogoče najti še podatke o progah in postajališčih Celebusa, o parkiriščih, zelenih površinah, celjskem prostorskem načrtu, krajih, kjer so defi - brilatorji, cestne zapore … TC Žrtve prometa so žal pogosto tudi živali, ki zaidejo na cesto. Koga poklicati, ko se zgodi kaj takšnega in kdo mora poskrbeti za odvoz poginule živali? In če gre za divjad, ki jo je zadnje čase mogoče vedno pogosteje opaziti tudi v mestih? Pred dnevi nas je poklicala bralka in opozorila na primer povožene lisice na Cesti na Ostrožno v bližini Lave. Povožena je bila v nedeljo in dva dni kasneje je še vedno ležala tam, le da jo je nekdo preložil na bližnjo ze- lenico. Bralka je bila ogorčena, da je pristojne službe še niso odpeljale. TATJANA CVIRN odstranitev skrbi Nacionalni veterinarski inštitut (NVI), ki izvaja veterinarsko higiensko službo (VHS), katere enota deluje tudi v Celju, medtem ko ima na Lahovni zbirno mesto za poginule in usmr- čene živali. »Prijava pogina je naloga lastnika rejnih in hišnih ži- vali, kadar pa gre za najdene povožene živali, je najditelj oziroma upravljavec ceste ali železnice tisti, ki poda prijavo na številko 112,« so pojasnili na ministrstvu. VHS naj bi truplo povože- ne živali odpeljala v pred- pisanem času, in sicer v 36 urah ter izjemoma v 48 urah po prijavi pogina, v poletnem času pa v 24 urah in izjemo- ma v 36 urah. Ko zunanja dnevna temperatura presega 30 stopinj, mora VHS to opra- viti v 18 urah, izjemoma v 36 urah. Če gre za sum bolezni živali, je treba truplo takoj po prijavi pogina oziroma usmr- titve odpeljati v vmesni obrat oziroma v NVI, kjer opravijo preiskave. Vse povožene živali NVI preda koncesionarju, podje- tju Koto, ki poskrbi za pre- delavo trupel in neškodljivo odstranitev pridobljenih pro- izvodov s sežigom ali sosež- igom. Zmešnjava Ko gre za divjad ali zveri, morajo biti o povozu obve- ščeni tudi lovci, ki odvzamejo dokazila za kasnejše eviden- tiranje izgub živali v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu. Strokovni tajnik Savinjsko- -kozjanske zveze lovskih dru- žin Celje Zdravko Mastnak meni, da je zadnje leto nasta- la na tem področju zmešnja- va zaradi spremembe, ki se je zgodila lani, in sicer zdaj vse povožene živali odvaža VHS, medtem ko so prej to lahko počeli tudi lovci. »Zdaj tega ne smemo več, čeprav nas ljudje še vedno kličejo,« pravi Mastnak. Sprememba je nastala zaradi izbruha afri- ške prašičje kuge. »Zaradi te bolezni lovci pri morebitnem povozu divjega prašiča, ki se sicer redko zgodi, ne smejo odvzeti nobenih materialnih dokazov, lahko le fotografi ra- jo žival.« Pri povozu divjadi ali zveri lovce pokličejo iz centra za obveščanje, saj morajo ti od- vzeti materialne dokaze, da lahko izgube živali zabeležijo v svojih evidencah. »V večini primerov zadošča fotografi ja povožene živali, pri parkljasti divjadi pa odvzamemo gla- vo,« pojasnjuje sogovornik in meni, da so bili postopki odvoza pred spremembo hi- trejši, zdaj pa se dogaja, da živali ležijo ob cestah po dva do tri dni. Divje živali v mestih So sicer sprehodi lisic po mestnih ulicah postali obi- čajen pojav? Zdravko Ma- stnak pravi: »Ljudje vedno bolj posegamo v življenjski prostor divjih živali, ki še ponoči nimajo miru, saj se nekateri rekreirajo v gozdo- vih s svetilkami na glavi …« Živali se na spremembe prila- gajajo tako, da se naseljujejo tudi v mestih, kjer je na voljo dovolj hrane: v kanalih so že našli lisice, kune belice so na- šle dom na podstrešju hiše, v mesto kdaj zaide kakšna srna … »Pred dvema letoma so se v zapuščene hiše na Go- lovcu naselile lisice, ki gredo tja, kjer je na voljo dovolj hra- ne, na primer med odpadke v mestih.« Pozabljen biser CELJE – Podjetje Zelenice je minule dni za- čelo urejati pot na celjsko kalvarijo, ki je precej zanemarjena in zaraščena. Gre za pot proti cerkvi na Jožefovem hribu, kjer kalvarijo sestavljajo štiri kapele (nekoč jih je bilo pet), na vrhu pa je skulptura, ki predstavlja Gol- goto. Plastike so delo konjiškega kiparja Mihaela Pogačnika in so nastale sočasno s kapelami leta 1717 . Dvesto let kasneje jih je obnovil kipar Franc Berneker, ki je na novo izklesal tudi kip Marije Magdalene. Kot so zapisali v Turističnem in kulturnem dru- štvu Celje, si bodo prizadevali, da bi temu celjske- mu biseru v prihodnje namenili več pozornosti. TC Urejanje okolice Golgote pod cerkvijo sv. Jožefa (Foto: arhiv JP Zelenice) Smučarji tekači so tudi letos dočakali ureditev proge v mestnem parku. (Foto: Andraž Purg) Lovci se pogosto znajdejo na krajih prometnih nesreč, če so divje živali v njih tako poškodovane, da jih je treba usmrtiti. Policija pokliče lovce, da opravijo usmrtilni strel ter živalim skrajšajo trplje- nje, pri čemer prihaja tudi do sporov, ko ljudje pri- čakujejo, da bodo lovci žival odpeljali v zavetišče, ne pa jih usmrtili. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 7, 16. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Kdo skrbi za odvoz povoženih živali? Žalosten zvitorepkin konec Glede na to, da v Sloveniji ni stekline, povožena lisica naj ne bi predstavljala posebne nevarnosti za zdravje ljudi, četudi je ob Cesti na Ostrožno ležala nekaj dni, menijo na ministrstvu za kmetijstvo. (Foto: Andraž Purg) Sama je najprej poklicala lovce, ki so jo usmerili na regijski center za obveščanje in številko 112, od koder naj bi po predvidenem protokolu obvestili veterinarsko higien- sko službo, ki je zadolžena za odvoze, dela pa le med te- dnom. Ko gre za povoz div- jadi ali velikih zveri, pa mora center za obveščanje istoča- sno obvestiti tudi lovce kot pristojne upravljavce lovišč. Največ dva dneva? Kako je urejen sistem od- voza povoženih živali, kdo mora to opraviti in ali vedno traja tako dolgo, da je žival odstranjena? Vprašanja smo naslovili na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so pojasnili, da velja pri odvozu trupel poginulih in usmrčenih živali enak sistem za celotno Slove- nijo. Za zbiranje, prevažanje in skladiščenje ter njihovo S smučkami v park CELJE – Od sobote je v celjskem mestnem parku spet brezplačno na voljo proga za tek na smučeh. V mestni občini, kjer menijo, da je že lani proga doživela pozitiven odziv Celjanov, so že decembra napovedali njeno odprtje, a tega zaradi pretoplega vremena in dežja ves januar ni bilo mogoče uresničiti. V preteklem tednu je hladno vreme omogočilo intenzivno zasneževanje. Za pripravo proge naj bi delavci ZPO izdelali približno dva tisoč kubičnih metrov tehničnega snega. ZPO Celje pri tem ne uporablja kemikalij in tudi ni potreboval oko- ljevarstvenega soglasja. Zavod za varstvo kulturne dediščine je izdal kulturnovarstveno soglasje za ta projekt in ob tem zahteval, da ZPO nekoliko spremeni potek proge, ki se mora izogniti koreninskim sestavom nekaterih vrst dreves. Letošnja proga je tako malo daljša, in sicer je dolga približno 500 me- trov. Za tek po njej si je mogoče izposoditi tekaško opremo. Pri teniških igriščih je urejeno tudi manjše sankališče za otroke. TC Pomoč po potresu CELJE – Mestna občina je od leta 2014 pobratena s tur- škim mestom Gaziantep, zato te dni zbira pomoč za nje- gove prebivalce, ki jih je prizadel katastrofalen potres. Mestna občina Celje je od rušilnega potresa v stiku s pred- stavniki občinske uprave Gaziantepa. V teh dneh so sporočili, kako jim lahko Celjani najbolj pomagajo. Nujno potrebujejo zimska oblačila za odrasle in otroke, higienske pripomočke, hrano, odeje in drugo. V pomoči so lahko tudi šotori, postelje, vzmetnice, peči, posoda, baterije, spalne vreče, generatorji … Vsi, ki bi želeli pomagati, lahko vse našteto prinesejo še danes, v četrtek, od 14. do 18. ure na sedež javnega podjetja Zelenice na Cinkarniški poti 19. Konvoj z zbranim materialom bo proti Gaziantepu krenil konec tedna. TC Karierni sejem v MCC CELJE – Da bi mladi bolje spoznali poklicne priložnosti in delovne prakse v uspešnih podjetjih iz lokalnega okolja, je bil pred tednom v Celjskem mladinskem centru (MCC) Karierni sejem za mlade. MCC ga je pripravil z Informa- cijsko točko Europe direct Savinjska in v sodelovanju s Skupnostjo višjih strokovnih šol Slovenije. Mladi so spoznali delovanje omrežja Eures, projekt fi nanč- ne podpore Shema zaposlitvene mobilnosti ter orodje za pri- pravo življenjepisa Europass. Predstavnika kadrovskih služb iz Cinkarne Celje in Pivovarne Laško Union sta udeležencem spregovorila o razvoju karierne poti in različnih priložnostih, ki jim jih nudijo podjetja ob vstopu na trg dela (npr. kadro- vske štipendije ali možnost opravljanja prakse). Približno 120 mladim so se predstavili še Ljudska univerza Rogaška Slatina, Krizni center za mlade, Zavod RS za zaposlovanje, UPI – Ljudska univerza Žalec … TC Na spletu pregled prostorskih aktov CELJE – Prostorski portal Mestne občine Celje (prostor. celje.si) je zbirka interaktivnih zemljevidov, kjer je mo- goče hitro najti različne informacije. Novost so podatki o veljavnih prostorskih aktih, ki veljajo na območju Mestne občine Celje. Nova vsebina naj bi koristila lastnikom zemljišč, morebitnim kupcem, nepremičninskim posrednikom in projektantom pri načrtovanju gradbenih posegov ali nakupu nepremičnine. Zemljevide si je mogoče ogledati na računalniku, tablici ali pametnem telefonu s sodobnim spletnim brskalnikom. Sicer pa je na omenjenem portalu mogoče najti še podatke o progah in postajališčih Celebusa, o parkiriščih, zelenih površinah, celjskem prostorskem načrtu, krajih, kjer so defi - brilatorji, cestne zapore … TC Žrtve prometa so žal pogosto tudi živali, ki zaidejo na cesto. Koga poklicati, ko se zgodi kaj takšnega in kdo mora poskrbeti za odvoz poginule živali? In če gre za divjad, ki jo je zadnje čase mogoče vedno pogosteje opaziti tudi v mestih? Pred dnevi nas je poklicala bralka in opozorila na primer povožene lisice na Cesti na Ostrožno v bližini Lave. Povožena je bila v nedeljo in dva dni kasneje je še vedno ležala tam, le da jo je nekdo preložil na bližnjo ze- lenico. Bralka je bila ogorčena, da je pristojne službe še niso odpeljale. TATJANA CVIRN odstranitev skrbi Nacionalni veterinarski inštitut (NVI), ki izvaja veterinarsko higiensko službo (VHS), katere enota deluje tudi v Celju, medtem ko ima na Lahovni zbirno mesto za poginule in usmr- čene živali. »Prijava pogina je naloga lastnika rejnih in hišnih ži- vali, kadar pa gre za najdene povožene živali, je najditelj oziroma upravljavec ceste ali železnice tisti, ki poda prijavo na številko 112,« so pojasnili na ministrstvu. VHS naj bi truplo povože- ne živali odpeljala v pred- pisanem času, in sicer v 36 urah ter izjemoma v 48 urah po prijavi pogina, v poletnem času pa v 24 urah in izjemo- ma v 36 urah. Ko zunanja dnevna temperatura presega 30 stopinj, mora VHS to opra- viti v 18 urah, izjemoma v 36 urah. Če gre za sum bolezni živali, je treba truplo takoj po prijavi pogina oziroma usmr- titve odpeljati v vmesni obrat oziroma v NVI, kjer opravijo preiskave. Vse povožene živali NVI preda koncesionarju, podje- tju Koto, ki poskrbi za pre- delavo trupel in neškodljivo odstranitev pridobljenih pro- izvodov s sežigom ali sosež- igom. Zmešnjava Ko gre za divjad ali zveri, morajo biti o povozu obve- ščeni tudi lovci, ki odvzamejo dokazila za kasnejše eviden- tiranje izgub živali v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu. Strokovni tajnik Savinjsko- -kozjanske zveze lovskih dru- žin Celje Zdravko Mastnak meni, da je zadnje leto nasta- la na tem področju zmešnja- va zaradi spremembe, ki se je zgodila lani, in sicer zdaj vse povožene živali odvaža VHS, medtem ko so prej to lahko počeli tudi lovci. »Zdaj tega ne smemo več, čeprav nas ljudje še vedno kličejo,« pravi Mastnak. Sprememba je nastala zaradi izbruha afri- ške prašičje kuge. »Zaradi te bolezni lovci pri morebitnem povozu divjega prašiča, ki se sicer redko zgodi, ne smejo odvzeti nobenih materialnih dokazov, lahko le fotografi ra- jo žival.« Pri povozu divjadi ali zveri lovce pokličejo iz centra za obveščanje, saj morajo ti od- vzeti materialne dokaze, da lahko izgube živali zabeležijo v svojih evidencah. »V večini primerov zadošča fotografi ja povožene živali, pri parkljasti divjadi pa odvzamemo gla- vo,« pojasnjuje sogovornik in meni, da so bili postopki odvoza pred spremembo hi- trejši, zdaj pa se dogaja, da živali ležijo ob cestah po dva do tri dni. Divje živali v mestih So sicer sprehodi lisic po mestnih ulicah postali obi- čajen pojav? Zdravko Ma- stnak pravi: »Ljudje vedno bolj posegamo v življenjski prostor divjih živali, ki še ponoči nimajo miru, saj se nekateri rekreirajo v gozdo- vih s svetilkami na glavi …« Živali se na spremembe prila- gajajo tako, da se naseljujejo tudi v mestih, kjer je na voljo dovolj hrane: v kanalih so že našli lisice, kune belice so na- šle dom na podstrešju hiše, v mesto kdaj zaide kakšna srna … »Pred dvema letoma so se v zapuščene hiše na Go- lovcu naselile lisice, ki gredo tja, kjer je na voljo dovolj hra- ne, na primer med odpadke v mestih.« Pozabljen biser CELJE – Podjetje Zelenice je minule dni za- čelo urejati pot na celjsko kalvarijo, ki je precej zanemarjena in zaraščena. Gre za pot proti cerkvi na Jožefovem hribu, kjer kalvarijo sestavljajo štiri kapele (nekoč jih je bilo pet), na vrhu pa je skulptura, ki predstavlja Gol- goto. Plastike so delo konjiškega kiparja Mihaela Pogačnika in so nastale sočasno s kapelami leta 1717 . Dvesto let kasneje jih je obnovil kipar Franc Berneker, ki je na novo izklesal tudi kip Marije Magdalene. Kot so zapisali v Turističnem in kulturnem dru- štvu Celje, si bodo prizadevali, da bi temu celjske- mu biseru v prihodnje namenili več pozornosti. TC Urejanje okolice Golgote pod cerkvijo sv. Jožefa (Foto: arhiv JP Zelenice) Smučarji tekači so tudi letos dočakali ureditev proge v mestnem parku. (Foto: Andraž Purg) Lovci se pogosto znajdejo na krajih prometnih nesreč, če so divje živali v njih tako poškodovane, da jih je treba usmrtiti. Policija pokliče lovce, da opravijo usmrtilni strel ter živalim skrajšajo trplje- nje, pri čemer prihaja tudi do sporov, ko ljudje pri- čakujejo, da bodo lovci žival odpeljali v zavetišče, ne pa jih usmrtili. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 7, 16. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Da je v Načrtu za okrevanje in odpornost na voljo ogromno denarja, ki ga lahko občine pridobijo za ureditev protipoplavnih ukrepov, je na delovnem obisku v Občini Šentjur minuli torek dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Občina Šentjur si za sklope protipoplavne zaščite, za katere je že naročila pripravo projektne dokumentacijo, obeta sofinanciranje v višini 12 milijonov evrov. TINA STRMČNIK Od nejevolje do boljših rešitev? Država številne protipoplavne ukrepe načrtuje še za ob- močje Spodnje Savinjske doline. Ocena vrednosti ukrepov, predvidenih v državnem prostorskem načrtu, se giblje od 270 do 310 milijonov evrov. A jim številni domačini niso naklonjeni, o čemer smo poročali v prejšnji številki Novega tednika. Del protipoplavnih ukrepov, ki jih je Občina Šentjur pred časom uredila v Hruševcu. (Foto: TS) Stopili skupaj in odplačali posojilo KOZJE – Več kot 28 tisoč evrov znaša izkupiček dobro- delnega koncerta za družino Doroteje Kozmus iz Gor- jan v občini Kozje. Dogodka na predvečer slovenskega kulturnega praznika se je udeležilo 1.300 obiskovalcev in 45 nastopajočih, pri izvedbi je rokave zavihalo še 50 prostovoljcev. Od leve: županja Občine Kozje Milenca Krajnc, Doroteja Kozmus v družbi otrok Žige in Žane, pobudnica in glavna organizatorka dogodka Tea Žarn, Jernej Šulc, ki ji je pri organizaciji pomagal, ter voditeljica Klara Eva Kukovič. (Foto: Robert Ivanšek) ŠENTJUR – Z ministrom o protipoplavnih ukrepih in odvajanju odpadnih voda Načrtovanje zadrževalnikov gre po načrtih Brežan je dejal, da se šen- tjurska občina dobro zave- da problematike poplavne ogroženosti, ki jo naslavlja že vrsto let. V sodelovanju med občino, omenjenim mi- nistrstvom in Direkcijo RS za vode so bili doslej izvedeni številni ukrepi. »Slovenija je pod okriljem načrta za okre- vanje in odpornost pridobila veliko denarja, namenjenega protipoplavni zaščiti. Občina Šentjur se je zavezala, da bo za načrtovane protipoplavne ukrepe zagotovila projektno dokumentacijo. Priprava te dokumentacije je v skladu s časovnim načrtom. To je do- ber obet, da bo dokumenta- cija dokončana do konca leto- šnjega junija. Projekti morajo biti nato izvedeni do junija 2026,« je povedal minister. Dva večja zadrževalnika Šentjurski župan mag. Marko Diaci je spomnil, da sta na območju občine do konca leta 2026 predvidena dva večja zadrževalnika. Suhi zadrževalnik na območju Lokarij bo imel prostornino 350 tisoč kubičnih metrov. Prostornina zadrževalnika na območju Črnolice, kjer je v bližini predvidena tudi na- vezovalna cesta, bo znašala 650 tisoč kubičnih metrov. Protipoplavni ukrepi so med drugim predvideni še na ob- močju Hudičevega grabna. »Pri pripravi projektne doku- mentacije sicer pričakujem še veliko izzivov, a upam, da jih bomo skupaj reševali,« je povedal. Od gradnje omenje- nih protipoplavnih ukrepov si obeta večjo zaščito mesta pred visokimi vodami. Tovr- stni ukrepi bodo po njego- vih besedah pripomogli tudi k večji poplavni varnosti prebivalcev Štor in Celja. Z izvedbo omenjenih ukrepov bodo izpolnjeni še pogoji za druge načrtovane občinske naložbe. Med drugim gre za ureditev mestnega parka. Diaci in Brežan sta govori- la tudi o možnostih črpanja denarja na drugih razpisih. Občina Šentjur je sofinanci- ranje med drugim pridobila za ukrepe čiščenja in odvaja- nja odpadnih voda na obmo- čju Šentjur–Dole–Proseniško in Šentjur–Dole- Trnovec. Po besedah župana bodo dobre možnosti črpanja denarja za podobne ukrepe tudi v finančni perspektivi do leta 2027. Načrt med drugim predvideva do 11 suhih zadrževalnikov, razširitev in stabilizacijo struge Savinje ter gradnjo dveh več- namenskih zadrževalnikov. Slednja bosta služila tako proti- poplavnim ukrepom kot namakanju. Proti vodnim zadrževalnikom so nedavno povzdignili glas domačini, ki se s takšnim načinom zagotavljanja poplavne varnosti ne strinjajo. Prepričani so, da bodo izgubili kako- vostno kmetijsko zemljo. Naravovarstveniki, združeni v Eco civilno iniciativo Slovenije, menijo, da bodo zadrževalniki trajno spremenili videz kulturne krajine, mikroklimo in zmanjšali kmetijski, turistični in biotski potencial celotne Savinjske doline. Želijo, da načrtovalci v državni načrt vklju- čijo dodatne študije in ga dopolnijo. Vršilka dolžnosti direk- torice Direkcije RS za vode Neža Kodre je dejala, da načrt še ni sprejet, obdobje priprave pa je namenjeno razčiščevanju dilem in opozoril. »Odziv domačinov ni nepričakovan in je sestavni del priprave načrta, ki vodi do iskanja ustreznih rešitev.« Doroteja Kozmus je po tra- gični nesreči partnerja čez noč ostala sama z dvema majhnima otrokoma. Nesre- ča je s seboj prinesla večje denarne obremenitve, saj je na njenih plečih ostalo od- plačevanje posojila, ki ga je partner najel za gradnjo nju- ne hiše. Da bi ji s pleč odvzela del skrbi, je njena prijateljica Tea Žarn ob pomoči šmarske območne organizacije Rdeče- ga križa Slovenije, številnih glasbenikov ter donatorjev organizirala dobrodelni kon- cert. Ljudje so z nakupom vsto- pnic prispevali denar za po- plačilo posojila. »Z odzivom ljudi in z zbranim zneskom sem izjemno zadovoljna. Skoraj nimam besed, s kate- rimi bi opisala občutke. Samo nekaj minut po tem, ko smo odprli vrata večnamenske dvorane, so bili zasedeni že skoraj vsi sedeži. Val zado- voljstva, ki me je zajel po uspešnem koncertu, traja še danes,« je povedala Žarnova. Prevzema jo ponos, da so na pomoč priskočili tako kraja- ni Gorjan, občani Kozjega in številni sočutni ljudje iz širše okolice. Hvaležna je vsem na- stopajočim in Klari Evi Kuko- vič, ki je povezovala koncert. »K uspešno izvedenemu do- godku je močno pripomogel prispevek, ki je bil o stiski družine Doroteje Kozmus objavljen v Novem tedniku. Z njegovo pomočjo so ljudje dobili celotno sliko, zakaj in za koga smo organizirali do- brodelni koncert. To je bila pik a na i,« je še po v edala. T S Pod streho rekorden proračun BISTRICA OB SOTLI – Občina ima za letos re- korden proračun, ki na odhodkovni ravni znaša štiri milijone evrov. »To je za našo občino res ve- liko,« pravi župan Fra- njo Debelak. Med naložbami, ki se med drugim odražajo v proračunu, je projekt hidravličnih izboljšav, namenjen obnovi 22 ki- lometrov vodovodnih napeljav. Debelak je poja- snil, da je bilo postorjenih že ogromno del, ki bodo prispevala k boljši oskrbi s pitno vodo. Občina se pripravlja na obnovo Bra- tušove domačije, kmalu bo objavila natečaj za izbiro izvajalca. Projekt predvideva obnovo spo- meniško zaščitene stavbe in dograditev nove stav- be. Skupno bodo v na novo urejenih prostorih štiri stanovanja. Med po- membnejšimi naložbami sta še obnova nekaterih cestnih odsekov in sa- nacija nekaterih plazov. Občina bo veliko denarja namenila pripravi pro- jektne dokumentacije za nove načrtovane naložbe. Z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje je dogo- vorjena za sofinanciranje gradnje nove telovadnice in vrtca v višini 1,6 mili- jona evrov. »Denar bomo začeli črpati prihodnje leto. To nam ustreza, saj se bomo prijavili še na ka- terega od razpisov za pri- dobivanje sofinanciranja. Moj cilj je, da se občini ne bi bilo treba zadolževati,« je še de jal bis triš ki župan. TS Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 7, 16. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Dravske elektrarne Maribor nameravajo na Paškem Kozjaku nad Vitanjem urediti polje vetrnih elektrarn s štirimi agregati oziroma vetrnicami. Tri naj bi stale v vitanjski občini, ena na meji med občinama Vitanje in Mislinja. V podje- tju poudarjajo, da gre za varno in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnostni način. V vitanjski občinski upravi postavitev vetrnic načeloma podpirajo, vendar bodo k dokončni odločitvi pozvali tudi občane. BARBARA FURMAN Manjša vetrnica pri Razdrtem je bila prva v Sloveniji, sledila ji je vetrna elektrarna v Dolenji vasi, drugi vetrni projekti po več kot desetletju načrtovanj še čakajo na uresničitev. Pri postavitvah vetrnih elektrarn se pov- sod po Sloveniji zapleta. (Foto: Pixabay) VITANJE – Prizadevanja za postavitev vetrne elektrarne se nadaljujejo Bodo nad Vitanjem vetrnice? Predvidena mesta postavitve vetrnih elektrarn (Foto: novice.si) Vetrna elektrarna je elektro- energetski objekt, na katerem veter poganja vetrnico, s či- mer energijo vetra pretvarja v električno energijo. Pomemb- no je, da so vetrne turbine po- stavljene na območjih s čim bolj konstantnim vetrom. Po mnenju Dravskih elektrarn Maribor je primerno mesto za njihovo postavitev tudi na Paškem Kozjaku, zato so za- čeli aktivnosti za postavitev vetrnih elektrarn. Kaj bodo rekli občani? Vitanjski župan Andraž Po- gorevc se je pred dnevi srečal s predstavniki Dravskih elek- trarn, ki so mu povedali, da je projekt v postopku celovite presoje vplivov na okolje za vključitev v državni prostor- ski načrt. Župan je prepričan, da je projekt zanimiv z vidi- ka energetskega prehoda na obnovljive vire energije, a je najpomembneje, da bo spreje- mljiv za občanke in občane ter bo imela od njega korist tudi lokalna skupnost. »Vetrnice naj bi stale v gozdu, natanč- na mesta postavitve še niso določena,« je pojasnil župan Pogorevc in dodal, da bodo o tem občane podrobneje se- znanili, ko bo projekt pripra- vljen za javno razgrnitev. »Ob tem naj poudarim, da so bili zagotovili vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov ener- gije, od tega 43-odstotni de- lež v proizvodnji električne energije. Pomembno naj bi k temu pripomogla tudi vetrna energija. Deset pobud Na ministrstvu za okolje in prostor imajo že deset pobud za postavitev vetrnih elektrarn po vsej Sloveniji, za katere je treba sprejeti državni prostor- ski načrt. V Dravskih elektrar- nah Maribor so januarja javno razgrnili projekt treh vetrnic na Ojstrici pri Dravogradu, ki je za zdaj najbliže uresniči- tvi. V Sloveniji sicer delujeta le dve vetrni elektrarni, ena je ob avtocesti pri Razdrtem, druga v Dolenji vasi v občini Divača. To je za evropske raz- mere zelo malo. »Žal se v Sloveniji z vetrni- mi elektrarnami povsod za- pleta. Količina proizvedene električne energije z vetrom se tako pri nas na leto meri v 0,0 odstotka, evropsko pov- prečje pa je 16 odstotkov. Vodilna Danska dosega tako celo 46 odstotkov vse proi- zvedene električne energije,« pravi Primož Kapus, direktor družbe Amicus, ki se ukvarja z načrtovanjem vetrnih elek- trarn. prebivalci vitanjske občine s prvimi pobudami za postavi- tev vetrnic seznanjeni že pred približno dvema letoma, ko so Dravske elektrarne na Paškem Kozjaku opravljale meritve vetra. Te so pokazale, da je mesto za energetsko izrabo vetra ugodna. Pristojne služ- be zdaj pripravljajo okoljsko poročilo. S snovalci projekta se bomo še sestajali in o tem dosledno obveščali občane,« napoveduje župan. Okoljsko poročilo V Dravskih elektrarnah Maribor pravijo, da za Pro- jekt vetrne elektrarne Paški Kozjak pripravljajo dvanajst strokovnih analiz, ki bodo s smernicami in z omejitvami zagotovile varovanje ljudi ter vseh naravnih dobrin in vre- dnot. Okoljsko poročilo naj bi pripravili do konca leta, sledili bosta javna razgrnitev in javna obravnava za vse udeležence ter zainteresirano javnost. Javna obravnava bo temelj za nadaljnje korake, kot sta potrditev državnega prostorskega načrta ter pri- prava projektne in investicij- ske dokumentacije. Z vetrni- mi elektrarnami Paški Kozjak naj bi vsako leto proizvedli približno 40 GWh električne energije. Predstavniki podjetja Dra- vske elektrarne Maribor so v rednih stikih tako z vitanjsko občinsko upravo kot tudi ob- činami, saj se, kot poudarja- jo, zavedajo pomena odkrite- ga komuniciranja z lokalnimi skupnostmi. Po pripravljenih strokovnih podlagah bodo občanom lahko predstavili še celovitejše informacije o načrtovanem projektu. Kdaj naj bi vetrne elektrarne na Paškem Kozjaku začeli po- stavljati, pa v Dravskih elek- trarnah Maribor še ne morejo napovedati. Obnovljivi viri Spomnimo, da je vlada že pred dvema letoma sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Paški Kozjak. »Načrtovana gradnja polja vetrnih elektrarn (PVE) Paški Kozjak bo prispevala k povečanju proizvodnje elek- trične energije iz obnovljivih virov. Cilj energetske in pod- nebne politike Slovenije je zagotoviti zanesljivo, varno in konkurenčno oskrbo z energi- jo na trajnostni način, in sicer tako, da se zagotovi prehod v podnebno nevtralno družbo in dosežejo cilji trajnostnega razvoja,« navajajo v vladi. Po nacionalnem energet- skem in podnebnem načrtu naj bi v Sloveniji do leta 2030 Pred novimi izzivi ROGAŠKA SLATINA – Konec januarja se je na prvi redni seji sveta savinjske regije v Aninem dvoru prvič po zadnjih lokalnih volitvah sestalo 31 županov savinjske regije. Seje so se prvič udeležili dve novi županji in šest novih župa- nov. Svet bo kot predsednik že šesti mandati vodil mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina. Člani sveta savinjske regije so obravnavali poročilo za leto 2022 in načrt dela za letos. Svet regije in Razvojna agencija savinjske regije sta uskladila pogodbo o medsebojnih raz- merjih pri izvajanju nalog spodbujanja regionalnega razvoja. Direktorica agencije Iva Zorenč je dejala, da v tej ustanovi zagovarjajo stališče, da je vsaka občina pomembna za razvoj regije, regija pa skrbi za razvoj vsake posamezne občine. »Pred nami je veliko projektov, ki so zelo pomembni za nadaljnji razvoj regije, in verjamem, da bomo s skupnimi močmi na- daljevali uspešno delo,« je še povedala. Zbrane je med drugim nagovorila državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Katič. Vršilec dolžnosti direktorja direktorata za regionalni razvoj dr. Robert Drobnič je predstavil izvajanje mehanizma za čr- panje evropskih sredstev, predloge za njegovo izboljšavo ter časovni načrt priprave dogovora do leta 2027. Vodja urada za evropsko kohezijsko politiko Matjaž Dragar je predstavil program evropske kohezijske politike za obdobje do leta 2027 . Župani savinjske regije so opozorili, da so postopki glede gradnje tretje razvojne osi prepočasni, zato bi radi na nasle- dnjo sejo povabili predstavnike pristojnih ministrstev. TS Mladi bodo dobili svoj prostor Opuščena meščanska hiša v središču Radeč bo postala središče za delo- vanje mladih. (Foto: BA) RADEČE – Stara opuščena meščanska hiša, ki sameva v središču kraja, naj bi zasijala v lepši luči in z novo vsebino. Tako imenovano Simončiče- vo hišo, ki je zaščitena kot kulturna dediščina, namera- va Občina Radeče prenoviti in v njej urediti prostore, ki bi bili primerni za druženje in ustvarjalno delo mladih. V hiši bo svoj prostor imela tudi radeška enota Glasbene šole Laško-Radeče. Hiša v Ulici Milana Majcna 12, tik pod zgradbama radeške osnovne in glasbene šole, je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja in je bila do danes že večkrat preurejena za potrebe stanovalcev. Občina Radeče jo je kupila leta 2017 . Odločila se je, da jo bo prenovila in v njej uredila prostore za mladinsko dejavnost. Občina Radeče se je s pro- jektom, imenovanim Središče za krepitev podjetniških kom- petenc mladih oziroma krajše POJNT, s partnerji iz Posavja (KTRC Radeče, Mladinski center Krško, KŠTM Sevnica in ZPTM Brežice) prijavila na razpis za sofi nanciranje in bila uspešna. Prenova Simončičeve hiše je ocenjena na približno 211 tisoč evrov, pri čemer bo projekt sofi nanciran iz sred- stev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ker je hiša zaščitena kot kulturni spo- menik, bo nad njeno prenovo bdel Zavod za varstvo kultur- ne dediščine Slovenije. Dela je občina zaupala mariborskemu podjetju Ineko. V hiši bodo uredili prostore za različne dejavnosti mladih, muzikalnico, kuhinjo, sanitari- je … S tem bodo Radeče prido- bile ustrezno infrastrukturo za izvajanje dejavnosti operacije POJNT. Slednje so namenje- ne predvsem karierni orien- taciji in prehodu na trg dela. Usmerjene so v pridobivanje neformalnih kompetenc, mre- ženje, osvajanje podjetniških znanj in spretnosti ter potreb- no motivacijo in samozavest. Nove učilnice v obnovljeni hiši se veselijo tudi v Glasbeni šoli Laško-Radeče, kjer se že sreču- jejo s prostorsko stisko. BA Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 7, 16. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV ŠENTJUR – Promet med Dramljami in Slovenskimi Konjicami bo oviran Pomagale pri nakupu proteze Kot so pojasnili v Darsu, so na javnem razpisu za izvajal- ca del izbrali konzorcij novo- meškega podjetja CGP s par- tnerjema, sarajevsko družbo Euro-Asfalt in ljubljansko Iskro. Odsek med Slovenski- mi Konjicami in Dramljami, dolg je devet kilometrov, naj bi prenovil za malo manj kot sedem milijonov evrov, v ta znesek ni vštet davek na do- dano vrednost. Pogodba z izbranim izvajalcem naj bi bila podpisana kmalu. Na razpis se je prijavil tudi kon- zorcij pod vodstvom podjetja Pomgrad iz Murske Sobote, v katerem so še celjski Voc, Družba za avtoceste (Dars) bo letos in naslednje leto prenavljala približno devet kilometrov dolg odsek štajer- ske avtoceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami. Vrednost cestnih del znaša približno 70 milijonov evrov. Kot pravijo v Darsu, gre za najobsežnejšo obnovo na slo- venskem avtocestnem omrežju tako s tehničnega kot fi - nančnega vidika. Med obnovitvenimi deli, ki naj bi jih začeli poleti, bo promet tako proti Mariboru kot tudi proti Ljubljani oviran. BARBARA FURMAN Prenova avtoceste Slovenske Konjice–Dramlje bo stala približno 70 milijonov evrov. (Foto: Dars) Del štajerske avtoceste bodo prenovili Razstavi so pospravili tudi zato, da ne bosta prepuščeni na milost in nemilost vremenu. ŽALEC – Letošnje tradicionalno srečanje članic Dru- štva podeželskih žena občine Žalec je imelo dobro- delno noto. Savinjske podeželanke so se pridružile dobrodelni akciji Društva kmetic Mislinjske doline, s katero tamkajšnje članice zbirajo denar za nakup nožne proteze za kmetico leta 2023 Majdo Sinreih. Savinjčanke so zbrale več kot 500 evrov pomoči. Letošnjega srečanja Društva podeželskih žena občine Žalec, ki je bilo v Grižah, se je udeležilo 71 članic od 117 . Stalnica njihovih dejavnosti so kulinarični tečaji, med drugim tudi na Akademiji Jezeršek, druženja, na katerih si izmenjujejo preizkušene recepte, planinski pohodi, strokovna predavanja, delavnice ročnih spretnosti in iz- delava adventnega venca. Kot je napovedala predsednica Marta Rojnik, bo letošnji program podoben lanskemu. Obenem se je zahvalila posebnim gostom, ki so se udele- žili njihovega občnega zbora. Pridružili so se jim župan Janko Kos, direktorica občinske uprave dr. Darja Majko- vič, predsednica Krajevne skupnosti Griže Olga Markovič, podpredsednik Krajevne skupnosti Šempeter Rok Sed- minek in drugi. Za konec je sledilo presenečenje – skriti gost. Podeželanke je nasmejal komik Gašper Bergant. ŠO Drameljski pohod in dve razstavi ŠENTJUR – Pohodnike, ki so se to soboto udeležili že štiridesetega pohoda po poteh XIV. divizije, sta letos ob poti pričakali tudi dve razstavi. Prva na domačiji Podkubovšek oziroma – kot je znana med domačini – Petelinšek je prikazovala pot in boje XIV. divizije, na drugi, ki je bila nekoliko nižje, na domačiji Majger, so si lahko pohodniki ogledali razstavo o partizanski bolnišnici Zima. Ker je na tej domačiji živel tudi narodni heroj Miloš Zidanšek, je bil del razstave namenjen njemu in njegovi življenjski poti. slovenska podružnica avstrij- skega Strabaga in podjetje Garnol iz Kranja. Ta kon- zorcij bi dela opravil za 71,2 milijona evrov, brez davka na dodano vrednost. Kdaj in kje zastoji? Na odseku štajerske avto- ceste med Slovenskimi Konji- cam in Dramljami bo izbran izvajalec del posodobil voz- iščno konstrukcijo, izvedel gradbeno in elektro-strojno obnovo predorov Golo rebro in Pletovarje, obnovil viaduk- te Škedenj I. in II. ter Grapa, postavil protihrupne ograje in zamenjal signalizacijo. Dela bodo trajala vsaj dve gradbeni sezoni, skupaj 410 dni. Do največjih zastojev naj bi prišlo v poletnih mesecih letos in naslednje leto. Kot je pojasnil Marjan Koler, vod- ja službe za komuniciranje v Darsu, mora izbran ponu- dnik v 90 dneh opraviti dela, ki predvidevajo popolno za- poro smernega vozišča skozi predora v smeri Ljubljane. In v toliko dneh tudi v smeri Maribor. »Navedena 90-dnev- na zapora je načrtovana od sredine junija do sredine septembra. Najprej bo zapr- to smerno vozišče avtoceste proti Ljubljani, v letu 2024 pa v navedenem poletnem obdobju še smerno vozišče proti Mariboru. Promet bo takrat urejen po sosednji polovici avtoceste, ki bo že obnovljena. V preostalem pogodbenem roku bodo po- tekala različna dela, bodo ki bodo večino časa omogočala prevoznost po dveh pasovih v obeh smereh vožnje.« Zastarel odsek Avtocestni odsek na štajer- ski avtocesti med Dramljami in Slovenskimi Konjicami je zastarel, saj je bilo vozišče proti Mariboru zgrajeno leta 1976, proti Ljubljani pa leta 1996. »Obseg del letos bo od- visen od tega, kdaj bo prav- nomočno končan postopek sklenitve pogodbe in začetka pripravljalnih del. 90-dnevna zapora polovice avtoceste je namreč mogoča le od sredi- ne junija do sredine septem- bra, saj je to po izsledkih analize prometnotehniškega inštituta ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezi- jo optimalni časovni okvir za izvedbo predmetne popolne zapore polovice avtoceste. Dnevne migracije v jutranji in popoldanski konici so zaradi poletnih počitnic in dopustov manj izrazite,« je pojasnil Koler. Dosledno obveščanje Avtocesti odsek Slovenske Konjice–Dramlje je med sre- dnje obremenjenimi v državi, zanj je značilen visok porast tovornega prometa. »Zato je cilj Darsa, da s policijo čim več prometa zadržimo na av- tocesti, da v primeru zastojev predvsem s tovornim prome- tom ne obremenjujemo vzpo- rednega regionalnega cestne- ga omrežja.« Ker se v Darsu zavedajo, da bo med obnovo avtoceste zelo pomembno do- sledno obveščanje javnosti, napovedujejo redno komuni- ciranje tako z lokalnimi sku- pnostmi kot tudi z uporabniki avtoceste. V okviru mobilno- stnega načrta napovedujejo ukrepe za optimizacijo pretoč- nosti prometa med načrtova- nima 90-dnevnima popolnima zaporama posameznega smer- nega vozišča avtoceste. Drameljski pohod je bil tudi letos v času, ki sovpada s tistim, ko je XIV. divizija pred skoraj osmimi desetletji prišla na območje Dramelj. Janez Kukovič, predsednik drameljske veje zveze zdru- ženj borcev za vrednote na- rodnoosvobodilnega boja, je povedal: »Odločili smo se, da bomo postavili razstavo o XIV. diviziji, ki bo zajemala celotno obdobje delovanja od začetka in vse do konca njenega obstoja kot vojaške formacije.« Razstava o XIV. diviziji ni stalna, ampak je bila na ogled le minulo soboto med osmo in trinajsto uro, in sicer med trajanjem Drameljskega po- hoda. Isto je veljalo tudi za razstavi o bolnici Zima in Milošu Zidanšku. »Za to, da bomo razstavi postavili v tem času, smo se odločili, ker je Drameljski pohod zanimiv in zelo obiskan, zato si je raz- stavi lahko ogledalo čim več ljudi,« je dodal Kukovič. Po poteh XIV. divizije Pohodniki so se zjutraj zbrali pred drameljskim ga- silskim domom, pohod so končali popoldne na posto- janki Planinskega društva Dramlje, na Sveti Uršuli, pre- hodili pa so le tisti del poti XIV. divizije, ki je v okolici Dramelj. »Na razstavi smo lahko v sliki in besedi videli, zakaj je bilo pomembno, da je XIV. divizija sploh nastala in kako je njena ustanovitev vplivala na razvoj dogodkov NOB na Štajerskem, a tudi v Sloveniji,« je povedal Kukovič. Letošnja razstava ni prva, saj so podobno postavili že lani. Kukovič pravi, da je lan- ska razstava požela navduše- nje obiskovalcev, tudi mlajših, zato so se letos odločili, da jo bodo ponovno postavili. Tudi kraj razstave ni le »nekje na poti«, ampak je na mestu, kjer se je XIV. divizija spopadla z nemško vojsko. Malo nižje, v Straži na Gori V nekdanjem domovanju Miloša Zidanška je bila posta- vljena še ena razstava, in sicer o partizanski bolnišnici Zima, v sliki in besedi je bil predsta- vljen tudi heroj Zidanšek. Ta razstavni prostor prav tako ni bil izbran naključno, saj je po- leg očitnega razloga, da je bila domačija Zidanškov dom, ra- zlog za mesto postavitve tudi to, da je bolnišnica Zima v nje- ni neposredni bližini. Obstaja tudi povezava med XIV. divizijo in bolnišnico, združevala ju je namreč naveza med Zimo in Bračičevo brigado, ki je bila del XIV. divizije. Bolnišnica Zima sicer ne leži ob poti Drameljskega pohoda, a je vseeno vredna ogleda, saj je obnovljena in je videti tako, kot je v času, ko je bila v uporabi. »Pripravljamo tudi pogovor z gospo Podbregar, ki je bila kot osemletna deklica s svojo materjo in svojim bra- tom stalno prisotna v bolnišni- ci,« je o vsebinah prihodnosti še povedal Kukovič. JF, foto: Andraž Purg Janez Kukovič je popotnikom razlagal o pomenu obeh razstav. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 7, 16. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Dravske elektrarne Maribor nameravajo na Paškem Kozjaku nad Vitanjem urediti polje vetrnih elektrarn s štirimi agregati oziroma vetrnicami. Tri naj bi stale v vitanjski občini, ena na meji med občinama Vitanje in Mislinja. V podje- tju poudarjajo, da gre za varno in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnostni način. V vitanjski občinski upravi postavitev vetrnic načeloma podpirajo, vendar bodo k dokončni odločitvi pozvali tudi občane. BARBARA FURMAN Manjša vetrnica pri Razdrtem je bila prva v Sloveniji, sledila ji je vetrna elektrarna v Dolenji vasi, drugi vetrni projekti po več kot desetletju načrtovanj še čakajo na uresničitev. Pri postavitvah vetrnih elektrarn se pov- sod po Sloveniji zapleta. (Foto: Pixabay) VITANJE – Prizadevanja za postavitev vetrne elektrarne se nadaljujejo Bodo nad Vitanjem vetrnice? Predvidena mesta postavitve vetrnih elektrarn (Foto: novice.si) Vetrna elektrarna je elektro- energetski objekt, na katerem veter poganja vetrnico, s či- mer energijo vetra pretvarja v električno energijo. Pomemb- no je, da so vetrne turbine po- stavljene na območjih s čim bolj konstantnim vetrom. Po mnenju Dravskih elektrarn Maribor je primerno mesto za njihovo postavitev tudi na Paškem Kozjaku, zato so za- čeli aktivnosti za postavitev vetrnih elektrarn. Kaj bodo rekli občani? Vitanjski župan Andraž Po- gorevc se je pred dnevi srečal s predstavniki Dravskih elek- trarn, ki so mu povedali, da je projekt v postopku celovite presoje vplivov na okolje za vključitev v državni prostor- ski načrt. Župan je prepričan, da je projekt zanimiv z vidi- ka energetskega prehoda na obnovljive vire energije, a je najpomembneje, da bo spreje- mljiv za občanke in občane ter bo imela od njega korist tudi lokalna skupnost. »Vetrnice naj bi stale v gozdu, natanč- na mesta postavitve še niso določena,« je pojasnil župan Pogorevc in dodal, da bodo o tem občane podrobneje se- znanili, ko bo projekt pripra- vljen za javno razgrnitev. »Ob tem naj poudarim, da so bili zagotovili vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov ener- gije, od tega 43-odstotni de- lež v proizvodnji električne energije. Pomembno naj bi k temu pripomogla tudi vetrna energija. Deset pobud Na ministrstvu za okolje in prostor imajo že deset pobud za postavitev vetrnih elektrarn po vsej Sloveniji, za katere je treba sprejeti državni prostor- ski načrt. V Dravskih elektrar- nah Maribor so januarja javno razgrnili projekt treh vetrnic na Ojstrici pri Dravogradu, ki je za zdaj najbliže uresniči- tvi. V Sloveniji sicer delujeta le dve vetrni elektrarni, ena je ob avtocesti pri Razdrtem, druga v Dolenji vasi v občini Divača. To je za evropske raz- mere zelo malo. »Žal se v Sloveniji z vetrni- mi elektrarnami povsod za- pleta. Količina proizvedene električne energije z vetrom se tako pri nas na leto meri v 0,0 odstotka, evropsko pov- prečje pa je 16 odstotkov. Vodilna Danska dosega tako celo 46 odstotkov vse proi- zvedene električne energije,« pravi Primož Kapus, direktor družbe Amicus, ki se ukvarja z načrtovanjem vetrnih elek- trarn. prebivalci vitanjske občine s prvimi pobudami za postavi- tev vetrnic seznanjeni že pred približno dvema letoma, ko so Dravske elektrarne na Paškem Kozjaku opravljale meritve vetra. Te so pokazale, da je mesto za energetsko izrabo vetra ugodna. Pristojne služ- be zdaj pripravljajo okoljsko poročilo. S snovalci projekta se bomo še sestajali in o tem dosledno obveščali občane,« napoveduje župan. Okoljsko poročilo V Dravskih elektrarnah Maribor pravijo, da za Pro- jekt vetrne elektrarne Paški Kozjak pripravljajo dvanajst strokovnih analiz, ki bodo s smernicami in z omejitvami zagotovile varovanje ljudi ter vseh naravnih dobrin in vre- dnot. Okoljsko poročilo naj bi pripravili do konca leta, sledili bosta javna razgrnitev in javna obravnava za vse udeležence ter zainteresirano javnost. Javna obravnava bo temelj za nadaljnje korake, kot sta potrditev državnega prostorskega načrta ter pri- prava projektne in investicij- ske dokumentacije. Z vetrni- mi elektrarnami Paški Kozjak naj bi vsako leto proizvedli približno 40 GWh električne energije. Predstavniki podjetja Dra- vske elektrarne Maribor so v rednih stikih tako z vitanjsko občinsko upravo kot tudi ob- činami, saj se, kot poudarja- jo, zavedajo pomena odkrite- ga komuniciranja z lokalnimi skupnostmi. Po pripravljenih strokovnih podlagah bodo občanom lahko predstavili še celovitejše informacije o načrtovanem projektu. Kdaj naj bi vetrne elektrarne na Paškem Kozjaku začeli po- stavljati, pa v Dravskih elek- trarnah Maribor še ne morejo napovedati. Obnovljivi viri Spomnimo, da je vlada že pred dvema letoma sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Paški Kozjak. »Načrtovana gradnja polja vetrnih elektrarn (PVE) Paški Kozjak bo prispevala k povečanju proizvodnje elek- trične energije iz obnovljivih virov. Cilj energetske in pod- nebne politike Slovenije je zagotoviti zanesljivo, varno in konkurenčno oskrbo z energi- jo na trajnostni način, in sicer tako, da se zagotovi prehod v podnebno nevtralno družbo in dosežejo cilji trajnostnega razvoja,« navajajo v vladi. Po nacionalnem energet- skem in podnebnem načrtu naj bi v Sloveniji do leta 2030 Pred novimi izzivi ROGAŠKA SLATINA – Konec januarja se je na prvi redni seji sveta savinjske regije v Aninem dvoru prvič po zadnjih lokalnih volitvah sestalo 31 županov savinjske regije. Seje so se prvič udeležili dve novi županji in šest novih župa- nov. Svet bo kot predsednik že šesti mandati vodil mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina. Člani sveta savinjske regije so obravnavali poročilo za leto 2022 in načrt dela za letos. Svet regije in Razvojna agencija savinjske regije sta uskladila pogodbo o medsebojnih raz- merjih pri izvajanju nalog spodbujanja regionalnega razvoja. Direktorica agencije Iva Zorenč je dejala, da v tej ustanovi zagovarjajo stališče, da je vsaka občina pomembna za razvoj regije, regija pa skrbi za razvoj vsake posamezne občine. »Pred nami je veliko projektov, ki so zelo pomembni za nadaljnji razvoj regije, in verjamem, da bomo s skupnimi močmi na- daljevali uspešno delo,« je še povedala. Zbrane je med drugim nagovorila državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Katič. Vršilec dolžnosti direktorja direktorata za regionalni razvoj dr. Robert Drobnič je predstavil izvajanje mehanizma za čr- panje evropskih sredstev, predloge za njegovo izboljšavo ter časovni načrt priprave dogovora do leta 2027. Vodja urada za evropsko kohezijsko politiko Matjaž Dragar je predstavil program evropske kohezijske politike za obdobje do leta 2027 . Župani savinjske regije so opozorili, da so postopki glede gradnje tretje razvojne osi prepočasni, zato bi radi na nasle- dnjo sejo povabili predstavnike pristojnih ministrstev. TS Mladi bodo dobili svoj prostor Opuščena meščanska hiša v središču Radeč bo postala središče za delo- vanje mladih. (Foto: BA) RADEČE – Stara opuščena meščanska hiša, ki sameva v središču kraja, naj bi zasijala v lepši luči in z novo vsebino. Tako imenovano Simončiče- vo hišo, ki je zaščitena kot kulturna dediščina, namera- va Občina Radeče prenoviti in v njej urediti prostore, ki bi bili primerni za druženje in ustvarjalno delo mladih. V hiši bo svoj prostor imela tudi radeška enota Glasbene šole Laško-Radeče. Hiša v Ulici Milana Majcna 12, tik pod zgradbama radeške osnovne in glasbene šole, je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja in je bila do danes že večkrat preurejena za potrebe stanovalcev. Občina Radeče jo je kupila leta 2017 . Odločila se je, da jo bo prenovila in v njej uredila prostore za mladinsko dejavnost. Občina Radeče se je s pro- jektom, imenovanim Središče za krepitev podjetniških kom- petenc mladih oziroma krajše POJNT, s partnerji iz Posavja (KTRC Radeče, Mladinski center Krško, KŠTM Sevnica in ZPTM Brežice) prijavila na razpis za sofi nanciranje in bila uspešna. Prenova Simončičeve hiše je ocenjena na približno 211 tisoč evrov, pri čemer bo projekt sofi nanciran iz sred- stev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ker je hiša zaščitena kot kulturni spo- menik, bo nad njeno prenovo bdel Zavod za varstvo kultur- ne dediščine Slovenije. Dela je občina zaupala mariborskemu podjetju Ineko. V hiši bodo uredili prostore za različne dejavnosti mladih, muzikalnico, kuhinjo, sanitari- je … S tem bodo Radeče prido- bile ustrezno infrastrukturo za izvajanje dejavnosti operacije POJNT. Slednje so namenje- ne predvsem karierni orien- taciji in prehodu na trg dela. Usmerjene so v pridobivanje neformalnih kompetenc, mre- ženje, osvajanje podjetniških znanj in spretnosti ter potreb- no motivacijo in samozavest. Nove učilnice v obnovljeni hiši se veselijo tudi v Glasbeni šoli Laško-Radeče, kjer se že sreču- jejo s prostorsko stisko. BA Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 7, 16. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV ŠENTJUR – Promet med Dramljami in Slovenskimi Konjicami bo oviran Pomagale pri nakupu proteze Kot so pojasnili v Darsu, so na javnem razpisu za izvajal- ca del izbrali konzorcij novo- meškega podjetja CGP s par- tnerjema, sarajevsko družbo Euro-Asfalt in ljubljansko Iskro. Odsek med Slovenski- mi Konjicami in Dramljami, dolg je devet kilometrov, naj bi prenovil za malo manj kot sedem milijonov evrov, v ta znesek ni vštet davek na do- dano vrednost. Pogodba z izbranim izvajalcem naj bi bila podpisana kmalu. Na razpis se je prijavil tudi kon- zorcij pod vodstvom podjetja Pomgrad iz Murske Sobote, v katerem so še celjski Voc, Družba za avtoceste (Dars) bo letos in naslednje leto prenavljala približno devet kilometrov dolg odsek štajer- ske avtoceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami. Vrednost cestnih del znaša približno 70 milijonov evrov. Kot pravijo v Darsu, gre za najobsežnejšo obnovo na slo- venskem avtocestnem omrežju tako s tehničnega kot fi - nančnega vidika. Med obnovitvenimi deli, ki naj bi jih začeli poleti, bo promet tako proti Mariboru kot tudi proti Ljubljani oviran. BARBARA FURMAN Prenova avtoceste Slovenske Konjice–Dramlje bo stala približno 70 milijonov evrov. (Foto: Dars) Del štajerske avtoceste bodo prenovili Razstavi so pospravili tudi zato, da ne bosta prepuščeni na milost in nemilost vremenu. ŽALEC – Letošnje tradicionalno srečanje članic Dru- štva podeželskih žena občine Žalec je imelo dobro- delno noto. Savinjske podeželanke so se pridružile dobrodelni akciji Društva kmetic Mislinjske doline, s katero tamkajšnje članice zbirajo denar za nakup nožne proteze za kmetico leta 2023 Majdo Sinreih. Savinjčanke so zbrale več kot 500 evrov pomoči. Letošnjega srečanja Društva podeželskih žena občine Žalec, ki je bilo v Grižah, se je udeležilo 71 članic od 117 . Stalnica njihovih dejavnosti so kulinarični tečaji, med drugim tudi na Akademiji Jezeršek, druženja, na katerih si izmenjujejo preizkušene recepte, planinski pohodi, strokovna predavanja, delavnice ročnih spretnosti in iz- delava adventnega venca. Kot je napovedala predsednica Marta Rojnik, bo letošnji program podoben lanskemu. Obenem se je zahvalila posebnim gostom, ki so se udele- žili njihovega občnega zbora. Pridružili so se jim župan Janko Kos, direktorica občinske uprave dr. Darja Majko- vič, predsednica Krajevne skupnosti Griže Olga Markovič, podpredsednik Krajevne skupnosti Šempeter Rok Sed- minek in drugi. Za konec je sledilo presenečenje – skriti gost. Podeželanke je nasmejal komik Gašper Bergant. ŠO Drameljski pohod in dve razstavi ŠENTJUR – Pohodnike, ki so se to soboto udeležili že štiridesetega pohoda po poteh XIV. divizije, sta letos ob poti pričakali tudi dve razstavi. Prva na domačiji Podkubovšek oziroma – kot je znana med domačini – Petelinšek je prikazovala pot in boje XIV. divizije, na drugi, ki je bila nekoliko nižje, na domačiji Majger, so si lahko pohodniki ogledali razstavo o partizanski bolnišnici Zima. Ker je na tej domačiji živel tudi narodni heroj Miloš Zidanšek, je bil del razstave namenjen njemu in njegovi življenjski poti. slovenska podružnica avstrij- skega Strabaga in podjetje Garnol iz Kranja. Ta kon- zorcij bi dela opravil za 71,2 milijona evrov, brez davka na dodano vrednost. Kdaj in kje zastoji? Na odseku štajerske avto- ceste med Slovenskimi Konji- cam in Dramljami bo izbran izvajalec del posodobil voz- iščno konstrukcijo, izvedel gradbeno in elektro-strojno obnovo predorov Golo rebro in Pletovarje, obnovil viaduk- te Škedenj I. in II. ter Grapa, postavil protihrupne ograje in zamenjal signalizacijo. Dela bodo trajala vsaj dve gradbeni sezoni, skupaj 410 dni. Do največjih zastojev naj bi prišlo v poletnih mesecih letos in naslednje leto. Kot je pojasnil Marjan Koler, vod- ja službe za komuniciranje v Darsu, mora izbran ponu- dnik v 90 dneh opraviti dela, ki predvidevajo popolno za- poro smernega vozišča skozi predora v smeri Ljubljane. In v toliko dneh tudi v smeri Maribor. »Navedena 90-dnev- na zapora je načrtovana od sredine junija do sredine septembra. Najprej bo zapr- to smerno vozišče avtoceste proti Ljubljani, v letu 2024 pa v navedenem poletnem obdobju še smerno vozišče proti Mariboru. Promet bo takrat urejen po sosednji polovici avtoceste, ki bo že obnovljena. V preostalem pogodbenem roku bodo po- tekala različna dela, bodo ki bodo večino časa omogočala prevoznost po dveh pasovih v obeh smereh vožnje.« Zastarel odsek Avtocestni odsek na štajer- ski avtocesti med Dramljami in Slovenskimi Konjicami je zastarel, saj je bilo vozišče proti Mariboru zgrajeno leta 1976, proti Ljubljani pa leta 1996. »Obseg del letos bo od- visen od tega, kdaj bo prav- nomočno končan postopek sklenitve pogodbe in začetka pripravljalnih del. 90-dnevna zapora polovice avtoceste je namreč mogoča le od sredi- ne junija do sredine septem- bra, saj je to po izsledkih analize prometnotehniškega inštituta ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezi- jo optimalni časovni okvir za izvedbo predmetne popolne zapore polovice avtoceste. Dnevne migracije v jutranji in popoldanski konici so zaradi poletnih počitnic in dopustov manj izrazite,« je pojasnil Koler. Dosledno obveščanje Avtocesti odsek Slovenske Konjice–Dramlje je med sre- dnje obremenjenimi v državi, zanj je značilen visok porast tovornega prometa. »Zato je cilj Darsa, da s policijo čim več prometa zadržimo na av- tocesti, da v primeru zastojev predvsem s tovornim prome- tom ne obremenjujemo vzpo- rednega regionalnega cestne- ga omrežja.« Ker se v Darsu zavedajo, da bo med obnovo avtoceste zelo pomembno do- sledno obveščanje javnosti, napovedujejo redno komuni- ciranje tako z lokalnimi sku- pnostmi kot tudi z uporabniki avtoceste. V okviru mobilno- stnega načrta napovedujejo ukrepe za optimizacijo pretoč- nosti prometa med načrtova- nima 90-dnevnima popolnima zaporama posameznega smer- nega vozišča avtoceste. Drameljski pohod je bil tudi letos v času, ki sovpada s tistim, ko je XIV. divizija pred skoraj osmimi desetletji prišla na območje Dramelj. Janez Kukovič, predsednik drameljske veje zveze zdru- ženj borcev za vrednote na- rodnoosvobodilnega boja, je povedal: »Odločili smo se, da bomo postavili razstavo o XIV. diviziji, ki bo zajemala celotno obdobje delovanja od začetka in vse do konca njenega obstoja kot vojaške formacije.« Razstava o XIV. diviziji ni stalna, ampak je bila na ogled le minulo soboto med osmo in trinajsto uro, in sicer med trajanjem Drameljskega po- hoda. Isto je veljalo tudi za razstavi o bolnici Zima in Milošu Zidanšku. »Za to, da bomo razstavi postavili v tem času, smo se odločili, ker je Drameljski pohod zanimiv in zelo obiskan, zato si je raz- stavi lahko ogledalo čim več ljudi,« je dodal Kukovič. Po poteh XIV. divizije Pohodniki so se zjutraj zbrali pred drameljskim ga- silskim domom, pohod so končali popoldne na posto- janki Planinskega društva Dramlje, na Sveti Uršuli, pre- hodili pa so le tisti del poti XIV. divizije, ki je v okolici Dramelj. »Na razstavi smo lahko v sliki in besedi videli, zakaj je bilo pomembno, da je XIV. divizija sploh nastala in kako je njena ustanovitev vplivala na razvoj dogodkov NOB na Štajerskem, a tudi v Sloveniji,« je povedal Kukovič. Letošnja razstava ni prva, saj so podobno postavili že lani. Kukovič pravi, da je lan- ska razstava požela navduše- nje obiskovalcev, tudi mlajših, zato so se letos odločili, da jo bodo ponovno postavili. Tudi kraj razstave ni le »nekje na poti«, ampak je na mestu, kjer se je XIV. divizija spopadla z nemško vojsko. Malo nižje, v Straži na Gori V nekdanjem domovanju Miloša Zidanška je bila posta- vljena še ena razstava, in sicer o partizanski bolnišnici Zima, v sliki in besedi je bil predsta- vljen tudi heroj Zidanšek. Ta razstavni prostor prav tako ni bil izbran naključno, saj je po- leg očitnega razloga, da je bila domačija Zidanškov dom, ra- zlog za mesto postavitve tudi to, da je bolnišnica Zima v nje- ni neposredni bližini. Obstaja tudi povezava med XIV. divizijo in bolnišnico, združevala ju je namreč naveza med Zimo in Bračičevo brigado, ki je bila del XIV. divizije. Bolnišnica Zima sicer ne leži ob poti Drameljskega pohoda, a je vseeno vredna ogleda, saj je obnovljena in je videti tako, kot je v času, ko je bila v uporabi. »Pripravljamo tudi pogovor z gospo Podbregar, ki je bila kot osemletna deklica s svojo materjo in svojim bra- tom stalno prisotna v bolnišni- ci,« je o vsebinah prihodnosti še povedal Kukovič. JF, foto: Andraž Purg Janez Kukovič je popotnikom razlagal o pomenu obeh razstav. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 7, 16. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV • • • • • • V nedeljo je vranska županja Nataša Juhart za teden dni oblast in vodenje občine predala generalom vranarjem. Ti bodo poskrbeli, da v tem času ne bo manjkalo slastnih krofov in dobre volje. Še posebej veselo bo na velikem tradi- cionalnem karnevalu, ki bo v soboto ob 14. uri v trgu Vransko. ŠPELA OŽIR Maškare bodo z laških ulic preganjale zimo Pričakujejo več kot tisoč nastopajočih NOVA CERKEV – Kraj že vrsto let slovi po enem največjih pustnih karnevalov na Celj- skem. V soboto ga bodo pripravili že šestin- tridesetič. Vodja karnevala in predsednik PGD Nova Cerkev, ki je organizator prireditve, Slavko Je- zernik pravi, da se na karneval pripravljajo že zadnja dva meseca, saj organizacija takšnega dogodka zahteva ogromno dela. »K sreči imamo v kraju ljudi, ki z veseljem sodelujejo. Zelo sem vesel, da je med njimi tudi ogromno otrok iz osnovnih šol in vrtcev v vojniški občini.« V povorki, ki se bo v središču Nove Cerkve začela ob 15. uri, bo letos sodelovalo približno 800 mask, veliko bo tudi motoriziranih skupin iz okoliških krajev in sosednjih občin. Skupaj bo tako v povorki sodelovalo več kot tisoč na- stopajočih. Karneval bo po besedah Jezernika tudi le- tos postregel s parodijo na trenutne politične in družbene razmere doma in po svetu. Svoj prihod so napovedali tudi ptujski kurenti. Or- ganizatorji pričakujejo veliko obiskovalcev, za katere bodo pripravili tudi manjše tribune, da bodo lažje spremljali dogajanje. BA Po dveh letih bodo razigrane pustne šeme v soboto spet zavzele laške ulice. (Foto: Rok Deželak) LAŠKO – Laščani so znani po odlični pustni povorki. V zadnjih dveh letih je za- radi epidemije niso mogli pripraviti, letos pa bodo po- novno obudili pestro pustno tradicijo. Pustna sobota bo tako v mestu ob Savinji spet živahna. V tradicionalni povorki, ki se bo začela ob 15. uri, bodo maškare vseh starosti in veli- kosti pokazale svojo izvirnost, domišljijo in ustvarjalnost. Kot je to že običaj v Laškem, ne bo manjkalo prijaznih in strašnih, skupinskih in posameznih, norčavih ter razigranih pustnih šem. Zagotovo se bodo društva ali posamezniki v občini pred- stavili tudi s tradicionalnimi maskami, ki so nekoč prega- njale zimo. Kot pravi kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen, je tudi v Laškem in njegovi okolici kar nekaj tradicional- nih pustnih šem, kot so na primer košuta, baba, ki nosi dedca, ali tastari in tastara. Pustna povorka se bo skozi Laško sprehodila po delu Pi- vovarniške ulice, po Trubar- jevi ulici, delu Mestne ulice vse do občinskega dvorišča, kjer bosta predstavitev mask s podelitvijo nagrad in otroško rajanje z glasbenim presene- čenjem. Najboljše tri skupin- ske ali posamezne maske, ki bodo sodelovale v povorki, bodo nagrajene. BA VRANSKO – Oblast so prevzele pustne maske Na Vranskem tudi Golob in Makarovičeva Ob spremstvu kurentov in zvokih koračnice so minulo nedeljo generali vranarji, ki jih je vodil Aleksander Reber- šek, vkorakali v trg, kjer jim je nova županja Nataša Juhart simbolično predala ključ ob- činske stavbe in s tem oblast. Spremljali so jih še drugi ša- ljivi pustni liki. Na Vranskem sta se tako na primer v nedeljo mudila celo premier Robert Golob in Svetlana Makarovič. Zametki pustnega dogaja- nja na Vranskem segajo v leto 1959, ko je prvo organizirano pustno dogajanje pripravila tamkajšnja Ljudska tehnika. Domačini z Vladom Ranči- gajem na čelu so se na njem predstavili z veliko doma iz- delano raketo. Z njo so sokra- jane tako navdušili, da jih je naslednje leto na karnevalu sodelovalo še več. Pustno do- gajanje se je vsako leto raz- vijalo in postajalo znano po vsej Spodnji Savinjski dolini. Razmeram prilagojeno v okr- njeni obliki je bilo celo v letih epidemije. Foto: TT Generali vranarji vsako leto poskrbijo za aktualne maske. Manjkala ni niti Svetlana Makarovič, ki je v teh dneh bolj kot kadarkoli prej na očeh javnosti. Ključe občinske stavbe je v nedeljo predala nova županja Nataša Juhart. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 7, 16. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV • • • • • • V nedeljo je vranska županja Nataša Juhart za teden dni oblast in vodenje občine predala generalom vranarjem. Ti bodo poskrbeli, da v tem času ne bo manjkalo slastnih krofov in dobre volje. Še posebej veselo bo na velikem tradi- cionalnem karnevalu, ki bo v soboto ob 14. uri v trgu Vransko. ŠPELA OŽIR Maškare bodo z laških ulic preganjale zimo Pričakujejo več kot tisoč nastopajočih NOVA CERKEV – Kraj že vrsto let slovi po enem največjih pustnih karnevalov na Celj- skem. V soboto ga bodo pripravili že šestin- tridesetič. Vodja karnevala in predsednik PGD Nova Cerkev, ki je organizator prireditve, Slavko Je- zernik pravi, da se na karneval pripravljajo že zadnja dva meseca, saj organizacija takšnega dogodka zahteva ogromno dela. »K sreči imamo v kraju ljudi, ki z veseljem sodelujejo. Zelo sem vesel, da je med njimi tudi ogromno otrok iz osnovnih šol in vrtcev v vojniški občini.« V povorki, ki se bo v središču Nove Cerkve začela ob 15. uri, bo letos sodelovalo približno 800 mask, veliko bo tudi motoriziranih skupin iz okoliških krajev in sosednjih občin. Skupaj bo tako v povorki sodelovalo več kot tisoč na- stopajočih. Karneval bo po besedah Jezernika tudi le- tos postregel s parodijo na trenutne politične in družbene razmere doma in po svetu. Svoj prihod so napovedali tudi ptujski kurenti. Or- ganizatorji pričakujejo veliko obiskovalcev, za katere bodo pripravili tudi manjše tribune, da bodo lažje spremljali dogajanje. BA Po dveh letih bodo razigrane pustne šeme v soboto spet zavzele laške ulice. (Foto: Rok Deželak) LAŠKO – Laščani so znani po odlični pustni povorki. V zadnjih dveh letih je za- radi epidemije niso mogli pripraviti, letos pa bodo po- novno obudili pestro pustno tradicijo. Pustna sobota bo tako v mestu ob Savinji spet živahna. V tradicionalni povorki, ki se bo začela ob 15. uri, bodo maškare vseh starosti in veli- kosti pokazale svojo izvirnost, domišljijo in ustvarjalnost. Kot je to že običaj v Laškem, ne bo manjkalo prijaznih in strašnih, skupinskih in posameznih, norčavih ter razigranih pustnih šem. Zagotovo se bodo društva ali posamezniki v občini pred- stavili tudi s tradicionalnimi maskami, ki so nekoč prega- njale zimo. Kot pravi kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen, je tudi v Laškem in njegovi okolici kar nekaj tradicional- nih pustnih šem, kot so na primer košuta, baba, ki nosi dedca, ali tastari in tastara. Pustna povorka se bo skozi Laško sprehodila po delu Pi- vovarniške ulice, po Trubar- jevi ulici, delu Mestne ulice vse do občinskega dvorišča, kjer bosta predstavitev mask s podelitvijo nagrad in otroško rajanje z glasbenim presene- čenjem. Najboljše tri skupin- ske ali posamezne maske, ki bodo sodelovale v povorki, bodo nagrajene. BA VRANSKO – Oblast so prevzele pustne maske Na Vranskem tudi Golob in Makarovičeva Ob spremstvu kurentov in zvokih koračnice so minulo nedeljo generali vranarji, ki jih je vodil Aleksander Reber- šek, vkorakali v trg, kjer jim je nova županja Nataša Juhart simbolično predala ključ ob- činske stavbe in s tem oblast. Spremljali so jih še drugi ša- ljivi pustni liki. Na Vranskem sta se tako na primer v nedeljo mudila celo premier Robert Golob in Svetlana Makarovič. Zametki pustnega dogaja- nja na Vranskem segajo v leto 1959, ko je prvo organizirano pustno dogajanje pripravila tamkajšnja Ljudska tehnika. Domačini z Vladom Ranči- gajem na čelu so se na njem predstavili z veliko doma iz- delano raketo. Z njo so sokra- jane tako navdušili, da jih je naslednje leto na karnevalu sodelovalo še več. Pustno do- gajanje se je vsako leto raz- vijalo in postajalo znano po vsej Spodnji Savinjski dolini. Razmeram prilagojeno v okr- njeni obliki je bilo celo v letih epidemije. Foto: TT Generali vranarji vsako leto poskrbijo za aktualne maske. Manjkala ni niti Svetlana Makarovič, ki je v teh dneh bolj kot kadarkoli prej na očeh javnosti. Ključe občinske stavbe je v nedeljo predala nova županja Nataša Juhart. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 7, 16. februar 2023 KULTURA Na 31. Dnevih komedije, ki bodo v Gledališču Ce- lje med 27. februarjem in 12. marcem, se bo zvrstilo osem najboljših komedijskih uprizoritev pretekle gledališke sezone. Na koncu festivala bosta dodatna predstava in podelitev nagrad. DEAN ŠUSTER Nezadržno se bližajo težko pričakovani dnevi komedije v Celju Celjska Poglej me!, Jurij Zrnec, Sebastijan Cavazza, Marko Mandić … Selektorica 31. Dnevov komedije Alja Predan in upravnik Gledališča Celje Miha Golob z nasmehoma v slogu festivala Letošnja novost bodo po- govori z ustvarjalkami in ustvarjalci po vsaki tekmo- valni predstavi. Celje s Poglej me! Dnevi komedije prinašajo letni pregled slovenske gle- dališke produkcije. Selekto- rica Alja Predan je v tekmo- valni program uvrstila osem predstav, ki se potegujejo za nagrade strokovne žirije in nagrado občinstva. Šest jih prihaja iz štirih javnih gleda- lišč, po ena pa od zasebnih producentov. Občinstvo si bo lahko ogledalo nekatere najbolj priljubljene in naju- glednejše slovenske igralke in igralce. Ljubljanska Dra- ma se bo predstavila z dvema komedijama, ki sta nastali po scenarijih znanih filmov. To sta Veliki diktator, ki ga po- znamo po izjemnem filmu Charlieja Chaplina iz leta 1940, in predstava Party, ki je prav tako nastala po sce- naristični predlogi znanega istoimenskega filma avtorice in režiserke Sally Potter. Man- dićCirkus (oblečen) je nastal v produkciji Vie Negative in koprodukciji ljubljanske Dra- me. Znano je, da je Mandić v svojih številnih vlogah na- stopal povsem gol. Celjsko gledališče se tradicionalno uvršča v festivalski program Dnevov komedije, zastopala ga bo predstava Poglej me. Zaključna beseda za Tadeja Toša Tudi Prešernovo gledališče iz Kranja se je odločilo upri- zoriti večno aktualno druž- beno angažirano komedijo Daria Foja Vse zastonj! Vse zastonj! Mestno gledališče ljubljansko se bo predstavilo z uspešno francosko sodobno bulvarko Yasmine Reza Bog Ema Kugler s celjskimi koreninami Da iz krajev na širšem Celjskem izvira veliko uveljavljenih umetniških imen, dokazuje tudi prejemnica letošnje Prešernove nagrade Ema Kugler, ki je odraščala v Šmartnem v Rožni dolini. Je vsestranska umetnica s svojevrstnim avtorskim izrazom – deluje kot režiserka, scenaristka, scenografka, kostumografinja in montažerka. Za svoje umetniško ustvarjanje je prejela številne nagrade doma in po svetu. »Ljudje pravijo, da sem zelo komunikativna. Brez prijateljev si ne predstavljam življenja. A te imam za prijetno druženje, za ples, za pot v hribe, za pohajkovanje po naravi. Drugače pa ljubim samoto,« je Ema Kugler povedala v enem od intervjujev. Leta 1981 je diplomirala na Ekonomski fa- kulteti v Ljubljani. Med letoma 1981 in 1985 je bila vodja ekonomsko-propagandne službe Ra- dia Študent in pustila pečat na poljih modnega oblikovanja in ljubljanske alternativne scene. V 90. letih minulega stoletja je nastopila kot samostojna umetnica. Ustvarila je vrsto perfor- mansov, filmov, instalacij in avtorskih videov, ki so plod celovite pripovedi, izdelanih scenarijev, kostumov in scenografij, številnih sodelavcev in visoke tehnologije. Za svoje umetniško ustvar- janje je prejela številne nagrade in priznanja v slovenskem in mednarodnem prostoru, pred- vsem na festivalih neodvisnega filma. BF masakra. Avtorski projekt Sebastijana Cavazze Shake- speare je nastal po dramski predlogi britanskega drama- tika Stevena Berkoffa Sha- kespearjevi zlobneži. Edina krstna komedija je nastala po izvirnem slovenskem tekstu Nikoli ni prepozno dramati- čarke Jere Ivanc (kot soavtor je podpisan Žan Papič) v pro- dukciji SiTi teatra in Krekerja in bo odprla festival. Zaključ- no pentljico bo zavezal odli- čen stand up komik – letos je svoj nastop naslovil Tadej Toš v prostem slogu. Pel bo Branko Završan V žiriji 31. Dnevov komedije so dramaturginja Evelin Biz- jak, režiser Tin Grabnar ter režiserka in igralka Alenka Kraigher. Podelili bodo na- grade za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta. Tudi gledalci in gledalke bodo tako kot vsako leto izbirali komedijantko ali komedijanta večera ter gla- sovali za najboljšo komedijo festivala. Na voljo so štirje festivalski abonmaji, in sicer dva Mala abonmaja, ki vklju- čujeta vsak po tri predstave, Srednji s šestimi predstavami in Veliki, ki vključuje vseh devet predstav. Posamezne vstopnice bodo na voljo od 20. februarja. Dneve komedije bo popestril koncert skupine Los Hermanos muy simpáti- cos, katere vokalist je igralski prvak celjskega gledališča Branko Završan. V sodelova- nju z Mestno občino Celje kot pokroviteljico ima gledališče odprt javni anonimni natečaj za izvirno slovensko komedijo z nagrado žlahtno komedijsko pero 2024. Avtorji morajo svo- je komedije poslati do konca septembra. Foto: DŠ Ema Kugler izhaja iz Šmartnega v Rožni dolini.(Foto: dnevnik.si) Pet desetletij savinjskega likovnega hrama Letos Savinov likovni salon obeležuje 50-letnico. V njem so se skozi desetletja predstavljali številni znani umetniki, ki so privabljali ljubitelje umetnosti iz cele Slo- venije. Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec je ob tej priložnosti pripravil približno pol ure dolg dokumentarni film in ga premierno predvajal minuli teden v Domu II. slovenskega tabora Žalec. V filmu, ki je nastal v videoprodukciji Roberta Gabra iz Petrovč, svoja razmišljanja o vlogi salona delijo vidni kustosi, umetniki in obiskovalci. »50 let delovanja Savinovega likovnega sa- lona v tem okolju je lepa doba. Zahvalimo se lahko modrosti in vizionarskemu razmišljanju tistih, ki so ga zasnovali, in tudi tistim, ki so njegovo delovanje omogočili. Med nami ste nekateri, ki se spominjate njegovih začetkov in tudi kasnejšega delovanja. Hvaležni smo vam, da ste nam svoja razmišljanja zaupali,« je na premeri filma povedal strokovni sodela- vec za kulturo Uroš Govek. V filmu, ki si ga boste lahko ogledali na kanalu Youtube ZKŠT Žalec in na Savinjski televiziji, svoja razmišlja- nja delijo mag. Alenka Domjan, Anka Krčmar, Marlen Premšak, Lidija Koceli, dr. Boris Go- rupič, Anton Herman, Jernej Forbici in Milica Končan. »Zakaj film? Morda zato, ker je zvrst umetnosti, ki nas v tem času najbolj pritegne. Morda tudi zato, ker nam v večni časovni sti- ski in hitenju ni uspelo pripraviti česa drugega Z ene od razstav v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Medobčinska splošna knjižnica Žalec je omogočila dostop do slikovnega gradiva in starih vpisnih knjig. (Foto: TT) V filmu, ki je nastal v videoprodukciji Roberta Gabra iz Petrovč, svoja razmišljanja o vlogi salona delijo vidni kustosi, umetniki in obiskovalci. (Foto: TT) Žalski župan Janko Kos je izpostavil, da je v teh 50 letih Savinov salon žalsko kulturo in likovnike povzdignil v širšem okolju. »Savinov salon ni dal priložnosti le akademskim umetni- kom, temveč je odpiral vrata tudi ljubiteljskim ustvarjalcem, kar je za Spodnjo Savinjsko do- lino zelo pomembno. V likovni salon je vedno zahajalo poznavalsko in zvesto občinstvo.« V priložnostnem programu sta nastopila flavtistka Nina Fajfar Baša in kitarist Matic Dolenc, vrhunska glasbenika, ki igrata v različ- nih glasbenih sestavih in kot profesorja glasbe poučujeta v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec. ŠO in bi zahtevalo seveda več časa. Morda bo ob naslednjih obletnicah časa tudi za kaj več,« je še dodal Govek. »Savinov salon ni dal priložnosti le akademskim umetnikom, temveč je odpiral vrata tudi ljubiteljskim ustvarjalcem, kar je za Spodnjo Savinjsko dolino zelo pomembno,« je izpostavil Janko Kos. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 7, 16. februar 2023 NAŠA TEMA Zgodovinski hoteli na Celjskem Nekoč za plemiče, danes za zahtevnejše goste Hotel Evropa v Celju praznuje 150 let. Tudi Rimske To- plice, Dobrna, Laško in Rogaška Slatina so kraji, znani po dolgoletni hotelirski tradiciji. Nekoč so tam bivali plemiči in dostojanstveniki, današnji lastniki ciljajo na zahtevnejše goste. Kot pravijo, obnova zgodovinskih zidov še zdaleč ni preprosta. Terja namreč spoštovanje kulturnovarstvenih pogojev in ogromne denarne vložke. »Čeprav za obnovo na leto namenimo več kot milijon evrov, se včasih opravljene- ga dela na prvi pogled sploh ne opazi,« je omenil eden od sogovornikov v tokratni temi. Ob tem je treba iti v korak s časom tudi s ponudbo in storitvami. TINA STRMČNIK, JANJA INTIHAR, TATJANA CVIRN Razglednica Hotela Evropa iz leta 1930. Hrani jo domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Hotelom vračajo nekdanji sijaj Terme Dobrna niso le najstarejše zdravilišče v Slove- niji. Posebne so tudi zato, ker lastnik, celjski odvetnik Dušan Korošec, z vodstvom družbe zadnja leta prena- vlja stare stavbe in jim vrača nekdanji sijaj, pri čemer bivanje in ponudbo v njih prilagaja pričakovanjem zahtevnejših gostov. Ravno te dni novo podobo in nove vsebine dobiva hotel Park, nekdanji Švicarski dvor, ki je bil zgrajen leta 1872. V drugi polovici 19. stoletja je bilo med gosti zdravilišča na Dobrni največ plemičev in bogatih meščanov ter pomembnih civilnih, vojaških in cerkvenih dostojanstvenikov. Med njimi sta bila tudi hrvaški ban Josip Jelačić z ženo in škof Anton Martin Slomšek. Tudi na začetku 20. stoletja so v zdravilišče zahajali pomembni ljudje. Leta 1907 ga je obiskal nemški pisatelj Karl May, ki je med bivanjem zapravil celotno premoženje. Novo podobo in vsebino te dni dobiva hotel Park, nekdanji Švicarski dvor, ki so ga na Dobrni zgradili leta 1872. Prenova bo končana zelo kmalu. (Foto: Andraž Purg) Na Dobrni bodo sčasoma svoj zdraviliški kompleks razdelili na spodnji del, ki bo namenjen zdravstveni dejavnosti, ter zgornji del, kjer bodo razvijali butično turistično ponudbo. Načrte že uresničujejo, saj so že pre- novili prvi dve spomeniško zaščiteni stavbi, ki sta zdaj namenjeni bolj zahtevnim gostom. Leta 2020 so popol- noma prenovili Vilo Higiea, zgrajeno leta 1855, ter odprli nov Boutique hotel Dobrna, ki je v stavbi iz 18. stoletja, v kateri je nekoč imela svoje prostore uprava zdravilišča. S prenovo so v novem hote- lu pridobili trinajst nadstan- dardnih sob in restavracijo. Svojo novo butično turistično ponudbo so leto kasneje obo- gatili še s šestimi nadstandar- dnimi apartmaji, ki so jih po- imenovali Spa Suite Dobrna. Uredili so jih v stavbi, kjer so bile nekoč sobe za zaposlene ter garaže za avtomobile in še prej za kočije. Prenova Švicarskega dvo- ra, današnjega hotela Park, naj bi bila končana zelo kma- lu. Direktor term Leon To- mašić napoveduje, da bodo hotel, ki se bo spet imenoval Švicarija, odprli prihodnji mesec. V hotelu bodo teme- ljito prenovili 44 sob, poso- dobili restavracijo in uredili nov velnes, izvedli bodo tudi energetsko prenovo. Po končanih delih bo standard bivanja v hotelu na ravni pe- tih zvezdic, a bo kljub temu obdržal štiri zvezdice. Takoj po prenovi hotela Park bodo v Termah Dobrna nekdanjo letno kavarno, nekoč znano kot Mlečna Marjanca, začeli preurejati v pet nadstandar- dnih apartmajev, ki bodo merili od 80 do 100 kvadra- tnih metrov. Tomašić priča- kuje, da bodo dela končana v nekaj mesecih in da bodo apartmaji, za katere pravi, da bodo zelo razkošni in posebni, prve goste sprejeli že letos. 150 let Hotela Evropa Drugi najstarejši mestni hotel v Sloveniji, znamenit celjski Hotel Evropa, beleži letos 150 let delovanja. Ča- stitljiva stavba ima svoj čar, ki ga cenijo nekateri gostje, hkrati je vzdrževanje stavbe zagotovo zahteven zalogaj za lastnike. Utrinek, ki smo ga pred leti ujeli v kavarni Hotela Evropa. Knjiga Celjske stare gostilne navaja, da je hotel nastal z združitvijo štirih hiš ob nekda- njem srednjeveškem mestnem obzidju. Kasneje so mu priključili stavbo ob gostilniškem vrtu ter mu dodali še eno nadstropje. (Foto: SHERPA) Kako v podjetju Eurotas hoteli, kamor sodi tudi Evro- pa, usklajujejo pričakovanja gostov po sodobni ponudbi z morebitnimi omejitvami, ki jih prinaša takšna stara stavba? Direktor Aleksander Pinter pravi, da ves čas sledijo novo- stim in jih prilagajajo okolju ter željam gostov. »Vsekakor je bogata dediščina velika do- dana vrednost za hotel in nje- govo ponudbo. Tradicijo pro- moviramo na vseh prodajnih kanalih,« pravi Pinter. Hotel očitno izberejo tisti gostje, ki cenijo dediščino in tradicijo. »Opažamo tudi, da se vedno več gostov odloča za hotel v središču mesta, ki ima zgo- dovinsko staro mestno jedro, kar jim je ljubše kot namesti- tve na obrobju mesta.« Tako lahko svoj prosti čas zapolnijo z dejavnostmi, ki so dostopne nekaj korakov od hotela. Pinter priznava, da ima stav- ba svoje posebnosti in da pred- stavlja svojevrstne izzive pri vzdrževanju. »Najpomemb- neje je, da so ukrepi sprotni.« Vsako leto izvaja podjetje re- dna vzdrževalna dela, s kate- rimi ohranja hotel v »formi«, prav tako dopolnjuje ponudbo z naložbami v infrastrukturo. »Načrtujemo obogatitev po- nudbe v naši kavarni, prav tako v sobnem delu, več o tem bomo javnosti in gostom pred- stavili v drugi polovici leta, ko načrtujemo tudi pester pro- gram obeleževanja 150-letnice Hotela Evropa.« Preplet starega in novega In kdaj bo končno prišel na vrsto za obnovo tudi znamenit Zdraviliški dom, ki je prav tako kulturni spomenik in s svojo izjemno arhitekturo predsta- vlja najodličnejši del zdravi- lišča? Stavba je bila zgrajena leta 1815, kasneje je doživela številne prezidave in dozidave. V Zdraviliškem domu so sicer že pred leti novo podobo do- bili slavnostna dvorana, večji prireditveni prostor in pročelje. Načrte za njegovo prenovo so pravzaprav v termah naredili že pred več kot desetimi leti, a so jih po navodilih zavoda za varovanje kulturne dediščine morali spremeniti. »Pripombe zavoda so nam bile všeč, saj bodo nove nastanitvene zmo- gljivosti preplet nekdanjega in sodobnega časa. Želimo namreč, da bi Dobrna postala prostor, kjer bodo gosti biva- li v stiku z naravo in bogato zgodovino zdravilišča,« pravi Tomašić. Prenova Zdraviliškega doma, ki je po nekaterih na- vedbah najpomembnejša zgo- dovinska turistična zgradba v Sloveniji, se bo začela že letos z rekonstrukcijo stavbnega pohištva, strehe in pročelja ter z ureditvijo dotrajane električ- ne napeljave. Nato bo prišla na vrsto notranjost. Direktor Term Dobrna pravi, da bo po- novna oživitev Zdraviliškega doma proces, ki bo trajal od 5 do 10 let. Kdaj se bo začel, še ne upa napovedati. Ocenjuje, da bo naložba stala najmanj 25 milijonov evrov, lahko pa se tudi zgodi, da bo zaradi ob- sežne prenove končni znesek dvakrat višji. Kljub temu bodo v podjetju vztrajali, poudarja, saj načrtujejo, da bo Zdravili- ški dom nekoč središče njihove turistične ponudbe. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 7, 16. februar 2023 NAŠA TEMA Najstarejši hotel za nego bolnih Z eno najstarejših hotelskih zgradb v regiji se ponaša tudi Thermana, ki bo prihodnje leto praznovala 170 let zdraviliškega turizma v Laškem. Maja 1854 je bilo namreč uradno odprto termalno kopališče Kaiser Franz Josephs Bad. Temelji najstarejše stavbe, to je hotela Zdravilišče Laško, segajo v leto 1853, ko je bil odprt zidan bazen. Na tem mestu je danes urejena Zlata dvorana, oboki takratnega ba- zena ji dajejo poseben čar. Bazen je bil v takratni štajerski deželi, tako v nemškem kot slovenskem delu, največji. Isto leto je bilo zgrajeno kopališko poslopje, pritlično in brez današnjega salona Bidermajer. Približno 15 let kasneje so pritlični stavbi dodali tri nadstropja, nato je v naslednjih desetletjih stavba z dograjevanjem dobivala novo podobo. Danes hotel Zdravilišče Laško sestavljata dva hotelska dela. V njem so tudi center medicine in fizioterapije, cen- ter zdravja in dobrega počutja s kopališkimi storitvami in velnesom ter oddelek za rehabilitacijsko zdravstveno nego. Kot pravijo v Thermani, so stavbo vsa leta redno obna- vljali, v zadnjih letih so v njej povsem prenovili nadstropje oddelka za zdravstveno nego, nadstropje hotelskega dela, termalno kopališče, dodali manjši butični center za sav- nanje, terapevtski bazen z dvižnim dnom, uredili so nove prostore za masaže, termoterapijo, solno sobo in fitnes, med zadnjimi obnovami v stavbi je novo podobo dobila tudi hotelska restavracija. Letos bodo v hotelu prenovili še prostore medicine. V času temeljite prenove stavbe v devetdesetih letih prej- šnjega stoletja se je kot pomnik na preteklost in začetke delovanja kopališča v Laškem ohranila kopalna kabina Franca Jožefa. V prostorih prvega kopališča je urejena Zla- ta dvorana, namenjena poročnim obredom in srečanjem manjših skupin udeležencev. O bogati zgodovini priča tudi salon Bidermajer. Nov razcvet z armenskim lastnikom »To, da termalna voda v Rimskih termah že več kot dva tisoč let zdravi ljudi, je težko spregledati. O resničnosti tega lahko lažeš dve leti, morda deset, dva tisoč let pa težje,« je v intervjuju za Novi tednik leta 2018 dejal armenski poslovnež Valery Arakelov. Njegovo podjetje Terme resort Rimske terme upravlja zadnje desetletje. Da sta več kot dvatisočletna zgodovina term in vpliv tam- kajšnje zdravilne termalne vode bistvena razloga za prihod gostov iz vsega sveta, se strinja vodja trženja in turizma Evelin Krajnc. Dodaja, da večino go- stov privabi edinstven bazen s termalno vodo, ki je zgrajen po vzoru starorimskega kopališča. Pod okriljem omenjenih term so trije hoteli in Vila Sisi. Hotel Zdraviliški dvor in Ho- tel Sofijin dvor sta spomeni- ško zaščitena. To pomeni, da je bilo treba pri obnovi upo- števati pogoje za varovanje kulturne dediščine. V skladu z njimi je bil obnovljen tudi prostor, namenjen termalnim kopelim. Vzdrževanje tovr- stnih zgodovinskih stavb je po besedah Krajnčeve vsekakor zahtevno. A po njenih bese- dah lastniku Rimskih term zgodovina ogromno pomeni, zato jo dojema kot dodano vrednost. »Po znanih osebno- stih iz zgodovine smo poime- novali prostore. V sklopu term imamo med drugim Kavarno princese Viktorije, A la cart re- stavracijo Sofija, Restavracijo cesarja Ferdinanda. Gostom je na voljo kopel princese Murat. Omenjena kopel je poimeno- Stari zidovi, sodoben pristop Ljudje iz vse Evrope so na zdravljenje v Rogaško Slatino prihajali že približno leta 1800. Naslednik zdraviliškega doma, kjer so se med drugim zadrževali avstrijski cesar in ogrski kralj Franc Jožef, skladatelj in pianist Franz Liszt ter nadvojvoda Franc Ferdinand, je Grand hotel Rogaška. Željam današnjih gostov sledi s sodobnimi storitvami. Družba SLKI v lasti ruskega poslovneža posodobitvam hotelov v Rogaški Slatini letno namenja do milijona evrov in pol. (Foto: Andraž Purg) Pozimi me v želji po soncu včasih zanese na slovensko obalo. Sprehod ob morju ne mine, ne da bi pogleda- la proti znamenitemu hotelu Pala- ce. Ta izjemna stavba, ki je vrsto let propadala, je naposled le dočakala srečen konec. Stare hotelske zgradbe so neizbrisen del podobe krajev tudi na Celjskem. Medtem ko so nekate- re že obnovljene, druge še čakajo na poljub vlagatelja, ki jih bo prebudil iz sna. Zaščitena kulturna dediščina je zagotovo izziv za vsa- kega lastnika. A primeri zadnjih obnov dokazujejo, da se da s premišljenimi deli ohraniti značaj stoletnih zgradb in v njih urediti vse, kar privablja današnjega gosta. Če slednji le lahko seže dovolj globoko v denarnico. K sreči smo ljudje različni in si pod pojmom oddih predstavljamo vse od spalne vreče pod zvezdami do apartmaja, kjer je nekoč bivala modra kri. Če vas po koncu še tako čudovitega dopusta ob prihodu skozi vrata vašega bivališča prevzame blaženi občutek sre- če, vam čestitam. Očitno ste si razkošje po svoji meri znali ustvariti tudi doma. ob robu TINA STRMČNIK Povsod je lepo, a … Valery Arakelov je pred leti za naš medij omenil, da so bile Rimske terme dolgo do- stopne le pripadnikom višjih slojev. Danes so na voljo vsakomur, ki želi preizkusiti njihove zdravilne učinke. (Foto: SHERPA) vana po Napoleonovi sestri.« Ko je Arakelov terme od dr- žave odkupil v stečajnem po- stopku, so na njegovo pobudo v njih odprli muzej, posvečen njihovi bogati zgodovini. Načrti o novi dvorani Vodja trženja in turizma v Rimskih termah je dejala, da razkošje današnjim gostom omogočajo v številnih nad- standardno opremljenih sui- tah. Nočitev v 100 kvadratnih metrov veliki suiti z whirpoo- lom in savno stane 540 evrov. K občutku razkošja po besedah sogovornice prispeva pestra ga- stronomska ponudba, oboga- tena z lokalnimi sestavinami. Gostje si lahko med drugim privoščijo kraljevi zajtrk a la carte. Brbončice lahko raz- vajajo v Restavraciji Sofija, ki je na ocenjevanju francoske- ga restavracijskega vodnika Gault&Millau prejela dve ku- harski kapici. Na izbiro imajo pestro ponudbo vin in drugih alkoholnih pijač. V Wellness centru Amalija jim je na voljo edinstvena kozmetika. Gostje lahko zakupijo VIP-območje, kar pomeni, da so jim med sproščanjem na bazenu na vo- ljo sveže sadje, napitki in za- sebni ležalniki. Ob tem lahko uživajo še ob lepem razgledu na Rimske Toplice in okolico. Zemljišče, kjer se razpro- stirajo Rimske terme, obsega 24 hektarjev. Njihov lastnik med drugim razmišlja o ob- novi spomeniško zaščitene- ga zgodovinskega parka. V neposredni bližini term, in sicer na delu posestva, kjer je stala Vila Mayrhofer, želi zgraditi večnamensko dvo- rano, primerno za poroke in kongresno dejavnost. Da je arhitekturna podo- ba Grand hotela Rogaška ter hotelov Styria in Strossmayer zaščitni znak središča Roga- ške Slatine in tamkajšnje destinacije nasploh, pou- darja Roman Šipec, direktor družbe SLKI, ki je v ruski lasti in upravlja vse naštete hotele. »Kjerkoli je predsta- vljena Rogaška Slatina, so na fotografijah in posnetkih izpostavljene prav omenjene stavbe, ob njih tudi Zdravili- ški park.« Bogata tradicija in to, da so po zdravje v to zdra- viliško mesto nekoč prihajali cesarji, nista več močan ma- gnet za današnje goste, meni sogovornik. »Morda smo si za to nekoliko krivi sami, saj te tradicije ne znamo dovolj izpostaviti. Menim, da gostje danes v zgodovinskih stav- bah pričakujejo predvsem sodobne storitve in sodoben pristop. Pri storitvah je treba ves čas slediti najnovejšim smernicam.« Čar, a tudi izziv Zgodovinska patina s sabo ne prinaša le čara, ampak pomeni tudi zahtevno vzdr- ževanje in velika vlaganja. Šipec je dejal, da bi bilo vča- sih lažje zgraditi nove sobe po meri današnjega človeka kot se prilagajati obstoječim gabaritom. »Za naše stavbe so značilni izjemno široki zidovi. Soočamo se z neka- terimi omejitvami, prostor za dvigala ali za sobe je na primer omejen in ga ne mo- remo širiti po mili volji. Če bi želeli drastične posege, bi morali podreti skoraj pol ho- tela, s čimer bi nastali ogro- mni stroški.« Družba SLKI je v zadnjih treh letih obnovila dve tretjini sob v svojih slatinskih hotelih ter precejšen del fasad, obno- ve dela fasade se bo lotila še ta mesec. Za posodobitve, nad katerimi bdi zavod za varstvo kulturne dediščine, letno nameni do milijona evrov in pol. Za gostoljubje so ključni ljudje Ljudje si danes pod besedo razkošje predstavljajo ugod- je in dodano vrednost, ki jo prinaša njihova namestitev. »Za občutke gostoljubja so še vedno najbolj zaslužni tu- ristični delavci, ki opravljajo storitve. Zgodovinska stavba lahko s svojo urejeno okolico pozitivne občutke še okrepi,« je dejal Šipec. Da je vse tako, kot mora biti, je treba biti po njegovih besedah pozoren na številne podrobnosti. »Moteč je lahko že prepih. Glede na to, da smo znani po Kristalni dvorani z velikimi steklenimi površinami, smo se zadnja leta veliko ukvarjali tudi z od- pravljanjem takšnih težav,« je dodal. Nočitev v največji suiti Grand hotela Rogaška stane približno 500 evrov. Za takšen denar gostje uživajo v prostor- nejši namestitvi, ob spalnicah sta na primer na voljo dve ko- palnici. V sobi je na voljo sve- že sadje, v ceno so vključene še storitve velnesa. Za petične goste omenjeni hotel organi- zira prevoze po nakupih, do okoliških restavracij ali leta- lišč ter se trudi izpolniti še druge njihove želje. Z bogato preteklostjo se v Rogaški Slatini med drugim ponaša še petzvezdični Hotel Aleksander, ki ga je leta 2017 kupil ruski zdravnik Nikolay Vorobyev. Vodja hotela nam je v telefonskem pogovoru dejal, da je hotel trenutno zaprt, odprli naj bi ga marca. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 7, 16. februar 2023 NAŠA TEMA Zgodovinski hoteli na Celjskem Nekoč za plemiče, danes za zahtevnejše goste Hotel Evropa v Celju praznuje 150 let. Tudi Rimske To- plice, Dobrna, Laško in Rogaška Slatina so kraji, znani po dolgoletni hotelirski tradiciji. Nekoč so tam bivali plemiči in dostojanstveniki, današnji lastniki ciljajo na zahtevnejše goste. Kot pravijo, obnova zgodovinskih zidov še zdaleč ni preprosta. Terja namreč spoštovanje kulturnovarstvenih pogojev in ogromne denarne vložke. »Čeprav za obnovo na leto namenimo več kot milijon evrov, se včasih opravljene- ga dela na prvi pogled sploh ne opazi,« je omenil eden od sogovornikov v tokratni temi. Ob tem je treba iti v korak s časom tudi s ponudbo in storitvami. TINA STRMČNIK, JANJA INTIHAR, TATJANA CVIRN Razglednica Hotela Evropa iz leta 1930. Hrani jo domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Hotelom vračajo nekdanji sijaj Terme Dobrna niso le najstarejše zdravilišče v Slove- niji. Posebne so tudi zato, ker lastnik, celjski odvetnik Dušan Korošec, z vodstvom družbe zadnja leta prena- vlja stare stavbe in jim vrača nekdanji sijaj, pri čemer bivanje in ponudbo v njih prilagaja pričakovanjem zahtevnejših gostov. Ravno te dni novo podobo in nove vsebine dobiva hotel Park, nekdanji Švicarski dvor, ki je bil zgrajen leta 1872. V drugi polovici 19. stoletja je bilo med gosti zdravilišča na Dobrni največ plemičev in bogatih meščanov ter pomembnih civilnih, vojaških in cerkvenih dostojanstvenikov. Med njimi sta bila tudi hrvaški ban Josip Jelačić z ženo in škof Anton Martin Slomšek. Tudi na začetku 20. stoletja so v zdravilišče zahajali pomembni ljudje. Leta 1907 ga je obiskal nemški pisatelj Karl May, ki je med bivanjem zapravil celotno premoženje. Novo podobo in vsebino te dni dobiva hotel Park, nekdanji Švicarski dvor, ki so ga na Dobrni zgradili leta 1872. Prenova bo končana zelo kmalu. (Foto: Andraž Purg) Na Dobrni bodo sčasoma svoj zdraviliški kompleks razdelili na spodnji del, ki bo namenjen zdravstveni dejavnosti, ter zgornji del, kjer bodo razvijali butično turistično ponudbo. Načrte že uresničujejo, saj so že pre- novili prvi dve spomeniško zaščiteni stavbi, ki sta zdaj namenjeni bolj zahtevnim gostom. Leta 2020 so popol- noma prenovili Vilo Higiea, zgrajeno leta 1855, ter odprli nov Boutique hotel Dobrna, ki je v stavbi iz 18. stoletja, v kateri je nekoč imela svoje prostore uprava zdravilišča. S prenovo so v novem hote- lu pridobili trinajst nadstan- dardnih sob in restavracijo. Svojo novo butično turistično ponudbo so leto kasneje obo- gatili še s šestimi nadstandar- dnimi apartmaji, ki so jih po- imenovali Spa Suite Dobrna. Uredili so jih v stavbi, kjer so bile nekoč sobe za zaposlene ter garaže za avtomobile in še prej za kočije. Prenova Švicarskega dvo- ra, današnjega hotela Park, naj bi bila končana zelo kma- lu. Direktor term Leon To- mašić napoveduje, da bodo hotel, ki se bo spet imenoval Švicarija, odprli prihodnji mesec. V hotelu bodo teme- ljito prenovili 44 sob, poso- dobili restavracijo in uredili nov velnes, izvedli bodo tudi energetsko prenovo. Po končanih delih bo standard bivanja v hotelu na ravni pe- tih zvezdic, a bo kljub temu obdržal štiri zvezdice. Takoj po prenovi hotela Park bodo v Termah Dobrna nekdanjo letno kavarno, nekoč znano kot Mlečna Marjanca, začeli preurejati v pet nadstandar- dnih apartmajev, ki bodo merili od 80 do 100 kvadra- tnih metrov. Tomašić priča- kuje, da bodo dela končana v nekaj mesecih in da bodo apartmaji, za katere pravi, da bodo zelo razkošni in posebni, prve goste sprejeli že letos. 150 let Hotela Evropa Drugi najstarejši mestni hotel v Sloveniji, znamenit celjski Hotel Evropa, beleži letos 150 let delovanja. Ča- stitljiva stavba ima svoj čar, ki ga cenijo nekateri gostje, hkrati je vzdrževanje stavbe zagotovo zahteven zalogaj za lastnike. Utrinek, ki smo ga pred leti ujeli v kavarni Hotela Evropa. Knjiga Celjske stare gostilne navaja, da je hotel nastal z združitvijo štirih hiš ob nekda- njem srednjeveškem mestnem obzidju. Kasneje so mu priključili stavbo ob gostilniškem vrtu ter mu dodali še eno nadstropje. (Foto: SHERPA) Kako v podjetju Eurotas hoteli, kamor sodi tudi Evro- pa, usklajujejo pričakovanja gostov po sodobni ponudbi z morebitnimi omejitvami, ki jih prinaša takšna stara stavba? Direktor Aleksander Pinter pravi, da ves čas sledijo novo- stim in jih prilagajajo okolju ter željam gostov. »Vsekakor je bogata dediščina velika do- dana vrednost za hotel in nje- govo ponudbo. Tradicijo pro- moviramo na vseh prodajnih kanalih,« pravi Pinter. Hotel očitno izberejo tisti gostje, ki cenijo dediščino in tradicijo. »Opažamo tudi, da se vedno več gostov odloča za hotel v središču mesta, ki ima zgo- dovinsko staro mestno jedro, kar jim je ljubše kot namesti- tve na obrobju mesta.« Tako lahko svoj prosti čas zapolnijo z dejavnostmi, ki so dostopne nekaj korakov od hotela. Pinter priznava, da ima stav- ba svoje posebnosti in da pred- stavlja svojevrstne izzive pri vzdrževanju. »Najpomemb- neje je, da so ukrepi sprotni.« Vsako leto izvaja podjetje re- dna vzdrževalna dela, s kate- rimi ohranja hotel v »formi«, prav tako dopolnjuje ponudbo z naložbami v infrastrukturo. »Načrtujemo obogatitev po- nudbe v naši kavarni, prav tako v sobnem delu, več o tem bomo javnosti in gostom pred- stavili v drugi polovici leta, ko načrtujemo tudi pester pro- gram obeleževanja 150-letnice Hotela Evropa.« Preplet starega in novega In kdaj bo končno prišel na vrsto za obnovo tudi znamenit Zdraviliški dom, ki je prav tako kulturni spomenik in s svojo izjemno arhitekturo predsta- vlja najodličnejši del zdravi- lišča? Stavba je bila zgrajena leta 1815, kasneje je doživela številne prezidave in dozidave. V Zdraviliškem domu so sicer že pred leti novo podobo do- bili slavnostna dvorana, večji prireditveni prostor in pročelje. Načrte za njegovo prenovo so pravzaprav v termah naredili že pred več kot desetimi leti, a so jih po navodilih zavoda za varovanje kulturne dediščine morali spremeniti. »Pripombe zavoda so nam bile všeč, saj bodo nove nastanitvene zmo- gljivosti preplet nekdanjega in sodobnega časa. Želimo namreč, da bi Dobrna postala prostor, kjer bodo gosti biva- li v stiku z naravo in bogato zgodovino zdravilišča,« pravi Tomašić. Prenova Zdraviliškega doma, ki je po nekaterih na- vedbah najpomembnejša zgo- dovinska turistična zgradba v Sloveniji, se bo začela že letos z rekonstrukcijo stavbnega pohištva, strehe in pročelja ter z ureditvijo dotrajane električ- ne napeljave. Nato bo prišla na vrsto notranjost. Direktor Term Dobrna pravi, da bo po- novna oživitev Zdraviliškega doma proces, ki bo trajal od 5 do 10 let. Kdaj se bo začel, še ne upa napovedati. Ocenjuje, da bo naložba stala najmanj 25 milijonov evrov, lahko pa se tudi zgodi, da bo zaradi ob- sežne prenove končni znesek dvakrat višji. Kljub temu bodo v podjetju vztrajali, poudarja, saj načrtujejo, da bo Zdravili- ški dom nekoč središče njihove turistične ponudbe. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 7, 16. februar 2023 NAŠA TEMA Najstarejši hotel za nego bolnih Z eno najstarejših hotelskih zgradb v regiji se ponaša tudi Thermana, ki bo prihodnje leto praznovala 170 let zdraviliškega turizma v Laškem. Maja 1854 je bilo namreč uradno odprto termalno kopališče Kaiser Franz Josephs Bad. Temelji najstarejše stavbe, to je hotela Zdravilišče Laško, segajo v leto 1853, ko je bil odprt zidan bazen. Na tem mestu je danes urejena Zlata dvorana, oboki takratnega ba- zena ji dajejo poseben čar. Bazen je bil v takratni štajerski deželi, tako v nemškem kot slovenskem delu, največji. Isto leto je bilo zgrajeno kopališko poslopje, pritlično in brez današnjega salona Bidermajer. Približno 15 let kasneje so pritlični stavbi dodali tri nadstropja, nato je v naslednjih desetletjih stavba z dograjevanjem dobivala novo podobo. Danes hotel Zdravilišče Laško sestavljata dva hotelska dela. V njem so tudi center medicine in fizioterapije, cen- ter zdravja in dobrega počutja s kopališkimi storitvami in velnesom ter oddelek za rehabilitacijsko zdravstveno nego. Kot pravijo v Thermani, so stavbo vsa leta redno obna- vljali, v zadnjih letih so v njej povsem prenovili nadstropje oddelka za zdravstveno nego, nadstropje hotelskega dela, termalno kopališče, dodali manjši butični center za sav- nanje, terapevtski bazen z dvižnim dnom, uredili so nove prostore za masaže, termoterapijo, solno sobo in fitnes, med zadnjimi obnovami v stavbi je novo podobo dobila tudi hotelska restavracija. Letos bodo v hotelu prenovili še prostore medicine. V času temeljite prenove stavbe v devetdesetih letih prej- šnjega stoletja se je kot pomnik na preteklost in začetke delovanja kopališča v Laškem ohranila kopalna kabina Franca Jožefa. V prostorih prvega kopališča je urejena Zla- ta dvorana, namenjena poročnim obredom in srečanjem manjših skupin udeležencev. O bogati zgodovini priča tudi salon Bidermajer. Nov razcvet z armenskim lastnikom »To, da termalna voda v Rimskih termah že več kot dva tisoč let zdravi ljudi, je težko spregledati. O resničnosti tega lahko lažeš dve leti, morda deset, dva tisoč let pa težje,« je v intervjuju za Novi tednik leta 2018 dejal armenski poslovnež Valery Arakelov. Njegovo podjetje Terme resort Rimske terme upravlja zadnje desetletje. Da sta več kot dvatisočletna zgodovina term in vpliv tam- kajšnje zdravilne termalne vode bistvena razloga za prihod gostov iz vsega sveta, se strinja vodja trženja in turizma Evelin Krajnc. Dodaja, da večino go- stov privabi edinstven bazen s termalno vodo, ki je zgrajen po vzoru starorimskega kopališča. Pod okriljem omenjenih term so trije hoteli in Vila Sisi. Hotel Zdraviliški dvor in Ho- tel Sofijin dvor sta spomeni- ško zaščitena. To pomeni, da je bilo treba pri obnovi upo- števati pogoje za varovanje kulturne dediščine. V skladu z njimi je bil obnovljen tudi prostor, namenjen termalnim kopelim. Vzdrževanje tovr- stnih zgodovinskih stavb je po besedah Krajnčeve vsekakor zahtevno. A po njenih bese- dah lastniku Rimskih term zgodovina ogromno pomeni, zato jo dojema kot dodano vrednost. »Po znanih osebno- stih iz zgodovine smo poime- novali prostore. V sklopu term imamo med drugim Kavarno princese Viktorije, A la cart re- stavracijo Sofija, Restavracijo cesarja Ferdinanda. Gostom je na voljo kopel princese Murat. Omenjena kopel je poimeno- Stari zidovi, sodoben pristop Ljudje iz vse Evrope so na zdravljenje v Rogaško Slatino prihajali že približno leta 1800. Naslednik zdraviliškega doma, kjer so se med drugim zadrževali avstrijski cesar in ogrski kralj Franc Jožef, skladatelj in pianist Franz Liszt ter nadvojvoda Franc Ferdinand, je Grand hotel Rogaška. Željam današnjih gostov sledi s sodobnimi storitvami. Družba SLKI v lasti ruskega poslovneža posodobitvam hotelov v Rogaški Slatini letno namenja do milijona evrov in pol. (Foto: Andraž Purg) Pozimi me v želji po soncu včasih zanese na slovensko obalo. Sprehod ob morju ne mine, ne da bi pogleda- la proti znamenitemu hotelu Pala- ce. Ta izjemna stavba, ki je vrsto let propadala, je naposled le dočakala srečen konec. Stare hotelske zgradbe so neizbrisen del podobe krajev tudi na Celjskem. Medtem ko so nekate- re že obnovljene, druge še čakajo na poljub vlagatelja, ki jih bo prebudil iz sna. Zaščitena kulturna dediščina je zagotovo izziv za vsa- kega lastnika. A primeri zadnjih obnov dokazujejo, da se da s premišljenimi deli ohraniti značaj stoletnih zgradb in v njih urediti vse, kar privablja današnjega gosta. Če slednji le lahko seže dovolj globoko v denarnico. K sreči smo ljudje različni in si pod pojmom oddih predstavljamo vse od spalne vreče pod zvezdami do apartmaja, kjer je nekoč bivala modra kri. Če vas po koncu še tako čudovitega dopusta ob prihodu skozi vrata vašega bivališča prevzame blaženi občutek sre- če, vam čestitam. Očitno ste si razkošje po svoji meri znali ustvariti tudi doma. ob robu TINA STRMČNIK Povsod je lepo, a … Valery Arakelov je pred leti za naš medij omenil, da so bile Rimske terme dolgo do- stopne le pripadnikom višjih slojev. Danes so na voljo vsakomur, ki želi preizkusiti njihove zdravilne učinke. (Foto: SHERPA) vana po Napoleonovi sestri.« Ko je Arakelov terme od dr- žave odkupil v stečajnem po- stopku, so na njegovo pobudo v njih odprli muzej, posvečen njihovi bogati zgodovini. Načrti o novi dvorani Vodja trženja in turizma v Rimskih termah je dejala, da razkošje današnjim gostom omogočajo v številnih nad- standardno opremljenih sui- tah. Nočitev v 100 kvadratnih metrov veliki suiti z whirpoo- lom in savno stane 540 evrov. K občutku razkošja po besedah sogovornice prispeva pestra ga- stronomska ponudba, oboga- tena z lokalnimi sestavinami. Gostje si lahko med drugim privoščijo kraljevi zajtrk a la carte. Brbončice lahko raz- vajajo v Restavraciji Sofija, ki je na ocenjevanju francoske- ga restavracijskega vodnika Gault&Millau prejela dve ku- harski kapici. Na izbiro imajo pestro ponudbo vin in drugih alkoholnih pijač. V Wellness centru Amalija jim je na voljo edinstvena kozmetika. Gostje lahko zakupijo VIP-območje, kar pomeni, da so jim med sproščanjem na bazenu na vo- ljo sveže sadje, napitki in za- sebni ležalniki. Ob tem lahko uživajo še ob lepem razgledu na Rimske Toplice in okolico. Zemljišče, kjer se razpro- stirajo Rimske terme, obsega 24 hektarjev. Njihov lastnik med drugim razmišlja o ob- novi spomeniško zaščitene- ga zgodovinskega parka. V neposredni bližini term, in sicer na delu posestva, kjer je stala Vila Mayrhofer, želi zgraditi večnamensko dvo- rano, primerno za poroke in kongresno dejavnost. Da je arhitekturna podo- ba Grand hotela Rogaška ter hotelov Styria in Strossmayer zaščitni znak središča Roga- ške Slatine in tamkajšnje destinacije nasploh, pou- darja Roman Šipec, direktor družbe SLKI, ki je v ruski lasti in upravlja vse naštete hotele. »Kjerkoli je predsta- vljena Rogaška Slatina, so na fotografijah in posnetkih izpostavljene prav omenjene stavbe, ob njih tudi Zdravili- ški park.« Bogata tradicija in to, da so po zdravje v to zdra- viliško mesto nekoč prihajali cesarji, nista več močan ma- gnet za današnje goste, meni sogovornik. »Morda smo si za to nekoliko krivi sami, saj te tradicije ne znamo dovolj izpostaviti. Menim, da gostje danes v zgodovinskih stav- bah pričakujejo predvsem sodobne storitve in sodoben pristop. Pri storitvah je treba ves čas slediti najnovejšim smernicam.« Čar, a tudi izziv Zgodovinska patina s sabo ne prinaša le čara, ampak pomeni tudi zahtevno vzdr- ževanje in velika vlaganja. Šipec je dejal, da bi bilo vča- sih lažje zgraditi nove sobe po meri današnjega človeka kot se prilagajati obstoječim gabaritom. »Za naše stavbe so značilni izjemno široki zidovi. Soočamo se z neka- terimi omejitvami, prostor za dvigala ali za sobe je na primer omejen in ga ne mo- remo širiti po mili volji. Če bi želeli drastične posege, bi morali podreti skoraj pol ho- tela, s čimer bi nastali ogro- mni stroški.« Družba SLKI je v zadnjih treh letih obnovila dve tretjini sob v svojih slatinskih hotelih ter precejšen del fasad, obno- ve dela fasade se bo lotila še ta mesec. Za posodobitve, nad katerimi bdi zavod za varstvo kulturne dediščine, letno nameni do milijona evrov in pol. Za gostoljubje so ključni ljudje Ljudje si danes pod besedo razkošje predstavljajo ugod- je in dodano vrednost, ki jo prinaša njihova namestitev. »Za občutke gostoljubja so še vedno najbolj zaslužni tu- ristični delavci, ki opravljajo storitve. Zgodovinska stavba lahko s svojo urejeno okolico pozitivne občutke še okrepi,« je dejal Šipec. Da je vse tako, kot mora biti, je treba biti po njegovih besedah pozoren na številne podrobnosti. »Moteč je lahko že prepih. Glede na to, da smo znani po Kristalni dvorani z velikimi steklenimi površinami, smo se zadnja leta veliko ukvarjali tudi z od- pravljanjem takšnih težav,« je dodal. Nočitev v največji suiti Grand hotela Rogaška stane približno 500 evrov. Za takšen denar gostje uživajo v prostor- nejši namestitvi, ob spalnicah sta na primer na voljo dve ko- palnici. V sobi je na voljo sve- že sadje, v ceno so vključene še storitve velnesa. Za petične goste omenjeni hotel organi- zira prevoze po nakupih, do okoliških restavracij ali leta- lišč ter se trudi izpolniti še druge njihove želje. Z bogato preteklostjo se v Rogaški Slatini med drugim ponaša še petzvezdični Hotel Aleksander, ki ga je leta 2017 kupil ruski zdravnik Nikolay Vorobyev. Vodja hotela nam je v telefonskem pogovoru dejal, da je hotel trenutno zaprt, odprli naj bi ga marca. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 7, 16. februar 2023 KRONIKA Poškodovala sta se na smučišču Na smučiščih na območju PU Celje sta se minuli konec tedna zgodili dve nesreči. Na Rogli se je huje poškodoval 38-letni smučar. Vanj je trčil neznan smučar, ki je po trčenju odpeljal naprej. Policija okoliščine primera še preiskuje. Na Golteh je padel mladoletni deskar in se pri tem lažje poškodoval. Kaj jim bodo hladilniki? Tarče vlomilcev tudi novogradnje in zapuščene stavbe Celjski kriminalisti bodo ovadili štiri osemnajstle- tnike, ki naj bi kradli stvari iz starejšega zapušče- nega hotela na Dobrni. Domnevne storilce so pred dnevi prijeli na kraju dogodka. Celo z avtomobilom, v katerega naj bi nalagali ukradene predmete. Še več. To naj bi počeli več noči zapored. SIMONA ŠOLINIČ Policisti so na kraj prišli sredi noči in v bližini zapu- ščenega hotela opazili oseb- no vozilo z odprtim prtlja- žnim delom. Avtomobil je bil takrat v pogonu, voznika ni bilo na kraju. V prtljažnem delu vozila so bile štiri škatle, poleg vozila še dve. »Policisti so na kraju ugoto- vili, da je bilo vlomljeno v sta- rejšo zapuščeno stavbo hotela, kjer so lastniki hranili različne aparate. Pri pregledu okolice so izsledili osemnajstletnega fanta, kmalu sta na kraj prišla še dva osemnajstletnika,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. Storilce so več kot oči- tno policisti presenetili. Vsem trem so odvzeli prostost. V preiskavi so nato ugotovili, da je v nečednih dejanjih sodelo- val še četrti osemnajstletnik. Temu so prostost odvzeli ka- sneje. Preiskava je pokazala, da so storilci na tem kraju kra- dli v treh zaporednih nočeh. Iz stavbe naj bi tako v tem času odnesli štirinajst novih sobnih hladilnikov s steklenimi vrati. S tem naj bi povzročili za 14 tisoč evrov škode. Zavarujte novogradnje Vlomi v zapuščene stavbe ali zapuščene stanovanjske hiše sicer niso pogosti, a se dogajajo tudi na Celjskem. Bolj na udaru so tudi v naši regiji novozgrajene, a še ne- dokončane hiše, v katerih novi lastniki še ne bivajo. Po- dobna tatvina se je pred dnevi zgodila v Miklavžu pri Tabo- ru, kjer je neznan storilec iz prostorov novogradnje ukra- Pretekli teden je neznan storilec z delovišča večstanovanjske stavbe v Šmarju pri Jelšah ukradel približno 40 kvadratnih metrov kopalni- ških ploščic ter več kosov orodja in različnega gradbenega materiala. Vlomilci so odnašali stvari tri dni zapored. del več gradbenega materiala. V Čači vasi, to je na območju Policijske postaje Rogaška Slatina, so kriminalisti pred časom obravnavali poskus vloma prav tako v novogra- dnjo stanovanjske hiše. Sto- rilec je lastnikom škodo pov- zročil s poškodovanjem okna. Podobno kaznivo dejanje se je zgodilo lani v Šentrupertu, kjer je bila tarča storilcev prav tako novogradnja stanovanj- ske hiše. Neznanci so takrat iz nje ukradli več električnega orodja. Na policiji svetujejo večjo previdnost ne glede na to, ali gre za obstoječo stanovanjsko stavbo ali novogradnjo, v kate- ri še ni stanovalcev. »Žal je še vedno prepogosto lahkoverno mišljenje, da nam naključni obiskovalci z našega dvorišča ne bodo odtujili stvari. Tudi na gradbiščih novogradenj sta različno orodje ali gradbeni Nož, ki ga je ropar uporabil pri grožnji zaposleni. (Foto: PUC) Prijeli roparja bencinskega servisa Pijan obstal na tirih V zadnjem tednu so policisti na našem območju ustavili in kaznovali več alkoholiziranih voznikov. V Šentjurju so tako kaznovali voznika, ki je imel v litru krvi 1,15 miligra- ma alkohola. V Dobji vasi, Velenju in Celju so trije vozniki napihali 0,70 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Dva voznika so pridržali do streznitve, vsem pa so zača- sno odvzeli vozniška dovo- ljenja, zoper kršitelje bodo sledili še obdolžilni predlo- gi. Trem voznikom, ki niso Kradli iz vozil na pokopališčih Na parkirišču celjskega pokopališča je pred dnevi neznan sto- rilec vlomil v osebno vozilo in ukradel žensko torbico. Lastnica avtomobila je imela v njej denarnico z gotovino, bančnimi kar- ticami in dokumenti. Ostala je tudi brez mobilnega telefona. Na parkirišču pokopališča v Vojniku so prav tako obravnavali vlom v osebno vozilo. Storilec je iz torbice, ki jo je lastnica pustila na sprednjem sedežu vozila, ukradel denarnico z gotovino in doku- menti. V Aškerčevi ulici v Celju je nekdo z osebnega avtomobila, parkiranega na parkirišču, ukradel obe vzvratni ogledali. material, ki sta pogosto neza- varovana in zato lahka tarča tatov. Svetujemo, da v okolici stanovanjskih hiš ne puščate nezavarovanega orodja niti odklenjenih osebnih vozil, da na dvoriščih hiš namestite senzorske luči, po delu ob no- vogradnji pa skrbno shranite orodje v zaklenjen prostor,« pravijo na policiji. Na Celj- skem se je dogajalo tudi, da so iz novogradenj, ki so bile delno opremljene, tatovi od- našali novo opremo, zato je za varnost takšnih stavb tre- ba pravočasno poskrbeti, še posebej če so novozgrajene stavbe na osamljenem obmo- čju. Zapuščene večje stavbe nekateri pogosto uporabljajo tudi za skladiščenje različnih predmetov, kar je prav tako vabljivo za nepridiprave. V takšnih primerih je še toliko bolj značilno, da se storilci poskušajo znajti na različne načine, še posebej če vedo, da je stavba navzven zapuščena, kljub večjim vrednostim skla- diščenih stvari nezavarovana, in če vedo, kaj se morda v njej skladišči. PRIPRAVITE SE NA POMLAD S HUSQVARNO. PRODAJALNA izpolnjevali pogojev za vo- žnjo, so ob tem zasegli vozila. Prav tako pred dnevi so bili policisti obveščeni, da je na Plinarniški cesti v Celju na in- dustrijskih železniških tirih ob- stalo osebno vozilo. Voznik, ki je vozil v smeri Trnovelj, je na- mreč na železniškem prehodu zapeljal na tire. Preizkus alko- holiziranosti je pokazal, da je imel skoraj dva promila alkoho- la v krvi. Voznika so pridržali do streznitve. Šmarski policisti so se ubadali z voznikom, ki so ga ustavili pri nadzoru prome- ta. Moški je skozi naselje vozil s preveliko hitrostjo, policijskih znakov za ustavljanje ni upo- števal in je odpeljal dalje. Ko so Odpeljala poln voziček izdelkov Iz ene od trgovin v Slovenskih Konjicah so pretekli teden obve- stili policijo, da sta neznanca iz prostorov trgovine odpeljala dva polna vozička različnih izdelkov, ki jih nista plačala. V trgovini so si zapisali registrsko oznako vozila, s pomočjo katere je policija storilca izsledila. Vozilo so nato ustavili na območju Šempetra. V avtu so bili moški in ženska ter trije otroci, vsi doma z območja Novega mesta. Policisti so jim ukradene stvari zasegli, zoper moškega in žensko bodo podali kazensko ovadbo. Zalotila jih je doma Sredi preteklega tedna so morali policisti posredovati v Zrečah. Lastnica stanovanjske hiše je namreč v svojih prostorih zalotila tri zamaskirane neznance. Ženska jih je zalotila, ko je prišla domov v popoldanskih urah. Ko so jo opazili, jo je eden od njih poškropil s solziv- cem, nakar so pobegnili. Ukradli so gotovino in zlatnino. V omenjenem primeru policisti preiskujejo kaznivo dejanje roparske tatvine. ga ustavili, so ugotovili, da je vozil pijan. Vozniku so začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vo- žnjo. Zaradi kršitev so mu iz- dali tudi plačilni nalog. S pre- hitrim voznikom so imeli kar nekaj dela tudi celjski policisti. Ustavili so ga v Tepanju. Voz- nik tovornega vozila je namreč na delu, kjer je hitrost vožnje omejena na 50 km/h, vozil kar 110 km/h. Zoper njega bodo podali obdolžilni predlog. Celjski policisti so prijeli roparja, ki je pred dnevi oropal prodajalno enega od bencinskih servisov v Celju. Po vstopu v prodajalno je z nožem zagrozil zaposleni in od nje zahteval go- tovino. Ko je odprla predal blagajne, je vzel denar in pobegnil. Na podlagi podrobnega opisa so policisti kmalu po dogodku v Drapšinovi ulici v Celju storilca izsledili in mu odvzeli pro- stost. Gre za 44-letnega moškega z območja Celja. V preiskavi so ugotovili, da je moški osumljen še petih kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete. Osumljenega 44-letnika so s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki mu je odredil sodno pridržanje Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 7, 16. februar 2023 ŠPORT Največji dosežki Tima Jevšnika: 3. mesto na The Vegas shoot v Las Vegasu, 2. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v Yanktonu (2022), 1. mesto na kadetskem evropskem prvenstvu v Čatežu leta 2018 (tarčno 50 metrov), 1. mesto na mladinskem svetovnem pokalu v Rimu leta 2019 (dvoransko 18 metrov, izboljšal je svetovni rekord), 1. mesto na mladinskem svetovnem pokalu lani v Nimesu (dvoransko 18 m), 4. mesto na mladin- skem svetovnem prvenstvu v Madridu leta 2019 (tarčno 50 m), 2. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu v Poreču leta 2021, 5. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v Wroclawu leta 2021 (tarčno 50 m), 17 . mesto na članskem ekipnem svetovnem prvenstvu v Yanktonu leta 2021 (tarčno 50 m) in 3. mesto na mladinskem evropskem pokalu lani v Bukarešti (tarčno 50 m). Tim Jevšnik osvojil tretje mesto na slovitem lokostrelskem tekmovanju v ZDA Polzelski Robin Hood z dvajsetimi tisočaki iz Las Vegasa Komaj devetnajstletni slovenski lokostrelec Tim Jevšnik s Polzele, sicer član slovenske lokostrelske reprezentance, je v Las Vegasu (Nevada, ZDA) na največjem lokostrelskem tekmovanju na svetu The Vegas shoot z odličnim strelja- njem osvojil tretje mesto s sestavljenim lokom (champion- ship compound open). Tekmovanja se je udeležilo 3.800 lokostrelcev iz vsega sveta, v najprestižnejši kategoriji z visokim nagradnim skladom (157.000 dolarjev) pa jih je bilo 259. DEAN ŠUSTER Številni gledalci so se ob spremljanju zaključnega spektakla najboljših med najboljšimi spraševali, kdo je Tim Jevšnik. Zaključni spek- takel The Vegas shoot je bil v nedeljo, 5. februarja, v nabito polni dvorani South point Ho- tel Casino v soju žarometov in pred številnimi kamerami. Zahteven preboj med najboljših 26 The Vegas shoot pred svo- jim imenom nima zaman čle- na »the«, ta namreč označuje izjemnost in edinstvenost pre- stižnega športnega dogodka. Gre za največje in najpresti- žnejše dvoransko lokostrelsko tekmovanje na svetu, ki se ga vsako leto udeleži izjemno število tekmovalcev, od ljubi- teljskih lokostrelcev do olim- pijskih prvakov. Na turnirju se Tim je ljubitelj živali. (Foto: SHERPA) pomerijo v kategorijah sesta- vljeni in ukrivljeni lok. Turnir je tudi dogodek, kjer se en- krat letno srečajo vsi najboljši lokostrelci sveta in vsi, ki kaj pomenijo v lokostrelstvu, iz- delovalci lokostrelske opreme in tudi sponzorji. Največjo prepoznavnost turnirju daje tridnevno tekmovanje, ime- novano Vegas round, ki od tekmovalcev zahteva strelja- nje brez napak, kar pomeni, da morajo tekmovalci za na- predovanje vsak dan osvojiti 300 točk oziroma 900 v treh dneh. Tim je v kvalifikacijah na vseh treh tekmah streljal brez napake. Osvojil je vseh možnih 900 krogov, kar po- meni 90 zadetkov v desetico. Imel je 74 zadetkov v čisto središče, imenovano x, kar je prineslo uvrstitev med 26 tekmovalcev s polnim rezul- tatom. Ti so se nato pomerili za zmagovalni oder in bogate nagrade. Najboljši štirje izjemno izenačeni Napeti izločilni boji, v ka- terih so v vsakem krogu tek- movalci morali doseči vseh 30 točk, so vztrajno krčili njihove vrste. Na koncu je ostala le še četverica najbolj- ših, med njimi tudi Tim. V predzadnjem krogu sta Tim in Danec Mathias Fullerton ustrelila 29, Američana Kyle Douglas in Kris Schaff pa 30 krogov. Tim in Danec sta se pomerila za tretje mesto in z doseženimi 30 točkami pro- ti Fullertonovim 29 je Tim Jevšnik osvojil tretje mesto. Zmagal je Američan Schaff, drugi je bil njegov rojak Do- uglas. Se je Timu v predza- dnjem krogu zatresla roka? »Priznam, le za trenutek sem pomislil na prvo nagrado, ki je znašala 120 tisoč dolarjev, in to mi je onemogočilo dober strel,« je bil iskren najstnik s Polzele. S tretjim mestom si je zagotovil dvajset tisočakov in si prvič z nagrado povrnil stroške potovanja in bivanja. Največja nagrada, ki jo je do- slej dobil, je bil lok. Tudi tega je bil vesel, kajti zamenjati ga mora vsako leto. Tima poučuje Toja Ellison Jevšnik se dvanajsto leto uspešno ukvarja z lokostrel- stvom, s športom, ki je zaradi njegovih zavidljivih uspehov v svetovnem merilu zasluže- no prepoznaven tudi v Slo- veniji. V okviru Lokostrelske zveze Slovenije je član sloven- ske mladinske in tudi članske reprezentance, saj je državni prvak v članski kategoriji. Njegova trenerka je Sloven- ka, ki živi v ZDA, Toja Ellison, peta lokostrelka sveta. Poro- čena je z Bradyjem Elliso- nom, svetovnim prvakom in dobitnikom treh olimpijskih medalj. Študent 1. letnika Vi- soke šole za proizvodno in- ženirstvo v Celju Tim Jevšnik je poleg rednih treningov in nastopov na državnih, evrop- skih in svetovnih tekmovanjih prizadeven in uspešen v šoli. Pri Olimpijskem komiteju Slo- venije je zaradi svojih rezulta- tov v letu 2019 pridobil status kategoriziranega športnika perspektivnega razreda, kar je najvišji status pri njegovi starosti. Drugi med mladinci na svetu Tim Jevšnik je večkratni članski in mladinski državni prvak. V letu 2021 je postavil državni članski rekord v ka- tegoriji tarčno lokostrelstvo – 710 točk (prejšnji rekord 703 Tim Jevšnik med nastopom v Las Vegasu Najboljši trije so bili zelo zadovoljni s številnimi finančnimi nagradami. točke). Treninge v domačem okolju dopolnjuje z vadbo na strelišču Lokostrelske zveze Slovenije v Ljubljani, na klubskem strelišču v Gor- njem Gradu, na pripravah v Mokricah, Čatežu, Maribo- ru, Kranjski Gori, Planici … Zaradi lokostrelskih tekem je lani obiskal osemnajst različnih držav. Njegov cilj je postati najboljši lokostre- lec sveta. Lani oktobra ga je skoraj izpolnil v ameriškem Yanktonu, kjer je postal mla- dinski svetovni podprvak. Z zmagovalcem sta bila po toč- kah izenačena (66: 66), a je zmaga pripadla Kanadčanu, saj je bila njegova puščica za milimeter bližje središču. S tretjim mestom na največjem lokostrelskem dogodku na svetu v Las Vegasu se je Tim dokončno zasidral med naj- boljše lokostrelce sveta tudi med člani. Potoval s svetovnim prvakom Svojevrsten izziv Timu predstavlja poljsko lokostrel- stvo. V njem je v Poreču po- stal evropski podprvak. Gre za tekmovanje v naravi po bolj ali manj razgibani progi, kjer je razporejenih štiriin- dvajset tarč v enem ali dveh krogih. »Takšna tekmovanja, ki trajajo od štiri do pet ur, od tekmovalca zahtevajo dobro telesno pripravljenost, saj ves čas hodimo od ene do druge tarče in zraven prenašamo še opremo,« je pojasnil. Zato po- sebno pozornost namenja te- lesni vzdržljivosti. Miroval ni niti v času popolnega zaprtja države. Okrog domače hiše je postavil svoj poligon za bia- tlonsko lokostrelstvo, čeprav nekoliko prilagojen, in sicer z manj tarčami. Priporočljivo je, da lokostrelec dnevno opravi vsaj sto petdeset strelov. Za enega s pripravo porabi od petnajst do dvajset sekund, kar skupaj nanese približno dve uri. Brez rednih trenin- gov, ki jih večinoma opravi s slovensko reprezentanco, zagotovo ne bi prišel tako da- leč. Veliko zaslug za uspehe imata starša Alja in Damjan, ki ga že od začetka podpirata tako moralno kot finančno. V Las Vegasu ju ni bilo, Tim je čez lužo potoval z Avstrijcem Nicom Wienerjem, ki ima štiri zlate medalje s svetovnih pr- venstev. Foto: osebni arhiv Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 7, 16. februar 2023 ŠPORT Derbi uvodnega letošnjega kroga si je v Celju ogledalo vsaj 1.500 obiskovalcev. Med Celjem in Muro je prisoten dodaten naboj, gostujočih navijačev je bilo tisoč. Gosti- telji so zmagali po golih Gre- gorja Bajdeta v 15. sekundi OLIMPIJA 21 16 3 2 41:17 51 CELJE 21 10 7 4 32:24 37 MARIBOR 21 11 3 7 46:27 36 KOPER 21 10 5 6 31:19 35 MURA 21 8 7 6 32:27 31 DOMŽALE 21 8 7 6 31:28 31 BRAVO 21 6 4 11 20:20 22 TABOR 21 3 6 12 18:46 15 GORICA 21 2 8 11 15:31 14 KALCER 21 2 8 11 16:43 14 Zadnja okrepitev Celja je Daniel Štefulj. 23-letni bočni branilec se je preselil iz zagrebškega Dinama. Posojen je do konca sezone. Za Krško je igral v sezoni 2018/19. Rodil se je v Nemčiji. V mlajših kategorijah je nastopal za Čakovec, Varaždin, Zagreb in Rijeko, s katero se je veselil pokalnega naslova in tretjega mesta v hrvaškem prvenstvu. V kvalifi kacijah za ligo Evropa je Rijeka premagala Kolos in København. Levi bočni branilec Štefulj je nato v sku- pinskem delu (Real Sociedad, Alkmaar, Napoli) nastopil na vseh obračunih. V novembru 2020 je prvič zaigral za hrvaško mlado reprezentanco. V sezoni 2021/22 in prvem delu sezone 2022/23 je za Dinamo zbral 18 nastopov. Nova želja NK Celje je napadalec Mure Mirlind Daku. Zelo spodbuden začetek »spomladanskega« dela DP celjskih nogometašev Vse kaže na zavidljiv zmagovalni niz S tekmami 21. kroga se je nadaljevalo tekmovanje v 1. slovenski nogometni ligi. Izidi so bili: Olimpija – Bravo 2 : 1, Celje – Mura 2 : 1, Gorica – Kalcer Radomlje 1 : 1, Koper – Maribor 0 : 1 in Domžale – Tabor Sežana 0 : 4. Olimpija ima 51 točk, zdaj je na drugem mestu Celje s 14 točkami zaostanka DEAN ŠUSTER Takšen je bil naš pogled s tribune za novinarje. Za tovrstne spodrsljaje ne bo prostora v evropskem tekmovanju. (Foto: DŠ) Pred tekmo je bila minuta molka posvečena spominu na Mojmirja Čerenaka. Priljubljeni »Mojč« je bil dolga leta oskrbnik igrišč. V 88. minuti so gostujoči navijači dvignili transparent v spomin na legendarnega hrvaškega trenerja Miroslava Blaževića. Leta 2003 je v 2. krogu 1. SNL pripotoval z Muro v Celje in pred 1.800 gledalci na Skalni kleti izgubil s 3 : 2. Kljub temu se je zadržal v daljšem pogovoru s celjskimi poročevalci in seveda navduševal s svojimi šaljivimi pripombami. Takrat 18-letnega Dareta Vršiča je spreten trener Celja Marijan Pušnik pred sezono speljal Muri. V igro ga je poslal na začetku drugega polčasa. »Z njim bi mi bili državni prvaki,« je vzkliknil nepozabni Čiro, ki je takoj prepoznal, da se je najbolje prikupiti tedanjemu starosti celjskega športnega novinarstva Jožetu Pepiju Kuzmi. Celjan Denis Popović je kapetan NK Celje. (obrnjen s hrbtom proti vra- tom je uspel žogo usmeriti mimo vratarja) in Damjana Vukliševića v 49. minuti, ki je z natančno odmerjenim udarcem z glavo izkoristil podajo iz kota. Vmes so go- stje dvakrat zadeli vratnico. Celjsko moštvo je zelo kako- vostno, obeta se mu zavidljiv zmagovalni niz. Težko zadrževali žogo Kapetan Celja je konč- no Celjan, Denis Popović: »Tekma je bila dobra za na- vijače, zmago smo si morali prigarati. Veliko je bilo pri- ložnosti na obeh straneh, boljši smo bili točno za en gol. Tri točke so ostale v Ce- lju in gremo naprej.« Nato je »Pope« dodal: »Vem, da smo boljši od Mure, ki ji je igrišče bolj ustrezalo. Mi lahko pri- kažemo veliko več.« Kljub zahtevnim razmeram smo videli všečen nogomet: »Igri- šče je bilo zaradi mraza trdo. Na njem je bilo težko med hitrim tekom spreminjati smer gibanja ali se zausta- vljati. Vse to je vplivalo, da smo težje zadrževali žogo.« Uvrstitev v evropsko tekmo- vanje je vedno bližje. »Pet- najst tekem je še pred nami. Zelo pomembno bo, da bomo ostali zdravi. Prepri- čan sem, da se bomo uvrstili v evropsko tekmovanje,« je optimistično razpoložen. »Kakovostni in inteligentni« Trenerju Celja Romanu Pilipčuku je vodstvo kluba zagotovilo kakovostne okre- pitve: »Zahvaljujem se svojim fantom za dobro opravljeno delo. Obe moštvi sta na tež- kem igrišču prikazali privla- čen nogomet. Imam srečo, da delam s kakovostnimi igralci. V protinapadih se je izkaza- la njihova inteligentnost. Želimo držati žogo v svojih nogah. Naš zgodnji zadetek ni bil prav velika prednost, v takšnih trenutkih obstaja strah, da se bo ekipa podza- vestno posvetila branjenju.« Po številnih nakupih očitno vodstva kluba ne zanima prodaja. Največ zanimanja je med drugimi klubi vladalo za napadalca Charlesa Ikwu- emesija. »V nogometu vlada huda konkurenca. V zadnjih prvenstvenih tekmah in ka- sneje na prijateljskih je Bajde dokazal, da si zasluži mesto v prvi enajsterici. ›Čarli‹ mora čakati na svojo priložnost,« je zaključil Pilipčuk. »Zaslužili smo si točko« V 60. minuti igre je upanje Muri vrnil Srb Lazar Zličić, ki je nazadnje igral v Kazah- stanu: »Zaslužili smo si vsaj točko. Ko smo napadali z vsemi orožji, bi nas domači- ni lahko dodatno kaznovali. Tudi v prvem polčasu nam je zmanjkal le kanček sreče, dvakrat smo zatresli okvir vrat. Prepričan sem, da bo že na naslednji tekmi vse druga- če. Seveda sem vesel, da sem v svojem krstnem nastopu za Muro dosegel zadetek. Toda moje moštvo mora biti višje na lestvici, šele tedaj bodo ljudje vprašali, kdo je dal gol za Muro. Nisem pričako- val toliko naših navijačev na gostovanju.« Njegov trener je Damir Čontala: »Lazar je povedal skoraj vse. Mislim, da si poraza nismo zaslužili. V naši igri je bilo prisotno ve- liko energije in agresivnosti. Imeli smo zrele priložnosti. Če upoštevam način, kako smo prejeli zadetka, smo si poraz zaslužili. Prvega smo dobili že po nekaj sekundah. To se nam ne sme več zgodi- ti, če želimo biti na mestih, ki vodijo v evropsko tekmova- nje. V drugem polčasu smo še več tvegali in obenem za seboj puščali veliko prostora. Izkušena domača ekipa si je v protinapadih priigrala lepe priložnosti. Na našo srečo jih ni izkoristila in ostali smo ›živi‹ vse do zadnjih sekund. Žal mi je naših navijačev. Prišli so v velikem številu, preglasili so navijače Celja in počutili smo se kot doma. Po- kazali so, kaj pomeni strast v nogometu. Škoda, da nismo izkoristili njihove podpore.« Čontala je dodal, da je bila sobotna tekma prava rekla- ma za nogomet. V soboto bo Celje gostovalo v Sežani. Foto: Andraž Purg Višina odškodnine zadovoljila celjski klub Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 11. krogu lige prvakov presenetili tudi svoje najbolj zveste privržence. V Nantesu so zmagali z 32 : 31. Junaka tretje zmage v skupini B sta nedvomno bila vratar Gal Gaberšek s 15 obrambami in Aleks Vlah, ki je dosegel odločilni gol nekaj sekund pred koncem tekme. Nekaj trenutkov prej sta moldavska sodnika nerazumljivo razveljavila njegov zadetek. A Vlah je bil neusmiljen tudi v naslednjem, zadnjem napadu. S sedmimi goli je bil najboljši strelec svoje ekipe. Treba je poudariti, da so celjski rokometaši prvi medsebojni dvoboj v dvorani Zlatorog izgubili z enajstimi goli razlike. Maščevanje jim je uspelo ob zahodni francoski obali, toda za želenim šestim mestom oziroma za Szegedom so zaostajali za dve točki – z madžarskim moštvom so izgubili oba obračuna. To ne zmanjšuje zadnjega uspeha. V Nantesu je bil tudi direktor celjskega kluba Miroslav Benicky: » To je bil plod dolgotrajnega dela strokovnega štaba na čelu s trenerjem Ale- mom Toskićem in z njegovimi fanti, ki sledijo navodilom. Blizu presenečenju so bili doma s Kielcami. Zdaj je prišla nagrada. Mlada ekipa ima veliko srce.« Po koncu sezone bo Celje zapustil kapetan Aleks Vlah, ki se bo preselil v Aalborg. »Zastavili smo neka izhodišča, ki bi morala ustrezati nam in njemu ob dobri ponudbi. Tako se je tudi razpletlo. Izgubili bomo odličnega igralca, kapetana, pravega športnika. Hkrati smo zadostili na- šim potrebam,« je v prenesenem pomenu odškodnino klubu omenil Benicky. Po včerajšnji tekmi v Zlatorogu z Barcelono bodo celjski rokometaši v sredo gostovali v Kielu. DŠ Celjska rokometna ekipa po zmagi v Nantesu. Direktor Miroslav Benicky stoji desno v prvi vrsti. (Foto: RK Celje) Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 7, 16. februar 2023 ŠPORT Celjski hokejisti pred vstopom v Alpsko ligo Vodstvo Hokejskega kluba LedX Celje se je odločilo za vstop v mednarodno regionalno ligo. V ponedeljek je po sestanku z generalnim sekretarjem Hokejske zveze Slovenije potrdilo, da je oddalo vlogo za prijavo v Alpski ligi v prihodnji sezoni. Otroci v starejših igralcih svojega kluba vidijo vzornike in se po njih zgledujejo. (Foto: Andraž Purg) Celjski klub je v mednaro- dni regionalni ligi z avstrijski- mi klubi (takrat imenovani INL) prvič nastopil v sezoni 2014/15, ko je v njej sodelo- valo pet slovenskih ekip. V naslednji sezoni so bile le tri, poleg HK ECE Celje še HDD Sij Acroni Jesenice in HK Play- boy Slavija. Vrhunske tekme V tej sezoni je Celje osvojilo tretje mesto v državnem pr- venstvu, po rednem delu lige IHL je na vodilnem položaju. Predsednik kluba Vid Valen- čak je ponosen na dosežke v zadnjih letih: »Vloženega je bilo veliko truda. Uspehi so plod načrtnega dela, nič se ni zgodilo naključno. Klub smo okrepili po organizacijski in strokovni plati. Tudi fi nanč- no smo močnejši. Zgrajena je celotna piramida mlajših selekcij. Naši cilji so visoki. Upravni odbor se je odločil, da bomo oddali vlogo za prijavo v Alpsko ligo.« Liga v tej sezoni združuje po sedem avstrijskih in italijanskih klu- bov ter enega slovenskega, Jesenice. »Ljubiteljem špor- ta v Celju bomo ponudili vrhunske hokejske tekme. Našim igralcem bomo zago- tovili primerno okolje za ra- zvoj. Prepričan sem, da bo Alpska liga uspešna zgodba v Celju na daljši rok in da bo hokej dobil svoje me- sto med ljubitelji športa v knežjem mestu,« je končal Valenčak, ki mu je uspelo preroditi celjski hokej. »Hočemo v finale« V celjski dvorani je bil generalni sekretar Hokej- ske zveze Slovenije Dejan Kontrec: »Vesel sem. Hokej- ska zveza se trudi naš šport vrniti na visoko raven. Ice- HL je najvišja liga za naše klube, za vstop vanjo skrbi kot priprava Alpska liga. Liga IHL povezuje članska moštva in ekipe mlajših selekcij iz klubov v regiji. Treba je skrbeti za prime- ren razvoj. Preskoki lig niso primerni. Že nekaj let smo si želeli, da bi se celjski klub prijavil v Alpsko ligo. Za njim je delo na dolgi rok. V regiji bo sledil nov zagon in vpis mladih bo večji.« Slovenska reprezentanca se bo v maju potegovala za obstoj med elito v Latviji, igrala bo tudi s Ka- nado in Češko. »Kadarkoli je naši izbrani vrsti uspel odli- čen rezultat, se je povečalo število vpisanih otrok v klu- be. Tako je bilo po olimpijskih igrah v Sočiju in Pjongčangu,« je poudaril Kontrec. V sobo- to se bo začela končnica v ligi IHL. Tekmec LedX Celja v četrtfi nalu, ki se igra na tri zmage, je Maribor. Prvi ob- račun bo v soboto v celjski dvorani v mestnem parku. Kapetan Miha Mercina pravi: »V slačilnici vlada zelo dobro vzdušje. Komaj čakamo, da se bo začel ključni del sezone. Želimo zmagati na vsaki tek- mi. Hočemo v fi nale. Če bomo igrali tako, kot znamo, lahko osvojimo tudi prvo mesto.« Celjskemu klubu se obeta dogovor z glavnim pokrovite- ljem iz tujine. DŠ »Vsak dan je bolečin manj. Še najmanj čutim koleno, ko deskam. In to me zelo veseli,« je povedala Gloria Kotnik. Kotnikovi in Mastnaku najvišji državni priznanji na področju športa Tim Mastnak je prijetno presenetil z elegantnimi oblačili. V imenu športnikov in športnic se je za podelitev nagrad zahvalila Gloria Ko- tnik. Izpostavila je, da so ve- seli in ponosni, ker so prejeli nagrade. Vsak dan se trudijo biti najboljši in z veseljem za- stopajo državo. Najbolj vese- li so, če so lahko komu vzor in spodbuda. Zahvalila se je tudi družinam, trenerjem in navijačem ter vsem drugim, ki jih pri športu podpirajo. Na že 58. podelitvi je odbor podelil tudi deset Bloudkovih plaket. Med njimi dobitniki je bil tudi predstavnik paraolim- pijskega športa Janez Hudej za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa. Deskarja na snegu, velenjska Celjanka Gloria Kotnik in Celjan Tim Mastnak, alpski smučar Žan Kranjec ter smučarji skakalci z ekipne tekme na olimpijskih igrah (Peter Prevc, Timi Zajc iz Hramš, Cene Prevc, Lovro Kos) so dobitniki letošnjih Bloudkovih nagrad, najvišjih držav- nih nagrad na področju športa. Na podelitvi so prejemnike Bloudkovih priznanj nagovorili predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in predsednik odbora za po- deljevanje Bloudkovih priznanj Viktor Grošelj. DEAN ŠUSTER Bloudkova nagrajenca že v Gruziji Najmanj bolečin med deskanjem Z Glorio Kotnik je bilo ne- koliko težje. Bili smo dogo- vorjeni že pred prireditvijo, potem se je malo zapletlo zaradi sinove bolezni. Dve- letnega Maja bo morala za- pustiti za devet dni, toliko časa sta bila ločena že med olimpijskimi igrami. »Močno je prehlajen. Malo sem spala zadnje dneve. A ni bilo nič takšnega, česar drugi še ne bi doživeli. Priznam, da me zdaj veliko bolj daje domo- tožje kot prej. Maj je že večji in me še bolj pogreša.« Mo- rala sva se preusmeriti k de- skanju in Bloudkovi nagradi. »Vesela sem, ponosna in po- Po duši veleslalomist Celjan Tim Mastnak je z izjavami navdušil na priredi- tvi Športnik leta v Celju. Javil se nam je z Rogle: »Hvala za čestitke. Ni samoumevno, da prejmeš Bloudkovo nagrado, če si dobitnik olimpijske me- dalje. Zelo sem ponosen na nagrado.« Z deskarsko repre- zentanco (in očetom ter tre- nerjem Robertom) je včeraj zvečer poletel proti Gruziji na prizorišče svetovnega prven- stva. »Tam ne bo mogoče tre- nirati, kajti snega ni dovolj. Morda je dobro, da je bil naš prihod v Gruzijo načrtovan tako pozno.« V tej sezoni sve- tovnega pokala je imel nekaj dvigov in spustov. »Začel sem izjemno. V Winterbergu sem bil drugi v slalomu, to je bila prva tekma svetovnega po- kala. Potem so prišle slabše tekme z mojimi napakami in tako naprej. Nato sem zbolel pred najbolj zgoščenim rit- mom potovanj in tekem. Je- mal sem antibiotike, bolezen mi je vzela veliko moči. Zdaj se bolje počutim. Bil sem če- trti v Scuolu v veleslalomu.« Če bi ponovil uvrstitev z olim- pijskih iger, kjer je bil drugi, bi bil zadovoljen. V kateri disciplini je trenutno boljši? »Zanimivo vprašanje. V slalo- mu sem v tej sezoni že bil na stopničkah, v veleslalomu še ne. Še vedno sem po duši ve- leslalomist, imam rad hitrost, daljše zavoje. V veleslalomu sem močnejši kot v slalomu, v katerem sem na visoki rav- ni. Na treningih v Dolomitih mi je šlo zelo dobro. Lahko sem samozavesten pred obe- ma tekmama. Hrabri me tudi to, da sem močan v obeh di- sciplinah, kar je bil moj cilj pred sezono.« čaščena, da sem prejemnica te nagrade. Bil je lep večer. Lepo je videti, da je naš trud opazen in da so naši športni dosežki cenjeni.« Za Glorio je pestra sezona z vidnimi dosežki in s poškodbo kole- na: »Sezono sem zelo dobro začela in celo stopnjevala visoke uvrstitve. Vrhunec je bila zmaga v Cortini d´Ampezzo. Med drugim sem nekaj časa vodila v skupnem seštevku svetov- nega pokala. Po novem letu se je vse obrnilo. Imela sem smolo. Poškodba kolena je terjala operacijo, po kateri sem sicer hitro okrevala. Lahko bi bilo veliko slab- še, toda vezi so ostale ne- poškodovane. Kirurg mi je odstranil delček odlomlje- nega hrustanca. Nato sem lepo napredovala, vsak dan sem bila boljša. Upam, da bo do nedelje vse v najlepšem redu.« Kako se dobitnica bronaste olimpijske medalje počuti z »novim« kolenom? »Vsak dan je bolečin manj. Še najmanj čutim koleno, ko deskam. In to me zelo vese- li.« Sledil je iskren smeh, ob koncu je Gloria dejala: »Ena- ko se posvečam obema di- sciplinama. Moj cilj je vedno isti. Če odpeljem vse zavoje tako, kot znam, potem je rezultat dober, ne glede na to, ali gre za veleslalom ali slalom.« Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 7, 16. februar 2023 D O G O D K I V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E PONEDELJEK, 20. februar, ob 17.30 ŠTUDIJSKA ČITALNICA "Vročina" je obrambni sistem ne bolezen Predavanje v sodelovanju s Celjskimi lekarnami. V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. SREDA, 22. februar, ob 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Gledališka predstava: Od kod si, kruhek? Predstavo bodo izvedli dijaki in dijakinje Gimnazije Lava. Primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti. ČETRTEK, 23. februar, ob 17.30 ODDELEK GLASBA-FILM Bralni klub z Ewelino. Knjiga: Hervé Le Tellier - Anomalija Foto: Mojca Videmšek NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 16. 2. 12.00 Na vrtu Občine Vojnik Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan Odkritje spominskega obeležja ob 110. obletnici rojstva Franja Felicijana 15.00 Kavarna Lisjak Tabor Petje ljudskih pesmi v izvedbi Malikovih 16.00 Pokrajinski muzej Celje Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan Odprtje občasne razstave avtorice Barbare Trnovec 17.00 Vila Mayer Šoštanj Pustovanje pri Mayerjevih 2023 Odprtje razstave 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Štalonarji, pučuhi, rančoš …: Usnjena obuvala na Slovenskem Odprtje razstave 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje, Hiša kulture Celje Obalno hrepenenje Odprtje občasne slikarske razstave avstrijskega umetnika Gerharda Oliverja Moserja 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Dušan Jelinčič: Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca Z nagrajencem Prešernovega sklada se bo pogovarjal dr. Željko Oset. 19.00 Glasbena šola Velenje Koncert pianistov Umetniške gimnazije Velenje Nastop dijakov Umetniške gimnazije Velenje 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Birokrati Komedija 19.30 Kulturni center Laško Paloma Komedija, Slovensko mladinsko gledališče PETEK, 17. 2. 17.00 Glasbena šola Velenje Prepleteni, revija pianistov Nastop mladih pianistov glasbenih šol Nazarje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Šentjur, Žalec in Velenje 18.00 Glasbena šola Velenje Tanja Petrej, oboa Koncert ob 30-letnici delovanja profesorice oboe Tanje Petrej z nekdanjimi učenci in dijaki 18.00 Celjski mladinski center Medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti Predstava v izvedbi Kripl teatra KD Svoboda osvobaja 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer z Majo Horvat 19.30 Narodni dom Celje Koncert francoskih samospevov s sopranistko Katjo Konvalinko in pianistko Darjo Mlakar Maležič Pol ure prej pogovor z umetnicama 19.30 Špital Za Prjatle Koncert pevk in pevcev Kreativne šole glasbe eNota ob spremljavi pianista Matica Doklerja 19.30 Kulturni dom Škofja vas Klopca v parku Komedija v izvedbi dramske skupine Vsi prisotni Črešnjevec 20.00 Celjski mladinski center Medtem, ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti Kripl teater KD Svoboda osvobaja 20.00 Dom kulture Velenje Avdicija, Ekipa 1 Komedija Špas teatra SOBOTA, 18. 2. 10.00 Dom kulture Slovenske Konjice Ti in jaz Predstava za otroke 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pikina velika pustolovščina Pustna predstava z rajanjem, Gledališče Ku- Kuc 17.00 Dom kulture Velenje Štiri črne mravljice Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana 19.00 Dvorana Prebold Gledališka predstava Knjižni klub V izvedbi Društva Dramšpil 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Paloma Nostalgična komedija NEDELJA, 19. 2. 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Pustovanje z opereto Kovačev študent Uprizarjajo Vokalni skupini Fantje z Jožefovega hriba in Jožefi nke 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ana Jagrič Koncert za citrarski abonma in izven 17.00 Dom kulture Velenje Kandidatka Ditka in šofer Komedija 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Big band Šentjur: Ponovno v akciji! Ponovitev koncerta fi lmske glasbe z gosti PONEDELJEK, 20. 2. 17.00 OŠ Lava Celje Belina me pomirja Predstavitev knjige Barbare Popit 18.00 Kulturni center Laško Družinski pustni koncert TOREK, 21. 2. 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Goreča duša Predstavitev knjige 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Gledališka predstava 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tih vdih Komična drama, Mestno gledališče ljubljansko SREDA, 22. 2. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Od kod si, kruhek? Gledališka predstava v izvedbi dijakov in dijakinj Gimnazije Lava 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Predstavitev priročnika Zdravilna moč pisanja 19.30 Glasbena šola Celje GM oder: Ema Krečič, violončelo in Sara Köveš, klavir Koncert 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Gledališka predstava Pustovanja SOBOTA, 18. 2. 10.00 do 13.00 Mestno središče Celja Celjski pust 2023 Pustna povorka s pustnim rajanjem, ocenjevanje in izbor najlepših pustnih mask 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Pustovanje: V čudežnem svetu pravljic Veliko otroško pustovanje 10.30 Mestni trg Šentjur Pustno rajanje za otroke Povorka, zabava, kurenti, krofi , nagrade za najboljše maske … 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Boš Herman za pusta? Hermanova otroška pustna ustvarjalnica; za posameznike in družine 11.00 Kardeljeva ploščad Velenje Otroško pustno rajanje 14.00 Kulturni dom Ponikva Pustovanje za otroke 15.00 Laško Pustna povorka po ulicah Laškega 20.00 Krčma TamKoUčiri Celje Pustovanje 2023 na temo pižama party Lepe nagrade 20.00 Špital Za Prjatle Celje Pust BO! Pa brez zamere … Maska ni obvetna, dobra volja pa! NEDELJA, 19. 2. 14.30 Športna dvorana Polzela Maškarada s Tinkaro Fortuna 15.00 Dom krajanov Tabor Otroška maškarada 15.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Otroško pustovanje PONEDELJEK, 20. 2. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Družinski pustni nastop Pustno obarvane glasbene točke učencev in njihovih staršev 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Pustni Pianoforte TOREK, 21. 2. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Boš Herman za pusta? 10.00 in 13.00 Mestno središče Celja Celjski pust 2023 Ocenjevanje in izbor pustne urejenosti ter ponudbe pri mestnih ponudnikih 15.30 Evropska ploščad Rogaška Slatina Pustna povorka 15.00 do 17.00 Graška gora, športno igrišče Pustno srečanje in pokop pusta 16.00 Šlandrov trg Žalec Otroško pustno rajanje s klovneso Mici in kurenti 16.00 Petrovče Pustovanje s povorko 16.00 Mestno otroško igrišče Velenje Pust, pust, krivih ust Družinsko pustno rajanje 16.00 Pred Domom kulture Slovenske Konjice Pustovanje z rajanjem in animacijo za otroke 16.00 Pred Domom kulture v Žičah Pustovanje s povorko 19.30 Glasbena šola Velenje Godalni kvartet Berlin- Tokyo Koncert, Abonma Klasika in izven SREDA, 22. 2. 16.00 Pod Šaleškim gradom Pokop pusta Pepija v Šaleku Druge prireditve ČETRTEK, 16. 2. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno pogovorna urica Vodi: Silvo Pur 18.00 Občinska knjižna Polzela Harmonija prostora in uma Predava Jana Lavtižar 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Športnik leta 2022 Razglasitev naj športnice in športnika ter športno ekipo 18.00 Učilnica občine Šentjur Literarni večer: Dušan Jelinčič 18.00 Kulturni dom Gorenje Zakaj se vrniti (Himalaja) Potopisno predavanje 19.00 Občinska knjižnica Prebold Razbijamo mite o prehrani Strokovno predavanje predavateljice Mile Terčelj 19.00 in 21.00 Špital za Prjatle Himalaja za telebane ali dva bizgeca drugič v Nepalu – Mera peak edition Potopisno predavanje Simona Šosterja in Žige Bedrača 19.19 Knjižnica Velenje Jordanija – na stičišču kultur Potopisno predavanje Ane Seher PETEK, 17. 2. 19.00 POŠ Prevorje Zdaj sem tvoja Moja Gostja Aninega večera Vidka Kuselj, tema: demenca SOBOTA, 18.2. 9.30 Dvorišče pred muzejsko zbirko v Dolenji vasi Brezplačno vodenje po Preboldu Ob mednarodnem dnevu turističnih vodičev Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 7, 16. februar 2023 Izide vsak drugi ponedeljek v mesecu www.salomongroup.si MALI OGLASI/INFORMACIJE Je čas, ki da, je čas, ki vzame, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 18. februarja 2023 bo minilo pet žalostnih let, kar nas je zapustil naš dragi MARTIN ČRETNIK iz Gornje vasi 24 Šentvid pri Grobelnem Iskrena hvala vsem, ki mu z lepo mislijo nanj prižigate sveče ali postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Ivanka in hči Zdenka z družino 28 Zapel je zvon tebi v slovo, poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, tašča, stara mama in prababica ANTONIJA FIDLER iz Leskovce 3, Laško (6. 6. 1937–7. 2. 2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za opravljen cerkveni obred, govorniku Stanku Seliču ter pevcem skupine Oljka. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali. L 11 Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami vedno si. V SPOMIN Mineva dve leti žalosti, kar nas je zapustil naš dragi VILI KNEZ iz Malih Grahovš 5, Laško (25. 5. 1965–6. 2. 2021) Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče v njegov spomin. Vsi njegovi L 12 Če lučko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN Mineva sedem žalostnih let, kar nas je zapustil ALOJZ ROZMAN iz Kostrivnice 9, Kalobje (27. 8. 1940–17. 2. 2016) Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi 92 Poroke Laško Poročila sta se: Sonja TER- BOVC iz Spodnje Rečice in Marko KNEZ iz Lahomnega. Žalec Poročila sta se: Polonca TERBOVC in Nino TERBOVC, oba iz Gotovelj. Velenje Poročila sta se: Neva KU- MER in Dalibor PAVLOVIĆ, oba iz Velenja. SREČKO ŠROT (8. 11. 1953–16. 2. 2015) V vsakem koščku naših življenj je še vedno del tebe. Hvala vsem, ki se ga spomnite. Nada, Žiga, Jaša, Nataša, Ajda V SPOMIN MOTORNA VOZILA PRODAM GOLF bencin, letnik 1994, še registriran, in štiri letne gume na alu platiščih, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 234-697. 88 STROJI PRODAM ŠKROPILNICO, 200 l, rotacijsko koso 135 rk Sip in trosilec umetnega gnoja, vse ohra- njeno, ugodno prodam zaradi opustitve kmetijstva. Telefon 051 386-509. 95 KUPIM MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčar, trak- tor, cisterno, trosilec, prikolico, pajek in druge stroje, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 84 POSEST ODDAM VRT v Šentjurju, velik približno 60 m², ogra- jen, oddam. Telefon 051 339-878. 98 Smrti Šentjur Umrla je: Marija ŠON iz Zabukovice, 92 let. Žalec Umrli so: Branimir KAJ- TNA iz Griž, 72 let, Ana RO- BIČ iz Žalca, 98 let, Marjan POTOČNIK iz Zabukovice, 68 let. Velenje Umrli so: Leopold JAKOB iz Velenja, 89 let, Franc RIHTER iz Šoštanja, 88 let, Ida ŠKO- BERNE iz Šmartnega ob Paki, 80 let, Jožefa POLJANŠEK iz Velenja, 95 let, Matilda JAVOR- NIK iz Šoštanja, 89 let, Zdenko SLATNAR iz Šoštanja, 60 let, T erezija PODGORŠEK iz Šmar- tnega ob Paki, 86 let, Nedeljko PRIJEVIĆ iz Velenja, 72 let. ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n BIKCA simentalca, starega 10 dni, in bika ali teličko, teža 180 kg, prodamo. Telefon 041 324-256. 90 BIKCA simentalca, starega 3 mesece, težkega 200 kg, prodam. Telefon 041 958-884. 93 BIKCA limuzin/simentalec, brezrožnega, starega 4 mesece, in kravo po izbiri (si- mentalko), prodam. Telefon 031 515-187. 97 TELIČKO križanko, pasma ls/belgijsko plava, staro 3 mesece, prodam. Telefon 070 250- 441. 99 BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za na- daljnjo rejo, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 031 753-595. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KORUZO, pšenico, Celje, prodam po 0,35 EUR/kg. Telefon 041 291-053. 64 KAKOVOSTNO uležan konjski gnoj z nastilom (listje) prodam. Možne tudi manjše količi- ne z dostavo. Telefon 041 980-188. L 10 BALE, suhe, fi 140, prodam. Telefon 041 880- 798. 89 SENO in slamo v balah ter koruzo prodam. Telefon 041 663-137. p JEDILNI krompir in hlevski gnoj prodam. Telefon 041 238-142. 94 VINO iz neškropljenega grozdja (šmarnica, izabela …) prodam. Cena 1 EUR/liter. Telefon 041 720-499. p ZAPOSLITEV POMOČ v kuhinji ali podobna dela iščem. Telefon 031 270-088. 83 OSTALO PRODAM USNJEN trosed s počivalnikom in dvosed, kotno sedežno z ležiščem, dvakratno vzmetenje, zelo ogranjeno, »prešo«, 150 l, na polžev prenos, mlin za grozdje, hra- stov sod, 240 l, cisterno, 100 l, nahrbtno kosilnico Ideal, novo, dva plastična čebra, 350 in 250 l, vratna krila, bela, še zapa- kirana, za 120 EUR (2 kosa 2000 x 850, eden 2000 x 750), novo alu lestev, 3 x 11 prečk, prodam zaradi selitve. Telefon 070 735-460. 91 GRAMOFONSKE plošče narodnozabavne glasbe, različne, motorno žago Stihl 045 (cena po dogovoru) in vino kvinton prodam po 0,50 EUR/l. Telefon 030 290- 142, 051 845-404. 86 VLEČNO kljuko za Renault sedan ali thalia, štiri letne gume Bridgestone 215/60 R 16, štiri letne gume Goodyear 215/55 R 17, 6 do 7 mm profi la, vrtalni strojček s stojalom in oljni gorilnik, ugodno prodam. Telefon 041 858-725. 85 KOKOŠI jarkice na začetku nesnosti (rjave, grahaste, bele leghorn) prodajamo na farmi Zg. Roje vsak dan od 8. do 16., v soboto od 8. do 12. ure. Sprejemamo naročila za enodnevne in večje piščance brojlerje. Nudimo kakovostno perutninsko krmo za kokoši in piščance ter dnevno sveža jajca. Telefon (03) 700-1446. p DRVA, bukev, na paletah dolžine 25, 33, 50 cm, prodam. Cena 180 EUR, po dogovoru tudi dostava. Telefon 041 252-132. p SENO v kockah, snežno frezo in suha bukova drva prodam. Možna razrez in dostava. Telefon 031 355-954. 96 SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 7, 16. februar 2023 D O G O D K I V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E PONEDELJEK, 20. februar, ob 17.30 ŠTUDIJSKA ČITALNICA "Vročina" je obrambni sistem ne bolezen Predavanje v sodelovanju s Celjskimi lekarnami. V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. SREDA, 22. februar, ob 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Gledališka predstava: Od kod si, kruhek? Predstavo bodo izvedli dijaki in dijakinje Gimnazije Lava. Primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti. ČETRTEK, 23. februar, ob 17.30 ODDELEK GLASBA-FILM Bralni klub z Ewelino. Knjiga: Hervé Le Tellier - Anomalija Foto: Mojca Videmšek NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 16. 2. 12.00 Na vrtu Občine Vojnik Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan Odkritje spominskega obeležja ob 110. obletnici rojstva Franja Felicijana 15.00 Kavarna Lisjak Tabor Petje ljudskih pesmi v izvedbi Malikovih 16.00 Pokrajinski muzej Celje Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan Odprtje občasne razstave avtorice Barbare Trnovec 17.00 Vila Mayer Šoštanj Pustovanje pri Mayerjevih 2023 Odprtje razstave 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Štalonarji, pučuhi, rančoš …: Usnjena obuvala na Slovenskem Odprtje razstave 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje, Hiša kulture Celje Obalno hrepenenje Odprtje občasne slikarske razstave avstrijskega umetnika Gerharda Oliverja Moserja 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Dušan Jelinčič: Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca Z nagrajencem Prešernovega sklada se bo pogovarjal dr. Željko Oset. 19.00 Glasbena šola Velenje Koncert pianistov Umetniške gimnazije Velenje Nastop dijakov Umetniške gimnazije Velenje 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Birokrati Komedija 19.30 Kulturni center Laško Paloma Komedija, Slovensko mladinsko gledališče PETEK, 17. 2. 17.00 Glasbena šola Velenje Prepleteni, revija pianistov Nastop mladih pianistov glasbenih šol Nazarje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Šentjur, Žalec in Velenje 18.00 Glasbena šola Velenje Tanja Petrej, oboa Koncert ob 30-letnici delovanja profesorice oboe Tanje Petrej z nekdanjimi učenci in dijaki 18.00 Celjski mladinski center Medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti Predstava v izvedbi Kripl teatra KD Svoboda osvobaja 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer z Majo Horvat 19.30 Narodni dom Celje Koncert francoskih samospevov s sopranistko Katjo Konvalinko in pianistko Darjo Mlakar Maležič Pol ure prej pogovor z umetnicama 19.30 Špital Za Prjatle Koncert pevk in pevcev Kreativne šole glasbe eNota ob spremljavi pianista Matica Doklerja 19.30 Kulturni dom Škofja vas Klopca v parku Komedija v izvedbi dramske skupine Vsi prisotni Črešnjevec 20.00 Celjski mladinski center Medtem, ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti Kripl teater KD Svoboda osvobaja 20.00 Dom kulture Velenje Avdicija, Ekipa 1 Komedija Špas teatra SOBOTA, 18. 2. 10.00 Dom kulture Slovenske Konjice Ti in jaz Predstava za otroke 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pikina velika pustolovščina Pustna predstava z rajanjem, Gledališče Ku- Kuc 17.00 Dom kulture Velenje Štiri črne mravljice Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana 19.00 Dvorana Prebold Gledališka predstava Knjižni klub V izvedbi Društva Dramšpil 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Paloma Nostalgična komedija NEDELJA, 19. 2. 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Pustovanje z opereto Kovačev študent Uprizarjajo Vokalni skupini Fantje z Jožefovega hriba in Jožefi nke 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ana Jagrič Koncert za citrarski abonma in izven 17.00 Dom kulture Velenje Kandidatka Ditka in šofer Komedija 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Big band Šentjur: Ponovno v akciji! Ponovitev koncerta fi lmske glasbe z gosti PONEDELJEK, 20. 2. 17.00 OŠ Lava Celje Belina me pomirja Predstavitev knjige Barbare Popit 18.00 Kulturni center Laško Družinski pustni koncert TOREK, 21. 2. 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Goreča duša Predstavitev knjige 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Gledališka predstava 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tih vdih Komična drama, Mestno gledališče ljubljansko SREDA, 22. 2. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Od kod si, kruhek? Gledališka predstava v izvedbi dijakov in dijakinj Gimnazije Lava 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Predstavitev priročnika Zdravilna moč pisanja 19.30 Glasbena šola Celje GM oder: Ema Krečič, violončelo in Sara Köveš, klavir Koncert 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Gledališka predstava Pustovanja SOBOTA, 18. 2. 10.00 do 13.00 Mestno središče Celja Celjski pust 2023 Pustna povorka s pustnim rajanjem, ocenjevanje in izbor najlepših pustnih mask 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Pustovanje: V čudežnem svetu pravljic Veliko otroško pustovanje 10.30 Mestni trg Šentjur Pustno rajanje za otroke Povorka, zabava, kurenti, krofi , nagrade za najboljše maske … 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Boš Herman za pusta? Hermanova otroška pustna ustvarjalnica; za posameznike in družine 11.00 Kardeljeva ploščad Velenje Otroško pustno rajanje 14.00 Kulturni dom Ponikva Pustovanje za otroke 15.00 Laško Pustna povorka po ulicah Laškega 20.00 Krčma TamKoUčiri Celje Pustovanje 2023 na temo pižama party Lepe nagrade 20.00 Špital Za Prjatle Celje Pust BO! Pa brez zamere … Maska ni obvetna, dobra volja pa! NEDELJA, 19. 2. 14.30 Športna dvorana Polzela Maškarada s Tinkaro Fortuna 15.00 Dom krajanov Tabor Otroška maškarada 15.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Otroško pustovanje PONEDELJEK, 20. 2. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Družinski pustni nastop Pustno obarvane glasbene točke učencev in njihovih staršev 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Pustni Pianoforte TOREK, 21. 2. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Boš Herman za pusta? 10.00 in 13.00 Mestno središče Celja Celjski pust 2023 Ocenjevanje in izbor pustne urejenosti ter ponudbe pri mestnih ponudnikih 15.30 Evropska ploščad Rogaška Slatina Pustna povorka 15.00 do 17.00 Graška gora, športno igrišče Pustno srečanje in pokop pusta 16.00 Šlandrov trg Žalec Otroško pustno rajanje s klovneso Mici in kurenti 16.00 Petrovče Pustovanje s povorko 16.00 Mestno otroško igrišče Velenje Pust, pust, krivih ust Družinsko pustno rajanje 16.00 Pred Domom kulture Slovenske Konjice Pustovanje z rajanjem in animacijo za otroke 16.00 Pred Domom kulture v Žičah Pustovanje s povorko 19.30 Glasbena šola Velenje Godalni kvartet Berlin- Tokyo Koncert, Abonma Klasika in izven SREDA, 22. 2. 16.00 Pod Šaleškim gradom Pokop pusta Pepija v Šaleku Druge prireditve ČETRTEK, 16. 2. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno pogovorna urica Vodi: Silvo Pur 18.00 Občinska knjižna Polzela Harmonija prostora in uma Predava Jana Lavtižar 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Športnik leta 2022 Razglasitev naj športnice in športnika ter športno ekipo 18.00 Učilnica občine Šentjur Literarni večer: Dušan Jelinčič 18.00 Kulturni dom Gorenje Zakaj se vrniti (Himalaja) Potopisno predavanje 19.00 Občinska knjižnica Prebold Razbijamo mite o prehrani Strokovno predavanje predavateljice Mile Terčelj 19.00 in 21.00 Špital za Prjatle Himalaja za telebane ali dva bizgeca drugič v Nepalu – Mera peak edition Potopisno predavanje Simona Šosterja in Žige Bedrača 19.19 Knjižnica Velenje Jordanija – na stičišču kultur Potopisno predavanje Ane Seher PETEK, 17. 2. 19.00 POŠ Prevorje Zdaj sem tvoja Moja Gostja Aninega večera Vidka Kuselj, tema: demenca SOBOTA, 18.2. 9.30 Dvorišče pred muzejsko zbirko v Dolenji vasi Brezplačno vodenje po Preboldu Ob mednarodnem dnevu turističnih vodičev Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 7, 16. februar 2023 Izide vsak drugi ponedeljek v mesecu www.salomongroup.si MALI OGLASI/INFORMACIJE Je čas, ki da, je čas, ki vzame, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 18. februarja 2023 bo minilo pet žalostnih let, kar nas je zapustil naš dragi MARTIN ČRETNIK iz Gornje vasi 24 Šentvid pri Grobelnem Iskrena hvala vsem, ki mu z lepo mislijo nanj prižigate sveče ali postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Ivanka in hči Zdenka z družino 28 Zapel je zvon tebi v slovo, poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, tašča, stara mama in prababica ANTONIJA FIDLER iz Leskovce 3, Laško (6. 6. 1937–7. 2. 2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za opravljen cerkveni obred, govorniku Stanku Seliču ter pevcem skupine Oljka. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali. L 11 Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami vedno si. V SPOMIN Mineva dve leti žalosti, kar nas je zapustil naš dragi VILI KNEZ iz Malih Grahovš 5, Laško (25. 5. 1965–6. 2. 2021) Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče v njegov spomin. Vsi njegovi L 12 Če lučko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN Mineva sedem žalostnih let, kar nas je zapustil ALOJZ ROZMAN iz Kostrivnice 9, Kalobje (27. 8. 1940–17. 2. 2016) Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi 92 Poroke Laško Poročila sta se: Sonja TER- BOVC iz Spodnje Rečice in Marko KNEZ iz Lahomnega. Žalec Poročila sta se: Polonca TERBOVC in Nino TERBOVC, oba iz Gotovelj. Velenje Poročila sta se: Neva KU- MER in Dalibor PAVLOVIĆ, oba iz Velenja. SREČKO ŠROT (8. 11. 1953–16. 2. 2015) V vsakem koščku naših življenj je še vedno del tebe. Hvala vsem, ki se ga spomnite. Nada, Žiga, Jaša, Nataša, Ajda V SPOMIN MOTORNA VOZILA PRODAM GOLF bencin, letnik 1994, še registriran, in štiri letne gume na alu platiščih, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 234-697. 88 STROJI PRODAM ŠKROPILNICO, 200 l, rotacijsko koso 135 rk Sip in trosilec umetnega gnoja, vse ohra- njeno, ugodno prodam zaradi opustitve kmetijstva. Telefon 051 386-509. 95 KUPIM MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčar, trak- tor, cisterno, trosilec, prikolico, pajek in druge stroje, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 84 POSEST ODDAM VRT v Šentjurju, velik približno 60 m², ogra- jen, oddam. Telefon 051 339-878. 98 Smrti Šentjur Umrla je: Marija ŠON iz Zabukovice, 92 let. Žalec Umrli so: Branimir KAJ- TNA iz Griž, 72 let, Ana RO- BIČ iz Žalca, 98 let, Marjan POTOČNIK iz Zabukovice, 68 let. Velenje Umrli so: Leopold JAKOB iz Velenja, 89 let, Franc RIHTER iz Šoštanja, 88 let, Ida ŠKO- BERNE iz Šmartnega ob Paki, 80 let, Jožefa POLJANŠEK iz Velenja, 95 let, Matilda JAVOR- NIK iz Šoštanja, 89 let, Zdenko SLATNAR iz Šoštanja, 60 let, T erezija PODGORŠEK iz Šmar- tnega ob Paki, 86 let, Nedeljko PRIJEVIĆ iz Velenja, 72 let. ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n BIKCA simentalca, starega 10 dni, in bika ali teličko, teža 180 kg, prodamo. Telefon 041 324-256. 90 BIKCA simentalca, starega 3 mesece, težkega 200 kg, prodam. Telefon 041 958-884. 93 BIKCA limuzin/simentalec, brezrožnega, starega 4 mesece, in kravo po izbiri (si- mentalko), prodam. Telefon 031 515-187. 97 TELIČKO križanko, pasma ls/belgijsko plava, staro 3 mesece, prodam. Telefon 070 250- 441. 99 BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za na- daljnjo rejo, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 031 753-595. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KORUZO, pšenico, Celje, prodam po 0,35 EUR/kg. Telefon 041 291-053. 64 KAKOVOSTNO uležan konjski gnoj z nastilom (listje) prodam. Možne tudi manjše količi- ne z dostavo. Telefon 041 980-188. L 10 BALE, suhe, fi 140, prodam. Telefon 041 880- 798. 89 SENO in slamo v balah ter koruzo prodam. Telefon 041 663-137. p JEDILNI krompir in hlevski gnoj prodam. Telefon 041 238-142. 94 VINO iz neškropljenega grozdja (šmarnica, izabela …) prodam. Cena 1 EUR/liter. Telefon 041 720-499. p ZAPOSLITEV POMOČ v kuhinji ali podobna dela iščem. Telefon 031 270-088. 83 OSTALO PRODAM USNJEN trosed s počivalnikom in dvosed, kotno sedežno z ležiščem, dvakratno vzmetenje, zelo ogranjeno, »prešo«, 150 l, na polžev prenos, mlin za grozdje, hra- stov sod, 240 l, cisterno, 100 l, nahrbtno kosilnico Ideal, novo, dva plastična čebra, 350 in 250 l, vratna krila, bela, še zapa- kirana, za 120 EUR (2 kosa 2000 x 850, eden 2000 x 750), novo alu lestev, 3 x 11 prečk, prodam zaradi selitve. Telefon 070 735-460. 91 GRAMOFONSKE plošče narodnozabavne glasbe, različne, motorno žago Stihl 045 (cena po dogovoru) in vino kvinton prodam po 0,50 EUR/l. Telefon 030 290- 142, 051 845-404. 86 VLEČNO kljuko za Renault sedan ali thalia, štiri letne gume Bridgestone 215/60 R 16, štiri letne gume Goodyear 215/55 R 17, 6 do 7 mm profi la, vrtalni strojček s stojalom in oljni gorilnik, ugodno prodam. Telefon 041 858-725. 85 KOKOŠI jarkice na začetku nesnosti (rjave, grahaste, bele leghorn) prodajamo na farmi Zg. Roje vsak dan od 8. do 16., v soboto od 8. do 12. ure. Sprejemamo naročila za enodnevne in večje piščance brojlerje. Nudimo kakovostno perutninsko krmo za kokoši in piščance ter dnevno sveža jajca. Telefon (03) 700-1446. p DRVA, bukev, na paletah dolžine 25, 33, 50 cm, prodam. Cena 180 EUR, po dogovoru tudi dostava. Telefon 041 252-132. p SENO v kockah, snežno frezo in suha bukova drva prodam. Možna razrez in dostava. Telefon 031 355-954. 96 SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 7, 16. februar 2023 INFORMACIJE 31. DNEVI KOMEDIJE 27. 2.–12. 3. 2023 dnevikomedije.si GLEDALIŠČE CELJE Vpis abonmajev 14.–18. 2. Prodaja za izven 20. 2.–12. 3. 18. 2. ob 10.00 EX-TEMPORE 18. 2. ob 11.00 MESTNI PUSTNI KORZO 19. 2. ob 13.00 MEDNARODNA KARNEVALSKA POVORKA 20. 2. ob 10.00 POVORKA OTROK IZ VRTCEV 21. 2. od 12.00 PUSTNI TOREK IN POKOP PUSTA V času Kurentovanja: PUSTNO DOGAJANJE V MESTU Z GLASBENIM PROGRAMOM IN OTROŠKIMI ANIMACIJAMI Podrobnosti programa: www.kurentovanje.net Kurentovanje 2023 11. 2.–21. 2. 2023 Priz orišče: Staro mestno jedro Ptuja Or ganizat orji: Zavod za turizem Ptuj in Mestna občina Ptuj v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 7 / Leto 78 / Celje, 16. februar 2023 Od košarke do odrskih desk Str. 26-27 Bogdan Vidovič ne verjame, da bodo čez leta ljudje še vedno sledili tradiciji kurentovanja. »Že danes je zanimanje med mladimi na Ptujskem nekoliko upadlo. Pomembno je, da tudi mladi takšno tradicijo spoštujejo,« doda. Nasmeji se, ko pove, da je pred leti poskušal narediti parklja, vendar mu je kurent bližje … (Foto: SHERPA) Vidovič je danes Celjan, ki ga na ptujsko območje veže otroštvo, saj je tam preživel skoraj večino svo- jega časa. »Bili smo družina, ki je namesto na morje odšla na kmetijo v Leskovec pri Ptuju,« doda. In tam je srečal kurente. »Ko sem jih kot otrok videl in slišal že v dolini, sem ›zlezel pod mizo,« se nasmeji. Doda, da so bili včasih kurenti bolj grobi. »Ko sem zrasel, so me vedno bolj zanimali, nakar sva z očetom nare- dila prvo obleko. Bilo je nekaj volje, nekaj znanja, a ne prave ovčje kože, zato je bil prvi kurent kar iz delov šolske torbe in delov preproge …« doda. »Ta tradicija mi je zlezla pod kožo,« prizna. Ne mara »modernizacije« A tako kot vse stvari se posodablja tudi kurentovanje. Starejši ljudje, ki zelo dobro poznajo pomen in tra- dicijo kurentovanja, hitro opazijo, da ima Bogdan med številnimi ku- renti edini na sebi ročno izdelano obleko. »Vidiš, to je pravi kurent, ker je narejen doma,« so besede, ki jih pogosto sliši. Pravi, da ga je pred leti, ko se je iz Celja vozil na ptujsko kurentovanje, morda kdo postrani pogledal, češ, »Celjan, pa kurent«, vendar so ga zdaj vzeli za svojega. Cena kurentove oprave pri ura- dnem proizvajalcu ni nizka, Vidovič pravi, da je zanjo treba odšteti pribli- žno 1.800 evrov. To ga ne zanima, doda. »Obleke danes delajo industrij- sko, ovčjo kožo sešije stroj. Jaz obleko šivam ročno. Pri tem sledim temu, kakšen je bil kurent nekoč, pred sto leti. Danes ljudje, včasih niti tisti, ki nosijo njegovo oble- ko, na žalost pravega pomena kurenta ne pozna- jo,« pojasni. »V starih časih je veljalo – to da- nes ponekod na Ptujskem v nekaterih vaseh še zelo upoštevajo – da kurentov obisk hiši pri- nese srečo, rodovi- tnost zemlje, ponekod ima kurent celo plug, s katerim zaorje pred hišo. To neka- terim, ki poznajo pomen kurenta, pomeni veliko. Pred hišami imajo mize z dobrotami, da lastnike ku- renti obiščejo. Včasih ku- rent ni smel sneti maske z glave, danes je drugače,« razlaga sogovornik. Odnos do tradicije zanj ni le stvar pustovanja. Tudi med leti se sliši s prijatelji s ptujskega ob- močja. V Celju je pred leti ustanovil tudi Društvo ljubiteljev kurentov, ven- Izjemna vez s tradicijo Eden pristnejših kurentov je v Celju dar Celje je le Celje in društvo ni tako zaživelo, kot bi lahko. Njegova od- ločitev, da bo obleko kurenta naredil popol- noma sam, je vzklila približno leta 1989, ko je bil pri izdelo- valcu obleke. Tam je opazoval strojno izde- lavo. »Doma sem nato sam poskusil. Veselilo me je, šivati sem znal, če imaš vo- ljo, gre,« doda. A treba je vedeti, da je takšno šivanje težko, saj gre za ovčjo kožo z dlako in je šivanje zahtevno. »Danes je dlaka na obleki daljša, tudi dvajset centi- metrov, zato se zgodi, da nekateri ku- renti težko hodijo, a tudi zaradi teže obleke nekateri hitro obupajo. Pred sto leti je bila kurentova dlaka kraj- ša, zato sledim temu,« nam zaupa. Mimogrede, teža obleke je štirideset kilogramov. Na vprašanje, koliko časa mu vzame ročna izdelava kurentove oprave, odgovori, da ne ve, saj dela s srcem in takrat čas ne šteje. Stereotipi ga bolijo V vsaki njegovi besedi je mogoče slišati spoštovanje do kurentov. Pra- vi, da mu je žal, da so v preteklem desetletju v Celju pustne povorke zamrle in da je odnos do kurentov drugačen. »Vse se je spremenilo. Za masko danes ne potrebuješ veliko, lahko jo izdelaš sam. Ljudem je tudi nerodno, češ, ›kaj bodo drugi rekli‹. Takšno razmišljanje pohodi tradicijo in lep običaj,« pravi. Pohvali pa trud organizatorjev pustovanja v Novi Cer- kvi. »Spominjam se, da sem enkrat na povorki v Celju prišel na oder in je vo- diteljica dejala: ›To pa je edini kurent, ki nima vonja po alkoholu.‹ Bil sem užaljen. T o so stereotipi. Ali ko so me vprašali, ali bi kurenti lahko ob povor- ki ›malo naganjali ljudi‹. Kurent ni za ›naganjanje ljudi‹, kurent gre v povor- ki prvi ali zadnji, se ljudem pokaže, jih zabava in gre dalje. Ti stereotipi in nerazumevanje pomena kurentov me resnično motijo. Včasih so kurenti šli na pustovanja in so se potegovali za nagrade, česar ne bi smeli. Kurent ima drugačno vlogo,« jasno pove. Foto: osebni arhiv BV Najprej je nekoliko omahoval, ko smo ga prosili za njegovo zgodbo. Nato je vendarle pristal. Ne želi se ravno izpostavljati. »Obleko za kurente sem ročno izdelal za svojo dušo. Gre za vez s ptujskim območjem, z mojim otro- štvom. Besede konjiček v povezavi s tem ne maram,« pravi Bogdan Vidovič iz Celja. Te dni je in še bo zaradi pustovanj nekajkrat oblekel opravo pravega kurenta. Takšnega, kakršen je bil nekoč. Kurentovo opravo je v celoti sešil sam, zato je še toliko bolj pristen. S tem goji izreden odnos do tradicije. Tudi do spomina na svoje otroštvo in mladost. SIMONA ŠOLINIČ »Gozd nosim v srcu« Sto let odprtja Pelikanovega ateljeja Str. 28 Bogdan Vidovič ne verjame, da bodo čez leta ljudje še vedno sledili tradiciji kurentovanja. »Že danes je zanimanje med mladimi na Ptujskem nekoliko upadlo. Pomembno je, da tudi mladi takšno tradicijo spoštujejo,« doda. Nasmeji se, ko pove, da je pred leti poskušal narediti parklja, vendar mu je kurent bližje … (Foto: SHERPA) sko, ovčjo kožo sešije stroj. Jaz obleko šivam ročno. Pri tem sledim temu, kakšen je bil kurent nekoč, pred sto leti. Danes ljudje, včasih niti tisti, ki nosijo njegovo oble- ko, na žalost pravega pomena kurenta ne pozna- jo,« pojasni. »V starih časih je veljalo – to da- nes ponekod na Ptujskem v nekaterih vaseh še zelo upoštevajo – da kurentov obisk hiši pri- nese srečo, rodovi- tnost zemlje, ponekod ima kurent celo plug, s katerim zaorje pred hišo. To neka- terim, ki poznajo pomen kurenta, pomeni veliko. Pred hišami imajo mize z dobrotami, da lastnike ku- renti obiščejo. Včasih ku- rent ni smel sneti maske z glave, danes je drugače,« razlaga sogovornik. Odnos do tradicije zanj ni le stvar pustovanja. Tudi med leti se sliši s prijatelji s ptujskega ob- močja. V Celju je pred leti ustanovil tudi Društvo ljubiteljev kurentov, ven- dar Celje je le Celje in društvo ni tako zaživelo, kot bi lahko. noma sam, je vzklila približno leta 1989, ko je bil pri izdelo- valcu obleke. Tam je opazoval strojno izde- lavo. »Doma sem nato sam poskusil. Veselilo me je, šivati sem znal, če imaš vo- ljo, gre,« doda. A treba je vedeti, da je takšno šivanje težko, saj gre za ovčjo kožo z dlako in je šivanje zahtevno. »Danes je dlaka na obleki daljša, tudi dvajset centi- metrov, zato se zgodi, da nekateri ku- renti težko hodijo, a tudi zaradi teže obleke nekateri hitro obupajo. Pred sto leti je bila kurentova dlaka kraj- ša, zato sledim temu,« nam zaupa. Mimogrede, teža obleke je štirideset kilogramov. Na vprašanje, koliko časa mu vzame ročna izdelava kurentove oprave, odgovori, da ne ve, saj dela s srcem in takrat čas ne šteje. vendarle pristal. Ne želi se ravno izpostavljati. »Obleko za kurente sem ročno izdelal za svojo dušo. Gre za vez s ptujskim območjem, z mojim otro- štvom. Besede konjiček v povezavi s tem ne maram,« pravi Bogdan Vidovič iz Celja. Te dni je in še bo zaradi pustovanj nekajkrat oblekel opravo pravega kurenta. Takšnega, kakršen je bil nekoč. Kurentovo opravo je v celoti sešil sam, zato je še toliko bolj pristen. S tem goji izreden odnos do tradicije. Tudi do spomina na Bogdanov kurent. Ročno sešita obleka. Str. 29 Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 7, 16. februar 2023 INFORMACIJE 31. DNEVI KOMEDIJE 27. 2.–12. 3. 2023 dnevikomedije.si GLEDALIŠČE CELJE Vpis abonmajev 14.–18. 2. Prodaja za izven 20. 2.–12. 3. 18. 2. ob 10.00 EX-TEMPORE 18. 2. ob 11.00 MESTNI PUSTNI KORZO 19. 2. ob 13.00 MEDNARODNA KARNEVALSKA POVORKA 20. 2. ob 10.00 POVORKA OTROK IZ VRTCEV 21. 2. od 12.00 PUSTNI TOREK IN POKOP PUSTA V času Kurentovanja: PUSTNO DOGAJANJE V MESTU Z GLASBENIM PROGRAMOM IN OTROŠKIMI ANIMACIJAMI Podrobnosti programa: www.kurentovanje.net Kurentovanje 2023 11. 2.–21. 2. 2023 Priz orišče: Staro mestno jedro Ptuja Or ganizat orji: Zavod za turizem Ptuj in Mestna občina Ptuj v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 7 / Leto 78 / Celje, 16. februar 2023 Od košarke do odrskih desk Str. 26-27 Bogdan Vidovič ne verjame, da bodo čez leta ljudje še vedno sledili tradiciji kurentovanja. »Že danes je zanimanje med mladimi na Ptujskem nekoliko upadlo. Pomembno je, da tudi mladi takšno tradicijo spoštujejo,« doda. Nasmeji se, ko pove, da je pred leti poskušal narediti parklja, vendar mu je kurent bližje … (Foto: SHERPA) Vidovič je danes Celjan, ki ga na ptujsko območje veže otroštvo, saj je tam preživel skoraj večino svo- jega časa. »Bili smo družina, ki je namesto na morje odšla na kmetijo v Leskovec pri Ptuju,« doda. In tam je srečal kurente. »Ko sem jih kot otrok videl in slišal že v dolini, sem ›zlezel pod mizo,« se nasmeji. Doda, da so bili včasih kurenti bolj grobi. »Ko sem zrasel, so me vedno bolj zanimali, nakar sva z očetom nare- dila prvo obleko. Bilo je nekaj volje, nekaj znanja, a ne prave ovčje kože, zato je bil prvi kurent kar iz delov šolske torbe in delov preproge …« doda. »Ta tradicija mi je zlezla pod kožo,« prizna. Ne mara »modernizacije« A tako kot vse stvari se posodablja tudi kurentovanje. Starejši ljudje, ki zelo dobro poznajo pomen in tra- dicijo kurentovanja, hitro opazijo, da ima Bogdan med številnimi ku- renti edini na sebi ročno izdelano obleko. »Vidiš, to je pravi kurent, ker je narejen doma,« so besede, ki jih pogosto sliši. Pravi, da ga je pred leti, ko se je iz Celja vozil na ptujsko kurentovanje, morda kdo postrani pogledal, češ, »Celjan, pa kurent«, vendar so ga zdaj vzeli za svojega. Cena kurentove oprave pri ura- dnem proizvajalcu ni nizka, Vidovič pravi, da je zanjo treba odšteti pribli- žno 1.800 evrov. To ga ne zanima, doda. »Obleke danes delajo industrij- sko, ovčjo kožo sešije stroj. Jaz obleko šivam ročno. Pri tem sledim temu, kakšen je bil kurent nekoč, pred sto leti. Danes ljudje, včasih niti tisti, ki nosijo njegovo oble- ko, na žalost pravega pomena kurenta ne pozna- jo,« pojasni. »V starih časih je veljalo – to da- nes ponekod na Ptujskem v nekaterih vaseh še zelo upoštevajo – da kurentov obisk hiši pri- nese srečo, rodovi- tnost zemlje, ponekod ima kurent celo plug, s katerim zaorje pred hišo. To neka- terim, ki poznajo pomen kurenta, pomeni veliko. Pred hišami imajo mize z dobrotami, da lastnike ku- renti obiščejo. Včasih ku- rent ni smel sneti maske z glave, danes je drugače,« razlaga sogovornik. Odnos do tradicije zanj ni le stvar pustovanja. Tudi med leti se sliši s prijatelji s ptujskega ob- močja. V Celju je pred leti ustanovil tudi Društvo ljubiteljev kurentov, ven- Izjemna vez s tradicijo Eden pristnejših kurentov je v Celju dar Celje je le Celje in društvo ni tako zaživelo, kot bi lahko. Njegova od- ločitev, da bo obleko kurenta naredil popol- noma sam, je vzklila približno leta 1989, ko je bil pri izdelo- valcu obleke. Tam je opazoval strojno izde- lavo. »Doma sem nato sam poskusil. Veselilo me je, šivati sem znal, če imaš vo- ljo, gre,« doda. A treba je vedeti, da je takšno šivanje težko, saj gre za ovčjo kožo z dlako in je šivanje zahtevno. »Danes je dlaka na obleki daljša, tudi dvajset centi- metrov, zato se zgodi, da nekateri ku- renti težko hodijo, a tudi zaradi teže obleke nekateri hitro obupajo. Pred sto leti je bila kurentova dlaka kraj- ša, zato sledim temu,« nam zaupa. Mimogrede, teža obleke je štirideset kilogramov. Na vprašanje, koliko časa mu vzame ročna izdelava kurentove oprave, odgovori, da ne ve, saj dela s srcem in takrat čas ne šteje. Stereotipi ga bolijo V vsaki njegovi besedi je mogoče slišati spoštovanje do kurentov. Pra- vi, da mu je žal, da so v preteklem desetletju v Celju pustne povorke zamrle in da je odnos do kurentov drugačen. »Vse se je spremenilo. Za masko danes ne potrebuješ veliko, lahko jo izdelaš sam. Ljudem je tudi nerodno, češ, ›kaj bodo drugi rekli‹. Takšno razmišljanje pohodi tradicijo in lep običaj,« pravi. Pohvali pa trud organizatorjev pustovanja v Novi Cer- kvi. »Spominjam se, da sem enkrat na povorki v Celju prišel na oder in je vo- diteljica dejala: ›To pa je edini kurent, ki nima vonja po alkoholu.‹ Bil sem užaljen. T o so stereotipi. Ali ko so me vprašali, ali bi kurenti lahko ob povor- ki ›malo naganjali ljudi‹. Kurent ni za ›naganjanje ljudi‹, kurent gre v povor- ki prvi ali zadnji, se ljudem pokaže, jih zabava in gre dalje. Ti stereotipi in nerazumevanje pomena kurentov me resnično motijo. Včasih so kurenti šli na pustovanja in so se potegovali za nagrade, česar ne bi smeli. Kurent ima drugačno vlogo,« jasno pove. Foto: osebni arhiv BV Najprej je nekoliko omahoval, ko smo ga prosili za njegovo zgodbo. Nato je vendarle pristal. Ne želi se ravno izpostavljati. »Obleko za kurente sem ročno izdelal za svojo dušo. Gre za vez s ptujskim območjem, z mojim otro- štvom. Besede konjiček v povezavi s tem ne maram,« pravi Bogdan Vidovič iz Celja. Te dni je in še bo zaradi pustovanj nekajkrat oblekel opravo pravega kurenta. Takšnega, kakršen je bil nekoč. Kurentovo opravo je v celoti sešil sam, zato je še toliko bolj pristen. S tem goji izreden odnos do tradicije. Tudi do spomina na svoje otroštvo in mladost. SIMONA ŠOLINIČ »Gozd nosim v srcu« Sto let odprtja Pelikanovega ateljeja Str. 28 Bogdan Vidovič ne verjame, da bodo čez leta ljudje še vedno sledili tradiciji kurentovanja. »Že danes je zanimanje med mladimi na Ptujskem nekoliko upadlo. Pomembno je, da tudi mladi takšno tradicijo spoštujejo,« doda. Nasmeji se, ko pove, da je pred leti poskušal narediti parklja, vendar mu je kurent bližje … (Foto: SHERPA) sko, ovčjo kožo sešije stroj. Jaz obleko šivam ročno. Pri tem sledim temu, kakšen je bil kurent nekoč, pred sto leti. Danes ljudje, včasih niti tisti, ki nosijo njegovo oble- ko, na žalost pravega pomena kurenta ne pozna- jo,« pojasni. »V starih časih je veljalo – to da- nes ponekod na Ptujskem v nekaterih vaseh še zelo upoštevajo – da kurentov obisk hiši pri- nese srečo, rodovi- tnost zemlje, ponekod ima kurent celo plug, s katerim zaorje pred hišo. To neka- terim, ki poznajo pomen kurenta, pomeni veliko. Pred hišami imajo mize z dobrotami, da lastnike ku- renti obiščejo. Včasih ku- rent ni smel sneti maske z glave, danes je drugače,« razlaga sogovornik. Odnos do tradicije zanj ni le stvar pustovanja. Tudi med leti se sliši s prijatelji s ptujskega ob- močja. V Celju je pred leti ustanovil tudi Društvo ljubiteljev kurentov, ven- dar Celje je le Celje in društvo ni tako zaživelo, kot bi lahko. noma sam, je vzklila približno leta 1989, ko je bil pri izdelo- valcu obleke. Tam je opazoval strojno izde- lavo. »Doma sem nato sam poskusil. Veselilo me je, šivati sem znal, če imaš vo- ljo, gre,« doda. A treba je vedeti, da je takšno šivanje težko, saj gre za ovčjo kožo z dlako in je šivanje zahtevno. »Danes je dlaka na obleki daljša, tudi dvajset centi- metrov, zato se zgodi, da nekateri ku- renti težko hodijo, a tudi zaradi teže obleke nekateri hitro obupajo. Pred sto leti je bila kurentova dlaka kraj- ša, zato sledim temu,« nam zaupa. Mimogrede, teža obleke je štirideset kilogramov. Na vprašanje, koliko časa mu vzame ročna izdelava kurentove oprave, odgovori, da ne ve, saj dela s srcem in takrat čas ne šteje. vendarle pristal. Ne želi se ravno izpostavljati. »Obleko za kurente sem ročno izdelal za svojo dušo. Gre za vez s ptujskim območjem, z mojim otro- štvom. Besede konjiček v povezavi s tem ne maram,« pravi Bogdan Vidovič iz Celja. Te dni je in še bo zaradi pustovanj nekajkrat oblekel opravo pravega kurenta. Takšnega, kakršen je bil nekoč. Kurentovo opravo je v celoti sešil sam, zato je še toliko bolj pristen. S tem goji izreden odnos do tradicije. Tudi do spomina na Bogdanov kurent. Ročno sešita obleka. Str. 29 Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 7, 16. februar 2023 INTERVJU Leta 1999 je Manica Janežič Ambrožič postala zelo mlada voditeljica televizijskega Dnevnika. »To sem z velikim veseljem in s pre- danostjo počela do marca 2018, ko sem postala odgovorna urednica informativnega programa. Dnevnik je skoraj dvajset let krojil moje življe- nje, v zadnjih letih sem bila tudi dnevna ure- dnica te oddaje. Pred tedni je bil na sporedu že dvajsettisoči Dnevnik. To je oddaja z veliko kilometrine in je institucija sama po sebi. Sicer sem ves čas delala in delam kot novinarka v zunanjepolitični redakciji RTV.« Ukvarja se z evropskimi temami, spremlja dogajanje v Fran- ciji, naredila je dve oddaji o slovenski osamo- svojitvi, vodila je ogromno oddaj in televizij- skih projektov (slovenske, ameriške, evropske volitve …). Jeseni je bila v Ukrajini. Pravi, da je šlo za izjemno izkušnjo. 24. januarja je bila predvajana njena 50-minutna oddaja Vojna v Evropi, ki je delno nastala v Ukrajini. Oddaja je iz cikla Mednarodna obzorja. Po duši je televi- Novinarka, voditeljica in urednica na RTV Slovenija, ki verjame v najvišje novinarske standarde »Moje poročno potovanje je bilo evropsko prvenstvo v ›fuzbalu‹« Manica Janežič Ambrožič je Žalčanka, ki že dolgo živi v Grosupljem. Je zelo znan televizijski obraz, eden najbolj prepoznavnih na Televiziji Slovenija. Slovi kot vero- dostojna novinarka. Povedano preprosto: ko jo zagledamo, vemo, kaj bomo dobili. Pred časom je dejala, da se televizijski voditelj naredi z novinarsko kilometrino, s prepoznavnimi zgodbami. Ko ga ljudje prvič vidijo s kredibilno zgodbo, se vpra- šajo: »Kdo je ta novinar?« Ko ga vidijo naslednjič, se ga spomnijo. Tretjič že vedo, kdo je. Manica je otroštvo preživela v Žalcu. Obiskovala je I. gimnazijo v Celju. Bila je Zoisova štipendistka. Vzporedno je študirala francoščino in novinarstvo na fi lozofski fakulteti in fakulteti za družbene vede. Leta 1994 je kot študentka prišla na Radiotelevizijo Slovenija (RTV), v redakcijo informativnega programa televizije. »Od tistega marčnega dne sem del RTV-zgodbe. Začela sem kot mlajša dežurna v redakciji, prenašala sem novice, ki so prihajale s telefaksa, pomagala pri montiranju prispevkov …« DEAN ŠUSTER se, da ste imeli dovolj materia- la za vsaj poldrugo uro. Drži? Da, vsekakor je materiala dovolj za še daljšo oddajo, a je petdeset minut vendarle standardni televizijski format, v katerem se da povedati veliko. Zadnje mesece sem zelo različne sogovornike poslušala, kako Evropa razmišlja o vojni. Pot v Ukrajino se mi je za kredi- bilnost oddaje zdela nujna. Zdelo se mi je, da ne morem profesionalno prepričljivo govoriti o vojni v Evropi, če se ji ne približam, če ne slišim izpovedi ljudi, če ne vi- dim posledic … Pot v Ukrajino je bila naporna, profesionalno, logistično, človeško. A hkrati iz- Oddajo sem začela snovati avgusta, želela bi si, da bi lahko imela več snemalnih dni s tujimi sogovorniki. Žal mi je, da nisem dobila nikogar z uradne ruske strani. V Litvi sem se pogovarjala z dvema predstavnikoma ruske opozicije. Zelo sem si prizadevala tudi za visoke francoske predstavnike. Tema je izjemno občutljiva in mnogi dobri poznavalci o njej nočejo govoriti pred kamero. Je bilo sprejemanje informacij na vojnih tleh za vas tudi psihološko breme, ki vas morda še tlači? Snemanje v kraju Buča severozahodno od Kijeva, kjer so se na začetku vojne zgodili grozljivi zločini, je bilo psihološko izjemno naporno. Dogajanje v tem ne- srečnem kraju sem pred potjo podrobno raziska- la, prebrala številna pričevanja, govorila z ljudmi, ki so bili tam marca in aprila lani. Posebej se me je dotaknila tragična usoda ene od žrtev, ki je bila podrobno popi- sana v francoskih medijih. Govorila sem s francoskim fotografom in rež- iserjem, ki je popisal njeno zgodbo. T o človek nosi s sabo. Izpoved žu- pnika iz Buče, ki je pokopaval te žrtve in je bil pripravljen govoriti za našo oddajo, je izjemna. To je težko ube- sediti, a pomembno je, da novinar ne 'pade v patetiko'. Da se s podat- ki in analizami dobro pripravi, da popiše, kot vidi, da postavi prava »Toliko prijaznih ljudi, toliko toplih sogovornikov, kot sem jih srečala na poti po Ukrajini, nisem srečala še nikjer. V krajih, kjer so bila najhujša grozodejstva, so me ljudje, predvsem ženske, objemali, ker smo prišli k njim, ker jih nismo pozabili.« »Izpoved župnika iz Buče, ki je pokopaval te žrtve in je bil pripravljen govoriti za našo oddajo, je izjemna. To je težko ubesediti.« »Jeseni 2021 se je zgodil politični prevzem hiše in predlagane so bile programske spremembe, s katerimi se nisem strinjala. Zato sem odstopila.« televizijski obraz, eden najbolj prepoznavnih na Televiziji Slovenija. Slovi kot vero- dostojna novinarka. Povedano preprosto: ko jo zagledamo, vemo, kaj bomo dobili. Pred časom je dejala, da se televizijski voditelj naredi z novinarsko kilometrino, s prepoznavnimi zgodbami. Ko ga ljudje prvič vidijo s kredibilno zgodbo, se vpra- šajo: »Kdo je ta novinar?« Ko ga vidijo naslednjič, se ga spomnijo. Tretjič že vedo, kdo je. Manica je otroštvo preživela v Žalcu. Obiskovala je I. gimnazijo v Celju. Bila je Zoisova štipendistka. Vzporedno je študirala francoščino in novinarstvo na fi lozofski fakulteti in fakulteti za družbene vede. Leta 1994 je kot študentka prišla na Radiotelevizijo Slovenija (RTV), v redakcijo informativnega programa televizije. »Od tistega marčnega dne sem del RTV-zgodbe. Začela sem kot mlajša dežurna v redakciji, prenašala sem novice, ki so prihajale s telefaksa, se, da ste imeli dovolj materia- la za vsaj poldrugo uro. Drži? Da, vsekakor je materiala dovolj za še daljšo oddajo, a je petdeset minut vendarle standardni televizijski format, v katerem se da povedati veliko. Zadnje mesece sem zelo različne sogovornike poslušala, kako Evropa razmišlja o vojni. Pot v Ukrajino se mi je za kredi- bilnost oddaje zdela nujna. Zdelo se mi je, da ne morem profesionalno prepričljivo govoriti o vojni v Evropi, če se ji ne približam, če ne slišim izpovedi ljudi, če ne vi- dim posledic … Pot v Ukrajino je bila naporna, profesionalno, logistično, človeško. A hkrati iz- Oddajo sem začela snovati avgusta, želela bi si, da bi lahko imela več snemalnih dni s tujimi sogovorniki. Žal mi je, da nisem dobila nikogar z uradne ruske strani. V Litvi sem se pogovarjala z dvema predstavnikoma ruske opozicije. Zelo sem si prizadevala tudi za visoke francoske predstavnike. Tema je izjemno občutljiva in mnogi dobri poznavalci o njej nočejo govoriti pred kamero. Je bilo sprejemanje informacij na vojnih tleh za vas tudi psihološko breme, ki vas morda še tlači? Snemanje v kraju Buča severozahodno od Kijeva, kjer so se na začetku vojne zgodili grozljivi zločini, je bilo psihološko izjemno naporno. Dogajanje v tem ne- srečnem kraju sem pred potjo podrobno raziska- la, prebrala številna pričevanja, govorila z ljudmi, ki so bili tam marca in aprila lani. Posebej se me je dotaknila tragična usoda ene od žrtev, ki je bila podrobno popi- sana v francoskih medijih. Govorila sem s francoskim fotografom in rež- iserjem, ki je popisal njeno zgodbo. T o človek nosi s sabo. Izpoved žu- pnika iz Buče, ki je pokopaval te žrtve in je bil pripravljen govoriti za našo oddajo, je izjemna. To je težko ube- sediti, a pomembno je, da novinar ne 'pade v patetiko'. Da se s podat- ki in analizami dobro pripravi, da popiše, kot vidi, da postavi prava srečala na poti po Ukrajini, nisem srečala še nikjer. V krajih, kjer so bila najhujša grozodejstva, so me ljudje, predvsem ženske, objemali, ker smo prišli k njim, ker jih nismo pozabili.« »Izpoved župnika iz Buče, ki je pokopaval te žrtve in je bil pripravljen govoriti za našo oddajo, je izjemna. To je težko ubesediti.« »Jeseni 2021 se je zgodil politični prevzem hiše in predlagane so bile programske spremembe, s katerimi se nisem strinjala. Zato sem odstopila.« zijka, verjame v moč in pomen javne televizije, medija, ki pokriva in nagovarja vse dele družbe in resno pokriva tudi zunanjepolitične teme. Oktobra 2021 je odstopila s položaja odgovor- ne urednice, saj se ni strinjala s predlaganimi programskimi spremembami za informativni program in s predlaganimi ukinitvami oddaj. Do decembra 2021 je bila nato vršilka dolžnosti odgovorne urednice, potem je mandat končala. »Naš program je bil v tem času pod silovitim pritiskom, političnim in tudi siceršnjim.« Pogo- varjala sva se v Žalcu, kamor se vrača k mami. 22. januarja ste praznovali rojstni dan ob okrogli obletnici, dva dni kasneje je sledilo krstno predvajanje oddaje Vojna v Evropi iz cikla Mednarodna obzorja na Televiziji Slovenija. Kateri dogodek ste bolj napeto pričakovali? Oba enako napeto. Oddaja Vojna v Evropi je bila projekt, s katerim sem živela zadnjih pet me- secev. Ponoči sem slabo spala, ker sem ure in ure razmišljala o dilemah oddaje, o možnih sogovor- nikih … Takšna oddaja ni za sproti, takšna oddaja te vzame v celoti. Mojih petdeset let pa me je navdajalo s strahom, česa vsega je počasi konec. Vedno se mi je zdelo, da je to zelo, zelo daleč. In si naenkrat tam. Lani sem na 49. rojstni dan padla na smučanju in si strgala kolenske križne vezi. Zadnje leto je bilo zato tudi v znamenju boja za telesno vrnitev v nekdanje stanje. In ta boj še vedno traja. Če povem po pravici, napreduje precej počasneje, kot si želim. V Ukrajini ste bili lani jeseni. Posneli ste večplastno oddajo, ki ne govori zgolj o vojni na evropskih tleh, temveč tudi o evropski prihodnosti. Dolga je petdeset minut. Zdi jemen izziv. In toliko prijaznih ljudi, toliko toplih sogovorni- kov, kot sem jih srečala na poti po Ukrajini, nisem srečala še nikjer. V krajih, kjer so bila najhujša grozodejstva, so me ljudje, predvsem ženske, ob- jemali, ker smo prišli k njim, ker jih nismo pozabili. V ta- kšno pot daš vse, vse svoje znanje, vso svojo človeško moč, ves svoj pogum. In šla sem z res odlič- no ekipo, s snemalcem Žigo Trnkoczyjem in z asistentom Gregorjem Lemutom. Med svetovnim pr- venstvom januarja so naši rokometaši igrali tudi v poljskem Krakovu. Nekdo je omenil, da je od tam do Lvova – čez palec – tri ure vožnje. Ka- tere podatke je treba uporabiti, da bi ljudem čim bolj predstavili bližino vojne vihre? Točno tako blizu je. Sredi Evrope. Mi smo do prvega spanja na poljsko-ukrajin- ski meji iz Ljubljane potrebovali deset ur vožnje. Tam smo prespali in zjutraj smo se ob sedmih odpravili iz hotela; čez približno uro smo bili že v Lvovu. Ob 13. uri sem se v Prvi dnevnik že javljala in poročala o posle- dicah napadov na električno infrastrukturo. Kdaj ste začeli snovati oddajo, ste zado- voljni z izdelkom? in najbolj merodajna vprašanja, da ne zlorabi bolečine, a hkrati ne pusti, da so rane pozabljene. Tovrstne oddaje nazorno do- kazujejo nujnost prisotnosti avtorja »s širino«, z znanjem, s kakovostjo, poznavanjem različnih področij. Nekaj dni prej smo na »nacional- ki« spremljali pogovor s člo- vekom, ki je na drugi televiziji gro- zil z nasilno menjavo oblasti. Včasih se mi zdi, da se vračamo v čase akcije Nič nas ne sme presenetiti. Kakšen je vaš komentar? Dogajanje zadnjih let nas je nauči- lo, da demokracija ni samoumevna in da se je zanjo treba bojevati. Tudi za javne medije, takšne, ki nagovarjajo vse dele družbe, se je treba boje- vati. Eden od mojih sogovornikov v oddaji pravi, da smo Evropejci v zadnjih tridesetih letih živeli v raju, zdaj smo doživeli hladen tuš demokracije. Vedno glasnejša so v družbi mnenja skrajnežev, druž- bena omrežja so jim dala krila, zmerneži se umikajo iz polja jav- ne razprave. To ni dobro. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 7, 16. februar 2023 INTERVJU Oktobra 2021 ste odstopili s položaja od- govorne urednice. Ljudje hitro pozabljamo. Lahko ponovite razlog za svoje dejanje? Jeseni 2021 se je zgodil politični prevzem hiše in predlagane so bile programske spre- membe, s katerimi se nisem strinjala. Zato sem odstopila. Še naprej verjamem v sodob- no, najvišjim programskim standardom zave- zano pluralno javno televizijo, takšno, ki ni v službi ene stranke ali politične usmerjenosti, takšno, ki se bo znala prenoviti in iti v korak s časom. Verjamem, da naši gledalci to od nas, ki delamo na RTV Slovenija, pričakujejo. Najbrž niste odobravali tako imenovanega zdrsa, ko je na Radiu Slovenija med branjem Jutranje kronike Jadranka Rebernik posta- la Jadranka Jebernik. Profesionalna raven mora biti vselej na prvem mestu, kajne? Seveda je to nesprejemljivo, profesionalni standardi morajo biti na prvem mestu. Zakaj smo dovolili takšen zdrs standardov javne komunikacije v Sloveniji? Ne vem. Kot odgo- Zelo različne, a zjutraj ne izpustim New York Timesa in BBC. Še redno spremljate pomembne tuje tele- vizijske postaje? Da, veliko spremljam Francoze. Že zaradi jezika. Spremljam jih zato, ker iščem nove te- levizijske kreativne rešitve. S pomočjo Evropske zveze javnih radiotelevizij sem ves čas v stiku tudi s predstavniki drugih informativnih progra- mov v Evropi. Na skupnih sestankih meljemo o vsebinskih dilemah in kako jih rešujejo pri drugih javnih televizijah v Evropi. V zadnjem letu se največ pogovarjamo o spremljanju vojne v Ukrajini. In o reformah posameznih televizij, o oblikah fi nanciranja, o novih možnostih orga- niziranja. Povsod se dogajajo spremembe. Vsaj dva ali tri sestanke smo posvetili smrti britanske kraljice in poročanju o pogrebnih slovesnostih. Pri tem dogodku se je britanska javna televizija BBC resnično izkazala. Ste prehod iz osnovne v srednjo šolo do- živeli kot velik preskok? Da, a k sreči je bil najboljši preskok na bolj- še študij v Ljubljani. Lepa leta. Kateri od profesorjev na I. gimnaziji v Ce- lju je bil zelo zadovoljen z vami ali morebiti celo navdušen? Ne vem, tega si ne upam reči, a v osnovni in srednji šoli sem imela nekaj res dragocenih učiteljev in profesorjev, ki so mi ponudili veliko znanja. Moj razrednik je bil profesor Deržek, človek izjemne širine in globine. I. gimnazija mi je dala res velika krila, jezikovno znanje, razgle- danost. In nek ponos, da lahko storim karkoli, če si upam. A res je, da se iz srednje šole spomnim predvsem ur in ur učenja. Na fakulteti – se mi zdi – sem imela več časa za druženje. Bilo je lažje, ker sem z gimnazije prinesla veliko delovnih na- vad, izjemno širino in kot že rečeno, tudi ponos. Je kateri od njih pričakoval, da se boste zaradi odličnih ocen odločili za drug študij? Mogoče. Če se danes oziram nazaj, bi se lahko odločila tudi za kaj drugega, a takrat se mi je to zdelo dobro. Imela sem odlična študijska leta in vse življenje mi francoščina v novinarstvu odpira vrata. »Eden od mojih sogovornikov v oddaji pravi, da smo Evropejci v zadnjih tridesetih letih živeli v raju, zdaj smo doživeli hladen tuš demokracije. Vedno glasnejša so v družbi mnenja skrajnežev, družbena omrežja so jim dala krila, zmerneži se umikajo iz polja javne razprave.« »Kot odgovorna urednica sem bila deležna srditih napadov, groženj in blatenja, svoj delež tega je dobila tudi moja družina in tega ne privoščim nikomur.« »Ko sem odstopila z mesta odgovorne urednice, sem bila zasuta s prošnjami za intervjuje. Vse sem odklonila.« »Odkar sva se spoznala, sem obiskovala nogometne tekme, najprej seveda na celjski Skalni kleti. Odpeljal me je tudi na splitski Poljud.« »V ponedeljek po poroki sva sedla v avtomobil in se odpeljala do Bruslja. V naslednjih dneh sva si ogledala vse tri tekme slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem.« Za ogled oddaje Vojna v Evropi na googlu odtipkate: rtv slo vojna v evropi mednaro- dna obzorja. »Kot novinarka in velika ljubiteljica fran- coskega jezika je odigrala pomembno vlogo pri obveščanju slovenske javnosti o aktual- nem političnem in družbenem dogajanju v Franciji. S svojim izjemnim poznavanjem francoskega jezika in francoske kulture je pomembno prispevala k promociji franco- ščine in Francije, s katero ohranja tesen stik.« To je del obrazložitve ob podelitvi odlikovanja vitezinje nacionalnega reda za zasluge Francoske republike v imenu francoskega predsednika. Ste po letu 2019 govorili s profesorjem Slavkom Deržkom? Seveda, sva v stiku. Mislim, da sva bila za- dnjič ob novem letu. Naš razred se je z njim pred meseci srečal na obletnici mature in bilo je res prijetno. Kdaj ste bili najbolj srečni? Najbolj srečna sem kot Anžetova in Julijina mama, ki sta zdaj študent in srednješolka. V depeši ameriškega veleposlaništva pred petnajstimi leti, razkriti v aferi WikiLeaks, so vas uvrščali med pet najvplivnejših žen- sk v Sloveniji. Je to uraden podatek? Da, je. Tega sicer nisem nikoli raziskovala. Zanima me, ali stavkate na RTV. In če, kako stavkate? Stavkati smo začeli maja. Razmere v hiši, v kateri sicer že leta in leta delajo nekateri izje- mni ustvarjalci, niso dobre. Verjetno vaši bralci spremljajo dogajanje v naši hiši, če ne drugje, na družbenih omrežjih. Noben medij ne sme biti podaljšana roka te ali one politične strani, leve ali desne. Tako bi moralo veljati v demokraciji, če se strinjamo, in upam, da se, da živimo v demokraciji. T ej hiši sem neizmerno zavezana. Med afero JBTZ spomladi leta 1988 je bil protest tudi Celju. Za takratno Televizijo Ljubljana je poročal Janko Šopar. Na malih zaslonih se je znašel tudi obraz najstnice Manice Janežič. (Foto: osebni arhiv) Nikoli ne perem umazanega perila v javnosti. Ko sem odstopila z mesta odgovorne urednice, sem bila zasuta s prošnjami za intervjuje. Vse sem odklonila. Želela sem povedati ogromno stvari, hkrati sem bila prepričana, da pranje umazanega perila tej hiši, ki ima takšno tradicijo in pomen v družbi, ne koristi. A vdor politike v novinarske in uredniške vrste pomeni rušenje medija in demokracije. Pika. V kolikšni meri ste razmišljali, da bi se podali v politiko? Vprašanja sem vesela. Namreč niti v najmanjši meri nisem o tem razmišljala. Nikoli se ne ude- vorna urednica sem bila deležna srditih na- padov, groženj in blatenja, svoj delež tega je dobila tudi moja družina in tega ne privoščim nikomur. Javno komuniciranje je z izdatno pomočjo politike pristalo v greznici. Vsak, ki razmišlja o tem, da bi se prijavil na kakšen odgovoren položaj, verjetno stokrat in ne le en- krat premisli, česa vsega bo deležen on ali ona in česa bo deležna njegova ali njena družina. Dolga leta spremljate dogajanje na Tele- viziji Slovenija, saj ste tja prišli že leta 1994 kot študentka v redakcijo informativnega programa. Kaj ste počeli v naslednjih skoraj treh desetletjih? Skoraj dvajset let sem vodila Dnevnik, bila sem urednica in voditeljica še drugih oddaj, ves čas sem novinarka v zunanjepolitični re- dakciji. Sem avtorica več daljših oddaj. De- lam kot televizijska novinarka, voditeljica in urednica. Svoje delo imam izjemno rada. In v službi mi ni nikoli dolgčas. Katere časnike dnevno prebirate? ležim volitev. Hodim na referendume, na volitve ne. Zagovarjam tezo, da mora biti novinar na drugi strani politike. Ne odobravam prehodov iz novinarstva v politične službe za odnose z jav- nostmi. Absolutno sem proti temu, da bi se »pi- arovec« vrnil v novinarstvo. Ko gledalec spremlja novinarja, ne sme vedeti, za katero politično mo- žnost voli. To je moje najpomembnejše vodilo. Kdaj in kje ste prvič videli Tomaža Am- brožiča? Bilo je leta 1999, toda najprej sem ga slišala. Ko se je oglasil po telefonu, sem se predstavila in ga prosila za stik s sogovornikom. Tomaž je mislil, da se nekdo šali. Ostala sva v stikih. Bilo jih je vedno več. Kar naenkrat sva se za- čela videvati. Potem sva se na hitro poročila, leta 2000. To je bila ena mojih najboljših ži- vljenjskih odločitev. Oče mi je večkrat šaljivo dejal, da sem imela več sreče kot pameti. Tomaža smo spoznali v Celju, ko je poma- gal Darku Klariču pri preporodu celjskega nogometa. Ste »morali« na dobre nogome- tne tekme? Odkar sva se spoznala, sem obiskovala nogo- metne tekme, najprej seveda na celjski Skalni kleti. Odpeljal me je tudi na splitski Poljud. Vsako poletje sem bila na tem stadionu, lani pa sem re- kla, da ne grem več. V spominu mi je ostal obra- čun Lazia in Maribora v Rimu. Bilo je septembra 1999, ko še nisva bila poročena. Poročila sva se 10. junija 2000. V ponedeljek po poroki sva sedla v avtomobil in se odpeljala do Bruslja. V nasle- dnjih dneh sva si ogledala vse tri tekme slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem. Moje poročno potovanje je bilo torej evropsko prvenstvo v »fuzbalu«. Kdo bi si lahko zaželel kaj lepšega? Jaz! Šalim se, bilo je krasno. Vzdušje je bilo enkratno. Bili smo mladi. Uuu, cel svet je bil kot na dlani … Foto: SHERPA Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 7, 16. februar 2023 INTERVJU Oktobra 2021 ste odstopili s položaja od- govorne urednice. Ljudje hitro pozabljamo. Lahko ponovite razlog za svoje dejanje? Jeseni 2021 se je zgodil politični prevzem hiše in predlagane so bile programske spre- membe, s katerimi se nisem strinjala. Zato sem odstopila. Še naprej verjamem v sodob- no, najvišjim programskim standardom zave- zano pluralno javno televizijo, takšno, ki ni v službi ene stranke ali politične usmerjenosti, takšno, ki se bo znala prenoviti in iti v korak s časom. Verjamem, da naši gledalci to od nas, ki delamo na RTV Slovenija, pričakujejo. Najbrž niste odobravali tako imenovanega zdrsa, ko je na Radiu Slovenija med branjem Jutranje kronike Jadranka Rebernik posta- la Jadranka Jebernik. Profesionalna raven mora biti vselej na prvem mestu, kajne? Seveda je to nesprejemljivo, profesionalni standardi morajo biti na prvem mestu. Zakaj smo dovolili takšen zdrs standardov javne komunikacije v Sloveniji? Ne vem. Kot odgo- Zelo različne, a zjutraj ne izpustim New York Timesa in BBC. Še redno spremljate pomembne tuje tele- vizijske postaje? Da, veliko spremljam Francoze. Že zaradi jezika. Spremljam jih zato, ker iščem nove te- levizijske kreativne rešitve. S pomočjo Evropske zveze javnih radiotelevizij sem ves čas v stiku tudi s predstavniki drugih informativnih progra- mov v Evropi. Na skupnih sestankih meljemo o vsebinskih dilemah in kako jih rešujejo pri drugih javnih televizijah v Evropi. V zadnjem letu se največ pogovarjamo o spremljanju vojne v Ukrajini. In o reformah posameznih televizij, o oblikah fi nanciranja, o novih možnostih orga- niziranja. Povsod se dogajajo spremembe. Vsaj dva ali tri sestanke smo posvetili smrti britanske kraljice in poročanju o pogrebnih slovesnostih. Pri tem dogodku se je britanska javna televizija BBC resnično izkazala. Ste prehod iz osnovne v srednjo šolo do- živeli kot velik preskok? Da, a k sreči je bil najboljši preskok na bolj- še študij v Ljubljani. Lepa leta. Kateri od profesorjev na I. gimnaziji v Ce- lju je bil zelo zadovoljen z vami ali morebiti celo navdušen? Ne vem, tega si ne upam reči, a v osnovni in srednji šoli sem imela nekaj res dragocenih učiteljev in profesorjev, ki so mi ponudili veliko znanja. Moj razrednik je bil profesor Deržek, človek izjemne širine in globine. I. gimnazija mi je dala res velika krila, jezikovno znanje, razgle- danost. In nek ponos, da lahko storim karkoli, če si upam. A res je, da se iz srednje šole spomnim predvsem ur in ur učenja. Na fakulteti – se mi zdi – sem imela več časa za druženje. Bilo je lažje, ker sem z gimnazije prinesla veliko delovnih na- vad, izjemno širino in kot že rečeno, tudi ponos. Je kateri od njih pričakoval, da se boste zaradi odličnih ocen odločili za drug študij? Mogoče. Če se danes oziram nazaj, bi se lahko odločila tudi za kaj drugega, a takrat se mi je to zdelo dobro. Imela sem odlična študijska leta in vse življenje mi francoščina v novinarstvu odpira vrata. »Eden od mojih sogovornikov v oddaji pravi, da smo Evropejci v zadnjih tridesetih letih živeli v raju, zdaj smo doživeli hladen tuš demokracije. Vedno glasnejša so v družbi mnenja skrajnežev, družbena omrežja so jim dala krila, zmerneži se umikajo iz polja javne razprave.« »Kot odgovorna urednica sem bila deležna srditih napadov, groženj in blatenja, svoj delež tega je dobila tudi moja družina in tega ne privoščim nikomur.« »Ko sem odstopila z mesta odgovorne urednice, sem bila zasuta s prošnjami za intervjuje. Vse sem odklonila.« »Odkar sva se spoznala, sem obiskovala nogometne tekme, najprej seveda na celjski Skalni kleti. Odpeljal me je tudi na splitski Poljud.« »V ponedeljek po poroki sva sedla v avtomobil in se odpeljala do Bruslja. V naslednjih dneh sva si ogledala vse tri tekme slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem.« Za ogled oddaje Vojna v Evropi na googlu odtipkate: rtv slo vojna v evropi mednaro- dna obzorja. »Kot novinarka in velika ljubiteljica fran- coskega jezika je odigrala pomembno vlogo pri obveščanju slovenske javnosti o aktual- nem političnem in družbenem dogajanju v Franciji. S svojim izjemnim poznavanjem francoskega jezika in francoske kulture je pomembno prispevala k promociji franco- ščine in Francije, s katero ohranja tesen stik.« To je del obrazložitve ob podelitvi odlikovanja vitezinje nacionalnega reda za zasluge Francoske republike v imenu francoskega predsednika. Ste po letu 2019 govorili s profesorjem Slavkom Deržkom? Seveda, sva v stiku. Mislim, da sva bila za- dnjič ob novem letu. Naš razred se je z njim pred meseci srečal na obletnici mature in bilo je res prijetno. Kdaj ste bili najbolj srečni? Najbolj srečna sem kot Anžetova in Julijina mama, ki sta zdaj študent in srednješolka. V depeši ameriškega veleposlaništva pred petnajstimi leti, razkriti v aferi WikiLeaks, so vas uvrščali med pet najvplivnejših žen- sk v Sloveniji. Je to uraden podatek? Da, je. Tega sicer nisem nikoli raziskovala. Zanima me, ali stavkate na RTV. In če, kako stavkate? Stavkati smo začeli maja. Razmere v hiši, v kateri sicer že leta in leta delajo nekateri izje- mni ustvarjalci, niso dobre. Verjetno vaši bralci spremljajo dogajanje v naši hiši, če ne drugje, na družbenih omrežjih. Noben medij ne sme biti podaljšana roka te ali one politične strani, leve ali desne. Tako bi moralo veljati v demokraciji, če se strinjamo, in upam, da se, da živimo v demokraciji. T ej hiši sem neizmerno zavezana. Med afero JBTZ spomladi leta 1988 je bil protest tudi Celju. Za takratno Televizijo Ljubljana je poročal Janko Šopar. Na malih zaslonih se je znašel tudi obraz najstnice Manice Janežič. (Foto: osebni arhiv) Nikoli ne perem umazanega perila v javnosti. Ko sem odstopila z mesta odgovorne urednice, sem bila zasuta s prošnjami za intervjuje. Vse sem odklonila. Želela sem povedati ogromno stvari, hkrati sem bila prepričana, da pranje umazanega perila tej hiši, ki ima takšno tradicijo in pomen v družbi, ne koristi. A vdor politike v novinarske in uredniške vrste pomeni rušenje medija in demokracije. Pika. V kolikšni meri ste razmišljali, da bi se podali v politiko? Vprašanja sem vesela. Namreč niti v najmanjši meri nisem o tem razmišljala. Nikoli se ne ude- vorna urednica sem bila deležna srditih na- padov, groženj in blatenja, svoj delež tega je dobila tudi moja družina in tega ne privoščim nikomur. Javno komuniciranje je z izdatno pomočjo politike pristalo v greznici. Vsak, ki razmišlja o tem, da bi se prijavil na kakšen odgovoren položaj, verjetno stokrat in ne le en- krat premisli, česa vsega bo deležen on ali ona in česa bo deležna njegova ali njena družina. Dolga leta spremljate dogajanje na Tele- viziji Slovenija, saj ste tja prišli že leta 1994 kot študentka v redakcijo informativnega programa. Kaj ste počeli v naslednjih skoraj treh desetletjih? Skoraj dvajset let sem vodila Dnevnik, bila sem urednica in voditeljica še drugih oddaj, ves čas sem novinarka v zunanjepolitični re- dakciji. Sem avtorica več daljših oddaj. De- lam kot televizijska novinarka, voditeljica in urednica. Svoje delo imam izjemno rada. In v službi mi ni nikoli dolgčas. Katere časnike dnevno prebirate? ležim volitev. Hodim na referendume, na volitve ne. Zagovarjam tezo, da mora biti novinar na drugi strani politike. Ne odobravam prehodov iz novinarstva v politične službe za odnose z jav- nostmi. Absolutno sem proti temu, da bi se »pi- arovec« vrnil v novinarstvo. Ko gledalec spremlja novinarja, ne sme vedeti, za katero politično mo- žnost voli. To je moje najpomembnejše vodilo. Kdaj in kje ste prvič videli Tomaža Am- brožiča? Bilo je leta 1999, toda najprej sem ga slišala. Ko se je oglasil po telefonu, sem se predstavila in ga prosila za stik s sogovornikom. Tomaž je mislil, da se nekdo šali. Ostala sva v stikih. Bilo jih je vedno več. Kar naenkrat sva se za- čela videvati. Potem sva se na hitro poročila, leta 2000. To je bila ena mojih najboljših ži- vljenjskih odločitev. Oče mi je večkrat šaljivo dejal, da sem imela več sreče kot pameti. Tomaža smo spoznali v Celju, ko je poma- gal Darku Klariču pri preporodu celjskega nogometa. Ste »morali« na dobre nogome- tne tekme? Odkar sva se spoznala, sem obiskovala nogo- metne tekme, najprej seveda na celjski Skalni kleti. Odpeljal me je tudi na splitski Poljud. Vsako poletje sem bila na tem stadionu, lani pa sem re- kla, da ne grem več. V spominu mi je ostal obra- čun Lazia in Maribora v Rimu. Bilo je septembra 1999, ko še nisva bila poročena. Poročila sva se 10. junija 2000. V ponedeljek po poroki sva sedla v avtomobil in se odpeljala do Bruslja. V nasle- dnjih dneh sva si ogledala vse tri tekme slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem. Moje poročno potovanje je bilo torej evropsko prvenstvo v »fuzbalu«. Kdo bi si lahko zaželel kaj lepšega? Jaz! Šalim se, bilo je krasno. Vzdušje je bilo enkratno. Bili smo mladi. Uuu, cel svet je bil kot na dlani … Foto: SHERPA Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 7, 16. februar 2023 SLOVENSKI TANDEM V TURČIJI »Najprej sva se oprhala in dobro najedla,« odgovori Celjan Tomaž Dražumerič na vprašanje, kaj sta z Gringom storila najprej, ko sta se vrnila iz Turčije. Dražumerič je vodnik reševalnega psa in celjski poklicni gasilec, ki je s svojim belgij- skim ovčarjem iskal ponesrečene ter preživele po potresu. Kot smo poročali že pretekli teden, ko sta bila na poti v Turčijo, sta bila ta celjska heroja del ekipe, ki jo je na pomoč poslala slovenska uprava za zaščito in reševanje. SIMONA ŠOLINIČ Tomaž Dražumerič in Gringo sta se vrnila iz Turčije Razsežnosti potresa, ki se dotaknejo še tako močnega človeka Prva Tomaževa psička je bila Lajka, najdenka. »Z Lajko se nisva udeleževala akcij iskanja. Kot mladostnik sem si predstavljal, da bom policist vodnik službenega psa. Že v srednji šoli sem razmišljal o reševanju, imel sem tudi željo, da bi bil voznik reševalnega vozila.« Nato je imel Sherpo, s katero je iskal preživele v Indoneziji po silovitem cunamiju. Po Sherpi je bila njegova psička Cory, ki je bila tudi del poklicne gasilske enote v Celju in prava pasja gasilka, o čemer smo pred leti že pisali. »Imel sem tudi Sama, nemškega lovskega ptičarja, zdaj imam Gringa.« sta bila ta celjska heroja del ekipe, ki jo je na pomoč poslala slovenska uprava za zaščito in reševanje. SIMONA ŠOLINIČ Prva Tomaževa psička je bila Lajka, najdenka. »Z Lajko se nisva udeleževala akcij iskanja. Kot mladostnik sem si predstavljal, da bom policist vodnik službenega psa. Že v srednji šoli sem razmišljal o reševanju, imel sem tudi željo, da bi bil voznik reševalnega vozila.« Nato je imel Sherpo, s katero je iskal preživele v Indoneziji po silovitem cunamiju. Po Sherpi pisali. »Imel sem tudi Sama, nemškega lovskega ptičarja, zdaj imam Gringa.« Eno prvih vprašanj je bilo seve- da, ali sta oba nepoškodovana. K sreči sta dobro. »Gringo je pravi ›manijak‹,« pravi Tomaž z iz- razom v očeh, ki jasno kaže, da sta s pasjim lepotcem iz- redno povezana in kako rad ga ima. »Ta pes je res nekaj posebnega. Nič mu ni težko. Zanj ni ovir, dokler ga fi zično nekaj ne ustavi. T určije ni do- jel kot travmatično izkušnjo. Njemu je preprosto najboljša stvar v življenju to, da lahko išče, ker ve, da bo dobil nagrado. To dojema kot nekaj pozitivnega. Ali na tekmovanju ali v resničnem iskanju,« dodaja. A poudarja, da je pri teh iskanjih tre- ba spremljati fi zično počutje psa. »Vsak svojega psa zelo dobro pozna. Vidi, ali je zbran ali je morda utrujen,« pojasni. Iskali so več dni, vendar od 15 do 20 minut, nato so sledili ne- kajminutni počitki psa, nakar so nadaljevali iskanje, dokler vo- dnik ni zaznal, da je pes zno- va utrujen. »Nemogoče se je pripraviti na to, kar smo videli!« Vsi, ki smo dogajanje v Tur- čiji opazovali in o tem poslu- šali od daleč, se ne zaveda- mo, kakšne katastrofalne razsežnosti je povzročil silo- vit potres. Dra- žumerič že 15 let dnevno po- maga ljudem, saj je zaposlen v Poklicni gasilski enoti Celje. To po- meni, da je že videl mar- sikaj v najhujših posredovanjih zaradi požarov in nesreč. »Ko sem prišel v Turčijo, priznam, takšnih razsežnosti nisem pričakoval. Takrat vidiš, da si precej nemočen, čeprav iščeš cele dneve in daš vse od sebe. Ne glede na to se zaveš, da si samo kapljica v morju vse pomoči. Zavedaš se, da je nemogoče rešiti več, pomaga- ti več, čeprav narediš vse, kar lahko …« pravi. Pokaže nam nekaj fotografi j s prizorišča, kjer so s kolegi vodniki reševalnih psov iskali ponesrečene. »Bili smo na območju, kjer je imela večina stavb šest ali osem nadstropij, kar pomeni, da je v njih bivalo tudi do sto ljudi ali več. Takrat se začneš zavedati tudi, koliko je v ruševinah, pod tvojimi nogami, mrtvih. Nemogoče se je pripraviti na to. Vsak dan iskanja je težje, vidiš vedno več preminu- lih, več je vonja po umrlih, kar pomeni večjo napetost tako za pse kot vodnike,« dodaja. Gringo. Car. Tomaž Dražumerič ni le vodnik reševalnega psa, je tudi trener psov pomočnikov, mednarodni sodnik za delo reševalnih psov in celjski poklicni gasilec. (Foto: SHERPA) Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 7, 16. februar 2023 SLOVENSKI TANDEM V TURČIJI Objokane mame in otroci v ruševinah A ko nekako nekatere stvari predelaš, ob- staja nekaj, kar se človeka globoko boleče dotakne, pojasni. »Ko vidiš mame, katerih otroci so pod ruševinami … Ko v joku pravijo, da so otroke slišale, naj pomagamo … In spu- stiš psa, da išče, vendar ne daje znaka, da je zaznal živega človeka …, ti pa moraš naprej,« pove, nato nekoliko umolkne. Zato je iskanje toliko težje. Čeprav so vo- dniki reševalnih psov visoko usposobljeni, so to težki trenutki. Dražumerič pravi, da so strokovne smernice o 100-urnem reševanju dovršene, utemeljene. Tudi to, da se pri iska- nju vodniki psov niso spuščali v pogovore z lokalnim prebivalstvom. Ravno zato ne, ker so situacije, ko pes ne najde živega človeka, v bližini pa je njegov svojec, izredno težke in boleče. »Vsak trenutek je bil pomemben, še posebej ko so se dnevi iztekali, ko se je začelo mračiti, se je povečevala tudi nape- tost med ljudmi, kar je razumljivo,« še pravi sogovornik. Slovenska ekipa je bila ponoči v bazi tur- ških reševalcev, ko se je zdanilo, se je od- pravila spet iskat ponesrečene. »Bili smo kot skupina za iskanje, saj nismo imeli svojih re- ševalcev za tehnične posege in odkopavanja. Na terenu je bilo ogromno reševalnih služb s težko mehanizacijo, zato smo se jim priklju- čili. Ko so psi zaznali vonj po človeku, smo to mesto označili in ga predali reševalcem za odkopavanje. Vsako najdbo smo potrjevali z dvema psoma, zato smo se pri iskanju tudi razdelili,« dodaja. Veš, da moraš pomagati Izredno pomembna je bila strategija is- kanja. Dražumerič pravi, da sta s psom na ruševini ene izmed stavb lahko tudi do 24 dni. V času, ko so reševalci z mehanizacijo na delu, kjer so psi zaznali vonj, odkopavali ruševine, so psi sicer lahko počivali, vendar so reševalci odšli na drugo lokacijo. S tem so izkoristili čas in vse možnosti iskalnega psa. Zavedati se je treba, da gre za kupe ruševin, več betonskih plošč, tudi sploščenih, saj so se podirale celotne stavbe. Nekaj jih je sicer ostalo še pokončnih, vendar vanje nihče ne sme vstopiti. »Stavbe so samo na videz po- končne, vendar so v resnici nagnjene ali se je sesedlo prvo nadstropje, medtem ko so druga nadstropja videti, kot da so nepoškodovana, vendar ni tako. Zagotovo bodo morali porušiti vse …« pravi. Ga je vse to, kar je videl, občutil, notranje utrudilo, prizadelo? Se sploh zaveda, kakšno poslanstvo ima, poleg tega, da ljudem poma- ga vsak dan tudi kot gasilec? Z njim smo se pogovarjali v prostorih Poklicne gasilske eno- te Celje, kjer je v ponedeljek že bil na svojem delovnem mestu. »Tukaj (pokaže na gasilski dom) se v bistvu ne ukvarjamo s tem, ali je to naše poslanstvo. Pomagaš ljudem in to je to. Za to delo smo se odločili, ker tako čutimo. Res pa je, da je nepopisen občutek, da si del reševalnih ekip, gasilcev … Če bi se ponovno zgodilo kaj takšnega ali če med našim po- govorom v gasilskem domu zazvoni alarm, preprosto moramo odhiteti na pomoč. Takoj,« odgovori. Foto: osebni arhiv TD, SHERPA Nekatere stavbe so se v potresu samo nagnile ali se sesedle za eno ali dve nadstropji. Vanje ne sme vstopati nihče. Niti stanovalci, ki so se uspeli rešiti. Prizor, ki para srce ob vedenju, da so pod ruševinami morda številna trupla. Ko je bila na terenu slovenska ekipa USAR iz uprave za zaščito in reševanje in civilne zaščite, so se v Turčiji vrstili tudi močni popotresni sunki. »Najprej se prestrašiš, zbežiš z ruševin v tistem trenutku. Potem …, potem se nekako navadiš.« Gringo in Tomaž v akciji Slovenska ekipa je bila ponoči v bazi turških reševalcev, ko se je zdanilo, se je odpravila spet iskat ponesrečene. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 7, 16. februar 2023 DEJAVEN POLZELAN Od košarkarskega igrišča do gledaliških desk Kot se spominja, je bilo v času njegovih osnovnošol- skih let življenje na Polzeli precej drugačno. »Naša naj- večja zabava je bilo druže- nje na igrišču. Jugoslavija je leta 1970 v Ljubljani postala svetovna prvakinja v košarki. Takrat se je na vsakem dvo- rišču v Sloveniji igrala košar- ka. Na Polzeli smo imeli to srečo, da je bilo ob osnovni šoli asfaltirano košarkarsko igrišče. Trenirali smo, koli- kor nam je le dopuščal čas,« pravi Pungartnik, ki se je z drugimi Polzelani v začetku 70. let prvič pridružil med- občinski košarkarski ligi, v kateri so bile ekipe iz oko- liških krajev, kot so Velenje, Mozirje, Nazarje, Šempe- ter … »Košarko smo takrat igrali na prostem. Pred prvo tekmo smo na našem igrišču zarisali in z rumeno barvo pobarvali raketo ter območje centra. Ker je v času tekme Igor Pungartnik, podžupan, predsednik društva upokojencev in poveljnik civilne zaščite Na zadnjih lokalnih volitvah je prejel največ preferenčnih glasov med svetniškimi kandidati v občini Polzela. Sam to pripisuje dejstvu, da je dolga leta dejaven na različnih področjih. Je predsednik društva upokojencev, poveljnik civilne zaščite, član kulturnega in ustanovni član gobarsko-mikološkega društva. Sokrajani bi temu dodali še njegovo vedrost, dostopnost in občutek za ljudi, zaradi česar je med njimi zelo priljubljen. Od- ločitev župana, da bo Igorja Pungartnika v tem mandatu imenoval za podžupana, zato ni bila presenečenje. ŠPELA OŽIR deževalo, se je pobarvana površina igrišča spremenila v drsalnico. Mi pa smo v ra- ketah bolj drsali kot tekali,« se v smehu spominja sogo- vornik in dodaja, da takrat še niso imeli telovadnice, v kateri bi lahko igrali v prime- ru dežja. Polzelska osnovna šola je prvi prizidek dobila leta 1971 in takrat je zrasla tudi telovadnica. Pungartnik je kasneje ljubezen do košar- ke podoživljal s sinovoma in v zadnjih letih tudi z vnuki. »Vsi se tradicionalno zbere- mo na družinskem srečanju vsako leto 25. decembra. Lani nas je bilo že šestnajst. Trije otroci in kar osem vnu- kov. Veselo je.« Dedek Mraz iz Slovenije Pungartnik se je po končani srednji šoli leta 1975 zaposlil v Gorenju in tam ostal vseh štirideset let delovne dobe. »Ne glede na to imam v dela- vski knjižici toliko žigov, kot da sem prehodil vsaj planin- sko transverzalo,« se pošali in v isti sapi nadaljuje, da je to zaradi reorganizacij, ki so bile značilne za Gorenje. Naj- prej je bil zaposlen v tehnični službi servisa, kjer je izobra- ževal serviserje, oblikoval normative za servisiranje, reševal kritične reklamacije in komuniciral s strankami. Kasneje je deloval na prodaj- nem področju. Bil je trgovski potnik za prodajo rezervnih delov in gospodinjskih apara- tov. Službena pot ga je vodila celo v Alžirijo. V najboljši časih je bilo po celem svetu v Gorenju zapo- slenih več kot 27 tisoč delav- cev. Močna podružnica je bil Tiki v Srbiji, kjer se otroci tamkajšnjih zaposlenih Pun- gartnika spomnijo kot dedka Mraza. V tej vlogi je v Valjevo zahajal kar deset let. »Nekoč sem jih vprašal, ali vedo, od kod prihaja dedek Mraz. Po- gledali so me in suvereno re- kli: ›Da, vemo. Iz Slovenije.‹« Na gledaliških deskah Po duši je ljubiteljski igra- lec. Prvič je na gledališkem odru med odraslimi stal, ko mu je bilo komaj deset let. Na očetovo pobudo je zai- gral v predstavi Deseti brat, kjer se je prelevil v grajske- ga sina Balčka. Sledile so še številne druge predstave. Ena bolj zanimivih iz njegovih osnovnošolskih let je zago- tovo predstava Divji lovec, ki so jo polzelski gledališčniki odigrali na prostem v parku Šenek. Kot srednješolec je so- deloval v mladinskih predsta- vah. Kasneje je bil del gle- dališke ekipe polzelskega kulturnega društva pod vodstvom režiserja Jake Jeršiča in njegovega sina Matjaža Jeršiča. Igrali so širok nabor dramskih del. Zadnjih nekaj let so na tem področju ne- koliko manj dejavni. A Pungartnik stik s kul- turnim društvom še vedno ima. Je v nje- govem nadzornem odboru. »Nekoč sem jih vprašal, ali vedo, od kod prihaja dedek Mraz. Pogledali so me in suvereno rekli: ›Da, vemo. Iz Slovenije.‹« Pomlajeno društvo upokojencev Po upokojitvi je postal predsednik Društva upo- kojencev Polzela in s tem organizaciji, ki ima največ članov v občini Polzela, dal nov veter v jadra. »Nekdanja predse- dnica je to funkcijo opravljala kar šest- najst let. Zagotovo človek v tem času izgubi neko zagna- nost. Vesel sem, da se je društvu, ki ima kar petsto članov, pridružila nekoliko mlajša generacija občanov. Tru- dim se, da jim omogočamo najra- zličnejše dejavnosti in ugo- dnosti,« pravi. Tistih, ki so že resnično v letih, se spomnijo ob njihovem rojstnem dnevu. »Pošljemo jim voščil- nice in jih obi- ščemo ob okroglih obletni- kli: ›Da, vemo. Iz Slovenije.‹« Po duši je ljubiteljski igra- lec. Prvič je na gledališkem odru med odraslimi stal, ko mu je bilo komaj deset let. Na očetovo pobudo je zai- gral v predstavi Deseti brat, kjer se je prelevil v grajske- ga sina Balčka. Sledile so še številne druge predstave. Ena bolj zanimivih iz njegovih osnovnošolskih let je zago- tovo predstava Divji lovec, ki so jo polzelski gledališčniki odigrali na prostem v parku Šenek. Kot srednješolec je so- deloval v mladinskih predsta- vah. Kasneje je bil del gle- dališke ekipe polzelskega kulturnega društva pod vodstvom režiserja Jake Jeršiča in njegovega sina Matjaža Jeršiča. Igrali so širok nabor dramskih del. Zadnjih nekaj let so na tem področju ne- koliko manj dejavni. A predsednik Društva upo- kojencev Polzela in s tem organizaciji, ki ima največ članov v občini Polzela, dal nov veter v jadra. »Nekdanja predse- dnica je to funkcijo opravljala kar šest- najst let. Zagotovo človek v tem času izgubi neko zagna- nost. Vesel sem, da se je društvu, ki ima kar petsto članov, pridružila nekoliko mlajša generacija občanov. Tru- dim resnično v letih, se spomnijo ob njihovem rojstnem dnevu. »Pošljemo jim voščil- nice in jih obi- ščemo ob okroglih obletni- Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 7, 16. februar 2023 DEJAVEN POLZELAN »Ker je v času tekme deževalo, se je pobarvana površina košarkarskega igrišča spremenila v drsalnico. Mi pa smo v raketah bolj drsali kot tekali.« cah. Da vidijo, da niso poza- bljeni.« Društvo upokojencev se je lani zelo dejavno lotilo pro- jekta e-oskrbe, ki ga bodo še do letos jeseni brezplačno omogočali Evropska unija, Telekom in Zveza društev upokojencev Slovenije. Pungartnik je v sodelova- nju s predsednico krajevne organizacije Rdečega križa Olgo Hočevar projekt pri- bližal številnim starejšim občanom. Prvenstveno je namenjen tistim, ki živijo sami, saj s pomočjo sodob- ne tehnologije – zapestnice ali verižice ter elektronske postaje – pokličejo pomoč, če se jim kaj zgodi. »Prosto- voljci smo obiskali več kot sto morebitnih uporabni- kov, od tega se jih je več kot pol odločilo za tovrstno sto- ritev,« pravi Pungartnik, ki deluje tudi kot prostovoljni šofer v sklopu projekta Pro- stofer. Za njim so številni prevozi, ki jih je polzelska občina izvajala, še preden se je uradno pridružila Zlati mreži. Na čelu civilne zaščite Poveljnik civilne zaščite je postal tik pred začetkom epidemije leta 2019. Takrat se mu niti sanjalo ni, da bo zaščita kasneje odigrala po- membno vlogo pri obvlado- vanju razmer med epidemijo. »Člani civilne zaščite smo se trudili, da bi občanom omo- gočili čim bližja središča za testiranje in kasneje še za cepljenje,« je pojasnil po- veljnik, ki je, še preden se je začelo cepljenje na Polzeli, pomagal v redarski službi v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Komaj se je epidemija umi- rila, že se je začela vojna v Ukrajini. Tudi takrat civilna zaščita ni sedela križem rok. »Najprej smo začeli akcijo zbiranja humanitarne po- moči. Zbirni šotor je bil na poligonu v Ločici ob Savinji, kamor je ogromno občanov pripeljalo hrano, oblačila, obutev in higienske pripo- močke. Vse to smo nato za- pakirali in odpeljali v zbirno središče v Celje, od koder so nato kamioni odpeljali proti Ukrajini.« Kot poveljnik je obiskal tudi vsa registrirana zaklonišča na območju ob- čine Polzela in se seznanil, v kakšnem stanju so. Podžupan drugi mandat Obveznosti podžupana mu niso nove. Prvič je bil pod- župan med letoma 2014 in 2018. »Ponosen sem, da je župan ponovno izbral mene. Delal bom po svojih najbolj- ših močeh.« Kot nepoklicni podžupan opravlja naloge s področja družbenih dejav- nosti, krajevnih odborov, društev in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Polzela. V času županove odstotni opravlja njegove te- koče naloge. V primeru pred- časnega prenehanja manda- ta županu bo imenovan za opravljanje funkcij župana. Foto: SHERPA »V delavski knjižici imam toliko žigov, kot da sem prehodil vsaj planinsko transverzalo.« »Jugoslavija je leta 1970 v Ljubljani postala svetovna prvakinja v košarki. Takrat se je na vsakem dvorišču v Sloveniji igrala košarka. Na Polzeli smo imeli to srečo, da je bilo ob osnovni šoli asfaltirano košarkarsko igrišče.« Po upokojitvi je postal pred- sednik Društva upokojencev Polzela in s tem organizaciji, ki ima največ članov v obči- ni Polzela, dal nov veter v jadra. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 7, 16. februar 2023 DEJAVEN POLZELAN Od košarkarskega igrišča do gledaliških desk Kot se spominja, je bilo v času njegovih osnovnošol- skih let življenje na Polzeli precej drugačno. »Naša naj- večja zabava je bilo druže- nje na igrišču. Jugoslavija je leta 1970 v Ljubljani postala svetovna prvakinja v košarki. Takrat se je na vsakem dvo- rišču v Sloveniji igrala košar- ka. Na Polzeli smo imeli to srečo, da je bilo ob osnovni šoli asfaltirano košarkarsko igrišče. Trenirali smo, koli- kor nam je le dopuščal čas,« pravi Pungartnik, ki se je z drugimi Polzelani v začetku 70. let prvič pridružil med- občinski košarkarski ligi, v kateri so bile ekipe iz oko- liških krajev, kot so Velenje, Mozirje, Nazarje, Šempe- ter … »Košarko smo takrat igrali na prostem. Pred prvo tekmo smo na našem igrišču zarisali in z rumeno barvo pobarvali raketo ter območje centra. Ker je v času tekme Igor Pungartnik, podžupan, predsednik društva upokojencev in poveljnik civilne zaščite Na zadnjih lokalnih volitvah je prejel največ preferenčnih glasov med svetniškimi kandidati v občini Polzela. Sam to pripisuje dejstvu, da je dolga leta dejaven na različnih področjih. Je predsednik društva upokojencev, poveljnik civilne zaščite, član kulturnega in ustanovni član gobarsko-mikološkega društva. Sokrajani bi temu dodali še njegovo vedrost, dostopnost in občutek za ljudi, zaradi česar je med njimi zelo priljubljen. Od- ločitev župana, da bo Igorja Pungartnika v tem mandatu imenoval za podžupana, zato ni bila presenečenje. ŠPELA OŽIR deževalo, se je pobarvana površina igrišča spremenila v drsalnico. Mi pa smo v ra- ketah bolj drsali kot tekali,« se v smehu spominja sogo- vornik in dodaja, da takrat še niso imeli telovadnice, v kateri bi lahko igrali v prime- ru dežja. Polzelska osnovna šola je prvi prizidek dobila leta 1971 in takrat je zrasla tudi telovadnica. Pungartnik je kasneje ljubezen do košar- ke podoživljal s sinovoma in v zadnjih letih tudi z vnuki. »Vsi se tradicionalno zbere- mo na družinskem srečanju vsako leto 25. decembra. Lani nas je bilo že šestnajst. Trije otroci in kar osem vnu- kov. Veselo je.« Dedek Mraz iz Slovenije Pungartnik se je po končani srednji šoli leta 1975 zaposlil v Gorenju in tam ostal vseh štirideset let delovne dobe. »Ne glede na to imam v dela- vski knjižici toliko žigov, kot da sem prehodil vsaj planin- sko transverzalo,« se pošali in v isti sapi nadaljuje, da je to zaradi reorganizacij, ki so bile značilne za Gorenje. Naj- prej je bil zaposlen v tehnični službi servisa, kjer je izobra- ževal serviserje, oblikoval normative za servisiranje, reševal kritične reklamacije in komuniciral s strankami. Kasneje je deloval na prodaj- nem področju. Bil je trgovski potnik za prodajo rezervnih delov in gospodinjskih apara- tov. Službena pot ga je vodila celo v Alžirijo. V najboljši časih je bilo po celem svetu v Gorenju zapo- slenih več kot 27 tisoč delav- cev. Močna podružnica je bil Tiki v Srbiji, kjer se otroci tamkajšnjih zaposlenih Pun- gartnika spomnijo kot dedka Mraza. V tej vlogi je v Valjevo zahajal kar deset let. »Nekoč sem jih vprašal, ali vedo, od kod prihaja dedek Mraz. Po- gledali so me in suvereno re- kli: ›Da, vemo. Iz Slovenije.‹« Na gledaliških deskah Po duši je ljubiteljski igra- lec. Prvič je na gledališkem odru med odraslimi stal, ko mu je bilo komaj deset let. Na očetovo pobudo je zai- gral v predstavi Deseti brat, kjer se je prelevil v grajske- ga sina Balčka. Sledile so še številne druge predstave. Ena bolj zanimivih iz njegovih osnovnošolskih let je zago- tovo predstava Divji lovec, ki so jo polzelski gledališčniki odigrali na prostem v parku Šenek. Kot srednješolec je so- deloval v mladinskih predsta- vah. Kasneje je bil del gle- dališke ekipe polzelskega kulturnega društva pod vodstvom režiserja Jake Jeršiča in njegovega sina Matjaža Jeršiča. Igrali so širok nabor dramskih del. Zadnjih nekaj let so na tem področju ne- koliko manj dejavni. A Pungartnik stik s kul- turnim društvom še vedno ima. Je v nje- govem nadzornem odboru. »Nekoč sem jih vprašal, ali vedo, od kod prihaja dedek Mraz. Pogledali so me in suvereno rekli: ›Da, vemo. Iz Slovenije.‹« Pomlajeno društvo upokojencev Po upokojitvi je postal predsednik Društva upo- kojencev Polzela in s tem organizaciji, ki ima največ članov v občini Polzela, dal nov veter v jadra. »Nekdanja predse- dnica je to funkcijo opravljala kar šest- najst let. Zagotovo človek v tem času izgubi neko zagna- nost. Vesel sem, da se je društvu, ki ima kar petsto članov, pridružila nekoliko mlajša generacija občanov. Tru- dim se, da jim omogočamo najra- zličnejše dejavnosti in ugo- dnosti,« pravi. Tistih, ki so že resnično v letih, se spomnijo ob njihovem rojstnem dnevu. »Pošljemo jim voščil- nice in jih obi- ščemo ob okroglih obletni- kli: ›Da, vemo. Iz Slovenije.‹« Po duši je ljubiteljski igra- lec. Prvič je na gledališkem odru med odraslimi stal, ko mu je bilo komaj deset let. Na očetovo pobudo je zai- gral v predstavi Deseti brat, kjer se je prelevil v grajske- ga sina Balčka. Sledile so še številne druge predstave. Ena bolj zanimivih iz njegovih osnovnošolskih let je zago- tovo predstava Divji lovec, ki so jo polzelski gledališčniki odigrali na prostem v parku Šenek. Kot srednješolec je so- deloval v mladinskih predsta- vah. Kasneje je bil del gle- dališke ekipe polzelskega kulturnega društva pod vodstvom režiserja Jake Jeršiča in njegovega sina Matjaža Jeršiča. Igrali so širok nabor dramskih del. Zadnjih nekaj let so na tem področju ne- koliko manj dejavni. A predsednik Društva upo- kojencev Polzela in s tem organizaciji, ki ima največ članov v občini Polzela, dal nov veter v jadra. »Nekdanja predse- dnica je to funkcijo opravljala kar šest- najst let. Zagotovo človek v tem času izgubi neko zagna- nost. Vesel sem, da se je društvu, ki ima kar petsto članov, pridružila nekoliko mlajša generacija občanov. Tru- dim resnično v letih, se spomnijo ob njihovem rojstnem dnevu. »Pošljemo jim voščil- nice in jih obi- ščemo ob okroglih obletni- Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 7, 16. februar 2023 DEJAVEN POLZELAN »Ker je v času tekme deževalo, se je pobarvana površina košarkarskega igrišča spremenila v drsalnico. Mi pa smo v raketah bolj drsali kot tekali.« cah. Da vidijo, da niso poza- bljeni.« Društvo upokojencev se je lani zelo dejavno lotilo pro- jekta e-oskrbe, ki ga bodo še do letos jeseni brezplačno omogočali Evropska unija, Telekom in Zveza društev upokojencev Slovenije. Pungartnik je v sodelova- nju s predsednico krajevne organizacije Rdečega križa Olgo Hočevar projekt pri- bližal številnim starejšim občanom. Prvenstveno je namenjen tistim, ki živijo sami, saj s pomočjo sodob- ne tehnologije – zapestnice ali verižice ter elektronske postaje – pokličejo pomoč, če se jim kaj zgodi. »Prosto- voljci smo obiskali več kot sto morebitnih uporabni- kov, od tega se jih je več kot pol odločilo za tovrstno sto- ritev,« pravi Pungartnik, ki deluje tudi kot prostovoljni šofer v sklopu projekta Pro- stofer. Za njim so številni prevozi, ki jih je polzelska občina izvajala, še preden se je uradno pridružila Zlati mreži. Na čelu civilne zaščite Poveljnik civilne zaščite je postal tik pred začetkom epidemije leta 2019. Takrat se mu niti sanjalo ni, da bo zaščita kasneje odigrala po- membno vlogo pri obvlado- vanju razmer med epidemijo. »Člani civilne zaščite smo se trudili, da bi občanom omo- gočili čim bližja središča za testiranje in kasneje še za cepljenje,« je pojasnil po- veljnik, ki je, še preden se je začelo cepljenje na Polzeli, pomagal v redarski službi v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Komaj se je epidemija umi- rila, že se je začela vojna v Ukrajini. Tudi takrat civilna zaščita ni sedela križem rok. »Najprej smo začeli akcijo zbiranja humanitarne po- moči. Zbirni šotor je bil na poligonu v Ločici ob Savinji, kamor je ogromno občanov pripeljalo hrano, oblačila, obutev in higienske pripo- močke. Vse to smo nato za- pakirali in odpeljali v zbirno središče v Celje, od koder so nato kamioni odpeljali proti Ukrajini.« Kot poveljnik je obiskal tudi vsa registrirana zaklonišča na območju ob- čine Polzela in se seznanil, v kakšnem stanju so. Podžupan drugi mandat Obveznosti podžupana mu niso nove. Prvič je bil pod- župan med letoma 2014 in 2018. »Ponosen sem, da je župan ponovno izbral mene. Delal bom po svojih najbolj- ših močeh.« Kot nepoklicni podžupan opravlja naloge s področja družbenih dejav- nosti, krajevnih odborov, društev in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Polzela. V času županove odstotni opravlja njegove te- koče naloge. V primeru pred- časnega prenehanja manda- ta županu bo imenovan za opravljanje funkcij župana. Foto: SHERPA »V delavski knjižici imam toliko žigov, kot da sem prehodil vsaj planinsko transverzalo.« »Jugoslavija je leta 1970 v Ljubljani postala svetovna prvakinja v košarki. Takrat se je na vsakem dvorišču v Sloveniji igrala košarka. Na Polzeli smo imeli to srečo, da je bilo ob osnovni šoli asfaltirano košarkarsko igrišče.« Po upokojitvi je postal pred- sednik Društva upokojencev Polzela in s tem organizaciji, ki ima največ članov v obči- ni Polzela, dal nov veter v jadra. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 7, 16. februar 2023 V OSRČJU POHORSKIH GOZDOV Odraščal je v gozdarski družini v vasici Skomarje v osrčju prostranih gozdov na Zreškem Pohorju. Gozd ga je prevzel že v otroških letih, bil je njegova igralnica in svojevrstna razisko- valnica pestrega živalskega in rastlinskega sveta, pravi Peter Ločnikar. Prepričan je, da mora gozdar imeti gozd rad, da ga mora spoštovati in se o njem nenehno izobraževati. To so zdravi temelji za odgovorno in uspešno gospodarjenje z njim. Zato ni naključje, da je prejel naziv najbolj skrbnega lastnika gozdov minulega leta na Celjskem, ki ga podeljuje Zavod za gozdove Slovenije. Je pa čisto naključje, da sva ga s fotografom Andražem obiskala prav na njegov rojstni dan. BARBARA FURMAN Petru Ločnikarju s Skomarja priznanje Zavoda za gozdove Slovenije »Gozd nosim v srcu« BARBARA FURMAN Skomarska domačija Ločnikar ima na Zreškem Pohorju dolgoletno, pravzaprav večstoletno tradicijo. Prva omemba priimka Ločnikar na tem območju sega v oddaljeno leto 1492. Ločnikarji so se iz roda v rod preživljali z gozdarstvom in gozd ostaja njihov vir preživetja še danes. Približno 35 let sta Petrova starša, Slavko in Marica Ločnikar, vodila priljubljeno turistično kmetijo. Pred približno desetletjem so jo zaprli. Na kmetiji imajo deset glav živine in približno 50 ovac. Na domačiji zdaj živita dve generaciji, Petrova družina je petčlanska, saj imata z ženo tri otro- ke. Žena hodi v službo, on skrbi za 68 hektarjev gozdov, ki se razpro- stira- jo med 700 in 1.300 metri nadmorske višine, in za skoraj 9 hektarjev drugih kmetijskih površin. Priznanje je zaveza Zavod za gozdove Slovenije je letos že štiriindvajseto leto zapored izbral najbolj skrbne lastnike slovenskih gozdov. Na celjskem območju so predstavniki zavoda tokrat izposta- vili prizadevanja Petra Ločnikarja, ki se je naziva najbolj skrben lastnik gozdov zelo razveselil. »Hvale- žen sem in po- čaščen. Gozd imam rad, nosim ga v srcu. Prizna- nje dojemam kot potrditev, da so moja prizadevanja prava, in kot zavezo, da bom pri svojem delu dosleden in odgovoren tudi v priho- dnje. Prizadeval si bom, da bom delo še naprej opravljal vestno. Ob tem se zave- dam, da je za učin- kovito delo potrebno znanje, zato se nenehno iz- obražujem in sodelujem s strokovnja- ki s področja gozdarstva. In če imaš svoje delo tudi rad, uspeh ne more izostati.« Ob tem je Peter, prijatelji ga kličejo Pero, opozoril tudi na številne druge prizadevne lastnike gozdov na Zreškem in v celotni Dravinjski do- lini. »Vsak si po najboljših močeh prizadeva, da so pohorski gozdovi urejeni in negovani. T o je pomembno za današnje in prihodnje generacije.« Neprecenljiva dota Pozimi imajo lastniki gozdov naj- več dela in tudi Peter je v teh mesecih pogosteje v gozdu kot sicer. »Lastni- ki gozdov večino sečnje opravimo pozimi, saj v tem času les miruje in je verjetnost za poškodbe manjša. V poletnih mesecih v gozd posegamo le v izjemnih primerih. Zato imam prav zdaj največ dela. Les iz naših gozdov vsako leto prodam okoliškim lastnikom žag, nekaj malega tudi po- sameznikom, ki iz lesa izdelujejo naj- različnejše unikatne izdelke.« Po besedah vodje konjiške enote zavoda za gozdove Bojana Bračiča se v Petru zrcalijo najboljše vrline pre- bivalcev Pohorja, kot so skromnost, pridnost in ponos. »Peter je tradicijo dobrega in skrbnega gospodarjenja z gozdom ter prva znanja in izkušnje glede dela v gozdu prejel od očeta Slavka. To je dota, ki ima neprecen- ljivo vrednost. S podedovanim spo- štljivim odnosom in z ljubeznijo do gozda in dela v njem je najboljši zgled vsem nam,« še poudarja Bračič. Bolezen dreves Gozdni ekosistem je živ in se ne- nehno spreminja. »Sodoben po- trošniški način življenja, ki vpliva na podnebne spre- membe, se odraža tudi v gozdu. Poleg lubadarja gozd za- dnje čase uničuje bolezen jesenov ožig, ki se med drevesi širi kot kuga. Uničuje drevesne ko- renine, zato se drevesa posušijo Peter s staršema Marico in Slavkom »Hvaležen sem in počaščen. Priznanje dojemam kot potrditev, da so moja prizadevanja prava, in kot zavezo, da bom pri svojem delu dosleden in odgovoren tudi v prihodnje,« pravi Peter Ločnikar. Ločnikarji so imeli na Sko- marju več kot 30 let turistično kmetijo. in odmrejo,« pojasni Peter, ki dreves ne seka le v svojih gozdovih, v katerih prevladujejo smreke in jelke, ampak priskoči na pomoč tudi okoliškim lastnikom gozdov. Med seboj si radi pomagajo. »Pri sečnji v gozdu je poleg znanja in previdnosti treba poskrbeti tudi za varovalno opremo. Pri delu upo- rabljam varnostno čelado, posebne protivrezne hlače in bundo, rokavi- ce in trpežne gozdarske čevlje. Res sem previden, zato se pri delu nisem poškodoval.« Tudi ognjenimi zublji v njegovih gozdovih k sreči niso pu- stošili. Upa, da do požara nikoli ne bo prišlo, čeprav se zaveda, da je že naj- manjša nepazljivost lahko usodna. »V zimskem mrazu med delom v gozdu zakurimo manjši ogenj, ob katerem se pogrejemo in nekaj toplega poje- mo. Pri tem seveda zelo pazimo, da kakšna iskra ne bi preskočila na drevo in zanetila požara.« Ob delu tudi sprostitev Peter je po izobrazbi sicer gostinski tehnik, zato je pridobljeno znanje s pridom izkoristil pri delu na domači turistični kmetiji. »Tudi to delo sem z veseljem opravljal. K nam so prihajali gosti iz vse Slovenije. Nekateri so bili dejavni in so ves dan bodisi smučali na bližnji Rogli ali se kopali v T ermah Zreče, nekateri so se najbolje počutili ob obloženi mizi in dolgih pogovorih z nami kot gostitelji. Na ta leta me vežejo lepi spomini.« Je predsednik Društva lastnikov gozdov Dravinja-Hudinja, v katerem se povezujejo člani iz konjiške, zreške in vitanjske občine. Izmenjujejo si in- formacije in izkušnje ter organizirajo strokovna predavanja. Je član Lovske družine Zreče, nekaj let je bil podpred- sednik Krajevne skupnosti Skomarje. Tudi za sprostitev si vzame čas, saj z ženo plešeta v folklorni skupini. »Po- leti se z družino radi odpravimo na morje, kjer najbolj uživajo otroci, jaz pa se tam lahko povsem odklopim od številnih obveznosti. Rad delam, a znam tudi počivati in uživati.« Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 7, 16. februar 2023 OBLETNICA Sto let odprtja Pelikanovega ateljeja v Rogaški Slatini V objektiv ujel blišč zdravilišča Helena Vogelsang: »Številni znani ljudje in predstavniki modre krvi so v preteklosti obiskovali zdravilišče v Rogaški Slatini. Josip Pelikan je njihove portrete večinoma posnel v tamkajšnjem ateljeju in so danes del zbirke Pelikan, ki jo hranimo v MNZC.« Josip Pelikan se je leta 1919 preselil iz Idrije v Celje ter od- kupil hišo s pripadajočim ste- klenim ateljejem. Že 23. apri- la 1923 si je priskrbel obrtni list za opra- vljanje foto- grafskih storitev v Rogaški Slatini. Viš- ja muzejska sodelavka v Muzeju novejše zgodovine Celje Helena Vogelsang je pojasnila, da je bil nad možnostjo naku- pa nepremičnin v Celju verjetno navdušen tudi zato, ker so bila v bližini dobro obiskana zdravili- šča. »Fotografske stori- tve so bile v obdobju, ko jih je ponujal Peli- kan, zelo drage. Fo- tografi so zato usta- navljali ateljeje tudi na območjih, kjer je bila velika kupna moč. Pelikan je imel manjšo po- družnico tudi na Dobrni. Tja in v park v Rimskih Toplicah je po- šiljal svoje po- močnike, da so fotografi ra- li goste obeh zdravilišč.« V MNZC hranijo dokument, ki do- Helena Vogelsang: »Številni znani ljudje in predstavniki modre krvi so v preteklosti obiskovali zdravilišče v Rogaški Slatini. Josip Pelikan je njihove portrete večinoma posnel v tamkajšnjem ateljeju in so danes del zbirke Pelikan, ki jo hranimo v MNZC.« Josip Pelikan se je leta 1919 preselil iz Idrije v Celje ter od- kupil hišo s pripadajočim ste- klenim ateljejem. Že 23. apri- la 1923 si je priskrbel obrtni list za opra- vljanje foto- grafskih storitev v Rogaški Slatini. Viš- ja muzejska sodelavka v Muzeju novejše zgodovine Celje Helena Vogelsang je pojasnila, da je bil nad možnostjo naku- pa nepremičnin v Celju verjetno navdušen tudi zato, ker so bila v bližini dobro obiskana zdravili- šča. »Fotografske stori- tve so bile v obdobju, ko jih je ponujal Peli- kan, zelo drage. Fo- tografi so zato usta- navljali ateljeje tudi na območjih, kjer je bila velika kupna moč. Pelikan je imel manjšo po- družnico tudi na Dobrni. Tja in v park v Rimskih Toplicah je po- šiljal svoje po- močnike, da so fotografi ra- li goste obeh zdravilišč.« V MNZC hranijo dokument, ki do- kazuje prijavo odprtja po- družnice v Rogaški Slatini. Slednja je bila na dvorišču hotela Pošta in je bila vpisana v register rokodelskih obrti. Mlajša hči tega znamenitega fotografa Božena Pelikan je pripovedovala, da je njen oče ob začetku turistične sezone pripravil kovčke in se odpra- vil v omenjeno zdraviliško mesto. Fotografi ral ni le v steklenem ateljeju, ki je zra- sel ob manjšem hotelskem paviljo- nu, ampak tudi po kraju, predvsem v parku. Verje- tno se mu je občasno pri- družil kakšen pomočnik, je dejala Vogel- sangova. Do- dala je, da se mu je v Rogaški Slatini včasih pridružila hči Bo- žena. »Takrat je bila še mladenka in mu pri opravljanju fo- tografskih storitev verjetno še ni mo- gla veliko poma- gati. Z očetom sta stanovala v hotelu Po- šta.« Zunanji skupinski portret iz leta 1940 Pogled na Zdraviliški park in Zdraviliški dom med I. in II. svetovno vojno Ohranjen obsežen opus Ohranjenih je veliko foto- grafi j, ki prikazujejo gradnjo steklenega ateljeja v Rogaški Slatini. V dokumentu, ki ga je Pelikan poslal upravi Dra- vske banovine, je med dru- gim omenil, da mu je uprava zdravilišča najemno pogodbo za paviljon podaljševala iz leta v leto, prav tako dovolje- nje, da je lahko fotografi ral na ozemlju zdravilišča. Helena Vogelsang je dejala, da je o Rogaški Slatini ohra- njenega veliko fotografskega gradiva. Muzej je doslej v zbirki Pelikan popisal in di- gitaliziral 2.858 predmetov, od fotografi j, razglednic, ne- gativov na steklenih ploščah, dokumentov do dopisov. Vse to je pomemben vir o prete- klosti tega mesta, znanega po vodi in steklu. Pelikan je v svoj fotografski objek- tiv ujel podobe arhitekture, torej stavb in hotelov. Foto- grafi ral je Zdraviliški park. V ateljeju se je ukvarjal s portretno fotografi jo. Muzej hrani ogromno ženskih, mo- ških, otroških in skupinskih portretov. Mojster svetlobe in senc je številne portrete ustvaril tudi na promenadi. Ti posnetki so nastali pred- vsem v zdraviliškem parku in pred Zdraviliškim domom. V času druge svetovne vojne je na fotografski papir zabeležil različne dogodke in tako ustvarjal dokumentar- no fotografi jo. Na sprožilec fotoaparata je med drugim pritiskal, ko je Rogaško Sla- tino obiskal ban Dravske ba- novine Marko Natlačen. Med dokumentarno fotografi jo so- dijo tudi posnetki, ki pričajo o dogajanju na slatinskem bazenu. Med ohranjenim gradivom je še veliko pano- ramskih posnetkov. »Pelikan je bil znan po tem, da je foto- grafi ral še posnetke za razgle- dnice. Iz Rogaške Slatine je ohranjenih veliko razglednic. Ohranjene so tudi takšne, ki so bile po posebnem po- stopku obarvane v tiskarni. V obdobju, ko so nastale, so bile dragocene za turistično prepoznavnost kraja.« Kaj pa po vojni? V MNZC še raziskujejo, kako je steklen fotograf- ski atelje Josipa Peli- kana v Rogaški Sla- tini deloval v času druge svetovne vojne. Takrat je bil ome- njeni Fotograf Josip Pelikan je v svoj objektiv ujel vse pomembnejše dogodke svojega časa – dve svetovni vojni, rojstvo in propad držav, za vedno je zabeležil tudi podobo krajev, kjer je deloval. Njegovo delo nima izjemnega pomena le za Celje, kjer je živel in delal v edinem še ohranjenem steklenem fotografskem ateljeju v državi. Fotografske storitve je namreč pred sto leti začel opravljati tudi v Rogaški Slatini. Poskrbel je za portrete obiskovalcev, za beleženje utripa tega zdraviliškega kraja in za številne njegove razglednice. TINA STRMČNIK fotografski mojster dejaven predvsem v Celju. Nekaj časa je veljalo, da mu je nova po- vojna oblast leta 1948 verje- tno nacionalizirala slatinski atelje. MNZC je po odkupu hiše Pelikanovih v Celju na- šel dokumente, ki dokazujejo drugače, je povedala Helena Vogelsang. »Atelje v Rogaški Slatini je bil v začetku 60. let 20. stoletja na žalost porušen. Stekleni atelje, ki ga je imel Pelikan v Celju in ga je naš muzej za javnost odprl leta 1997, je tako edini še ohra- njen tovrsten prostor v Slo- veniji.« Dodala je, da je Celje res lahko ponosno na to iz- jemno fotografsko dediščino. Ohranjeni stekleni ateljeji so namreč redkost tudi v drugih evropskih državah. Foto: Arhiv MNZC Tako je zname- nit fotograf fotografiral v mestu stekla in vode po letu 1923. Fotografski atelje Josipa Pelikana v Rogaški Slatini leta 1932 Ženski portret, ki ga je na prostem posnel avgusta 1940. »MNZC bo sto let od odprtja fotografskega ateljeja Josipa Pelikana v Rogaški Slatini poleti obeležil z razstavo na prostem,« je omenila Vogelsangova. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 7, 16. februar 2023 ŠPORT NAŠE MLADOSTI Prvi kegljišči v regiji med drugim v Rogaški Slatini in Laškem Kje (še) radi kegljajo? Za vzdrževanje kegljišča v Slovenskih Konjicah skrbijo člani tamkajšnjega kegljaškega kluba. (Foto: BF) Prva sodobna kegljišča pro- ti koncu 19. stoletja so pred- stavljale predvsem zgradbe pri gostilnah, cerkvah ali drugih stavbah družabnega značaja, kar je razvidno tudi iz reklamnih oglasov, obja- vljenih v takratnih časopisih. Večina kegljišč je imela eno stezo. V knjigi 145 let Zdra- vilišča Laško je zapisano, da je leta 1879 zdravilišče kupil dunajski podjetnik Teodor Gunkel. Ker je bil navdušen športnik, je poleg posodablja- nja zdravilišča zgradil teniški igrišči, igrišče za kriket, ko- njušnico in celo večstezno kegljišče. Še prej so imeli ke- gljišče v Rogaški Slatini. Z začetkom druge svetov- ne vojne je razvoj kegljanja zamrl. Po končani vojni so se najhitreje prebudili v Ljublja- ni, Mariboru in Celju ter za njimi tudi v preostalih krajih. Začeli so ustanavljati klube in kegljaške krožke. Začela se je Ste vedeli, da je najstarejši znani vir na Slovenskem, ki prikazuje kegljanje, freska Sveta Nedelja v cerkvi Marijinega oznanjenja v vasi Crngrob pri Škofji Loki? Delo slikarja Jane- za Ljubljanskega je nastalo med letoma 1546 in 1560. Množična popularizacija tovrstne oblike rekreacije se je nato v Sloveniji začela po drugi svetovni vojni, ko skoraj ni bilo večjega kraja, v katerem ne bi imeli kegljišča. Danes je tega bistveno manj. ŠPELA OŽIR, TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN množična popularizacija ke- gljanja. Med bolj priljubljeni- mi kegljišči je bilo zagotovo tisto v Žalcu, ki je delovalo v prostorih nekdanje igral- nice. Savinjčani so kegljali še v Mozirju in Velenju ter celo na Trojanah, kjer je bilo kegljišče na mestu današnje restavracije. Leta izjemnih uspehov V občini Štore je bilo zadnje tristezno kegljišče v stavbi blizu nogometnega stadiona namenu predano leta 1960. Namenjeno je bilo rekreaciji zaposlenih v Železarni Štore in članom kegljaške sekcije športnega društva. Po bese- dah predsednika Športnega društva Kovinar Ladislava Kaluže je bila v tistem obdo- bju močna predvsem moška tekmovalna ekipa, še uspe- šnejša je bila ženska ekipa. »Članice štorske ekipe so postale državne prvakinje ekipno in posamezno. Osvo- jile so tudi naziv balkanskih prvakinj, udeleževale so se evropskih prvenstev, in sicer še preden je svoje uspehe za- čel dosegati celjski kegljaški klub.« Zlata doba kegljanja v Štorah je trajala do leta 1970, nato so nekatere uspešne športnice prestopile k celj- skemu klubu. Kaluža je še omenil, da je kegljišče v Štorah delovalo približno do leta 1990. Nato ni več zadoščalo tekmoval- nim predpisom. Ker je med ljudmi sčasoma usahnilo zanimanje za to dejavnost, se pristojni niso odločili za njegovo razširitev. Danes del prostorov v stavbi, kjer so nekoč zbijali keglje, upora- blja občina za shranjevanje delovnih strojev. Del prosto- rov uporablja društvo upo- kojencev, v drugem delu je gostilna. Tudi v Rogaški in Šentjurju Veliko možnosti za zabavo ob kegljanju je bilo v Rogaški Slatini. Zbiratelj Marko Kar- lin je povedal, da je bilo prvo kegljišče približno leta 1860 urejeno tam, kjer je danes Anina galerija. Eno kegljišče je bilo v Hotelu Donat, še eno manjše je bilo pri enem od počitniških domov. Po vojni je bilo ustanovljeno kegljišče v bližini restavracije Sonce. Na portalu Rogaška Slatina nekoč je zabeležena pripoved starejših Slatinčanov, da so se kegljači ob slabih rezultatih včasih razburjali in krivdo pripisali tistim, ki so ročno postavljali keglje. Ljudje se spominjajo prerivanja, da so prišli na vrsto, saj sta bili na voljo le dve stezi. Včasih je huda kri pripeljala do prete- pa. Živi so še tudi spomini na avtomatsko kegljišče, ki je ne- koč delovalo v šentjurskem motelu Žonta. Slednji je vra- ta odprl decembra 1979 kot poslovna enota podjetja Merx Celje. Kegljišče je prenehalo delovati že mnogo prej, pre- den so hotelu lani zadnji uda- rec zadali ognjeni zublji. Konjičani opravljajo kategorizaciji Tudi v krajih na Konjiškem ima kegljaški šport bogato zgodovino, začetki segajo v leta po prvi svetovni vojni, zadnjih pet desetletij za ohra- njanje kegljaške tradicije skr- bi Kegljaški klub Konjice, ki upravlja kegljišče v dvorani Konjičanka. Člani kluba so v minulih letih dosegali zavi- dljive rezultate tudi v državni kegljaški ligi. Novembra 1975 so v Slo- venskih Konjicah na pobudo nekdaj uspešnega konjiškega podjetja Konus ustanovili Ke- gljaški klub Konjice. V stavbi nekdanjega Doma teritorial- ne obrambe, današnje Ko- njičanke, je Konus isto leto fi nanciral ureditev kegljišča s štirimi stezami. Občina Slovenske Konjice ga je dala v brezplačni najem klubu, ki ga redno vzdržuje, nekajkrat so ga člani kluba povsem pre- novili. Kegljišče vsako leto opravi kategorizacijo, s čimer zadosti pogojem za izvedbo mednarodnih kegljaških tek- movanj. Ponosni na dosežke Po besedah Srečka Born- ška je bilo kegljanje na Ko- njiškem pred dvajsetimi oziroma tridesetimi leti zelo razširjeno, saj so imela šte- vilna podjetja svoje sindi- kalne ekipe in tekmovanja. Slovenske Konjice so gostile tekmovanja državne lige, a tudi meddržavno tekmova- nje z Avstrijo. Moška ekipa Kegljaškega kluba Konjice se je uvrstila v prvo državno ligo. Tudi v prestižnem tek- movanju so konjiški kegljači dosegali odlične rezultate. Leta 2004 so se uvrstili celo v evropski pokal NBC, kjer so osvojili šesto mesto. V Kegljaškem klubu Konjice so ponosni na svojega člana Žarka Vogrina, aktualnega dr- žavnega prvaka v kegljanju v kategoriji upokojencev, nji- hova ekipa seniorjev je lani v državni ligi osvojila 2. mesto. Kegljaški klub Konjice da- nes šteje približno 30 članov, ki kegljajo predvsem rekrea- tivno. Kot pravi predsednik kluba Andrej Fideršek, si prizadevajo ta šport čim bolj približati mladim, zato sodelujejo s šolami. Brez- plačno kegljanje omogočajo članom konjiškega društva upokojencev, ki prihajajo na kegljišče ob ponedeljkih in petkih dopoldne, med njim so tudi navdušene kegljačice. V klubu si sicer že nekaj časa prizadevajo, da bi kegljišče preselili na ustreznejše me- sto, a primernega prostora še niso našli. Sicer pa se bodo v konjiškem kegljaškem klubu že letos začeli pripravljati na 50. obletnico, ki jo bodo po- častili leta 2025. Tako je bilo videti kegljišče ob restavraciji Sonce v Rogaški Slatini. Fotografijo hrani zbiratelj Marko Karlin. (Foto: Petar Čorković) C M Y CM MY CY CMY K Novi tednik_12.2.2022.pdf 1 12. 02. 2023 18:41:33 Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 7, 16. februar 2023 IZDELOVALKA NAKITA IZ SMOLE Prostrani travniki, barvne cvetlice, šumeči gozdovi, raznovr- stni plodovi – narava. Tako blagodejna za človeško dušo in tako čudovita za človeško oko. Kako bi del njene spokojnosti in lepote lahko ves čas nosili s seboj, je razmišljala magistrica biologije in ekologije z naravovarstvom Viki Hartman. In našla način. Delček narave ujame v svoj nakit z imenom Talesmola. EVA RUDMAN Polovico službe preživi na travniku Ko travniški cvet postane večen Za izdelavo enega ploščatega obeska umetnica potrebuje šest dni. Pred tem mora rastline še nabrati, posušiti, nekaj ur ji vzame tudi končna izdelava nakita. Večje kose nakita, kot so na primer 3D-obeski, zaradi več plasti izdeluje tudi deset dni ali več. »Trenutno so moje najljubše cvetlice za ustvarjanje spominčice, ozothamnus in medvejka.« Hartman s pomočjo sintetične smo- le ujame delček narave, ki jo lahko s seboj nosimo v nakitu. Epoksi je zelo občutljiva snov, zahteva natančnost, potrpežljivost in tudi previdnost pri rokovanju, pojasnjuje Viki: »Vedno uporabljam masko s primernimi fi ltri in rokavice. Uporabljam epoksidno smolo, ki je srednje viskozna, ima dobro UV-zaščito in na soncu ne po- rumeni, strjena pa je povsem varna in ne draži kože.« Vsak kos nakita, ki ga izdela Hart- manova, je narejen tudi iz travniškega cvetja. Proces izdelave je dolgotrajen. Pomembno je ujeti pravo razmerje med smolo in trdilcem, v prosto- ru vzdrževati pravo temperaturo in smolo neprekinjeno mešati. Vliva jo v treh plasteh, vsaka potrebuje 48 ur, da se strdi. Ko je obesek ustvarjen, ga ustvarjalka zbrusi in zlošči, kar nakitu ustvarjalka nakita … Vsaj tako je po- vedala v vrtcu. Ustvarjalka rada izdeluje vse vrste nakita, vsak kos ji je izziv, saj vsak zahteva druge spretnosti. Ima jasno prepoznaven slog – njen nakit je mi- nimalističen in nežnih barv. Čeprav obožuje travniške cvetice, se v njenih obeskih in prstanih znajdejo tudi listi praproti in rjavega sršaja. Naslednji korak bo lastna spletna trgovina Celjska umetnica najraje izdeluje po trenutnem navdihu, čeprav ne zavrne dela po naročilu: »Po naročilu mi je ne- koliko težje ustvarjati, saj čutim velik pritisk. Se bo smola razlila, bo stranki všeč? Hkrati se počutim neverjetno počaščeno, da lahko pomagam ohra- njati vse te lepe spomine s prameni las, poročnimi šopki in podobnim.« Viki svoje izdelke prodaja v trgo- vini Etsy, dejavna je tudi na svojih straneh na Facebooku in Insta- gramu. Je tik pred odprtjem lastne spletne trgovine, nekaj njenih iz- delkov je na vo- ljo tudi v fi zič- nih trgovinah z unikatnimi in ročnimi izdelki po Sloveniji. Foto: Andraž Purg »Skoraj vedno imam okoli vratu srček z zlatimi lističi in veji- co ozothamnusa. Zraven visita dva krogca s črkama I in N za moja mal- čka. Vsake to- liko obesek za nekaj dni za- menjam, pred- vsem ko te- stiram novo obliko.« cu, brezpogojno uživa v dopoldanskih uricah na travnikih. Tudi njena hči Indi bo Celjanka Viki Hartman verjame, da je stik z naravo največji človekov zaklad in rešitev marsikatere osebne težave. Vsakdan mlade umetnice Viki je močno prepleten z naravo: »Re- snično se trudim, da naravo vnašam v vsakdanje življenje – privoščim si dolge sprehode s psičko, nabiranje zdravilnih rastlin in pisanih šopkov travniških rož ter celodnevne piknike z družino.« Ljubezen in pripadnost naravi sta jo vodili tudi pri izobraže- vanju in želela je del narave vedno no- siti s seboj. Tako je začela oblikovati nakit iz epoksidne smole in pravega cvetja ter drugih delčkov narave. Različna smola za različne panoge Epoksi je sintetična smola, ki se str- di, če ji dodamo trdilec. V prosti obliki ni uporabna, a postaja vedno bolj pri- ljubljena v gradbeništvu za izdelavo tlakov z visokimi obremenitvami, kot dodatna zaščita keramičnih ploščic, odlično se obnese tudi pri obdelavi lesa, izdelovanju pohištva in manj- ših lesenih izdelkov. Umetnica Viki daje kristalno čist sijaj. Vzdrževanje točne temperature v prostoru, primer- ne za obdelavo smole, ji je na začetku povzročalo največ težav. Tako je za- vrgla kar nekaj izdelkov, preizkusila ogromno tehnik in tudi prostorov za izdelovanje, preden je pri ustvarjanju nakita postala prepričana vase. »Sprehod je moja služba« Viki Hartman pravi, da še danes težko verjame, da je sprehajanje po travnikih in nabiranje cvetlic tako ve- lik del njene službe: »Včasih se res zgodi, da vidim kakšen cvet in takoj pomislim, da bo iz njega nastal ču- dovit prstan. Večinoma med ustvar- janjem brskam po svojih mapah s suhim cvetjem in se sproti odločam, kaj bo nastalo iz njega.« Viki je sicer mamica dveh malčkov. Med po- rodniškim dopustom, ki se ji je iztekel pred krat- kim, je tako čas za ustvar- janje, ki je hkrati njena vrsta me- ditacije, našla predvsem zvečer, ko so vsi zaspali. Priložnostno je svojo delavnico preselila kar na domač balkon. Odkar je sin Nil v vrt- Družba NT&RC skupaj z občinami Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji vabi na prireditev Z nami bodo zapeli učenci osnovnih šol Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Vidimo se v četrtek, 23. februarja, ob 10. uri v Kulturnem domu Ljubno. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt so omogočili: občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Za izdelavo enega ploščatega obeska umetnica potrebuje šest dni. Pred tem mora rastline še nabrati, posušiti, nekaj ur ji vzame tudi končna izdelava nakita. Večje kose nakita, kot so na primer 3D-obeski, zaradi več plasti izdeluje tudi deset dni ali več. las, poročnimi šopki in podobnim.« Viki svoje izdelke prodaja v trgo- vini Etsy, dejavna je tudi na svojih straneh na Facebooku in Insta- gramu. Je tik pred odprtjem lastne spletne trgovine, nekaj njenih iz- delkov je na vo- ljo tudi v fi zič- nih trgovinah z unikatnimi in ročnimi izdelki po Sloveniji. Foto: Andraž Purg »Skoraj vedno imam okoli vratu srček z zlatimi lističi in veji- co ozothamnusa. Zraven visita dva krogca s črkama I in N za moja mal- čka. Vsake to- liko obesek za nekaj dni za- menjam, pred- vsem ko te- stiram novo obliko.« cu, brezpogojno uživa v dopoldanskih uricah na travnikih. Tudi njena hči Indi bo Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 7, 16. februar 2023 ŠPORT NAŠE MLADOSTI Prvi kegljišči v regiji med drugim v Rogaški Slatini in Laškem Kje (še) radi kegljajo? Za vzdrževanje kegljišča v Slovenskih Konjicah skrbijo člani tamkajšnjega kegljaškega kluba. (Foto: BF) Prva sodobna kegljišča pro- ti koncu 19. stoletja so pred- stavljale predvsem zgradbe pri gostilnah, cerkvah ali drugih stavbah družabnega značaja, kar je razvidno tudi iz reklamnih oglasov, obja- vljenih v takratnih časopisih. Večina kegljišč je imela eno stezo. V knjigi 145 let Zdra- vilišča Laško je zapisano, da je leta 1879 zdravilišče kupil dunajski podjetnik Teodor Gunkel. Ker je bil navdušen športnik, je poleg posodablja- nja zdravilišča zgradil teniški igrišči, igrišče za kriket, ko- njušnico in celo večstezno kegljišče. Še prej so imeli ke- gljišče v Rogaški Slatini. Z začetkom druge svetov- ne vojne je razvoj kegljanja zamrl. Po končani vojni so se najhitreje prebudili v Ljublja- ni, Mariboru in Celju ter za njimi tudi v preostalih krajih. Začeli so ustanavljati klube in kegljaške krožke. Začela se je Ste vedeli, da je najstarejši znani vir na Slovenskem, ki prikazuje kegljanje, freska Sveta Nedelja v cerkvi Marijinega oznanjenja v vasi Crngrob pri Škofji Loki? Delo slikarja Jane- za Ljubljanskega je nastalo med letoma 1546 in 1560. Množična popularizacija tovrstne oblike rekreacije se je nato v Sloveniji začela po drugi svetovni vojni, ko skoraj ni bilo večjega kraja, v katerem ne bi imeli kegljišča. Danes je tega bistveno manj. ŠPELA OŽIR, TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN množična popularizacija ke- gljanja. Med bolj priljubljeni- mi kegljišči je bilo zagotovo tisto v Žalcu, ki je delovalo v prostorih nekdanje igral- nice. Savinjčani so kegljali še v Mozirju in Velenju ter celo na Trojanah, kjer je bilo kegljišče na mestu današnje restavracije. Leta izjemnih uspehov V občini Štore je bilo zadnje tristezno kegljišče v stavbi blizu nogometnega stadiona namenu predano leta 1960. Namenjeno je bilo rekreaciji zaposlenih v Železarni Štore in članom kegljaške sekcije športnega društva. Po bese- dah predsednika Športnega društva Kovinar Ladislava Kaluže je bila v tistem obdo- bju močna predvsem moška tekmovalna ekipa, še uspe- šnejša je bila ženska ekipa. »Članice štorske ekipe so postale državne prvakinje ekipno in posamezno. Osvo- jile so tudi naziv balkanskih prvakinj, udeleževale so se evropskih prvenstev, in sicer še preden je svoje uspehe za- čel dosegati celjski kegljaški klub.« Zlata doba kegljanja v Štorah je trajala do leta 1970, nato so nekatere uspešne športnice prestopile k celj- skemu klubu. Kaluža je še omenil, da je kegljišče v Štorah delovalo približno do leta 1990. Nato ni več zadoščalo tekmoval- nim predpisom. Ker je med ljudmi sčasoma usahnilo zanimanje za to dejavnost, se pristojni niso odločili za njegovo razširitev. Danes del prostorov v stavbi, kjer so nekoč zbijali keglje, upora- blja občina za shranjevanje delovnih strojev. Del prosto- rov uporablja društvo upo- kojencev, v drugem delu je gostilna. Tudi v Rogaški in Šentjurju Veliko možnosti za zabavo ob kegljanju je bilo v Rogaški Slatini. Zbiratelj Marko Kar- lin je povedal, da je bilo prvo kegljišče približno leta 1860 urejeno tam, kjer je danes Anina galerija. Eno kegljišče je bilo v Hotelu Donat, še eno manjše je bilo pri enem od počitniških domov. Po vojni je bilo ustanovljeno kegljišče v bližini restavracije Sonce. Na portalu Rogaška Slatina nekoč je zabeležena pripoved starejših Slatinčanov, da so se kegljači ob slabih rezultatih včasih razburjali in krivdo pripisali tistim, ki so ročno postavljali keglje. Ljudje se spominjajo prerivanja, da so prišli na vrsto, saj sta bili na voljo le dve stezi. Včasih je huda kri pripeljala do prete- pa. Živi so še tudi spomini na avtomatsko kegljišče, ki je ne- koč delovalo v šentjurskem motelu Žonta. Slednji je vra- ta odprl decembra 1979 kot poslovna enota podjetja Merx Celje. Kegljišče je prenehalo delovati že mnogo prej, pre- den so hotelu lani zadnji uda- rec zadali ognjeni zublji. Konjičani opravljajo kategorizaciji Tudi v krajih na Konjiškem ima kegljaški šport bogato zgodovino, začetki segajo v leta po prvi svetovni vojni, zadnjih pet desetletij za ohra- njanje kegljaške tradicije skr- bi Kegljaški klub Konjice, ki upravlja kegljišče v dvorani Konjičanka. Člani kluba so v minulih letih dosegali zavi- dljive rezultate tudi v državni kegljaški ligi. Novembra 1975 so v Slo- venskih Konjicah na pobudo nekdaj uspešnega konjiškega podjetja Konus ustanovili Ke- gljaški klub Konjice. V stavbi nekdanjega Doma teritorial- ne obrambe, današnje Ko- njičanke, je Konus isto leto fi nanciral ureditev kegljišča s štirimi stezami. Občina Slovenske Konjice ga je dala v brezplačni najem klubu, ki ga redno vzdržuje, nekajkrat so ga člani kluba povsem pre- novili. Kegljišče vsako leto opravi kategorizacijo, s čimer zadosti pogojem za izvedbo mednarodnih kegljaških tek- movanj. Ponosni na dosežke Po besedah Srečka Born- ška je bilo kegljanje na Ko- njiškem pred dvajsetimi oziroma tridesetimi leti zelo razširjeno, saj so imela šte- vilna podjetja svoje sindi- kalne ekipe in tekmovanja. Slovenske Konjice so gostile tekmovanja državne lige, a tudi meddržavno tekmova- nje z Avstrijo. Moška ekipa Kegljaškega kluba Konjice se je uvrstila v prvo državno ligo. Tudi v prestižnem tek- movanju so konjiški kegljači dosegali odlične rezultate. Leta 2004 so se uvrstili celo v evropski pokal NBC, kjer so osvojili šesto mesto. V Kegljaškem klubu Konjice so ponosni na svojega člana Žarka Vogrina, aktualnega dr- žavnega prvaka v kegljanju v kategoriji upokojencev, nji- hova ekipa seniorjev je lani v državni ligi osvojila 2. mesto. Kegljaški klub Konjice da- nes šteje približno 30 članov, ki kegljajo predvsem rekrea- tivno. Kot pravi predsednik kluba Andrej Fideršek, si prizadevajo ta šport čim bolj približati mladim, zato sodelujejo s šolami. Brez- plačno kegljanje omogočajo članom konjiškega društva upokojencev, ki prihajajo na kegljišče ob ponedeljkih in petkih dopoldne, med njim so tudi navdušene kegljačice. V klubu si sicer že nekaj časa prizadevajo, da bi kegljišče preselili na ustreznejše me- sto, a primernega prostora še niso našli. Sicer pa se bodo v konjiškem kegljaškem klubu že letos začeli pripravljati na 50. obletnico, ki jo bodo po- častili leta 2025. Tako je bilo videti kegljišče ob restavraciji Sonce v Rogaški Slatini. Fotografijo hrani zbiratelj Marko Karlin. (Foto: Petar Čorković) C M Y CM MY CY CMY K Novi tednik_12.2.2022.pdf 1 12. 02. 2023 18:41:33 Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 7, 16. februar 2023 IZDELOVALKA NAKITA IZ SMOLE Prostrani travniki, barvne cvetlice, šumeči gozdovi, raznovr- stni plodovi – narava. Tako blagodejna za človeško dušo in tako čudovita za človeško oko. Kako bi del njene spokojnosti in lepote lahko ves čas nosili s seboj, je razmišljala magistrica biologije in ekologije z naravovarstvom Viki Hartman. In našla način. Delček narave ujame v svoj nakit z imenom Talesmola. EVA RUDMAN Polovico službe preživi na travniku Ko travniški cvet postane večen Za izdelavo enega ploščatega obeska umetnica potrebuje šest dni. Pred tem mora rastline še nabrati, posušiti, nekaj ur ji vzame tudi končna izdelava nakita. Večje kose nakita, kot so na primer 3D-obeski, zaradi več plasti izdeluje tudi deset dni ali več. »Trenutno so moje najljubše cvetlice za ustvarjanje spominčice, ozothamnus in medvejka.« Hartman s pomočjo sintetične smo- le ujame delček narave, ki jo lahko s seboj nosimo v nakitu. Epoksi je zelo občutljiva snov, zahteva natančnost, potrpežljivost in tudi previdnost pri rokovanju, pojasnjuje Viki: »Vedno uporabljam masko s primernimi fi ltri in rokavice. Uporabljam epoksidno smolo, ki je srednje viskozna, ima dobro UV-zaščito in na soncu ne po- rumeni, strjena pa je povsem varna in ne draži kože.« Vsak kos nakita, ki ga izdela Hart- manova, je narejen tudi iz travniškega cvetja. Proces izdelave je dolgotrajen. Pomembno je ujeti pravo razmerje med smolo in trdilcem, v prosto- ru vzdrževati pravo temperaturo in smolo neprekinjeno mešati. Vliva jo v treh plasteh, vsaka potrebuje 48 ur, da se strdi. Ko je obesek ustvarjen, ga ustvarjalka zbrusi in zlošči, kar nakitu ustvarjalka nakita … Vsaj tako je po- vedala v vrtcu. Ustvarjalka rada izdeluje vse vrste nakita, vsak kos ji je izziv, saj vsak zahteva druge spretnosti. Ima jasno prepoznaven slog – njen nakit je mi- nimalističen in nežnih barv. Čeprav obožuje travniške cvetice, se v njenih obeskih in prstanih znajdejo tudi listi praproti in rjavega sršaja. Naslednji korak bo lastna spletna trgovina Celjska umetnica najraje izdeluje po trenutnem navdihu, čeprav ne zavrne dela po naročilu: »Po naročilu mi je ne- koliko težje ustvarjati, saj čutim velik pritisk. Se bo smola razlila, bo stranki všeč? Hkrati se počutim neverjetno počaščeno, da lahko pomagam ohra- njati vse te lepe spomine s prameni las, poročnimi šopki in podobnim.« Viki svoje izdelke prodaja v trgo- vini Etsy, dejavna je tudi na svojih straneh na Facebooku in Insta- gramu. Je tik pred odprtjem lastne spletne trgovine, nekaj njenih iz- delkov je na vo- ljo tudi v fi zič- nih trgovinah z unikatnimi in ročnimi izdelki po Sloveniji. Foto: Andraž Purg »Skoraj vedno imam okoli vratu srček z zlatimi lističi in veji- co ozothamnusa. Zraven visita dva krogca s črkama I in N za moja mal- čka. Vsake to- liko obesek za nekaj dni za- menjam, pred- vsem ko te- stiram novo obliko.« cu, brezpogojno uživa v dopoldanskih uricah na travnikih. Tudi njena hči Indi bo Celjanka Viki Hartman verjame, da je stik z naravo največji človekov zaklad in rešitev marsikatere osebne težave. Vsakdan mlade umetnice Viki je močno prepleten z naravo: »Re- snično se trudim, da naravo vnašam v vsakdanje življenje – privoščim si dolge sprehode s psičko, nabiranje zdravilnih rastlin in pisanih šopkov travniških rož ter celodnevne piknike z družino.« Ljubezen in pripadnost naravi sta jo vodili tudi pri izobraže- vanju in želela je del narave vedno no- siti s seboj. Tako je začela oblikovati nakit iz epoksidne smole in pravega cvetja ter drugih delčkov narave. Različna smola za različne panoge Epoksi je sintetična smola, ki se str- di, če ji dodamo trdilec. V prosti obliki ni uporabna, a postaja vedno bolj pri- ljubljena v gradbeništvu za izdelavo tlakov z visokimi obremenitvami, kot dodatna zaščita keramičnih ploščic, odlično se obnese tudi pri obdelavi lesa, izdelovanju pohištva in manj- ših lesenih izdelkov. Umetnica Viki daje kristalno čist sijaj. Vzdrževanje točne temperature v prostoru, primer- ne za obdelavo smole, ji je na začetku povzročalo največ težav. Tako je za- vrgla kar nekaj izdelkov, preizkusila ogromno tehnik in tudi prostorov za izdelovanje, preden je pri ustvarjanju nakita postala prepričana vase. »Sprehod je moja služba« Viki Hartman pravi, da še danes težko verjame, da je sprehajanje po travnikih in nabiranje cvetlic tako ve- lik del njene službe: »Včasih se res zgodi, da vidim kakšen cvet in takoj pomislim, da bo iz njega nastal ču- dovit prstan. Večinoma med ustvar- janjem brskam po svojih mapah s suhim cvetjem in se sproti odločam, kaj bo nastalo iz njega.« Viki je sicer mamica dveh malčkov. Med po- rodniškim dopustom, ki se ji je iztekel pred krat- kim, je tako čas za ustvar- janje, ki je hkrati njena vrsta me- ditacije, našla predvsem zvečer, ko so vsi zaspali. Priložnostno je svojo delavnico preselila kar na domač balkon. Odkar je sin Nil v vrt- Družba NT&RC skupaj z občinami Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji vabi na prireditev Z nami bodo zapeli učenci osnovnih šol Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Vidimo se v četrtek, 23. februarja, ob 10. uri v Kulturnem domu Ljubno. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt so omogočili: občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Za izdelavo enega ploščatega obeska umetnica potrebuje šest dni. Pred tem mora rastline še nabrati, posušiti, nekaj ur ji vzame tudi končna izdelava nakita. Večje kose nakita, kot so na primer 3D-obeski, zaradi več plasti izdeluje tudi deset dni ali več. las, poročnimi šopki in podobnim.« Viki svoje izdelke prodaja v trgo- vini Etsy, dejavna je tudi na svojih straneh na Facebooku in Insta- gramu. Je tik pred odprtjem lastne spletne trgovine, nekaj njenih iz- delkov je na vo- ljo tudi v fi zič- nih trgovinah z unikatnimi in ročnimi izdelki po Sloveniji. Foto: Andraž Purg »Skoraj vedno imam okoli vratu srček z zlatimi lističi in veji- co ozothamnusa. Zraven visita dva krogca s črkama I in N za moja mal- čka. Vsake to- liko obesek za nekaj dni za- menjam, pred- vsem ko te- stiram novo obliko.« cu, brezpogojno uživa v dopoldanskih uricah na travnikih. Tudi njena hči Indi bo Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 7, 16. februar 2023 KURENTOVANJE Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2023 lahko kupite na vseh prodajnih mestih Eventim in Petrol. Na voljo je tudi nakup vstopnice, ki omogoča vstop na vse prireditve v karnevalski dvorani (zgolj za stojišče v parterju) in je prenosljiva. Kurentovanje 2023 Pustna sobota bo glasna, zabavna in nepozabna Čas, ki ga Ptujčani in oko- ličani najbolj nestrpno priča- kujejo, je čas Kurentovanja – peti letni čas. S kurentovim skokom se utrip življenja povsem spremeni – podre- jen in v celoti prilagojen je noremu pustnemu vzdušju. Vsi, od najmlajših do najsta- rejših, se prepustijo zabavi in druženju ter našemljeni so- delujejo pri ohranjanju boga- te tradicije, s tem pa sovpada še izjemno razpoloženje ob najboljših glasbenih gostih v karnevalski dvorani. Na letošnjem Kurentovanju v večnamenski karnevalski dvorani Campus Sava Ptuj bodo na devetih dogodkih na- stopili številni domači in tuji glasbeniki. Pustni torek je na Ptuju dan, ko je vse prilagojeno pustne- mu dogajanju. Prav vsi pre- bivalci in zaposleni tisti dan pridejo na ulice in v službo maskirani – nekateri bolj, dru- gi samo s kakšnim manjšim dodatkom. A glavno je, da se vsi zavedajo pomena pusta, druženja in zabave. V večini podjetij na Ptuju ob 12. uri zaključijo delo, se odpravijo v mesto, v lokale in se družijo ob dobri glasbi, izjemni do- mači kulinariki in najboljših ptujskih pustnih krofih. Se- veda se to edinstveno urbano pustovanje rado zavleče v po- zne večerne ure. Letos že 18. princ karnevala V času pusta oblast na Ptuju prevzame princ karnevala. Ta od županje mestne občine Ptuj na otvoritveni slovesnosti Kurentovanja v imenu vseh pustnih likov in mask prevzame ključe mesta ter »oblast« za čas festivala – do pe- pelnice. Je protokolar- ni mojster na osrednjih pustnih prireditvah, ki v pustnem času doma in na tujem predstavlja Kurentovanje, mesto Ptuj in karnevalske prireditve. Princ karnevala po izboru zgodovinarke Marije Hernja Masten od leta 2003 naprej z insignijami, značilnimi oblačili in gardo predstavlja zgodovinsko osebnost kra- ja, od koder prihaja. Letos mestu vlada 18. princ kar- nevala – Hinko Sodinski, plemeniti Gall. Stavros, Verboten, Gadi V karnevalski dvorani Sava Campus Ptuj, ki bo v času Kurentovanja še pove- čala svoje kapacitete, bodo na pustno soboto za zaba- vo skrbeli Jasmin Stavros, Natalija Verboten, Gadi in Buryana. Jasmin Stavros je absolutni kralj zabav, staro- sta hrvaške glasbene scene, ki že več kot 50 let navdušu- je na glasbenih odrih tako na Hrvaškem kot tudi po državah nekdanje skupne dr- žave. Slovenska pevka Natalija Verboten nikoli ne izpusti pri- ložnosti za dobro zabavo, in to že vse od leta 1996, ko je stopi- la na samostojno glasbeno pot, njene pesmi pa so vedno del dobrih žurov. Skupina Gadi predstavlja mlajšo generacijo narodno-zabavnih in zabavnih skupin, ki že več kot desetletje krojijo slovenski glasbeni pro- stor. Skupno so izdali že več kot 50 skladb in posneli več kot 25 videospotov. Vsi so tudi avtorsko podkovani, saj poleg tega, da so avtorji in soavtorji večine svojih skladb, ustvari- jo tudi veliko skladb za dru- ge izvajalce. Danijela Burjan, v glasbenem svetu poznana pod imenom Buryana, svoje atribute skriva tudi v sloven- skem svetu manekenstva, saj se je uvrstila v svetovni finalni izbor za Miss Earth. Simpatič- na pevka, ki prihaja iz Štajer- ske, se je na glasbenih odrih prvič pojavila leta 2018, v tem času pa izdala številne avtor- ske skladbe, remikse in duete. Med skladbami boste zagoto- vo prepoznali njene uspešni- ce Ajde mali, vozi, Vidi se, Vino sladko in Pija- na noč. Jasmin Stavros (Foto: E24) Princ karne- vala (Foto: Črtomir Goznik) Gadi Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 7, 16. februar 2023 LJUDJE ODPRTIH ROK V akciji Ljudje odprtih rok smo izbrali šest kandidatov, ki se potegujejo za naziv Dobrotnik leta. Bralci boste med njimi izbrali tistega, ki ga bo v nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Obkrožite številko pred kandidatom, za katerega glasujete: Glasujete lahko do 20. marca 2023. Glasovnico izrežite in pošljite na NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali fotografijo glasovnice na tednik@nt-rc.si 1. Olga Hočevar 2. Milan Ninić 3. Marija Kovačič 4. Dragica Mirnik 5. Albina Karmuzel 6. Ivanka Tofant Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tel. št.:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E-mail: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PREDLOGI ZA DOBROTNIKA LETA 2022 Dobrodelnost je njen način življenja V prejšnji številki smo vam predstavili šest izjemnih ljudi iz naše regije, ki so kandidati za naziv Dobrotnik leta. Tokrat vam podrobneje predstavljamo prvi dve, Olgo Hočevar in Marijo Kovačič. Bralci boste z glasovanjem izbrali dobrotnika iz naše regije, ki ga bo na nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Izpolnjen kupon lahko pošljite po navadni ali e-pošti na naše uredništvo do 20. marca. Vidi in sliši najbolj ranljive Marija Kovačič in Olga Hočevar Skupaj izberimo dobrotnika leta! Marija Kovačič iz Zreč je dobrodelnosti zavezana že vrsto let. (Foto: osebni arhiv) V Župnijski karitas Zre- če je Marija Kovačič de- javna že približno trideset let. Prostovoljci občanom nudijo raznovrstno po- moč. Obiskujejo bolne in osamljene. Za miklavževo vsako leto obdarujejo pri- bližno tristo otrok. Odzi- vajo se tudi na finančne stiske občanov. Leta 1998 so organizirali prvi do- brodelni koncert Dobrota opogumlja, ki je prerasel v tradicionalnega. Izkupi- ček koncerta namenijo za plačilo položnic ljudem v socialni stiski. Vsako leto starejše občane peljejo na Brezje in vseslovensko ro- manje. Zadnjih petnajst let prinašajo svete hostije bolnikom bodisi v njihove domove bodisi v Lambre- chtov dom za ostarele v Slovenskih Konjicah. Dobrodelnost je bila Ma- riji Kovačič položena v zi- belko, saj sta njena starša otroke navajala na to, da je ljudem v stiski treba poma- gati, bolne obiskovati ter razveseljevati. »Tudi vsake- mu ubogemu sokrajanu, ki je k nam prišel prosit za ka- kršnokoli pomoč, smo ve- dno nekaj dali, čeprav tudi sami nismo imeli veliko,« se spominja otroških let, ki so bila zanjo tudi boleča. Na svoj deseti rojstni dan je ostala brez mame. »Umr- la je med porodom. Oče je lepo skrbel za številno družino, zato nam ni bilo hudega,« še pravi. Po poroki sta si z možem ustvarila družino, a je zaradi njegove smrti ostala sama s tremi otroki, starimi deset, pet in tri leta. Danes imajo že svoje družine in se lepo razumejo. Pomoč beguncem Marija se je v Župnijsko karitas Zreče včlanila ob nje- ni ustanovitvi leta 1994, štiri leta kasneje je postala njena voditeljica. Tako danes nje- no ime v krajih na širšem Zreškem mnogi povezujejo z dobrodelnostjo. V minulih letih je tako skupaj s prostovoljci zago- tovila pomoč mnogim dru- žinam in posameznikom na širšem Zreškem. Tudi lansko pomlad, ko se je začela vojna v Ukrajini, je pomagala pri zagotavljanju bivališč za tiste, ki so se pred vojno vihro zatekli v zreško občino. »Navezala sem stike z nekaterimi la- stniki praznih stanovanj in jih povprašala, ali so vanje pripravljeni sprejeti ukrajin- Olga Hočevar je z dobrodelnostjo »okužila« tudi vse tri vnukinje in vnuka. Olge Hočevar se mnogi spomnijo kot učiteljice fizi - ke in tehnike, spet drugi kot dolgoletne pomočnice rav- nateljice, ki ji zaradi odprto- sti in dostopnosti ni ušla niti ena malenkost v šoli. Nikoli se ni držala zgolj ustaljenih smernic poučevanja, temveč je na učiteljski poklic gleda- la širše. Videla in slišala je najbolj tihe, najbolj ranljive, ki so bili zaradi takšnih ali drugačnih stisk v družinah potisnjeni na rob razreda. Če se je le dalo, jim je zagoto- vila brezplačno ekskurzijo, potrebščine ali druge malen- kosti. Po upokojitvi leta 2006 se na tej poti ni ustavila. Kot predsednica Krajevne orga- nizacije Rdečega križa Pol- zela velik del prostega časa posveti dobrodelnosti. Z Rdečim križem je zače- la sodelovati leta 2006, ko se je upokojila. »Ljudje, ki potrebujejo pomoč, tega ne povedo. Redkokdo potrka na naša vrata in prosi zanjo. Po- membno je, da posameznike in družine, ki se znajdejo v stiski, prostovoljci prepo- znamo sami, zato imamo razvejano mrežo prostovoljk na terenu. V vsakem naselju jih je nekaj. Pri svojem delu moramo biti zelo pazljive, da komu ne naredimo krivice ali da koga ne užalimo. Imamo to prednost, da je občina Polzela kot nekakšna velika vas, zaradi česar se bolj ali manj vsi poznamo. Poleg du- ševnih stisk, ki jih je vedno več, opažamo, da družine in posameznike vedno bolj bremeni plačilo položnic. Seveda naših razmer na tere- nu ne moremo primerjati z drugimi, kajti vsako območje je posebno,« je pojasnila Olga Hočevar. Nikoli ne odkloni pomoči Znana je po tem, da nikoli ne odkloni pomoči. Če sliši, da družina potrebuje kolo, ga najde. Če jo prosijo za vo- ziček, vztraja tako dolgo, da jim ga lahko podari. »Če se malo pošalim, so mi že v vseh teh letih zrasle lovke, ki jih imam razpredene vsepovsod. Ko s kom sedim na koncertu, mu tiho rečem: ›Veste, potre- bovali bi to in ono.‹ Moja ve- lika prednost je, da poznam ogromno ljudi, med katerimi je veliko mojih nekdanjih učencev. Ko potrebujemo kaj, z njimi navežem stik. Že pet let sodelujemo z otroško trgovinico, ki prodaja rablje- na oblačila. Podarja nam tiste kose garderobe, ki jih druži- ne oddajo za prodajo, a ker ne najdejo novega lastnika, jih pustijo kar v trgovini. Mi jih z veseljem sprejmemo. Občasno skladišče je namreč kar naša garaža. Še sreča, da imam razumevajočo dru- žino,« pravi kandidatka za dobrotnico leta, ki s preosta- limi prostovoljkami posebno pozornost namenja starejšim občanom in večkrat obišče. Širi dobrodelno miselnost »Mlade prostovoljce mo- ram zelo pohvaliti. Razumlji- vo je, da v prostovoljstvo za- radi vseh šolskih obveznosti ne morejo biti vpeti vsak dan, temveč je značilno zanje, da z nami sodelujejo projektno. Poleg Dobre vile, ki jim vza- me največ časa, so izrezovali rožnate in modre štorklje, ki jih podarimo novorojenčk- om, zbirali knjige oziroma z mentorjem Območnega združenja Rdečega križa Ža- lec obiskali vse domove za starejše v Spodnji Savinjski dolini. Ne gre zgolj za dobro delo, temveč tudi za prilo- žnost za njihovo druženje,« še dodaja Hočevarjeva, ki je za prostovoljstvo navdušila vse tri vnukinje. Trenutno sicer največ časa za to naj- de vnukinja Liza. Na pomoč priskočita tudi Eva in Ana. »Zelo sem ponosna, ko mi petletni vnuk Jaka prinese kakšno stvar in pravi, da bi jo dal tistemu, ki je nima. Ne maram namreč besed, kot so socialno ogroženi in ubogi. Veliko primerneje je govoriti o šibkejših družinah in posa- meznikih ali tistih, ki so se trenutno znašli v ekonomski stiski. Odgovornost vseh nas je, da jim v težkih časih stoji- mo ob strani.« ŠO, foto: osebni arhiv ske begunce. Eden od njih jih je sprejel šest. Za krajši čas sem jih nekaj tudi sama sprejela v svoje stanovanje. Potem smo jih namestili v domu za duhovne vaje na Brinjevi Gori.« Dobrodelni koncert Te dni so se v zreški ka- ritas že začeli pripravljati na tradicionalni dobrodel- ni koncert Dobrota opo- gumlja. Letošnji bo sredi marca že petindvajseti za- povrstjo. »Vesela sem, da je dobrodelni koncert med občani tako dobro sprejet. Na Zreškem živi veliko srč- nih ljudi, ki so pripravljeni pomagati. Na koncertu Do- brota opogumlja nastopajo številni narodnozabavni an- sambli in pevci. Tudi letos bo tako. Vsi nastopajoči se vedno odpovejo honorarju. Z izkupičkom koncerta po- magamo predvsem ljudem pri plačilu položnic. Naba- vimo tudi nekaj hrane, ki jo razdelimo mednje. Ver- jamemo, da bo tudi letošnji koncert dobro obiskan in bomo lahko z zbranim de- narjem ponovno vsaj neko- liko omilili socialno stisko občanov« dodaja Marija, ki bo tudi v prihodnje ostala zvesta dobrodelnosti, saj kot poudarja, v današnjem nepredvidljivem in odtuje- nem svetu toliko bolj potre- bujemo pomoč in bližino drug drugega. Dobrodelnost ostaja njen način življenja. Sicer pa Ma- rija Kovačič ni dejavna le v zreški župnijski Karitas, je tudi predsednica Katoliško- -kulturnega društva Zreče in Kulturno umetniškega dru- štva Jurij Vodovnik Zreče. BF Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 7, 16. februar 2023 LJUDJE ODPRTIH ROK V akciji Ljudje odprtih rok smo izbrali šest kandidatov, ki se potegujejo za naziv Dobrotnik leta. Bralci boste med njimi izbrali tistega, ki ga bo v nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Obkrožite številko pred kandidatom, za katerega glasujete: Glasujete lahko do 20. marca 2023. Glasovnico izrežite in pošljite na NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali fotografijo glasovnice na tednik@nt-rc.si 1. Olga Hočevar 2. Milan Ninić 3. Marija Kovačič 4. Dragica Mirnik 5. Albina Karmuzel 6. Ivanka Tofant Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tel. št.:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E-mail: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PREDLOGI ZA DOBROTNIKA LETA 2022 Dobrodelnost je njen način življenja V prejšnji številki smo vam predstavili šest izjemnih ljudi iz naše regije, ki so kandidati za naziv Dobrotnik leta. Tokrat vam podrobneje predstavljamo prvi dve, Olgo Hočevar in Marijo Kovačič. Bralci boste z glasovanjem izbrali dobrotnika iz naše regije, ki ga bo na nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Izpolnjen kupon lahko pošljite po navadni ali e-pošti na naše uredništvo do 20. marca. Vidi in sliši najbolj ranljive Marija Kovačič in Olga Hočevar Skupaj izberimo dobrotnika leta! Marija Kovačič iz Zreč je dobrodelnosti zavezana že vrsto let. (Foto: osebni arhiv) V Župnijski karitas Zre- če je Marija Kovačič de- javna že približno trideset let. Prostovoljci občanom nudijo raznovrstno po- moč. Obiskujejo bolne in osamljene. Za miklavževo vsako leto obdarujejo pri- bližno tristo otrok. Odzi- vajo se tudi na finančne stiske občanov. Leta 1998 so organizirali prvi do- brodelni koncert Dobrota opogumlja, ki je prerasel v tradicionalnega. Izkupi- ček koncerta namenijo za plačilo položnic ljudem v socialni stiski. Vsako leto starejše občane peljejo na Brezje in vseslovensko ro- manje. Zadnjih petnajst let prinašajo svete hostije bolnikom bodisi v njihove domove bodisi v Lambre- chtov dom za ostarele v Slovenskih Konjicah. Dobrodelnost je bila Ma- riji Kovačič položena v zi- belko, saj sta njena starša otroke navajala na to, da je ljudem v stiski treba poma- gati, bolne obiskovati ter razveseljevati. »Tudi vsake- mu ubogemu sokrajanu, ki je k nam prišel prosit za ka- kršnokoli pomoč, smo ve- dno nekaj dali, čeprav tudi sami nismo imeli veliko,« se spominja otroških let, ki so bila zanjo tudi boleča. Na svoj deseti rojstni dan je ostala brez mame. »Umr- la je med porodom. Oče je lepo skrbel za številno družino, zato nam ni bilo hudega,« še pravi. Po poroki sta si z možem ustvarila družino, a je zaradi njegove smrti ostala sama s tremi otroki, starimi deset, pet in tri leta. Danes imajo že svoje družine in se lepo razumejo. Pomoč beguncem Marija se je v Župnijsko karitas Zreče včlanila ob nje- ni ustanovitvi leta 1994, štiri leta kasneje je postala njena voditeljica. Tako danes nje- no ime v krajih na širšem Zreškem mnogi povezujejo z dobrodelnostjo. V minulih letih je tako skupaj s prostovoljci zago- tovila pomoč mnogim dru- žinam in posameznikom na širšem Zreškem. Tudi lansko pomlad, ko se je začela vojna v Ukrajini, je pomagala pri zagotavljanju bivališč za tiste, ki so se pred vojno vihro zatekli v zreško občino. »Navezala sem stike z nekaterimi la- stniki praznih stanovanj in jih povprašala, ali so vanje pripravljeni sprejeti ukrajin- Olga Hočevar je z dobrodelnostjo »okužila« tudi vse tri vnukinje in vnuka. Olge Hočevar se mnogi spomnijo kot učiteljice fizi - ke in tehnike, spet drugi kot dolgoletne pomočnice rav- nateljice, ki ji zaradi odprto- sti in dostopnosti ni ušla niti ena malenkost v šoli. Nikoli se ni držala zgolj ustaljenih smernic poučevanja, temveč je na učiteljski poklic gleda- la širše. Videla in slišala je najbolj tihe, najbolj ranljive, ki so bili zaradi takšnih ali drugačnih stisk v družinah potisnjeni na rob razreda. Če se je le dalo, jim je zagoto- vila brezplačno ekskurzijo, potrebščine ali druge malen- kosti. Po upokojitvi leta 2006 se na tej poti ni ustavila. Kot predsednica Krajevne orga- nizacije Rdečega križa Pol- zela velik del prostega časa posveti dobrodelnosti. Z Rdečim križem je zače- la sodelovati leta 2006, ko se je upokojila. »Ljudje, ki potrebujejo pomoč, tega ne povedo. Redkokdo potrka na naša vrata in prosi zanjo. Po- membno je, da posameznike in družine, ki se znajdejo v stiski, prostovoljci prepo- znamo sami, zato imamo razvejano mrežo prostovoljk na terenu. V vsakem naselju jih je nekaj. Pri svojem delu moramo biti zelo pazljive, da komu ne naredimo krivice ali da koga ne užalimo. Imamo to prednost, da je občina Polzela kot nekakšna velika vas, zaradi česar se bolj ali manj vsi poznamo. Poleg du- ševnih stisk, ki jih je vedno več, opažamo, da družine in posameznike vedno bolj bremeni plačilo položnic. Seveda naših razmer na tere- nu ne moremo primerjati z drugimi, kajti vsako območje je posebno,« je pojasnila Olga Hočevar. Nikoli ne odkloni pomoči Znana je po tem, da nikoli ne odkloni pomoči. Če sliši, da družina potrebuje kolo, ga najde. Če jo prosijo za vo- ziček, vztraja tako dolgo, da jim ga lahko podari. »Če se malo pošalim, so mi že v vseh teh letih zrasle lovke, ki jih imam razpredene vsepovsod. Ko s kom sedim na koncertu, mu tiho rečem: ›Veste, potre- bovali bi to in ono.‹ Moja ve- lika prednost je, da poznam ogromno ljudi, med katerimi je veliko mojih nekdanjih učencev. Ko potrebujemo kaj, z njimi navežem stik. Že pet let sodelujemo z otroško trgovinico, ki prodaja rablje- na oblačila. Podarja nam tiste kose garderobe, ki jih druži- ne oddajo za prodajo, a ker ne najdejo novega lastnika, jih pustijo kar v trgovini. Mi jih z veseljem sprejmemo. Občasno skladišče je namreč kar naša garaža. Še sreča, da imam razumevajočo dru- žino,« pravi kandidatka za dobrotnico leta, ki s preosta- limi prostovoljkami posebno pozornost namenja starejšim občanom in večkrat obišče. Širi dobrodelno miselnost »Mlade prostovoljce mo- ram zelo pohvaliti. Razumlji- vo je, da v prostovoljstvo za- radi vseh šolskih obveznosti ne morejo biti vpeti vsak dan, temveč je značilno zanje, da z nami sodelujejo projektno. Poleg Dobre vile, ki jim vza- me največ časa, so izrezovali rožnate in modre štorklje, ki jih podarimo novorojenčk- om, zbirali knjige oziroma z mentorjem Območnega združenja Rdečega križa Ža- lec obiskali vse domove za starejše v Spodnji Savinjski dolini. Ne gre zgolj za dobro delo, temveč tudi za prilo- žnost za njihovo druženje,« še dodaja Hočevarjeva, ki je za prostovoljstvo navdušila vse tri vnukinje. Trenutno sicer največ časa za to naj- de vnukinja Liza. Na pomoč priskočita tudi Eva in Ana. »Zelo sem ponosna, ko mi petletni vnuk Jaka prinese kakšno stvar in pravi, da bi jo dal tistemu, ki je nima. Ne maram namreč besed, kot so socialno ogroženi in ubogi. Veliko primerneje je govoriti o šibkejših družinah in posa- meznikih ali tistih, ki so se trenutno znašli v ekonomski stiski. Odgovornost vseh nas je, da jim v težkih časih stoji- mo ob strani.« ŠO, foto: osebni arhiv ske begunce. Eden od njih jih je sprejel šest. Za krajši čas sem jih nekaj tudi sama sprejela v svoje stanovanje. Potem smo jih namestili v domu za duhovne vaje na Brinjevi Gori.« Dobrodelni koncert Te dni so se v zreški ka- ritas že začeli pripravljati na tradicionalni dobrodel- ni koncert Dobrota opo- gumlja. Letošnji bo sredi marca že petindvajseti za- povrstjo. »Vesela sem, da je dobrodelni koncert med občani tako dobro sprejet. Na Zreškem živi veliko srč- nih ljudi, ki so pripravljeni pomagati. Na koncertu Do- brota opogumlja nastopajo številni narodnozabavni an- sambli in pevci. Tudi letos bo tako. Vsi nastopajoči se vedno odpovejo honorarju. Z izkupičkom koncerta po- magamo predvsem ljudem pri plačilu položnic. Naba- vimo tudi nekaj hrane, ki jo razdelimo mednje. Ver- jamemo, da bo tudi letošnji koncert dobro obiskan in bomo lahko z zbranim de- narjem ponovno vsaj neko- liko omilili socialno stisko občanov« dodaja Marija, ki bo tudi v prihodnje ostala zvesta dobrodelnosti, saj kot poudarja, v današnjem nepredvidljivem in odtuje- nem svetu toliko bolj potre- bujemo pomoč in bližino drug drugega. Dobrodelnost ostaja njen način življenja. Sicer pa Ma- rija Kovačič ni dejavna le v zreški župnijski Karitas, je tudi predsednica Katoliško- -kulturnega društva Zreče in Kulturno umetniškega dru- štva Jurij Vodovnik Zreče. BF Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 7, 16. februar 2023 BRALCI POROČEVALCI Slovesnost ob kulturnem prazniku v Štorah V svojih društvenih prostorih smo se člani domoljubnih organizacij zbrali, da smo pro- slavili kulturni praznični dan, 8. februar. V vsej državi so ta dan organizirali v spomin na pesnika Franceta Prešerna različna srečanja, prireditve in pohode. Smo edina država na svetu, ki imamo državni praznik, namenjen kulturi, kar je hvalevredno. Zasluge za to ima nedvomno naš pesniški genij, ki je dal naši poeziji pesniški jezik, klasično le- poto, globoko vsebino in bogastvo romantičnih oblik. Vsega tega v osnovni šoli nisem razu- mel in dojemal. Ob prebiranju njegovih poezij skozi leta spoznavam njihovo veličino na jesen življenja. V Sloveniji imamo veliko odličnih pesnikov in na vse smo lahko upravičeno ponosni. Ni pa naključje, da je prav Prešernova Zdravljica postala slovenska himna. Neskromno pove- dano, glede na vsebino bi bila zelo primerna tudi za evropsko. Ponosni smo lahko, da je naš največji slovenski pesnik upodobljen tudi na kovancu za dva evra. Nekaj jih skrbno hranim tudi jaz. Na predvečer kulturnega praznika naša dr- žava organizira državno proslavo pesniku v poklon in zaslužnim posameznikom podeli prestižne Prešernove nagrade. Dobiti takšno nagrado je nedvomno velika čast in privilegij. Dobitniki so lahko upravičeno ponosni. Tudi Osnovna šola Štore je organizirala v nabito pol- nem kulturnem domu izjemno lepo proslavo v čast državnemu prazniku, dnevu kulture. V knjigi avtorja prešernoslovca Antona Slo- dnjaka z naslovom Prešernovo življenje je njegovo življenje podrobno opisal. Tako lahko dobiš v njej podroben pogled v njegovo razgi- bano življenje. Prav zato ga toliko bolj cenim in globoko spoštujem. Imel bi resnično izjemno slabo vest, če se mu ta dan ne bi poklonili v ne- izbrisen spomin na njegovo pesniško veličino. SREČKO KRIŽANEC Podeljenih 137 malih Savinovih priznanj V ponedeljek, 6. februarja, je bila v Domu II. slovenskega tabora Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku šolska občinska prireditev, na kateri je Občina Žalec mladim ustvar- jalcem in njihovim mentorjem podelila mala Savinova priznanja za uspešno delo na področju kulture v letu 2022. Mala Savinova priznanja je prejelo 137 vrtčevskih otrok, učencev in njihovih mentorjev. Prejeli so jih za uspešno delo na širšem kulturnem področju, med drugim na dramskem, plesnem, folklornem, glasbenem, pevskem, literarnem, likovnem, grafičnem področju, za uspešne nastope na različnih tekmovanjih, prireditvah in natečajih s kulturnih področij. Po podelitvi priznanj je sledil kulturni program, v katerem je nastopil Firšt trio. Bratje Peter, Leon in Miha Firšt so uspešni glasbeniki. Slovenija in tujina jih poznata kot poustvarjalce, avtorje, organizatorje in predavatelje. Delujejo na področju resne, džezovske, gledališke in zabavne glasbe. Učenci in mentorji ter drugi prisotni so doživeli navdušujoč glasbeno-gleda- liški spored, norčav in povezan z elementi stand upa. Trobentač Peter, skladatelj in pianist Leon ter kontrabasist Miha so namreč program prilagodili učencem in ga začinili s humorjem. TT Brezplačno v Savinovo hišo in ekomuzej Slovenski kulturni praznik je postregel z dnevom odprtih vrat v Savinovi hiši in Ekomuzeju hmeljarstva in pivovar- stva Slovenije, ki delujeta pod okriljem Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Obiskovalci so si na praznično dopoldne v Savinovi hiši na Šlandrovem trgu lahko ogledali spominsko sobo generala in skladatelja Rista Savina, galerijo Savinjskih likovnikov in Salon Jelice Žuža v prvem nadstropju. V pritličju je bila na ogled razstava V krogu Petra Koštruna. V sklopu turneje ob kulturnem prazniku po Spodnji Sa- vinjski dolini, ki jo je organiziral Študentski klub Žalec, so obiskovalci v Savinovi hiši lahko prisluhnili nastopu vokal- nega Kvarteta Štangarji, ki ga sestavljajo Martin Mutec, Matic Omladič, Rok Teržan in Klemen Kodrun. Zapeli so še v eko- muzeju in na gradu Žovnek. V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki je v prostorih nekdanje sušilnice hmelja, so se obiskovalci lahko sprehodili skozi več nadstropij muzeja in spoznavali prehra- no, oblačila, običaje, številne hmeljarske izdelke ter orodja za pridelavo in obdelavo hmelja. S Fontano piva Zeleno zlato predstavlja poklon tradiciji hmeljarstva, ki je zaznamovalo Spodnjo Savinjsko dolino. Zbirka je nastala s pomočjo dru- žin, ki živijo s hmeljem, njihove dokumentacije, fotografij in spominov. Ponudbo Ekomuzeja od leta 2019 dopolnjuje ogled filma v 360-stopinjski 3D-tehniki. TT Pisatelji z Lave Ne zgodi se prav pogosto, da se po več kot desetletju zbe- rejo v svoji srednji šoli trije mladi v slovenskem prostoru in tudi zunaj njega že uveljavljeni literarni ustvarjalci, ki so se nekoč srečevali na šolskih hodnikih ter pisali svoje prve pesmi. Slovenija je edina država na svetu, ki ima državni praznik, namenjen kulturi. Gimnazijo Lava so obiskali nekdanji gimnazijki Katja Gorečan, pesnica in pisateljica, ter Anja Radaljac, pisateljica, kritičarka, prevajalka, in Muanis Sinanović, nekoč dijak Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, danes pesnik, pisatelj, esejist ter kritik. (Foto: Juš Gošte) V petek, 27 . januarja, so Gi- mnazijo Lava obiskali nekda- nji gimnazijki Katja Gorečan, pesnica in pisateljica, ter Anja Radaljac, pisateljica, kritičar- ka, prevajalka, in Muanis Si- nanović, nekoč dijak Srednje šole za kemijo, elektrotehni- ko in računalništvo, danes pesnik, pisatelj, esejist ter kritik. Eno uro dolg pogovor v nabito polni šolski knjižni- ci so vodile dijakinji Sara Jug in Zala Gorjak ter dr. Breda Marušič. Pogovarjali se niso le o literaturi, čeprav so bile izpostavljene glavne teme in jezikovne značilnosti (eko- logija, večkulturnost, spol- no nevtralni jezik, sleng v literaturi, spontani splav …), ampak so gostje pripovedo- vali tudi o doživljanju mesta Celje, o ustvarjalnih postop- kih, spominih na srednješol- sko obdobje, o vlogi učitelja/ mentorja pri mladem člove- ku, o življenjski strasti, ki jo je izpostavila avtorica roma- na Punčica Anja; o tem, kako postaneš kritik, kot je postal Muanis in za svoje delo pre- jel Stritarjevo nagrado, in o izgubi – otroka, sluha ali česa drugega – o čemer je pisala Katja v romanu Materinska knjižica. Dijaki in profesorji so z za- nimanjem prisluhnili živemu in spontanemu pogovoru gostov, zagotovo pa je koga zamikalo, da bi katerega od romanov ali pesniških zbirk tudi prebral. In ker se je lite- rarni pogovor odvijal tik pred začetkom zimskih počitnic, je več možnosti, da se od- ločitev za branje leposlovja udejanji. BREDA MARUŠIČ V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki je v prostorih nekdanje sušilnice hmelja, so obiskovalci spoznavali hmeljarsko dediščino. (Foto: TT) Priznanja je podelil podžupan Srečko Lednik. (Foto: TT) Želite javnost obvestiti o dogodku, pridobitvi ali kakšni drugi zanimivosti? Prispevek, dolg največ 3.000 znakov, in fotografijo pošljite na elektronski naslov: spela.ozir@nt-rc.si. Pia Landeker je bila zelo uspešna na mednaro- dnem klavirskem tekmovanju v Rogaški Slatini. Uspeh dijakinje Pie Landeker Z veseljem sporočamo, da je bila med zimskimi počitnicami (29. 1. 2023) dijakinja umetniške gimnazije Šolskega centra Velenje Pia Landeker iz 2. u-razreda zelo uspešna na 12. mednarodnem klavirskem tekmovanju Ivana Ri- javca v Rogaški Slatini. Prejela je 1. nagrado in 98,33 točke. Iskrene čestitke, enako tudi njeni mento- rici Jerneji Grebenšek. PV Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 7, 16. februar 2023 BRALCI POROČEVALCI Slovesnost ob kulturnem prazniku v Štorah V svojih društvenih prostorih smo se člani domoljubnih organizacij zbrali, da smo pro- slavili kulturni praznični dan, 8. februar. V vsej državi so ta dan organizirali v spomin na pesnika Franceta Prešerna različna srečanja, prireditve in pohode. Smo edina država na svetu, ki imamo državni praznik, namenjen kulturi, kar je hvalevredno. Zasluge za to ima nedvomno naš pesniški genij, ki je dal naši poeziji pesniški jezik, klasično le- poto, globoko vsebino in bogastvo romantičnih oblik. Vsega tega v osnovni šoli nisem razu- mel in dojemal. Ob prebiranju njegovih poezij skozi leta spoznavam njihovo veličino na jesen življenja. V Sloveniji imamo veliko odličnih pesnikov in na vse smo lahko upravičeno ponosni. Ni pa naključje, da je prav Prešernova Zdravljica postala slovenska himna. Neskromno pove- dano, glede na vsebino bi bila zelo primerna tudi za evropsko. Ponosni smo lahko, da je naš največji slovenski pesnik upodobljen tudi na kovancu za dva evra. Nekaj jih skrbno hranim tudi jaz. Na predvečer kulturnega praznika naša dr- žava organizira državno proslavo pesniku v poklon in zaslužnim posameznikom podeli prestižne Prešernove nagrade. Dobiti takšno nagrado je nedvomno velika čast in privilegij. Dobitniki so lahko upravičeno ponosni. Tudi Osnovna šola Štore je organizirala v nabito pol- nem kulturnem domu izjemno lepo proslavo v čast državnemu prazniku, dnevu kulture. V knjigi avtorja prešernoslovca Antona Slo- dnjaka z naslovom Prešernovo življenje je njegovo življenje podrobno opisal. Tako lahko dobiš v njej podroben pogled v njegovo razgi- bano življenje. Prav zato ga toliko bolj cenim in globoko spoštujem. Imel bi resnično izjemno slabo vest, če se mu ta dan ne bi poklonili v ne- izbrisen spomin na njegovo pesniško veličino. SREČKO KRIŽANEC Podeljenih 137 malih Savinovih priznanj V ponedeljek, 6. februarja, je bila v Domu II. slovenskega tabora Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku šolska občinska prireditev, na kateri je Občina Žalec mladim ustvar- jalcem in njihovim mentorjem podelila mala Savinova priznanja za uspešno delo na področju kulture v letu 2022. Mala Savinova priznanja je prejelo 137 vrtčevskih otrok, učencev in njihovih mentorjev. Prejeli so jih za uspešno delo na širšem kulturnem področju, med drugim na dramskem, plesnem, folklornem, glasbenem, pevskem, literarnem, likovnem, grafičnem področju, za uspešne nastope na različnih tekmovanjih, prireditvah in natečajih s kulturnih področij. Po podelitvi priznanj je sledil kulturni program, v katerem je nastopil Firšt trio. Bratje Peter, Leon in Miha Firšt so uspešni glasbeniki. Slovenija in tujina jih poznata kot poustvarjalce, avtorje, organizatorje in predavatelje. Delujejo na področju resne, džezovske, gledališke in zabavne glasbe. Učenci in mentorji ter drugi prisotni so doživeli navdušujoč glasbeno-gleda- liški spored, norčav in povezan z elementi stand upa. Trobentač Peter, skladatelj in pianist Leon ter kontrabasist Miha so namreč program prilagodili učencem in ga začinili s humorjem. TT Brezplačno v Savinovo hišo in ekomuzej Slovenski kulturni praznik je postregel z dnevom odprtih vrat v Savinovi hiši in Ekomuzeju hmeljarstva in pivovar- stva Slovenije, ki delujeta pod okriljem Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Obiskovalci so si na praznično dopoldne v Savinovi hiši na Šlandrovem trgu lahko ogledali spominsko sobo generala in skladatelja Rista Savina, galerijo Savinjskih likovnikov in Salon Jelice Žuža v prvem nadstropju. V pritličju je bila na ogled razstava V krogu Petra Koštruna. V sklopu turneje ob kulturnem prazniku po Spodnji Sa- vinjski dolini, ki jo je organiziral Študentski klub Žalec, so obiskovalci v Savinovi hiši lahko prisluhnili nastopu vokal- nega Kvarteta Štangarji, ki ga sestavljajo Martin Mutec, Matic Omladič, Rok Teržan in Klemen Kodrun. Zapeli so še v eko- muzeju in na gradu Žovnek. V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki je v prostorih nekdanje sušilnice hmelja, so se obiskovalci lahko sprehodili skozi več nadstropij muzeja in spoznavali prehra- no, oblačila, običaje, številne hmeljarske izdelke ter orodja za pridelavo in obdelavo hmelja. S Fontano piva Zeleno zlato predstavlja poklon tradiciji hmeljarstva, ki je zaznamovalo Spodnjo Savinjsko dolino. Zbirka je nastala s pomočjo dru- žin, ki živijo s hmeljem, njihove dokumentacije, fotografij in spominov. Ponudbo Ekomuzeja od leta 2019 dopolnjuje ogled filma v 360-stopinjski 3D-tehniki. TT Pisatelji z Lave Ne zgodi se prav pogosto, da se po več kot desetletju zbe- rejo v svoji srednji šoli trije mladi v slovenskem prostoru in tudi zunaj njega že uveljavljeni literarni ustvarjalci, ki so se nekoč srečevali na šolskih hodnikih ter pisali svoje prve pesmi. Slovenija je edina država na svetu, ki ima državni praznik, namenjen kulturi. Gimnazijo Lava so obiskali nekdanji gimnazijki Katja Gorečan, pesnica in pisateljica, ter Anja Radaljac, pisateljica, kritičarka, prevajalka, in Muanis Sinanović, nekoč dijak Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, danes pesnik, pisatelj, esejist ter kritik. (Foto: Juš Gošte) V petek, 27 . januarja, so Gi- mnazijo Lava obiskali nekda- nji gimnazijki Katja Gorečan, pesnica in pisateljica, ter Anja Radaljac, pisateljica, kritičar- ka, prevajalka, in Muanis Si- nanović, nekoč dijak Srednje šole za kemijo, elektrotehni- ko in računalništvo, danes pesnik, pisatelj, esejist ter kritik. Eno uro dolg pogovor v nabito polni šolski knjižni- ci so vodile dijakinji Sara Jug in Zala Gorjak ter dr. Breda Marušič. Pogovarjali se niso le o literaturi, čeprav so bile izpostavljene glavne teme in jezikovne značilnosti (eko- logija, večkulturnost, spol- no nevtralni jezik, sleng v literaturi, spontani splav …), ampak so gostje pripovedo- vali tudi o doživljanju mesta Celje, o ustvarjalnih postop- kih, spominih na srednješol- sko obdobje, o vlogi učitelja/ mentorja pri mladem člove- ku, o življenjski strasti, ki jo je izpostavila avtorica roma- na Punčica Anja; o tem, kako postaneš kritik, kot je postal Muanis in za svoje delo pre- jel Stritarjevo nagrado, in o izgubi – otroka, sluha ali česa drugega – o čemer je pisala Katja v romanu Materinska knjižica. Dijaki in profesorji so z za- nimanjem prisluhnili živemu in spontanemu pogovoru gostov, zagotovo pa je koga zamikalo, da bi katerega od romanov ali pesniških zbirk tudi prebral. In ker se je lite- rarni pogovor odvijal tik pred začetkom zimskih počitnic, je več možnosti, da se od- ločitev za branje leposlovja udejanji. BREDA MARUŠIČ V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki je v prostorih nekdanje sušilnice hmelja, so obiskovalci spoznavali hmeljarsko dediščino. (Foto: TT) Priznanja je podelil podžupan Srečko Lednik. (Foto: TT) Želite javnost obvestiti o dogodku, pridobitvi ali kakšni drugi zanimivosti? Prispevek, dolg največ 3.000 znakov, in fotografijo pošljite na elektronski naslov: spela.ozir@nt-rc.si. Pia Landeker je bila zelo uspešna na mednaro- dnem klavirskem tekmovanju v Rogaški Slatini. Uspeh dijakinje Pie Landeker Z veseljem sporočamo, da je bila med zimskimi počitnicami (29. 1. 2023) dijakinja umetniške gimnazije Šolskega centra Velenje Pia Landeker iz 2. u-razreda zelo uspešna na 12. mednarodnem klavirskem tekmovanju Ivana Ri- javca v Rogaški Slatini. Prejela je 1. nagrado in 98,33 točke. Iskrene čestitke, enako tudi njeni mento- rici Jerneji Grebenšek. PV Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 7, 16. februar 2023 BRALCI POROČEVALCI/ZAPOSLOVANJE V četrtek, 26. januarja, smo v šoli priredili kulturni dan za vse učence od 1. do 9. razreda, družili smo se tudi z dvema skupinama predšolskih otrok. Prvi del kulturnega dne smo posvetili pisanju z roko, saj je bil od 23. do 27 . januarja že tra- dicionalni vseslovenski Teden pisanja z roko. Povezali smo mlajše učence s starejšimi. V skupinah so si najprej ogledali nekaj e-prosojnic, na katerih je bila predstavljena letošnja tema – Prekmurje in prekmurski je- zik. Prisluhnili so tudi govor- jenim in petim prekmurskim besedilom. V nadaljevanju so dvojice, sestavljene iz mlajše- ga in starejšega učenca, izbrale pesem v prekmurskem jeziku. Pesem so učenci najprej pre- brali, nato so jo prepisali in ilustrirali. Nastali so čudoviti izdelki, ki jih bomo kmalu razstavili. Sedmošolci, ki niso Zalika in Tine sta praznovala 60 let poroke. (Foto: Milan Osetič) Kulturno v tednu pisanja z roko Sedmošolci so obiskali dva predšolska oddelka vrtca, kjer so prekmurski jezik predstavljali najmlajšim. 29. decembra 2022 je minilo 60 let, odkar sta v zakon stopila Martin Hauptman iz Babnega in Rozalija Reher iz Velike Pirešice. Kot pravita, je težko razumeti, kdaj je minilo teh 60 let. Za tiste čase sta poroko praznovala v domači hiši v Veliki Pirešici, in sicet v krogu najbližjih. Bila je huda zima. Ledene rože na oknih so jima zakrile pogled za nadaljnjih 60 let. »Danes je vse drugače. Pred hišo so 29. decembra cvetele rožice, kar pomeni, da včasih drugače je bilo. A ostal je spomin na tiste dni. Bilo je lepo, četudi ne vedno lahko,« pravita zakonca. Mož je odšel k vojakom, Rozalija je ostala sama s svojo službo. Ko sta minili leti dve, je bilo spet vse po starem. Dobila sta hčerko Valerijo in počasi so si zače- li ustvarjati svoje gnezdece. »Zdaj je, kot je. S pomočjo zeta Slavka se je vse spre- menilo na boljše, življenje je postalo lepše. Zet Slavko in hči Valerija sta poskrbela za dva vnuka, Vesno in Ta- deja,« sta ponosna Haupt- manova. Od sreče zažari- ta tudi, ko spregovorita o pravnukih. Imata tri – Anjo in Tima ter Liama. »Srečna in zadovoljna, da v tako pri- jetni družbi zdaj praznuje- va ta diamanti jubilej, želi- va, da ostane še nekaj časa tako,« še dodajata. Praznovala 60-letnico poroke NT odšli v šolo v naravi, so obiskali dva predšolska oddelka vrtca, kjer so prekmurski jezik pred- stavljali najmlajšim. Naučili so se nekaj prekmurskih besed (svinčnik = kalabajs, vilica = Pišem rad, ker mi je v veselje. (Jan, 5. razred) Rada pišem, da mi ni dolgčas in ker mi to preganja jezo in strah. (Ema, 5. razred) Družili smo se z učenci 1. c-razreda. Skupaj smo izvedeli več o Prekmurju. Pisali smo pesem Pika Pouka. Imela sem se fajn. (Anka, 6. c-razred) Imeli smo kulturni dan. Prepisovali smo pesmi z deve- tošolci. Mi smo dobili 9. b-razred, jaz sem dobila Judito. Bilo je kar super. (Ava, 4. c-razred) Današnji dan je bil zelo dober, saj sta mi devetošolki pomagali pri delu. Če bi delal sam, bi potreboval veliko več časa. Rad pišem z roko, ker je zanimivo in si tako razgibam prste. (Rene, 4. a-razred) Užival sem v družbi mlajše učenke. Lažje mi je bilo pisanje. Barvanje je bilo zanimivo, saj redko uporabljam barvice. (Gašper, 9. a-razred) Delilec blagajnik (m/ž) (Celje, Ljubečna) Delo poteka v dveh izme- nah, od ponedeljka do petka, občasno v soboto. Slorest, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 10. 3. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Referent administracija/ logistika (m/ž) (Celje) Naloge in odgovornosti: pri- prava izdanih računov, obdela- va prejetih računov, obdelava vhodne in izhodne pošte, ure- janje dokumentacije v zvezi z logistiko in računovodstvom, arhiviranje dokumentacije, obdelava prejetih naročil. Weishaupt, d.o.o., Teharje 1, 1000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Iščemo sodelavce v McDonald's v Celju Zagrabi priložnost, začni svojo kariero pri nas. Pridru- ži se naši super ekipi! Išče- mo sodelavce v McDonald's v Celju za: delo v kuhinji, delo na blagajni, hosteso, delo v kavarni McCafé. Dela so primerna tudi za študente in upokojence. Alpe-Panon, d.o.o. McDonald's DL, Du- najska cesta 151, 1000 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 10. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent za obračun omrežnine II. (Celje) Odgovornosti: kakovostno in učinkovito izvaja strokov- ne in organizacijske naloge, potrebne za tekoče delovanje procesa obračuna omrežnine. Elektro Celje, d.d., Vrunčeva ulica 2a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 2. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Računovodja (m/ž) (Velenje) Opis dela: priprava in nadzor davčnih obračunov in obračunov mesečnega DDV. Fori skupina, d.o.o., Prešernova ulica 1a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 28. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skrbnik ključnih kupcev (m/ž) (Celje) Iščemo kreativnega in za- gnanega skrbnika ključnih kupcev, ki bo samostojen, vztrajen, usmerjen v iskanje rešitev, imel odlične komu- nikacijske sposobnosti in bo znal vzpostaviti ter vzdrževa- ti odnose s ključnimi stran- kami. Odnose s strankami bo gradil na svojem strokovnem znanju in bo usmerjen k iska- nju najboljšega rezultata tako za stranko kot podjetje. Al- peks, d.o.o., Kidričeva ulica 5, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 13. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja skladišča svežega mesa – obrat Lava (Celje) Za to delovno mesto se po- leg splošnih pogojev zahteva III/IV. stopnja izobrazbe in je razvrščeno v V/5. tarif- ni razred skladno z določili splošnega akta in kolektivno pogodbo. Celjske mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skrbnik ključnih kupcev (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: aktiv- no delovanje na trgu – komu- nikacija z obstoječimi in po- tencialnimi kupci, pogajanja, priprava ponudb, sklepanje pogodb, skrb za njihovo reali- zacijo (sprejem naročil, nadzor nad dobavnimi roki, spremlja- nje zadovoljstva kupcev …) in tehnična podpora kupcem … Cetis Flex, d.o.o., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 27 . 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v trgovini Intimissimi (Celje) V trgovini Intimissimi v Ce- lju zaposlimo komunikativne in simpatične osebe na delov- nem mestu: prodajalec/-ka. Verudela, d.o.o., Anžurje- va ulica 2d, 1260 Ljubljana Polje. Prijave zbiramo do 9. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komunikolog (Petrovče) Iščemo komunikologa, ki uživa pri delu v kreativnem in dinamičnem vzdušju, ki sta mu klasični in digitalni mar- keting izziv, ki mu pravopis in pisana beseda tečeta kot podmazana, prijazen »kle- pet« z naročniki in konstruk- tiven pogovor z oblikovalci pa mu nista tuja. Medias krea- tiv, d.o.o., Novo Celje 9, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 28. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja proizvodnega obrata (Velenje) Vodja obrata skrbi za vo- denje proizvodnega obrata. Operativno načrtuje, organi- zira in vodi delo na podlagi načrta. Koordinira aktivnosti za zagotavljanje tehnično- teh- noloških, materialnih in kadro- vskih pogojev za nemoten po- tek proizvodnje ter doseganje načrtovane količine in kakovo- sti izdelkov. Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 12. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir za investicije in vzdrževanje II (Celje) Zaradi potreb delovnega procesa v sektorju za vzdr- ževanje in inženiring – distri- bucijska enota Celje objavlja- mo razpis za prosto delovno mesto inženir za investicije in vzdrževanje II (m/ž) za delavca z že pridobljenimi delovnimi izkušnjami ali delavca pripravnika. Elektro Celje, d.d., Vrunčeva ulica 2a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent za logistiko in carinjenje – m/ž (Prebold) Od vas pričakujemo: naj- manj V. stopnjo izobrazbe logistične, ekonomske ali druge ustrezne smeri, zažele- ne so delovne izkušnje na po- dročju logistike. Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 12. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Maser (m/ž) (Rimske Toplice) Zaradi povečanega obsega dela potrebujemo več maser- jev za občasno delo. Delo ob- sega izvajanje vseh vrst ma- saž, sprostitvenih programov ter drugih storitev za obliko- vanje in nego telesa. Nudimo različne oblike sodelovanja. Rimske terme, Terme resort, d.o.o., Toplice 10, 3272 Rim- ske Toplice. Prijave zbiramo do 10. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter III (m/ž), monter II (m/ž), monter I (m/ž), monter specialist (m/ž) (Zreče) Pogoji: poklicna ali srednja tehnična šola – strojna, ele- ktro ali računalniška smer, zaželene delovne izkušnje s področja strojništva, meha- tronike ali elektro področja, Unior, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 9. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Ljubečna – Celje) Iščemo večje število delav- cev, zato vabimo vse kandi- date, da se prijavijo. Šumer, d.o.o., Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna. Prijave zbiramo do 9. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Blagajnik – prodajalec m/ž (Celje – Levec) Ključ vsakega uspešnega podjetja so njegovi zaposleni. Na naših delovnih mestih si želimo zadovoljnih ljudi, zato ustvarjamo okolje, v katerem lahko naši sodelavci razvijajo svoj potencial, ideje in kreativ- nost. Opazimo in cenimo am- bicioznost ter ju spodbujamo z možnostmi izobraževanja in nagrajevanja, pri tem pa želi- mo, da bi nam bilo delo vsem v veselje. Tako namreč nastajajo najboljše storitve. Lesnina, les- -MMS, trgovska družba, d.o.o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 2. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent za gradbene zadeve (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Kratek opis del in nalog: vodenje gradbenih projektov (nadziranje izvajanja gradbe- nih del, pridobivanje potrebnih dovoljenj in soglasij, vodenje evidenc, izdelovanje analiz in pripravljanje poročil), vzdrže- vanje gradbenih objektov … KLS, Ljubno, d.o.o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 11. 3. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. rašiška), prisluhnili prekmur- ščini in prepisovali pesmi oz. jih ilustrirali. Drugi del kulturnega dne je bil namenjen glasbi in petju. Občina Polzela je našim učen- cem omogočila prireditev Otro- ci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki nastaja pod okriljem Radia Celje in Novega tednika. Prisluhnili smo pevcem od vrt- ca do 9. razreda, ki so se opo- gumili za nastop pred številnim občinstvom. Med nastopajoči- mi bo strokovna komisija iz- brala dva, ki se bosta udeležila nadaljnjega tekmovanja. Dan smo končali s pogo- vorom o kulturnem dnevu. Učenci so najbolj uživali, ko so lahko delali v paru s starej- šimi oz. mlajšimi učenci. In kaj so povedali? ALJA BRATUŠA, MOJCA KACJAN 36 • Male Braslovče 16, 3314 Braslovče • Tel: 031 396 635 • E-mail: info@melitamlin.si • www.melitamlin.si • Prodaja in dostava mok, kaš, zdrobov in testenin • Mletje žit • Luščenje pire • Spletna trgovina 16 Novi TEDNIK št. 6 06.02.2020   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 7, 13. februar 2020 16 Posebna ponudba in ketering KETERING in NAREZKI KANAPEJI – OBLOŽENI KRUHKI SLADKO IN SLANO DROBNO PECIVO TORTE Novi TEDNIK št. 46 14.11.2019   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 47, 21. november 2019 Kakovostna drva (bukova, mešana) • najbolj top ponudba v Savinjski regiji • brezplačna dostava na dom* • možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej * Brezplačna dostava po Savinjski regiji. UGODNO 03 703 12 40 E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE * Brezplačna dostava po ezplačna dost a po Za zaključene družbe Restavracija je idealna za zaključene družbe. Najdete jo v središču Celja, ima lasten parkirni prostor in teraso. Notranji prostor resta- vracije naenkrat sprejme do sto oseb in ločen (posebni prostor) do 25 oseb. Za rezervacijo pokličite 051 336 188. Dober tek z restavracijo Stolpič! V samopostrežni restavraciji Stolpič, ki se nahaja na Maribor- ski cesti 7 (v stavbi Kovintrade, nekdanja restavracija Trač), vam od ponedeljka do petka nudijo tri različne jedilnike malic in kosil, od mesnih do jedi na žlico. Če vam nobeden od ponujenih jedilnikov ni všeč ali vam ne ustreza, vam lahko pripravijo mali- co po naročilu: brezmesno, malico brez laktoze ali brez glutena. delovalcih hrane. V restavraciji nato pripravljajo sezonske jedi. Ponujajo vam glavne jedi, zra- ven pa vam pripadajo še dnevna juha, solata in sadje ali sladica. V prijetnem okolju restavracije bodo poskrbeli, da boste jedli z užitkom. Dober tek vam želi restavracija Stolpič! Ponujajo tudi študentska kosila po ugodni ceni. Naročila sprejemajo na e-naslovu drago.trupej@ gmail.com ali telefonski številki 031 796 556. Odpiralni čas je od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00. Dnevna malica poleg glav- ne jedi vsebuje tudi juho. V samopostrežnem baru lahko izbirate med desetimi vrsta- mi dnevno svežih solat. V Stolpiču se zavedajo, da je za pripravo uravnoteženega in zdravega obroka potrebna tudi kakovostna izbira sestavin, zato večino naročajo pri lokalnih pri- Po ročno narejen krof v Rolco Že razmišljate, kaj boste le- tos za pusta hrusta? O tem, kje boste kupili krofe, vam ne bo treba veliko razmišlja- ti. Kavarna, pekarna, slašči- čarna in sendvičarna Rolca v Gubčevi ulici 1 v bivšem T v središču Celja je odgovor na to vprašanje. Krofe izdelujejo na domač način, vsak dan pečejo sve- že, polnijo pa jih z marelično, borovničevo, jagodno mar- melado ali čokolado (nutella). Hkrati boste pri njih našli tudi v tem času nepogrešljive kva- šene  ancate, njihova specia- Za sloven- sko tradi- cionalno potico so v Rolci prejeli tudi certi kat. liteta po receptu ome Mije so tudi krhki  ancati. Vsekakor bo treba preizkusiti, saj pravijo, da so za prste polizat. Že ptički čivkajo, da imajo v Rolci odlične potice, kot so ore- hova, potratna, skutina, pehtra- nova, kokosova. In zdaj se lahko pohvalijo tudi s certi katom Slovenska potica. Za veliko noč ali kateri drug praznik vsekakor rezervirajte potico v Rolci. Gostje vas bodo zagotovo vpra- šali za recept, če boste na mizo postavili njihove domače kekse oziroma sladice. Ob rojstnih dneh in drugih obletnicah pojdite tudi po torto po naročilu v Rolco. Za malico si lahko privoščite kos pice, sendviče na različne načine, svežo solato, različne zavitke, za domov lahko kupite pri njih pe- čen kruh. V Rolci so zelo ponosni, da vse nastaja ročno izpod njihovih rok in da točno vedo, kaj gostu ponuja- jo. Dobrodošli vsak dan od pone- deljka do petka med 6.15 in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. 15. in 29. februarja ter 7. mar- ca jih boste našli tudi v Citycen- tru Celje. AKTUALNA PONUDBA Št. 7, 16. februar 2023 Novi TEDNIK 16. 2. 2023 št. 7  COLOR CMYK stran 36 Celjski pust 2023 Pred nami so najbolj norčavi dnevi, ko si lahko nadenemo masko, ki si jo želimo, ali samo pridemo na pustno dogajanje, kjer lahko opazujemo domišljijo, iznajdljivost in ustvarjalnost številnih, ki se na pustovanje dolgo časa pripravljajo. V Celju bo pustna sobota, 18. februarja, spet v velikem pričakovanju izvirnih mask. Za osrednje pustovanje bodo po- skrbeli Zavod Celeia Celje, Novi tednik in Radio Celje ter Osnov- na šola Lava. »Na pustno sobo- to bodo celjsko mestno jedro zavzele pustne šeme od blizu in daleč. Zbor mask bo ob 10. uri na Krekovem trgu, od koder bo pustna povorka krenila po Gubčevi, Lilekovi in Stanetovi ulici do Glavnega trga,« je o osrednjem pustovanju v Celju povedala mag. Maja Voglar, direktorica Zavoda Celeia Celje, ter dodala, da s partnerjema, OŠ Lava in našo medijsko hišo Novi tednik in Radio Celje, k udeležbi vabi vse, ki se radi našemijo in poveselijo. Na Glavnem trgu bodo pu- stno rajanje, ki ga bo povezo- vala voditeljica Radia Celje Eva Rudman, Dejan Dogaja show, sladkanje s pustnimi kro , ki jih bodo prispevale različne celjske pekarne, ter ocenjevanje in raz- glasitev najlepših mask. Poseb- na komisija bo pri ocenjevanju predvsem pozorna na elemen- te, kot so izvirnost, kreativnost, lastno in ročno delo. V sodelo- vanju s sponzorji in partnerji bo komisija izbrala in nagradila najboljšo otroško, družinsko in skupinsko masko. Posebnost Celjskega pusta 2023 bo pustni Ekipa Novega tednika in Radia Celje je tako lani ponujala pustne krofe in poskrbela za pustno vzdušje. (Foto: SHERPA). fotobox z brezplačnim fotogra-  ranjem. Celje letos dobiva tudi novo pustno podobo Dogajanje v mestnem jedru bo šegavo in norčavo tudi na pustni torek, ko bosta ocenje- vanje in izbor najboljših pustnih podob pri mestnih ponudnikih. Komisija bo v mestnem središču obiskala lokale in trgovine ter ocenjevala urejenost izložbe, notranjega interjerja, osebja ter pustno ponudbo. Pri ocenjeval- nih kriterijih bo letos posebna pozornost namenjena vidiku trajnosti v smislu izvirnosti, umetniške in etnološke vredno- sti mask, izbora materialov, sto- pnje ponovne uporabe in splo- šne trajnostne sporočilnosti. Pust nasmejanih ust s Pekarno Geršak na Radiu Celje Na Radiu Celje v teh dneh s Pekarno Geršak pozdravljamo slovo zime in prihod pomladi. Do vključno 21. februarja boste lahko vsak dan na Facebookovi strani Radia Celje označili ti- stega, ki se bo z vami mastil z odličnimi Geršakovi kro . Vsak dan bomo izžrebali prejemnika šestih pustnih krofov. Naj bo letošnji pust norčav, vesel in naj nas spomni na našo tradicijo. www.novitednik.si www.radiocelje.si Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 7, 16. februar 2023 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Mala laška maškara Princeska s psičkom, 1979 Prihod II. Italske legije na naše ozemlje Arheološka odkritja dr. Frana Lorgerja (3) Obzidje rimskega legij- skega tabora je bilo v obliki pravokotnika v velikosti 543 x 435, na vogalih nekoliko zaokroženo. Daljši stranici tabora sta imeli vrata porta principalis dekstra in porta principalis sinistra, ki so bila zgrajena iz dveh kva- dratnih stolpov, med kateri- ma je bil prostor za prehod. Skozi oboja vrata je bila speljana široka cesta via prin- cipalis, ki je potekala mimo glavne stavbe v taboru – pra- etoriuma, kjer je imel sedež taboriščni poveljnik legat. V praetoriumu je vio principa- lis križala cesta via praetoria, ki je potekala od vrat porta praetoria in se na drugi stra- ni praetoria nadaljevala v vio decumana do vrat porta decumana na zahodni strani med krajšima stranicama ta- bora. Sprednji del tabora pred praetorijem se je imenoval praetentura, zadnji večji del pa retentura. Obe polovici sta delili še cesti via preatoria in via decumana. Vojaški tabor je bil okre- pljen z obrambnimi stolpi. Po dva sta bila postavljena pri vsakih vratih, po eden na vsakem vogalu obzidja ter po sedem na vsaki stranici tabora. Rimski legijski tabor je varovalo 36 obrambnih stolpov. Dimenzije stolpov in vrat ter stavb v notranjosti tabora v primerjavi z drugi- mi rimskimi tabori so v Ločici tako izstopale, da lahko rim- ski tabor v Ločici ob Savinji štejemo med večje do danes znane rimske vojaške tabore. Stavbe v notranjosti vojaškega tabora Notranjost tabora je bila opremljena z različnimi stav- bami. O pomenu stavb Fran Lorger ni posebej razglabljal, razen stavbe D, ki jo je imel za praetorium, v kateri je imel sedež taboriščni povelj- nik – legat. V stavbi A je odkril več pro- storov z manjšimi celicami, ki jih je označil za kopalnice. Lorger je domneval, da je bila v tej stavbi vojaška bolnišnica – valetudinarij, kar so poka- zala kasnejša raziskovanja. V sredini stavbe, velike 123 m x 68 m, je ležalo notranje dvorišče. Na obeh straneh ob- hodnega hodnika pa so bile v pare nanizane bolniške sobe, ki so jih ločevali ozki hodniki. Ob dvorišču je bila tudi kopal- nica (prostori z apsidami), operacijske dvorane, kuhinje in latrine pa niso odkrili. Valetudinarij v Ločici, ki je imel od 50 do 70 bolniških sob, velikih 5,5 m x 4,8 oz. 3,7 m, spada med najpo- membnejše doslej raziskane vojaške bolnišnice na oze- mlju takratnega rimskega imperija. Civilnih bolnišnic v rimskem času niso poznali. Ob poslopju A je Lorger delno odkril še stavbo B. Juž- no od preatoriuma je odkril še peto zidano stavbo, poslo- pje E. Objekta G1 in G2, naj- dena zunaj obzidja, je označil za stražarska stolpa, ki naj bi varovala cesto vio praetorio, ki je potekala skozi vrata por- ta praetoria in se je nekoliko nižje priključila glavni cesti Celeia-Emona. Podobna voja- ška taborišča so v notranjosti sestavljale stavbe, kot je prae- torium, kjer je bil tudi forum, več vojašnic, stanovanj za ofi cirje, kopališče, upravne stavbe, delavnice, skupna kuhinja in razna skladišča. Se nadaljuje. Pripravila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah Rekonstrukcija vojaške bolnišnice v taboru II. italske legije v Ločici ob Savinji (Foto: Zakladi tisočletij: zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, str. 277) Imela sem srečo, da je bila babica izučena šivilja, ki je vsako leto pred pustom pri- sluhnila mojim idejam, kaj bi želela biti za maškare. Pri svojih petih letih sem bila veliko časa pri omi (po mamini strani) v Velenju, zato se dobro spominjam, da me je oblekica čakala, ko sem prišla k babici (po očetovi strani) v Laško. Bila je vijolične barve z belimi zavesami in zlatim ro- bom v pasu. Ropotuljico smo za namen pustovanja izdelali v vrtcu, plišastega psa pa mi je za ta dan posodila soseda Lidi- ja. Če me spomin ne vara, sem v neki slikanici videla prince- sko s pudljem in tako dobila idejo, da k moji maski spada tudi pes. Fotografi ral me je oče Igor Knez, stojim na trati za babičino hišo (Na Pristavi), za mano je staro jedro mesta Laško. Prispevala: Urška Knez Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. ODPRTJE OBČASNE GOSTUJOČE RAZST AVE Muzej novejše zgodovine Celje, Hiša kulture Celje in Muzej mesta Bad Ischl vas v četrtek, 16. februarja 2023, ob 18. uri vabijo v galerijo muzeja na odprtje občasne slikarske razstave avstrijskega umetnika Gerharda Oliverja Moserja »DESIDERIO LITORALE« – OBALNO HREPENENJE. Razstava bo na ogled do 23. marca 2023. http://www.muzej-nz-ce.si pri prodajalcih časopisov iz nove številke o Bo ŽEvaN i Zv EZd Ni K prE d olT arjEM Kako je Martin Golob postal glavna medijska zvezda katoliške cerkve GoloB ova jaT a Kdo gospodari z milijardami v energetiki i NTErvjU SANJA AJANOVIĆ HOVNIK, ministrica za javno upravo Plačna reforma ni to, da pride vlada z vrečo denarja o ZadjE ločiT v ENE vojNE zakoncev Legan Cvikl www.reporter.si 36 • Male Braslovče 16, 3314 Braslovče • Tel: 031 396 635 • E-mail: info@melitamlin.si • www.melitamlin.si • Prodaja in dostava mok, kaš, zdrobov in testenin • Mletje žit • Luščenje pire • Spletna trgovina 16 Novi TEDNIK št. 6 06.02.2020   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 7, 13. februar 2020 16 Posebna ponudba in ketering KETERING in NAREZKI KANAPEJI – OBLOŽENI KRUHKI SLADKO IN SLANO DROBNO PECIVO TORTE Novi TEDNIK št. 46 14.11.2019   COLOR CMYK stran 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 47, 21. november 2019 Kakovostna drva (bukova, mešana) • najbolj top ponudba v Savinjski regiji • brezplačna dostava na dom* • možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej * Brezplačna dostava po Savinjski regiji. UGODNO 03 703 12 40 E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE * Brezplačna dostava po ezplačna dost a po Za zaključene družbe Restavracija je idealna za zaključene družbe. Najdete jo v središču Celja, ima lasten parkirni prostor in teraso. Notranji prostor resta- vracije naenkrat sprejme do sto oseb in ločen (posebni prostor) do 25 oseb. Za rezervacijo pokličite 051 336 188. Dober tek z restavracijo Stolpič! V samopostrežni restavraciji Stolpič, ki se nahaja na Maribor- ski cesti 7 (v stavbi Kovintrade, nekdanja restavracija Trač), vam od ponedeljka do petka nudijo tri različne jedilnike malic in kosil, od mesnih do jedi na žlico. Če vam nobeden od ponujenih jedilnikov ni všeč ali vam ne ustreza, vam lahko pripravijo mali- co po naročilu: brezmesno, malico brez laktoze ali brez glutena. delovalcih hrane. V restavraciji nato pripravljajo sezonske jedi. Ponujajo vam glavne jedi, zra- ven pa vam pripadajo še dnevna juha, solata in sadje ali sladica. V prijetnem okolju restavracije bodo poskrbeli, da boste jedli z užitkom. Dober tek vam želi restavracija Stolpič! Ponujajo tudi študentska kosila po ugodni ceni. Naročila sprejemajo na e-naslovu drago.trupej@ gmail.com ali telefonski številki 031 796 556. Odpiralni čas je od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00. Dnevna malica poleg glav- ne jedi vsebuje tudi juho. V samopostrežnem baru lahko izbirate med desetimi vrsta- mi dnevno svežih solat. V Stolpiču se zavedajo, da je za pripravo uravnoteženega in zdravega obroka potrebna tudi kakovostna izbira sestavin, zato večino naročajo pri lokalnih pri- Po ročno narejen krof v Rolco Že razmišljate, kaj boste le- tos za pusta hrusta? O tem, kje boste kupili krofe, vam ne bo treba veliko razmišlja- ti. Kavarna, pekarna, slašči- čarna in sendvičarna Rolca v Gubčevi ulici 1 v bivšem T v središču Celja je odgovor na to vprašanje. Krofe izdelujejo na domač način, vsak dan pečejo sve- že, polnijo pa jih z marelično, borovničevo, jagodno mar- melado ali čokolado (nutella). Hkrati boste pri njih našli tudi v tem času nepogrešljive kva- šene  ancate, njihova specia- Za sloven- sko tradi- cionalno potico so v Rolci prejeli tudi certi kat. liteta po receptu ome Mije so tudi krhki  ancati. Vsekakor bo treba preizkusiti, saj pravijo, da so za prste polizat. Že ptički čivkajo, da imajo v Rolci odlične potice, kot so ore- hova, potratna, skutina, pehtra- nova, kokosova. In zdaj se lahko pohvalijo tudi s certi katom Slovenska potica. Za veliko noč ali kateri drug praznik vsekakor rezervirajte potico v Rolci. Gostje vas bodo zagotovo vpra- šali za recept, če boste na mizo postavili njihove domače kekse oziroma sladice. Ob rojstnih dneh in drugih obletnicah pojdite tudi po torto po naročilu v Rolco. Za malico si lahko privoščite kos pice, sendviče na različne načine, svežo solato, različne zavitke, za domov lahko kupite pri njih pe- čen kruh. V Rolci so zelo ponosni, da vse nastaja ročno izpod njihovih rok in da točno vedo, kaj gostu ponuja- jo. Dobrodošli vsak dan od pone- deljka do petka med 6.15 in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. 15. in 29. februarja ter 7. mar- ca jih boste našli tudi v Citycen- tru Celje. AKTUALNA PONUDBA Št. 7, 16. februar 2023 Novi TEDNIK 16. 2. 2023 št. 7  COLOR CMYK stran 36 Celjski pust 2023 Pred nami so najbolj norčavi dnevi, ko si lahko nadenemo masko, ki si jo želimo, ali samo pridemo na pustno dogajanje, kjer lahko opazujemo domišljijo, iznajdljivost in ustvarjalnost številnih, ki se na pustovanje dolgo časa pripravljajo. V Celju bo pustna sobota, 18. februarja, spet v velikem pričakovanju izvirnih mask. Za osrednje pustovanje bodo po- skrbeli Zavod Celeia Celje, Novi tednik in Radio Celje ter Osnov- na šola Lava. »Na pustno sobo- to bodo celjsko mestno jedro zavzele pustne šeme od blizu in daleč. Zbor mask bo ob 10. uri na Krekovem trgu, od koder bo pustna povorka krenila po Gubčevi, Lilekovi in Stanetovi ulici do Glavnega trga,« je o osrednjem pustovanju v Celju povedala mag. Maja Voglar, direktorica Zavoda Celeia Celje, ter dodala, da s partnerjema, OŠ Lava in našo medijsko hišo Novi tednik in Radio Celje, k udeležbi vabi vse, ki se radi našemijo in poveselijo. Na Glavnem trgu bodo pu- stno rajanje, ki ga bo povezo- vala voditeljica Radia Celje Eva Rudman, Dejan Dogaja show, sladkanje s pustnimi kro , ki jih bodo prispevale različne celjske pekarne, ter ocenjevanje in raz- glasitev najlepših mask. Poseb- na komisija bo pri ocenjevanju predvsem pozorna na elemen- te, kot so izvirnost, kreativnost, lastno in ročno delo. V sodelo- vanju s sponzorji in partnerji bo komisija izbrala in nagradila najboljšo otroško, družinsko in skupinsko masko. Posebnost Celjskega pusta 2023 bo pustni Ekipa Novega tednika in Radia Celje je tako lani ponujala pustne krofe in poskrbela za pustno vzdušje. (Foto: SHERPA). fotobox z brezplačnim fotogra-  ranjem. Celje letos dobiva tudi novo pustno podobo Dogajanje v mestnem jedru bo šegavo in norčavo tudi na pustni torek, ko bosta ocenje- vanje in izbor najboljših pustnih podob pri mestnih ponudnikih. Komisija bo v mestnem središču obiskala lokale in trgovine ter ocenjevala urejenost izložbe, notranjega interjerja, osebja ter pustno ponudbo. Pri ocenjeval- nih kriterijih bo letos posebna pozornost namenjena vidiku trajnosti v smislu izvirnosti, umetniške in etnološke vredno- sti mask, izbora materialov, sto- pnje ponovne uporabe in splo- šne trajnostne sporočilnosti. Pust nasmejanih ust s Pekarno Geršak na Radiu Celje Na Radiu Celje v teh dneh s Pekarno Geršak pozdravljamo slovo zime in prihod pomladi. Do vključno 21. februarja boste lahko vsak dan na Facebookovi strani Radia Celje označili ti- stega, ki se bo z vami mastil z odličnimi Geršakovi kro . Vsak dan bomo izžrebali prejemnika šestih pustnih krofov. Naj bo letošnji pust norčav, vesel in naj nas spomni na našo tradicijo. www.novitednik.si www.radiocelje.si Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 7, 16. februar 2023 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Mala laška maškara Princeska s psičkom, 1979 Prihod II. Italske legije na naše ozemlje Arheološka odkritja dr. Frana Lorgerja (3) Obzidje rimskega legij- skega tabora je bilo v obliki pravokotnika v velikosti 543 x 435, na vogalih nekoliko zaokroženo. Daljši stranici tabora sta imeli vrata porta principalis dekstra in porta principalis sinistra, ki so bila zgrajena iz dveh kva- dratnih stolpov, med kateri- ma je bil prostor za prehod. Skozi oboja vrata je bila speljana široka cesta via prin- cipalis, ki je potekala mimo glavne stavbe v taboru – pra- etoriuma, kjer je imel sedež taboriščni poveljnik legat. V praetoriumu je vio principa- lis križala cesta via praetoria, ki je potekala od vrat porta praetoria in se na drugi stra- ni praetoria nadaljevala v vio decumana do vrat porta decumana na zahodni strani med krajšima stranicama ta- bora. Sprednji del tabora pred praetorijem se je imenoval praetentura, zadnji večji del pa retentura. Obe polovici sta delili še cesti via preatoria in via decumana. Vojaški tabor je bil okre- pljen z obrambnimi stolpi. Po dva sta bila postavljena pri vsakih vratih, po eden na vsakem vogalu obzidja ter po sedem na vsaki stranici tabora. Rimski legijski tabor je varovalo 36 obrambnih stolpov. Dimenzije stolpov in vrat ter stavb v notranjosti tabora v primerjavi z drugi- mi rimskimi tabori so v Ločici tako izstopale, da lahko rim- ski tabor v Ločici ob Savinji štejemo med večje do danes znane rimske vojaške tabore. Stavbe v notranjosti vojaškega tabora Notranjost tabora je bila opremljena z različnimi stav- bami. O pomenu stavb Fran Lorger ni posebej razglabljal, razen stavbe D, ki jo je imel za praetorium, v kateri je imel sedež taboriščni povelj- nik – legat. V stavbi A je odkril več pro- storov z manjšimi celicami, ki jih je označil za kopalnice. Lorger je domneval, da je bila v tej stavbi vojaška bolnišnica – valetudinarij, kar so poka- zala kasnejša raziskovanja. V sredini stavbe, velike 123 m x 68 m, je ležalo notranje dvorišče. Na obeh straneh ob- hodnega hodnika pa so bile v pare nanizane bolniške sobe, ki so jih ločevali ozki hodniki. Ob dvorišču je bila tudi kopal- nica (prostori z apsidami), operacijske dvorane, kuhinje in latrine pa niso odkrili. Valetudinarij v Ločici, ki je imel od 50 do 70 bolniških sob, velikih 5,5 m x 4,8 oz. 3,7 m, spada med najpo- membnejše doslej raziskane vojaške bolnišnice na oze- mlju takratnega rimskega imperija. Civilnih bolnišnic v rimskem času niso poznali. Ob poslopju A je Lorger delno odkril še stavbo B. Juž- no od preatoriuma je odkril še peto zidano stavbo, poslo- pje E. Objekta G1 in G2, naj- dena zunaj obzidja, je označil za stražarska stolpa, ki naj bi varovala cesto vio praetorio, ki je potekala skozi vrata por- ta praetoria in se je nekoliko nižje priključila glavni cesti Celeia-Emona. Podobna voja- ška taborišča so v notranjosti sestavljale stavbe, kot je prae- torium, kjer je bil tudi forum, več vojašnic, stanovanj za ofi cirje, kopališče, upravne stavbe, delavnice, skupna kuhinja in razna skladišča. Se nadaljuje. Pripravila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah Rekonstrukcija vojaške bolnišnice v taboru II. italske legije v Ločici ob Savinji (Foto: Zakladi tisočletij: zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, str. 277) Imela sem srečo, da je bila babica izučena šivilja, ki je vsako leto pred pustom pri- sluhnila mojim idejam, kaj bi želela biti za maškare. Pri svojih petih letih sem bila veliko časa pri omi (po mamini strani) v Velenju, zato se dobro spominjam, da me je oblekica čakala, ko sem prišla k babici (po očetovi strani) v Laško. Bila je vijolične barve z belimi zavesami in zlatim ro- bom v pasu. Ropotuljico smo za namen pustovanja izdelali v vrtcu, plišastega psa pa mi je za ta dan posodila soseda Lidi- ja. Če me spomin ne vara, sem v neki slikanici videla prince- sko s pudljem in tako dobila idejo, da k moji maski spada tudi pes. Fotografi ral me je oče Igor Knez, stojim na trati za babičino hišo (Na Pristavi), za mano je staro jedro mesta Laško. Prispevala: Urška Knez Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. ODPRTJE OBČASNE GOSTUJOČE RAZST AVE Muzej novejše zgodovine Celje, Hiša kulture Celje in Muzej mesta Bad Ischl vas v četrtek, 16. februarja 2023, ob 18. uri vabijo v galerijo muzeja na odprtje občasne slikarske razstave avstrijskega umetnika Gerharda Oliverja Moserja »DESIDERIO LITORALE« – OBALNO HREPENENJE. Razstava bo na ogled do 23. marca 2023. http://www.muzej-nz-ce.si pri prodajalcih časopisov iz nove številke o Bo ŽEvaN i Zv EZd Ni K prE d olT arjEM Kako je Martin Golob postal glavna medijska zvezda katoliške cerkve GoloB ova jaT a Kdo gospodari z milijardami v energetiki i NTErvjU SANJA AJANOVIĆ HOVNIK, ministrica za javno upravo Plačna reforma ni to, da pride vlada z vrečo denarja o ZadjE ločiT v ENE vojNE zakoncev Legan Cvikl www.reporter.si 38 Št. 7, 16. februar 2023 Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRATPRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. V ponedeljek, na dan mlaja, bo vstopila v vaše znamenje Venera, kraljica ljubezni in denarja. Tako se bo pridružila Jupitru, ki slovi kot dobrotnik med planeti. Več si ne bi mogli želeti! Izkoristite izredno ugo- den vpliv za vsesplošen napre- dek. Ker vas bo spremljala tudi sreča, bo vse lažje dosegljivo. Venera vas bo vidno polepšala, o čemer se boste lahko prepriča- li, ko boste prejemali poklone. Vaša vladarica Venera menja položaj in njen ponedeljkov vstop v ognjeno znamenje vam bo dal polet. Drznejši in bolj ne- posredni boste v fi nančnih ter tudi v čustvenih zadevah, kar se vam bo obrestovalo. Nekaj nihanja, tudi kakšno neprevi- dno okoliščino v tem času bo mogoče pripisati Uranu, ki se nahaja v biku. To vas bo lahko spravilo iz tira, saj ste oseba, ki ima rada rutino in predvide- ne situacije. Bistveno je, da se zavedate, da je edina stalnica večna sprememba. Vaš vladar Merkur je že pred dnevi začel potovati po soro- dnem zračnem znamenju, kar vam odlično ustreza. Idej, inovativnosti in ustvarjalno- sti vam ne bo primanjkovalo. Tudi energije bo dovolj, saj Mars še vedno potuje po va- šem znaku in vas oskrbuje s povečano notranjo močjo. Na čustvenem področju lahko pri- de do preobrata, o katerem ste že razmišljali. Umirjen začetek novega te- dna pod vplivom mlade lune, vaše vladarice, v sorodnem vo- dnem znamenju prinaša veliko novih idej, odlično zaznavo in zelo ustvarjalno energijo. Vze- mite si čas, da vsrkate množico idej, ki se vam lahko porodijo, saj boste imeli v novem ciklu- su rasti lune njeno podporo pri uresničitvi želja. Naraščala bo tudi vaša moč, saj vam bo zaščito v prihodnjem mesecu nudilo tudi Sonce v sorodnem znaku. Pred vami bo kar nekaj izzi- vov, ki se jih boste lotili z vese- ljem, dobro voljo in odlično or- ganizacijo. Zelo disciplinirani in natančni boste pri delovanju in nič ne bo ušlo vaši pozorno- sti. Na trenutke boste občutili, da ste preobremenjeni, vendar boste uspešno vztrajali. Od po- nedeljka se vam sreča nasmiha na čustvenem področju. Kar ne- kaj dogodkov vam bo na obraz narisalo nasmešek. Z odločitvijo, ki je povezana s porabo več denarja, je pametno še nekoliko počakati. Ne hitite z nobeno naložbo ali z večjim nakupom. V teh dneh lahko občutite rahel padec energije. Modro je, da se oborožite z do- datnim odmerkom vitaminov in mineralov, da se več gibate na svežem zraku in poskrbite tudi za odpravo morebitnih po- sledic škodljivega stresa. Nove okoliščine bodo tok vaših misli obrnile v drugačno smer. Več boste razmišljali in se posvetili tudi vidikom, ki mo- goče do pred kratkim niso bili pomembni. Lahko pridete do zanimivih ugotovitev in spre- menite svoje stališče. Zagotovo bodo odnosi najbolj pomemb- ni. Lahko se celo zgodi, da boste občutili metuljčke in se sploh odlično počutili. Bodite sproščeni in dovolite dogod- kom, da se razvijajo po svoje. Planeti v sorodnih vodnih znakih vas podpirajo, po drugi strani lahko tudi prinesejo ne- kaj negotovosti, razdvojenosti ali celo notranjega nemira. Če dobro razmislite, so vaši cilji ja- sni, zato se ne obotavljajte, am- pak sledite svoji začrtani poti. V prihodnjem tednu boste znali nastopiti zelo odločno, zato se bodo situacije začele premika- ti s pospešeno hitrostjo v pravo smer. V zadovoljstvo vam bo. V svoje delovanje boste vne- sli povečano previdnost, saj ne boste želeli narediti nobene na- pake. Tokrat bo sreča na vaši strani, kar vam bo seveda v ve- selje. Na čustvenem področju se bodo dogodki razpletali, kot si boste želeli. Res je, da boste zelo neposredno povedali, kaj vam je všeč, zelo malo ali skoraj nič pa ne bo takšnega, kar vam ne bi bilo všeč. Obeta se tudi pri- jetno prijateljsko in družabno življenje. Od četrtka do zgodnjih so- botnih ur bo Luna v vašem znaku, kar bo aktiviralo pove- čano disciplino in skrbnost pri delovanju. Prebujen bo vaš čut za praktične rešitve, odlično se boste znašli na različnih podro- čjih. Od ponedeljka boste več pozornosti namenjali čustve- nim platem življenja. Marsikaj zanimivega se lahko zgodi, to- krat boste tudi pripravljeni dati pobudo. Sonce vas bo navdajalo s povečano energijo vse do pone- deljka, takrat bo zapustilo vaše znamenje. Konec tedna boste gostili Luno, zato bo ta čas ve- sel, družaben, odlično se boste počutili s podobno mislečimi ljudmi. Merkur, ki je zadolžen za delo in dogovarjanje, je začel potovati po vašem znamenju in vam bo v veliko oporo. Zelo uspešno boste lahko sodelovali, uspešni boste pri skupinskem delu. V soboto tik pred polnočjo bo vstopilo Sonce v vaš znak, po katerem bo potovalo skoraj me- sec dni. V ponedeljek zjutraj bo vstopila v ribi tudi Luna, ki se bo »srečala« Soncem. Ta čas bo zelo umirjen, zato ga nameni- te temeljitemu razmisleku, kaj želite doseči. Vaša ustvarjalna energija bo v porastu. V ponede- ljek bo vaše znamenje zapustila Venera, ki se bo selila v ovna. V čustvenih zadevah boste bolj neposredni, kar bo odlično. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. T ablete Mož pride domov in reče ženi: »Kupil sem ti tablete za glavobol.« Ona: »Kaj mi bodo, saj me ne boli glava.« On: »No, na to sem čakal … Sleci se!« Blagajnik »V mojem podjetju iščejo blagajnika.« »Kako, a niste prejšnji teden vzeli novega?« »Da, njega iščejo.« Ime »Kako ti je ime?« »Anastazija.« »Joooj, a ni to tisto, kar ti dajo pred operacijo?« Hitrost Policist ustavi upokojenca zaradi prehitre vožnje. »Kam tako divjate?« »Pustite me, dokler še vem, kam sem namenjen,« odgovori upokojenec. Ropot »Ivan, kaj je tako zaropotalo?« »Jakna mi je padla na tla.« »Zakaj se je pa tako zelo slišalo?« »Ker sem bil jaz v njej.« Nikar ne jezite žensk. Zapomnijo si tudi tisto, kar se še ni zgodilo. Kdor pije sto let, ta dolgo živi! Ko si v zvezi s poročeno žensko, je najbolj pomembno, da se ona ne loči. Stojim na tehtnici in vlečem trebuh noter. Mož mi reče, da mi to ne bo pomagalo. Povem mu, da bo, ker zdaj vidim številke. Če je mogoče verjeti statistiki, 43 odstotkov Slovencev zjutraj poseže po kozarčku… Drugi pijejo naravnost iz steklenice. Upokojenca so pred koncem meseca ujeli s sto evri. Preiskava se je že začela. Ti so iz Slovenije. Sin še vedno živi pri starših Nora dieta, ko ne izgubiš le kilogramov, ampak tudi tatuje … Nikoli ne kupi ženi šivalnega stroja! Ginekolog se je prijavil na kuharsko tekmovanje. Zakaj bi pazil, če skačejo osem kilometrov visoko? 38 Št. 7, 16. februar 2023 Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRATPRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. V ponedeljek, na dan mlaja, bo vstopila v vaše znamenje Venera, kraljica ljubezni in denarja. Tako se bo pridružila Jupitru, ki slovi kot dobrotnik med planeti. Več si ne bi mogli želeti! Izkoristite izredno ugo- den vpliv za vsesplošen napre- dek. Ker vas bo spremljala tudi sreča, bo vse lažje dosegljivo. Venera vas bo vidno polepšala, o čemer se boste lahko prepriča- li, ko boste prejemali poklone. Vaša vladarica Venera menja položaj in njen ponedeljkov vstop v ognjeno znamenje vam bo dal polet. Drznejši in bolj ne- posredni boste v fi nančnih ter tudi v čustvenih zadevah, kar se vam bo obrestovalo. Nekaj nihanja, tudi kakšno neprevi- dno okoliščino v tem času bo mogoče pripisati Uranu, ki se nahaja v biku. To vas bo lahko spravilo iz tira, saj ste oseba, ki ima rada rutino in predvide- ne situacije. Bistveno je, da se zavedate, da je edina stalnica večna sprememba. Vaš vladar Merkur je že pred dnevi začel potovati po soro- dnem zračnem znamenju, kar vam odlično ustreza. Idej, inovativnosti in ustvarjalno- sti vam ne bo primanjkovalo. Tudi energije bo dovolj, saj Mars še vedno potuje po va- šem znaku in vas oskrbuje s povečano notranjo močjo. Na čustvenem področju lahko pri- de do preobrata, o katerem ste že razmišljali. Umirjen začetek novega te- dna pod vplivom mlade lune, vaše vladarice, v sorodnem vo- dnem znamenju prinaša veliko novih idej, odlično zaznavo in zelo ustvarjalno energijo. Vze- mite si čas, da vsrkate množico idej, ki se vam lahko porodijo, saj boste imeli v novem ciklu- su rasti lune njeno podporo pri uresničitvi želja. Naraščala bo tudi vaša moč, saj vam bo zaščito v prihodnjem mesecu nudilo tudi Sonce v sorodnem znaku. Pred vami bo kar nekaj izzi- vov, ki se jih boste lotili z vese- ljem, dobro voljo in odlično or- ganizacijo. Zelo disciplinirani in natančni boste pri delovanju in nič ne bo ušlo vaši pozorno- sti. Na trenutke boste občutili, da ste preobremenjeni, vendar boste uspešno vztrajali. Od po- nedeljka se vam sreča nasmiha na čustvenem področju. Kar ne- kaj dogodkov vam bo na obraz narisalo nasmešek. Z odločitvijo, ki je povezana s porabo več denarja, je pametno še nekoliko počakati. Ne hitite z nobeno naložbo ali z večjim nakupom. V teh dneh lahko občutite rahel padec energije. Modro je, da se oborožite z do- datnim odmerkom vitaminov in mineralov, da se več gibate na svežem zraku in poskrbite tudi za odpravo morebitnih po- sledic škodljivega stresa. Nove okoliščine bodo tok vaših misli obrnile v drugačno smer. Več boste razmišljali in se posvetili tudi vidikom, ki mo- goče do pred kratkim niso bili pomembni. Lahko pridete do zanimivih ugotovitev in spre- menite svoje stališče. Zagotovo bodo odnosi najbolj pomemb- ni. Lahko se celo zgodi, da boste občutili metuljčke in se sploh odlično počutili. Bodite sproščeni in dovolite dogod- kom, da se razvijajo po svoje. Planeti v sorodnih vodnih znakih vas podpirajo, po drugi strani lahko tudi prinesejo ne- kaj negotovosti, razdvojenosti ali celo notranjega nemira. Če dobro razmislite, so vaši cilji ja- sni, zato se ne obotavljajte, am- pak sledite svoji začrtani poti. V prihodnjem tednu boste znali nastopiti zelo odločno, zato se bodo situacije začele premika- ti s pospešeno hitrostjo v pravo smer. V zadovoljstvo vam bo. V svoje delovanje boste vne- sli povečano previdnost, saj ne boste želeli narediti nobene na- pake. Tokrat bo sreča na vaši strani, kar vam bo seveda v ve- selje. Na čustvenem področju se bodo dogodki razpletali, kot si boste želeli. Res je, da boste zelo neposredno povedali, kaj vam je všeč, zelo malo ali skoraj nič pa ne bo takšnega, kar vam ne bi bilo všeč. Obeta se tudi pri- jetno prijateljsko in družabno življenje. Od četrtka do zgodnjih so- botnih ur bo Luna v vašem znaku, kar bo aktiviralo pove- čano disciplino in skrbnost pri delovanju. Prebujen bo vaš čut za praktične rešitve, odlično se boste znašli na različnih podro- čjih. Od ponedeljka boste več pozornosti namenjali čustve- nim platem življenja. Marsikaj zanimivega se lahko zgodi, to- krat boste tudi pripravljeni dati pobudo. Sonce vas bo navdajalo s povečano energijo vse do pone- deljka, takrat bo zapustilo vaše znamenje. Konec tedna boste gostili Luno, zato bo ta čas ve- sel, družaben, odlično se boste počutili s podobno mislečimi ljudmi. Merkur, ki je zadolžen za delo in dogovarjanje, je začel potovati po vašem znamenju in vam bo v veliko oporo. Zelo uspešno boste lahko sodelovali, uspešni boste pri skupinskem delu. V soboto tik pred polnočjo bo vstopilo Sonce v vaš znak, po katerem bo potovalo skoraj me- sec dni. V ponedeljek zjutraj bo vstopila v ribi tudi Luna, ki se bo »srečala« Soncem. Ta čas bo zelo umirjen, zato ga nameni- te temeljitemu razmisleku, kaj želite doseči. Vaša ustvarjalna energija bo v porastu. V ponede- ljek bo vaše znamenje zapustila Venera, ki se bo selila v ovna. V čustvenih zadevah boste bolj neposredni, kar bo odlično. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. T ablete Mož pride domov in reče ženi: »Kupil sem ti tablete za glavobol.« Ona: »Kaj mi bodo, saj me ne boli glava.« On: »No, na to sem čakal … Sleci se!« Blagajnik »V mojem podjetju iščejo blagajnika.« »Kako, a niste prejšnji teden vzeli novega?« »Da, njega iščejo.« Ime »Kako ti je ime?« »Anastazija.« »Joooj, a ni to tisto, kar ti dajo pred operacijo?« Hitrost Policist ustavi upokojenca zaradi prehitre vožnje. »Kam tako divjate?« »Pustite me, dokler še vem, kam sem namenjen,« odgovori upokojenec. Ropot »Ivan, kaj je tako zaropotalo?« »Jakna mi je padla na tla.« »Zakaj se je pa tako zelo slišalo?« »Ker sem bil jaz v njej.« Nikar ne jezite žensk. Zapomnijo si tudi tisto, kar se še ni zgodilo. Kdor pije sto let, ta dolgo živi! Ko si v zvezi s poročeno žensko, je najbolj pomembno, da se ona ne loči. Stojim na tehtnici in vlečem trebuh noter. Mož mi reče, da mi to ne bo pomagalo. Povem mu, da bo, ker zdaj vidim številke. Če je mogoče verjeti statistiki, 43 odstotkov Slovencev zjutraj poseže po kozarčku… Drugi pijejo naravnost iz steklenice. Upokojenca so pred koncem meseca ujeli s sto evri. Preiskava se je že začela. Ti so iz Slovenije. Sin še vedno živi pri starših Nora dieta, ko ne izgubiš le kilogramov, ampak tudi tatuje … Nikoli ne kupi ženi šivalnega stroja! Ginekolog se je prijavil na kuharsko tekmovanje. Zakaj bi pazil, če skačejo osem kilometrov visoko? Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 7, 16. februar 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 556 SUDOKU 557 SUDOKU 248 REŠITEV SUDOKU 247 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Nagradni razpis je tudi v dvoje lepo. Končno sem ... 3K ORGA- NIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV PRISTAŠI SLOGAŠTVA PLADENJ (POG.) SREDSTVO ZA OMAMO TRNAT GRM GREGOR JANC PROSTOR ZA ZNANST- VENE POSKUSE POMANJ- KANJE MORALNIH NAČEL ELEGANTEN ŽENSKI ČEVELJ Z VISOKO PETO PISK ALI ŽVIŽG VANJO JE ZAKOPANO, KAR JE DANO MAJHEN NOS … NA BRAČU ŠAHIST KASPAROV KOREN V MATEMATIKI MAKEDON- SKO KOLO IZTOK ČOP EGIPČANSKI BOG SONCA NAMEN INSTRU- MENTALNA SKLADBA SAMODRŽEC DELA V LIVARNI PREBIVALCA ARMENIJE GLAVNO MESTO POLJSKE SLOVENSKA ZALOŽBA OTO PESTNER BLEJSKA ... JE SLADKA DOBROTA PRIMES NAFTNIH DERIVATOV POLN UŠI HIMALAJSKA KOZA VOJVODINCI (NAR.) PNEVMATIKI NA AVTU OVENELO PILOTSKA KABINA PRIPADNICA STA RO - GRŠKEGA PLEMENA NASTANE PRI RAZPRŠITVI NEKDAJ DACARJEVA ŽENA SLIKAR LANGUS GOSPA (ANG.) GRAD PRI TRSTU LITIJEV HIDROKSID KANADSKI IGRALEC (KEANU) EDVARD ŠE VARD - NADZE PLEMIŠKI NAZIV VZPETINA PRI BEOGRADU OČE MOZOLJA- VOST KONJARKA JE ... KONJ SPODNJI DEL PROSTORA NENADNO NASILNO DEJANJE ČASOPISNO- GRAFIČNO PODJETJE SLOVENSKI PESNIK GRADNIK LONDONSKA GALERIJA OKRUTNO POLONA JUH IGRALCA TAROKA KARFIJOLA PRIVRŽENEC EKLEKTI- CIZMA VZBUJAJO ALERGIJO PRITOK RENA V ŠVICI STOJIJO NA PROČELJU Ne maram hitre hrane. Naročil bom ... EVRO STROKOV- NJAKI ZA ETIKO NEDOZOREL CIRKULARNI JEDRSKA ELEKTRARNA STARO IME JE VRTILNI MOMENT LATVIJKE SO SOSEDE … ZGODOVIN- SKA UTRDBA V TEKSASU PO SESTAVI PODOBEN ZRNJU RUMENO RJAVA BARVA ŠAHISTKA KRIVEC Povsod z vami MEHKA KOVINA Ga POLJSKI KNJIŽEVNIK (STANISLAW) PREDPONA, KI POMENI ENAK LEVIČARJA (STAR.) BISTVO, JEDRO ZDRUŽENI NARODI (ANG.) DOLG ENO MINUTO HRVAŠKI PEVEC UNGAR ZAPISI ZGO- DOVINSKIH DOGODKOV PO LETIH 9 3 18 10 2 19 15 21 16 8 4 11 20 17 6 14 7 13 12 1 5 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 17 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 28. februarja. Geslo iz številke 6: Zime še ni konec Izid žrebanja: 1. nagrado: odejo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Albin Hostnik z Gro- belnega. 2. nagrado: predpasnik NT&RC in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Ciril Knez iz Laškega. 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Erna Golež iz Dramelj. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. 1. nagrada: odeja in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice Novi TEDNIK št. 7 16. 2. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 7, 16. februar 2023 PISANI SVET »Lionsi smo tisti, ki smo poklicani k povezovanju in združevanju,« so besede, ki jih je ob svoji izvolitvi za gu- vernerja zveze Lions klubov, Distrikta 129, izrekel Radovan Pušnar. Le-te so se v vsej moči izkazale tudi na 18. Obarjadi Lions kluba Ptuj, največji humanitarni in družabni ter kulinarični prireditvi na pro- stem v času Kurentovanja in sploh največji prireditvi slo- venskih Lionsov. Obiskalo jo je več kot sedem tisoč ljudi, k temu je prispevala tudi nova lokacija na Novem trgu, v sa- mem jedru Ptuja, obaro pa sta kuhali tudi predstavnici naše medijske hiše. Še nikoli doslej v skrinjice na stojnicah tekmovalnih ekip, ki so se tudi šibile od lokalnih domačih dobrot, niso ljudje toliko darovali za dober na- men, kar 13.139 evrov. Skupaj s prispevki tekmovalnih ekip in ekip, ki niso kuhale, so zbrali rekordnih 30.000 evrov, s katerimi bodo pomagali dru- žini Kralj iz Senešcev v občini Ormož, ki jim je požar uničil hišo, posameznikom in druži- nam pri lajšanju socialne sti- ske, otrokom iz socialno šibkih družin pri njihovem šolanju in pri delovanju razdelilnice hrane na Ptuju, je zadovoljen povedal predsednik organiza- cijskega odbora 18. Obarjade Igor Kolar. V dveh kovidnih letih so dobrodelno obaro razdelili zaposlenim v zdravstvu in v domovih upokojencev, v letu 2023 pa se je Obarjada nadvse uspešno vrnila med ljudi. Se- danji predsednik Lions kluba Ptuj Robert Munda v svojem mandatu deluje pod motom Delimo srečo in je tudi pobu- dnik enega toplega obroka na mesec za 200 uporabnikov, ki redno prihajajo po hrano v razdelilnico donirane hrane. V preteklem letu so pomagali tudi Lionsi niso samo dobri organizatorji, srčni ljudje s posluhom za ljudi v stiski, tudi kuhati znajo. Obara je teknila tudi predsedniku organizacijskega odbora 18. Obarjade Igorju Kolarju in predsedniku Lions kluba Ptuj Robertu Mundi. Več kot 7.000 ljudi je obiskalo letošnjo Obarjado. V skrinjice so darovali 13.139 evrov, skupaj s prispevki 22 tekmovalnih ekip in štirih ekip, ki niso kuhale, pa so zbrali rekor- dnih 30.000 evrov. Združena ekipa Radia-Tednika Ptuj ter Novega tednika&Radia Celje je v sestavi Jože Mohorič, Kristina Grajžl, Mojca Hrup, Drago Slameršak (direktor), Mojca Zemljarič in Marjan Nahberger kuhala odlično mešano obaro. Nova velika zmaga humanitarnosti in srčnosti mami samohranilki pri ureditvi kopalnice, družini iz Vitomar- cev pri nakupu biološke čistilne naprave, dijaku iz BiH, ki obi- skuje Gimnazijo Ptuj, plačuje- jo bivanje v dijaškem domu. V Bukvici si je lahko 12 otrok iz socialno šibkih družin izbralo šolske potrebščine. Božično- -novoletno obdarovanje otrok iz socialno šibkih družin pa je najstarejša akcija Lions kluba Ptuj, ki jo zadnja leta izvajajo člani Leo kluba. Letošnja Obarjada je tako nova zmaga humanitarnosti in srčnosti številnih ljudi. Vse obare so bile že zaradi svojih sestavin zmagovalne ne gle- de na zmagovalce: združeno ekipo podjetij MCK, d. o. o, in Reseda, d. o. o., (Obrtna cona Markovci), ki je že svoje prvo sodelovanje kronala z zmago, druga je bila ekipa DC Domin- ko Center, d. o. o., tretja pa eki- pa Finakosa, d. o. o., v kateri je bilo še posebej napeto in polno pričakovanja, med kuhanjem obare se jim je namreč rodil novi član. MG, foto: Črtomir Goznik