Tiskovina, poštnina plačana pri 2322 Majšperk Avgust / Veliki srpan 2009 - št. 66 Občankam in občanom čestitamo ob 13. prazniku občine Majšperk! Županja in občinski svet, občinska uprava in Uredniški odbor Majšperčana UVODNIK ŽUPANJE Spoštovane občanke in občani! Smo sredi poletja in pred nami je tretja številka našega časopisa, ki je namenjena tudi predstavitvi programa prireditev, ki se bodo odvijale v okviru praznovanja 13. občinskega praznika. Letos se bodo prireditve uradno pričele 21. avgusta in zaključile z osrednjo prireditvijo v soboto, 12. septembra, ob 15.00 uri. Uradni del s podelitvijo priznaj in plakete bomo, kot je sedaj že v navadi, izvedli v večnamenski šolski športni dvorani, zabavni del s pogostitvijo in zabavo z ansamblom Vitezi celjski pa bo potekal v šotoru pred Občino, kjer bo v prostorih PGD Majšperk tudi razstava naših društev, v prostorih občine pa še posebna razstava umetnika Voj e Veličkoviča, ki v tehniki intarzije predstavlja najbolj tipične kraje posameznih občin bivše občine Ptuj. Tudi letos se bo v občini dogajalo v teh dneh praznovanja veliko dogodkov na področju športa, veliko bo kulturnih dogodkov in družabnih prireditev, ki jih organizirajo naša društva. Upam, da boste v množici prireditev našli veliko takšnih, ki bodo pritegnila vašo pozornost in jih obiskali ali pa se jih tudi aktivno udeležili, saj so v prvi vrsti namenjene vsem občankam in občanom naše občine, z udeležbo ali obiskom pa lahko pokažemo vsem organizatorjem, da jih podpiramo pri njihovem delu. V tem času je tudi investicijska dejavnost največja. Tako smo v fazi zaključevanja naše največje investicije, sofinancirane tudi s sredstvi Regionalnih razvojnih programov, vredne približno 0,8 mio EUR, to je kanalizacija Lešje; skupaj z Ministrstvom za promet smo zgradili krožišče na Ptujski gori, pričeli smo z asfaltiranjem za to leto predvidenih cestnih odsekov, pričeli z izgradnjo investicije Vodovod Haloze II. faza, ki se izvaja s sredstvi Kohezijskega EU sklada, državnih in občinskih sredstev in je vredna preko 1,3 mio EUR in bo zaključena v letu 2010; čakamo na gradbeno dovoljenje za Kulturno poslovni center, s katerim bomo kandidirali na RRP sredstva, sam pričetek gradnje pa planiramo v začetku leta 2010. V Osnovni šoli Stoperce smo zamenjali dotrajana okna, nameravamo pa še delno urediti okolico. Izvajalec del pri izgradnji pločnika Breg in krožišča Majšperk sicer s pričetkom del nekoliko zamuja, vendar sta obe investiciji planirani še v letu 2009. Za jesen planiramo še nekaj manjših investicij, kot so postavitve dveh avtobusnih postajališč, nekaj dela na področju cestne razsvetljave in obnova pešpoti na Ptujski Gori in še bi lahko naštevala, saj je potreb izjemno veliko. Na koncu vam želim le še lep preostanek poletja v upanju, da nas letos ponovno ne preseneti kakšno neurje (enega smo sicer že imeli), ki je v lanskem letu ravno v tem času povzročilo nemalo težav. V dneh, ko prebirate naš časopis, se aktivnosti v okviru praznovanj občinskega praznika že odvijajo in želim si, da bi bile vse prireditve dobro obiskane. Prav posebej pa vas vabim na osrednjo prireditev, kjer imamo priložnost, da skupaj proslavimo naš praznik, se ob tej priložnosti zahvalimo in čestitamo tistim, ki bodo letos predlagani za priznanja in plaketo občine, spoznate naše dobitnike spominka občine, predvsem pa bo to priložnost za naše skupno druženje. Vaša županja dr. Darinka Fakin MAJŠPERČAN je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. Vpisano v razvid medijev pod zaporedno št. 94. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32a, telefon: 02/795 08 30 in telefax: 02/749 42 21 GLAVNA UREDNICA: Zlatka Lampret UREDNIŠKI ODBOR: Vilma Angel, Lea Gregurec, Marjan Kokot, Nataša Letonja, LEKTOR: Zlatka Lampret, PRIPRAVA ZA TISK: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 040 355 047, TISK: Grafis Rače, NAKLADA: 1500 izvodov. NASLOVNICA: Marjan Kokot. Lokalno informativno glasilo MAJŠPERČAN dobi vsako gospodinjstvo v občini brezplačno, izdajatelj plačuje plačuje 8,5% DDV (Ur. List RS št. 89/98). UVODNIK ODGOVORNE UREDNICE Spoštovane bralke, cenjeni bralci Majspercana danes, ko pišem tale uvodnik, me je presenetil zvok, ki me vedno spomni na večno spreminjanje, minevanje in začetek nečesa novega... Dohitel me je glas klopotca, ki se je razlegel po celotni majšperški dolini. Narisal mi je nasmešek in me stresel - poletje bo kmalu minilo. Brezskrbni počitniški in dopustniški čas bo mimo, poletna vročina se bo umaknila pritajenemu hladu in meglicam, zelenje bo nadomestil škrlat, ki bo prekril naše gozdove. Za trenutek sem oklevala in se nisem mogla odločiti, če mi je vse skupaj všeč ali ne. Nenazadnje imam poletje blazno rada in v tem letnem času zares uživam, jesen pa... Tudi jesen imam po svoje rada, predvsem zaradi bogastva, ki ga človeku po mnogih mesecih dela podari narava. Navdušuje me pogled na pisane barve, ki se prelivajo po gozdovih. Pesem klopotcev pravi, da bo kmalu pravi čas za trgatev, ki je v naših krajih še ved- no nekaj posebnega predvsem zaradi obrednega druženja sorodnikov in prijateljev, ki skupaj poberejo naj slajše in najboljše, kar je vinogradnik pridelal... Najboljše in za mnoge najslajše pa je vsakoletni jesenski občinski praznik, ki ga letos praznujemo že 13. po vrsti. Ce ste sami še vedno vraževerni in verjamete, da je 13 nesrečno število, potem vas moram povabiti, da se udeležite katere od številnih prireditev, ki se bodo v prihajajočih dneh zvrstile ob našem trinajstem občinskem prazniku. Videti bo moč veliko veselih in nasmejanih obrazov, ki se bodo veselili številnih zmag. Krona praznovanja bo osrednja občinska prireditev, na kateri bomo najzaslužnejšim podelili priznanja in plaketo. Prepričana sem, da jim boste na prireditvi želeli zaploskati tudi vi. Naj torej velja povabilo na številne prireditve ob našem občinskem prazniku. Sicer pa vam ob tej priložnosti vsem iz srca čestitam ob 13. prazniku majšperške občine! Zlatka Lampret, odgovorna urednica Majšperčana IZ OBČINSKIH PROSTOROV O delu Občinskega sveta Občine Majšperk Občinski svet občine Majšperk se je na svoji 24. redni seji sestal v četrtek, 23.7.2009, v prostorih Občine Majšperk. Na redni seji so svetnice in svetniki z dnevnim redom potrdili zapisnik 23. redne in 9. korespondenčne seje OS, na dnevnem redu so bile še naslednje točke dnevnega reda: soglasje k postavitvi fotovoltaičnih modulov, odlok o javnem glasilu občine Majšperk v 1. obravnavi, soglasje k dodelitvi plače za delovno uspešnost JZ ZD Ptuj, sklep o potrditvi DUP-a za Kulturno poslovni center Majšperk, sklep za soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu, sklep o dodelitvi posebne pomoči PGD Medvedce in PGD Majšperk, sklep o spremembi Načrta razvojnih programov Občine Majšperk za obdobje 2008/2012, polletno poročilo o izvrševanju proračun za leto 2009 ter pobude in vprašanja. Silvija Perhavec DOGODKI V OBČINI Srečanje gasilcev - veteranov v Majšperku Veterani PGD Majšperk smo organizirali že 10. srečanje gasilcev - veteranov društev Oplotnica, Slovenske Konjice in Majšperk. Ta 3 društva se srečujejo redno vsako leto v drugem kraju, v organizaciji drugega društva. Tako so se vsa 3 društva zbrala 23.4.20-09 ob 9. uri v našem gasilskem domu. Vse prisotne je pozdravil poveljnik PGD Majšperk Danilo Hertiš in napovedal potek srečanja. Najprej smo se ustavili na malici v Lovrencu na Dravskem polju. Nato smo šli na ogled tovarne Talum Kidričevo. Predstavniki podjetja so nas lepo s p rej e- li, pokazali so nam film o nastanku tovarne od začetka do današnjih dni, po prikazanem filmu smo si ogledali proizvodnjo aluminija in izdelkov iz njega, ki jih delajo v različnih halah. Ogledali smo si tudi gasilske prostore in opremo. Na Bregu pri Majšperku smo si nato ogledali muzej tekstila in slikarsko razstavo. On 15. uri smo se zbrali na skupnem kosilu na turistični kmetiji pri Štatenbergu. Tu sta nas s krajšim nagovorom pozdravila predsednik PGD Milan Korže in županja majšperške občine dr. Darinka Fakin, prav tako pa so prisotne pozdravili predstavniki veteranov in si izmenjali darila ob našem 10. srečanju z željo, da se veterani teh treh društev še naprej srečujemo. V imenu veterank in veteranov se zahvaljujem vsem, ki ste nam omogočili to srečanje, posebej pa še vodstvu PGD Majšperk. Prav tako se zahvaljujemo vodstvu Talum Kidričevo za prisrčen sprejem in ogled tovarne. Lepo se zahvaljujemo tudi županji dr. Darinki Fakin, da se je vzela čas in nas počastila z obiskom. Na veselo snidenje prihodnje leto v Slovenskih Konjicah! Ludvik Lampret, za veterane PGD Majšperk Blagoslovitev novega križa v Podiožah V nedeljo, 31. 5. 2009, na binkoštno nedeljo, smo se zbrali na parceli Antona Strašeka v Podiožah 60a, da smo blagoslovili nov križ. Po 90 letih je bil stari križ dotrajan. Kip Jezusa Kristusa in Marije sta bila pred leti ukradena. Križ stoji na mestu, kjer se je leta 1919 zgodil tragični dogodek. Na tem mestu so domačini na binkošte tistega leta našli mrtvega Antona Marzidovška, gospodarja kmetije, kjer sedaj živi Jožef Gajšt z družino (Podlože 63). Za postavitev novega križa smo se dogovorili z Antonom Strašekom, ki je tudi prispeval za novi kip Marije. Za križ in kip Jezusa Kristusa pa ja prispevala družina Gajšt. Zahvaljujemo se tudi Občini Majšperk za streho na križu. Križ je blagoslovil duhovnik Jožef Lampret. Zbralo se nas je precej vaščanov, med njimi tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin. Po končanem blagoslovu smo povabili vse prisotne na igrišče Športnega društva Podlože, kjer smo jih pogostili. Obeležje novega križa bo ostalo v spomin naslednjim rodovom. Jožef Gajšt Fotografija desno: Nov križ v Podiožah Srečanje starejših na Ptujski Gori Starejši na Ptujski Gori Vsako leto starejše, bolne in invalide župnijska Karitas, Rdeči križ in župnišče Ptujska Gora povabimo na srečanje. Zbirajo se pod Marijinim plaščem, kjer najdejo svoj mir, se zahvalijo za še eno preživeto leto ter naberejo moči za naprej. Na začetku svete maše je starejše pozdravila predstavnica ZK, pri čemer je poudarila, da je Jezus vstal za vsakega izmed nas in nam tako vsak dan znova daje zavest, da v življenju nismo sami. Sveto mašo je daroval p. Janez Samperl. V nagovoru je zaobjel vse starejše in ostale navzoče; zahvalil se je predvsem za njihove darovane molitve, hkrati pa izrazil tudi prošnjo za nadaljnjo molitveno podporo. Med mašo je vsem, ki so to hoteli, podelil zakrament bolniškega maziljenja ter jim zaželel, naj jim vliva novo upanje in vero. Po končani maši se je srečanje nadaljevalo v romarski hiši - v Marijini dvorani, in sicer s pogostitvijo in kratkim kulturnim programom. Otroci so s svojo iskrenostjo in prisrčnostjo marsikomu zarisali nasmeh na obrazu. Srečanje so popestrili tudi ljudske pevke s Ptujske Gore, s. Timea in zakonca Letonja, ki sta s pesmijo in glasbo poskrbela za prijetno vzdušje. Starejše je pozdravila tudi gospa županja dr. Darinka Fakin, ki jim je zaželela zdravja in še veliko podobnih srečanj. Tudi Danijel Uran, predsednik DU Ptujska Gora, je zbranim želel dobro počutje in veselo druženje, zbrane je pozdravila in nagovorila še Marija Glaser, predstavnica RK Ptujska Gora, župnik p. Gavdencij Skledar pa jih je v nagovoru predvsem opo- gumil in izpostavil bogastvo, ki ga lahko starejši posredujejo mlajšim, če se oboji potrudijo za sožitje. Srečanje se je nadaljevalo s klepetom ob dobrotah, ki so jih pripravili v gostilni Dolinca, članice Rdečega križa in Karitas. Ob tej priložnosti se vsem zahvaljujem za vloženi trud in žrtvovani čas. Vsako leto se starejši, ki so še pri močeh, z veseljem udeležijo našega srečanja, saj jim tako druženje veliko pomeni. Veseli smo, ker je vsako leto več udeležencev in - kar je še pomembneje - so tudi tisti, ki so pravkar prestopili mejo 70-ih, še vedno aktivni. In prav tega jim želimo: lepo in zanimivo tretje življenjsko obdobje. Ema Rodošek, ŽK Ptujska Gora Tudi letos ne počivamo Leto je naokoli in ponovno smo se odločile, da vam v kratkem sestavku predstavimo naše letošnje dosežke in naše načrte za to leto. Članice 112 smo letos ostale brez desetarke Špele, saj je odšla na študij v Ameriko, zato so se nam letos pridružile nove članice Ana in Katja, proti koncu poletja pa še Alenka. Z vajami smo pričele takoj po novem letu, saj nas je 30. januarja čakala prva preizkušnja. PGD Starše je letos prvič organiziralo dvoransko tekmovanje v spajanju sesalnega voda. Na takšnem tekmovanju smo bile prvič in bile presenečene nad velikim številom ekip. To je tekmovanje, kjer tekmujeta dve ekipi hkrati in ekipa z boljšim časom se uvrsti v naslednji krog. Gre za sistem izpadanja. Zal nam sreča v polfinalu ni bila naklonjena, a na koncu smo vseeno osvojile 3. mesto. Ker nas je večina v ekipi študentk, smo imele meseca februarja »malo pavze«, saj je mesec februar čas izpitov. A že v začetku marca smo se ponovno zbrale v gasilskem domu in začele trenirati za naslednje tekmovanje, ki je bilo 4. aprila v Zažarju. PGD Žažar je organiziralo enako tekmovanje, kot je bilo v Staršah. Tam smo ponovile uspeh iz Starš in prišle domov s pokalom za 3. mesto. Po tem tekmovanju smo začele trenirati za suho vajo z motorno brizgalno. Prvo takšno tekmovanje je bilo letos 26. aprila v Gerečji vasi. Tam smo osvojile 2. mesto. Ta uspeh smo ponovile 9. maja v Žetalah. Tudi letos smo se odločile, da se udeležimo Pokalnega tekmovanja Gasilske zveze Slovenije. Tega tekmovanja se udeležijo najboljše ekipe iz vse Slovenije. Gasilska zveza organizira 6 tekmovanj. 4 tekmovanja potekajo v poletnih mesecih, dve tekmovanji pa v mesecu septembru. Prvo tekmovanje za Pokal Slovenije je bilo 16. maja v Kamencah. Kljub temu, da smo tekmovale na zelo mokrem in spolzkem terenu, samo dosegle 3. mesto. Čez en teden, 23. maja, samo se odpravile na tekmovanje v Hajdoše. Tam smo dosegle nehvaležno 4. mesto. Naslednje tekmovanje je bilo 30. maja v Mednem pri Ljubljani. To tekmovanje je bilo zaenkrat najuspešnejše, saj smo osvojile 1. mesto. Vzporedno s tem tekmovanjem je potekalo tudi tekmovanje v spajanju sesalnega voda. Polfinale in finale je potekalo že v trdi temi in v močnem deževnem nalivu, a kljub temu smo bile na koncu 2. Tekmovanje v Gaberniku je potekalo v začetku junija in ni bilo v slopu lige. Udeležile smo se ga zaradi druženja in zaradi izmenjav izkušenj. Domov smo prišle s pokalom za 1. mesto. 20. junija nas je pot popeljala na Dolenjsko v Strek-ljevec, kjer je spet potekala liga. Na tekmovanje smo se odpravile zgodaj zjutraj. Vajo smo izvedle v deževnem in zelo vetrovnem vremenu. Vaja se nam je na žalost ponesrečila in dosegle smo 7. mesto. Kljub razočaranju smo se odpravile na nočno tekmovanje v Tinje. Tam smo osvojile 1. mesto in se uspeha veselile pozno v noč. S tem tekmovanjem smo tudi zaključile poletni del tekmovanj in se odpravile na zaslužene počitnice. A naše počitnice so trajale le do 6. avgusta, saj smo že začele s kondicijskimi pripravami. V mesecu avgustu nas čaka tekmovanje, ki je za nas izrednega pomena in ga organiziramo mi — PGD Majšperk. 22. avgusta bo tekmovanje v spomin našemu preminulemu članu g. Cirilu Murku. Izvedli bomo tekmovanje za »Memorial Cirila Murka«, ki se ga že zelo veselimo in pričakujemo veliko ekip. Vas bralce pa vljudno vabimo, da pridete navijat za naše gasilce in da se poveselite z nami. Naše vaje se s tem tekmovanjem ne bodo zaključile, saj nas v mesecu septembru čakata še dve tekmovanji v Pokalu Slovenije- 5. septembra v Slovenski Bistrici in 13. septembra zaključek lige v Škofji vasi. Zraven teh tekmovanj se bomo udeležile raznih medkrajevnih tekmovanj in občinskega tekmovanja v Majšperku. Letos se bo izvedla mokra vaja Matevža Haceta. Naša tekmovanja se bodo za letos zaključila meseca oktobra, saj nas čaka še eno veliko tekmovanje v Novem mestu. V tem članku smo vam opisale naše letošnje dosežke. Vas bralce na naprošamo, da še nas naprej podpirate in držite pesti za nas. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« Članice 112 CURKOMET v organizaciji PGD Majšperk Člani PGD Majšperk smo organizirali tretji curkomet v Majšperku, in to 18. julija na »pomožnem« igrišču v okolici osnovne šole. Prijavilo se je 10 vrhunskih ekip te igre. V bitki blata in vode so postali zmagovalci člani iz Gorice, izvrstni so bili igralci iz Hajdine, ki so zasedli odlično drugo mesto, še za večjo presenečenje dneva so poskrbeli igralci ekipe iz PGD Ptujska Gora, na tem tekmovanju so zasedli tretjo mesto. Čestitamo. Zmagovalci turnirja so: Obiskovalcem se zahva- 1. mesto: Gorica, 2. mesto: ljujemo za tako množičen Hajdina, 3. mesto: PGD obisk! Ptujska Gora Dragomir Murko Kaj bi brez nas Pomoč nam ni tuja, tokrat smo se namesto gorečih hiš in sanacije streh lotili urejanja okolice. Pravzaprav smo na pomoč priskočili Občini Majšperk pri urejanju okolice pri šoli in pri garažah pri bloku Vendar ne na tistih površinah, na katerih urejajo naši kolegi kosci oz. vzdrževalci, pač na 26 6 2008 Motorizirana enota koscev PGD Majšperk tistih, ki ostanejo. In tako skupno skrbimo za lepši pogled na našo okolje. POHVALNO IN VREDNO POSNEMANJA! Dragomir MURKO Posamezni vzorni primeri. Za takšne moraš imeti res srečo, da jih srečaš. KULTURA 4. srečanje ljudskih pevcev in godcev v Stopercah Ljudske pevke, članice KPD Stoperce, so ga priredile v nedeljo, 4. aprila 2009, v Domu krajanov Stoperce. Pevke pogosto nastopajo v domačem kraju in občini, povabijo pa jih tudi v druge kraje. Njihov zadnji nastop pred tem srečanjem je bil v Mariboru na prireditvi »Pod brajdami«. Povabilo jih je humanitarno turistično društvo GLAS Studenci. Nedavno so bile na območnem srečanju ljudskih pevcev in godcev dobro ocenjene in se bodo udeležile regijskega srečanja. V letu 2008 so v sodelovanju s skupino »Pet navadnih«, Dorotejo Dolšak in patrom Alojzom Klemenčičem izdale skupen CD. V pestrem programu srečanja so se zraven domačih pevk in njihove skupine »Pet navadnih« predstavili še naslednje skupine: Učenci podružnične šole Stoperce so zapeli ljudske pesmi in zaplesale preproste plese. Za nastop jih je pripravila učiteljica Marija Bezjak. Ljudske pevke iz Rogatca se družijo že 12 let in se bodo v jeseni udeležile festivala »Eureka« v Ljubljani, to je festival sožitja mladih in starejših. Pevke vodi Hilda Ozvaldič. Pevke se aktivno ukvarjajo tudi z dramatiziranimi predstavitvam starih običajev, navad in zgodb. Zapele so in prikazale prizor iz igre »Ko štangerba reže kruh«. Skupina Deteljica je prišla iz Rogaške Slatine. Pevke se zbirajo 5 let, nastopajo po Štajerski, tudi na radiu in televiziji. Vodi jih Lidija Trame. S Koga so prišli zanimivi godci in pevci. So člani KD Klopotec, skupina pa si je nadela ime »Porini pa počini«. V 7 letih nastopanja so pod vodstvom Ivana Kocjana prevandrali Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. V sosednjih Makolah so doma »Stari mačkoni«, ljudski pevci in godci, ki znajo z izvirnimi instrumenti in pri- jetnimi glasovi dodobra razgibati in razveseliti poslušalce. Skupino vodi Stanko Jeza. Predstavili so se tudi domači pevci »Prešmentani faloti«, člani KDP Stoperce, ki imajo pod vodstvom Antona Galuna za seboj veliko uspešnih nastopov in se še vedno radi spominjajo božično-novoletnega koncerta v Cirkulanah. Nada Golob, voditeljica skupine sto-perških pevk, je pred koncem prireditve vsem podelila priznanja. Sledila je še skupna pesem, ki pa, glede na veselo razpoloženje ob klepetu, ni bila zadnja. Ko se v enem prostoru in ob istem času najdejo skupaj pesem, muzika, smeh in sproščen pogovor, si zaželimo, da bi bili čim večkrat deležni takšnih trenutkov. Vera Planinc Ob državnem prazniku z ljudskimi pevci in godci na Ptujski Gori Ob koncu meseca junija smo številni zbrali na Ptujski Gori, kjer se je v počastitev dneva državnosti odvijalo že tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji DU Ptujska Gora, TD Ptujska Gora, Društva žena Tisa Ptujska Gora in PGD Ptujska Gora. 27. junija so se v šotoru pri gasilskem domu na Ptujski Gori zbrali številni, ki so želeli prisluhniti ljudski pesmi. Pričeli smo s slovensko himno, ki jo je zapela Mateja Cep, se spomnili dogodkov ob našem osamosvajanju pred 18 leti, zbrane je nagovorila slavnostna govornica dr. Darinka Fakin, županja občine Majšperk, potem pa smo prisluhnili pevcem, ki so se odzvali vabilu organizatorjev na letošnje 3. pevsko srečanje pod našo gorsko lepotico. Prva je zapela mlada nadarjena pevka Ana Karneža s Ptujske Gore, ki je obudila spomin na slovensko popevko, na oder so stopile domačinke — ljudske pevke DU Ptujska Gora, spored nadaljevale ljudske pevke KD Sela in KPD Stoperce, prisluhnili smo tudi Pevkam druge pomladi DU Kidričevo, s pesmijo pa so nas razveselili tudi ljudski pevci FD Rožmarin iz Dolene. Spored so nadaljevali Prešmentani faloti iz Stoperc, predstavile pa so se tudi ljudske pevke Šentjanževke, ki pojejo pod Foto: Stojan Kerbler okriljem KUD Ivan Lončarič Trniče. Na oder je stopil še kvartet Slavček, tik pred koncem smo prisluhnili še ljudskim pevkam društva Invalid Kidričevo, zadnje pa so zapele Taščice KD Rače. Predsednik DU Ptujska Gora Danijel Uran se je zbranim pevcem zahvalil za pevski nastop in jih povabil pred oder k petju skupne pesmi Zabučale gore. Res je zabučala iz grl vseh nastopajočih, ki so obljubili, da se prihodnje leto spet zberejo na Ptujski Gori. Spored so nadaljevali člani PGD Ptuj- ska Gora, ki letos praznujejo 75 let delovanja. Ob tej priložnosti jim še enkrat iskreno čestitamo! Organizatorji 3. srečanja ljudskih pevcev in godcev na Ptujski Gori se iskreno zahvaljujejo Občini Majšperk in vsem donatorjem za pomoč pri organizaciji srečanja, vse vas pa že zdaj vabijo v svojo družbo prihodnje leto, ko se bo ob koncu meseca junija na Ptujski Gori spet zaslišala ljudska pesem! Zlatka Lampret Zgodba o Majšperku »Zgodba o Majšperku ni običajna zgodba, je zgodba o kraju, ki ga imamo radi, je zgodba o ljudeh, ki so ta kraj skozi stoletja naredili tako poseben.« S temi besedami smo začeli posebno zgodbo o našem kraju, Majšperku, z njo smo želeli spomniti na bleščečo preteklost našega kraja, ki ga je pred mnogimi stoletji pisal grad Monsberg oz. Mansberg. Člani dramske sekcije Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk smo se že dolgo poigravali z željo, da bi se na odru preselili daleč nazaj v našo preteklost in tako obudili spomin na mogočen grad, ki je stal nad samim središčem Majšperka. V soboto, 13.6.2009, smo se v večernih urah, ko so nebo nad amfitea- trom majšperške osnovne šole začele prekrivati zvezde, prelevili v grajsko gospodo — Hartmanna in Amelijo, ki sta na majšperškem gradu živela pred letom 1500, postali smo grajska kuharica, njena mlada pomočnica in zeliš-čarka s haloških gričev, spoznali smo prebivalce grajske posesti in mlinarja, (nadaljevanje na str. 12.) SEZNAM PRIREDITEV DRUŠTEV OD 22. 8. 2009 DO 12. 9. 2009 DATUM URA DRUŠTVO PRIREDITEV OPOMBE 20. 8. Ob 20. uri TD Pt. Gora in FD Rožmarin Dolena Literarni večer ljudske literature ob spremljavi Hane Jurič Na trgu Ptujska Gora in v galeriji 21. 8. Ob 20. uri TD Pt. Gora in FD Rožmarin Dolena Mlada Beltinška banda (koncert) (vstopnina 5 EUR), na trgu Ptujska Gora 22. 8. Ob 7. uri Ribiška družina Majšperk Tekmovanje za pokal Dravinje (Zg. Pristava) Ob 11. uri ŠD Breg Spust s kajaki po Dravinji Zbor ob 10. uri na Bregu Ob 13. uri TD Naraplje Gorski kolesarski maraton Naraplje Ob 15. uri PGD Majšperk Tekmovanje M CM Gasilski dom Majšperk Ob 17. uri ŠKD Sestrže Odbojka na mivki Na igrišču ŠKD Sestrže Ob 20. uri TD Pt. Gora in FD Rožmarin Dolena 4. Rožmarin Fest, večer folklore in ljudskega petja. Predstavitev folklornih skupin iz SLO in Hrvaške Na trgu Ptujska Gore (vstopnina 5 EUR) Veliki oder (5x6) 23. 8. Ob 9. uri Društvo gospodinj Stoperce Zajtrk za občane v Domu krajanov Stoperce Ob 14. uri ŠKD-Sestrže Kmečke igre Na igrišču ŠKD Sestrže Ob 17. uri TD Pt. Gora in FD Rožmarin Dolena Gledališka igra na prostem Na trgu Ptujske Gore 27.-30. 8. Od 9. do 20. ure Umetniško dr. Ustvarjalec Slikarska kolonija Majšperk grad Hamre (Breg) 27. 8. Ob 16.30 ŠD Ptujska Gora Kolesarski maraton igrišče na Ptujski Gori 28. 8. Ob 19. uri ŠD Breg Nogomet - člani Igrišče ŠD Breg 29. 8. Ob 10. uri Dl Majšperk, Kidričevo Srečanje težkih invalidov V dvorani na Ptujski Gori Ob 16. uri PGD Medvedce Predaja vozila svojemu namenu veliki šotor - Medvedce Ob 17. uri ŠD Majšperk Prireditev košarka- trojke Igrišče OŠ Majšperk 30. 8. Ob 09. uri LD Stoperce Meddružinska tekma streljanje na gl. golobe in bežečega merjasca Vojaški šotor( 28.8- prevzem) Ob 15. uri ŠD Podlože Vleka vrvi Športno igrišče ŠD Podlože Ob 19. uri ŠD Podlože Nogomet- veterani Igrišče na Ptujski Gori 3. 9. Ob 16.30 ŠD Pt. Gora Mali nogomet OŠ Igrišče na Ptujski Gori 4. 9. Ob 10. uri DU Pt. Gora Rusko kegljanje Kegljišče Ptujska Gora Ob 17. uri ŠD Majšperk Košarka 5 na 5 Telovadnica OŠ Majšperk 4. 9. Ob 19. uri UD Ustvarjalec Majšperk Razstava ilustracij- literarni večer Gostilna Dolinca (Marčič) Ob 19. uri ŠKD Sestrže Pohod po obronkih Sestrž Zbor Dom krajanov Sestrže Ob 19. uri KUD Majšperk Večer smeha- kratke igre V dvorani TVI Albin Pro- motion 5. 9. Ob 14. uri Društvo žena Majšperk Kožuhanje Dom Sestrže Ob 16. uri ŠD Majšperk Namizni tenis Telovadnica OŠ Majšperk (v primeru, da ne bo imel drugi) 6. 9. Ob 8. uri Gasilska zveza Majšperk Tekmovanje Preg gasilskim domom in OŠ Majšperk 9.-14. ure Radio klub Ptujska Gora UKV TEKMOVANJA (pisarna Pt. Gora, Lip ni breg-Janški Vrh, Savinsko, Jelovice) 9.-14. ure LD Dravinja Majšperk Strelska prireditev Strelišče LD Dravinja Majšperk Ob 15. uri KUD Majšperk Delavnica- fotomontaža V župnijskem domu Majšperk Ob 14. uri Planinsko društvo Majšperk Pohod po mejah občine Ob 19. uri TD Pt. Gora 5. klavirski koncert Marijina cerkev na Ptujski Gori 10.9. Ob 10. uri Društvo Upokojencev Srečanje upokojencev Šotor pri Občini Majšperk Društva: Društvo gospodinj Stoperce Društvo vinogradnikov, Ustvarjalna klepetalnica, Čebelarsko društvo, LD Majšperk, ŠD Breg, Društvo Tisa Pt. Gora, GZ Majšperk, Društvo starodobni-kov, Društvo žena Majšperk. RAZSTAVA- otvoritev Gasilski dom Majšperk 10. 9. 11. 9. 12. 9. Ob 10. uri Ob 14. uri Ob 13. uri MTD Tadič Predstavitev šlepar sistem s spremljevalno ekipo (motocross) Pred OŠ Majšperk, parkirišče 11. 9. Ob 17. uri Branko Gajšt (UD Ustvarjalec Majšperk - likovna sekcija) Odprtje razstave Kolonije Majšperk V gradu Hamre na Bregu Ob 18. uri ŠD Pt. Gora Tek Ptujska Gora- Majšperk Igrišče na Pt. Gori, šotor pri Občini Majšperk Ob 19. uri Občina Svečane seja OS Občina Majšperk Ob 20. uri ŠD Breg (vodi) Podelitev pokalov z občinskih tekmovanj Šotor pri Občini Majšperk Po 20. uri Glasba z ansamblom Bratov Belšak 12. 9. Ob 15. uri Občina Majšperk in društva Osrednja prireditev Večnamenska dvorana OŠ Majšperk Ob 17. uri Zabava z ansamblom Vitezi Celjski in pogostitev Šotor pri Občini Majšperk Pripravila: Silvija Perhavec Foto studio Brbre ki ga je doletela kazen na prangerju, prisluhnili smo gostjam iz sosednje Hrvaške ter zaploskali čarodeju z Daljnega Vzhoda... Po skrivnostni usodi našega gradu nas je peljala Vera Korže, v samo zgodbo o Majšperku smo vstopili s pomočjo Alena Vuka in Patrika Lampreta, skrivnosti grajske kuhinje nam je razložila Majda Planinc, na pomoč ji je priskočila Maša Planinc, razne zvarke in čudežna zelišča pa je grajski kuharici in vsem zbranim ponujala Petra Novak. Kazen za malomarnost v mlinu je v škafu prestajal Janko Cep, pred grajsko gospodo ga je pripeljal Anton Soba, ob tem se je nasmihala Suzana Kodrič, Branka Zemljak pa se je trudila, da bi ga ubranila pred sramotno kaznijo. Grajski glasnik - Leopold Karneža - je glasno pozival vaščane grajske posesti vkup - tudi k poslušanju prekrasnega petja ženskega pevskega zbora KUD Rikard Jorgovanič in vokalne skupine S oreha ter k ogledu čarodejevih umetnij Janeza Vidoviča. Nekoč najimenitnejša prebivalca majšperškega gradu sta bila graščak Hartmanu — Janez Lorber — ter Amelija — Zlatka Lampret, ki ji je družbo delala spletična Antonija Kodrič. Zgodbe sva v resnične in preverljive podatke o majšperškem gradu zložili Petra Novak in Zlatka Lampret, režijsko vlogo je prevzela Stanka Var-žič, kostumografija pa je delo članov dramske skupine. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi zgodbe o Majšperku. Naši novi prijatelji, ki so popestrili našo prireditev, so člani KUD Rikard Jorgovanič iz Huma na Sutli iz sosednje Hrvaške. Veseli smo, da so se odzvali našemu vabilu in zapeli čudovite pesmi, tako tipične za hrvaško Zagorje, vokalna skupina Sotelia pa je zapela nekaj zares prekrasnih pesmi, kožo nam je naježila vokalistka, ki je ob koncu programa zapela tudi eno najpopularnejših hrvaških skladb. Prijateljstvo nameravamo še okrepiti in se novim prijateljem oddolžiti z gostovanjem na eni njihovih prireditev. Vsem obiskovalcem naše prireditve v amfiteatru OS Majšperk se iskreno zahvaljujemo za obisk v upanju, da smo vam razkrili kakšen neznan drobec o majšperškem gradu ter vas spomnili na to, da Majšperk piše dolgo zgodovino, na katero smo lahko ponosni. Zlatka Lampret, UD Ustvarjalec Majšperk m Likovna razstava Abstrakcija v gradu tiamre Ljubitelji slikarske umetnosti so se v petek, 26.6.2009, zbrali v gradu Hamre na Bregu pri Majšperku in si z zanimanjem ogledali nadvse zanimivo razstavo Abstrakcija. V Hamrah se je namreč na ogled ponujalo 56 poslikanih platen slikarjev iz cele Slovenije: k nam so prišli iz Maribora, Slovenskih Konjic, Velenja, Litije, Trbovelj, Polzele, Mengša in Kamnika, Ljubljane, Kočevja, Dobove, Črnomlja, Seža- ne, Izole in Pirana, svoja dela pa so na ogled postavili tudi domačini, člani likovne sekcije Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk, ki delujejo pod vodstvom Branka Gajšta. Zbrane slikarje je pozdravila županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, prisluhnili smo zvokom citer Doroteje Dolšak, predsednik Zveze likovnih društev Ljubo Zidar pa je podelil nagrade in pa tudi certifikate posa- Razstava Abstrakcije v Hamrah meznim slikarjem, katerih likovna dela so prepričala strogo žirijo. Certifikat so prejeli tudi 3 domači slikarji: Ana Krajnc, Grega Samastur in Branko Gajšt. Čestitke! Razstava abstraktnih del je bila na ogled še v soboto, 27.6., in nedeljo, 28.6.2009. Člani likovne sekcije Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk vas vabijo, da se jim v razstavnem prostoru gradu Hamre pridružite tudi v okviru praznovanja 13. praznika majšperške občine, ko bodo tam na ogled dela, nastala v koloniji Hamre. Vabljeni! Zlatka Lampret, UD Ustvarjalec Majšperk Likovna razstava UD Ustvarjalec v Studenicah Člani likovne sekcije Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk se predstavljajo tudi izven meja naše občine. Tako so v soboto, 8.8.2009, razstavljali v Studenicah, kjer se je odvijal že 11. tradicionalni Studeniški kulturni večer. V okviru le-tega je bilo poleg otvoritev bogatih razstav še nekaj zanimivih koncertov, prireditev pa so zaključili z ognjemetom. Čestitke našim slikarjem za odmevno razstavo! Zlatka Lampret, UD Ustvarjalec Majšperk Desno: Sodelujoči slikarji v Studenicah Med plešočimi vitezi, graščaki... in kulinaričnimi dobrotami - 12. prangerijada v Podsredi Prangerijada je srečanje slovenskih krajev in mest, ki ohranja tradicijo sojenja na sramotilnih kamnih ali prangerjih. V srednjem veku so namreč ljudi nižjega sloja za manjše prekrške, prepirljivce, zločince, prešuštnike... kaznovali na prangerju. Glede na to, da smo gostitelji 13. Prangeriade naslednje leto ravno mi, smo si še toliko bolj želeli pogledati dogajanje od blizu in se čim bolje predstaviti. Tako smo medse povabili Umetniško društvo Ustvarjalec iz Majšperka, ki se je z veseljem odzvalo povabilu, da pripravi prikaz sojenja. Prav tako smo prosili Društvo žena Tisa iz Ptujske Gore, da speče nekaj dobrot. Res so se potrudile, saj je bila naša stojnica najbolj obložena Mi smo s seboj vzeli promocijski material turistične ponudbe naše občine, knjige o Ptujski Gori in nekaj spominkov. In še nekoga smo srečali na trgu Podsrede — našo županjo. Bili smo zelo veseli, da je našla čas za to prijetno prireditev in druženje z nami. Po uvodnemu pozdravu, nagovoru župana ter otvo- ritvi srednjeveške stojnice so sledile predstavitve sodelujočih turističnih društev in prikazi sojenj iz posameznih krajev. Mi smo bili zelo ponosni na naše predstavnike. Toliko bolj, ker so se predstavili z novim delom Zlatke Lampret. Sojenje mlinarju je pravzaprav del zgodovinskega spektakla o Majšperku, ki smo si ga lahko ogledali junija v amfiteatru OS Majšperk. Ostala društva so imela namreč že videna sojenja, nekateri celo gledališke igre. V trgu se je ves dan kaj dogajalo - srednjeveška tržnica, predstavitev društev, otroški orožar, kaligrafija, kovaštvo, lokostrelstvo, srednjeveško mečevanje in ples. Na naši stojnici smo bili v oblačilih, podobnih srednjeveškim. Naj vam zaupam še to, da sem se sama v njih prav prijetno počutila, čeprav morda za današnji čas niso najbolj praktična. In za naslednje leto si bom zagotovo omislila nova. In kakšni so vtisi sodelujočih? Strinjali smo se, da je bil dogodek zelo zanimiv, a žal se vsi nastopajoči niso držali časovne omejitve, tako da je vse skupaj (pre)dolgo trajalo. Naslednje leto, najbrž v drugi polovici junija, bomo pripravili takšno srečanje na trgu Ptujske Gore. Želimo si, da je zanimivo, poučno, s humorjem obarvano in predvsem dobro obiskano. Nekaj idej smo si že izmenjali, kmalu pa bomo pričeli z resnimi pripravami. Vsakdo izmed vas pa se lahko pridruži, če ga seveda sodelovanje zanima. Vilma Angel, TD Ptujska Gora . Ponovno na Prangerijadi - tokrat v Podsredi Če smo bili lani na ptujski prangerijadi še novinci, smo bili letos, na 12. tovrstnem srečanju v Podsredi, že pravi profesionalci. Tudi letošnje leto smo se člani dramske sekcije Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk na srečanje v srednjeveških oblačilih odpravili skupaj s člani TD Ptujska Gora, prav tako smo bili veseli družbe članic Društva žena Tisa, ki so pripravile številne dobrote. Srednjeveška tržnica, sončno vreme, prijetni sogovorniki in zanimivi nastopi — vse to je bilo moč videti v Podsredi, ki se, mimogrede, ponaša z zares čudovitim gradom. Kljub temu, da smo na nastop čakali kar nekaj ur, se nismo dali -zbranim smo se predstavili z novo zgodbo, ki je v škaf, poln vode, spravila nepoštenega mlinarja. Mlinarjevo kazen pred sramotilnim stebrom si je zaslužil zaradi malomarnosti v mlinu, slabe moke in nepoštene vage. Poželi smo bučen aplavz, naš mlinar pa se je zaradi poštenega polivanja z mrzlo vodo marsikomu zasmilil. Na samem prizorišču smo srečali številne znance z lanske prangerijade, žal so se vsi prestavili z enako igro kot lani. Upamo, da bodo prihodnje leto, ko bo srednjeveška tržnica s sojenjem na prangerju pri nas, na Ptujski Gori, skupine prikazale nove srednjeveške zgodbe. Preživeti dan v srednjeveških oblačilih je prav poseben dogodek, ki bi ga bilo škoda zamuditi. Vabljeni, da ste skupaj z nami prihodnje leto na Ptujski Gori del prangerijade tudi vi! Zlatka Lampret, UD Ustvarjalec Majšperk PREDSTAVLJAMO VAM ... Knjižnica Ivana Potrča Ptuj na spletnem portalu najlepših evropskih knjižnic Na nedavno objavljenem spletnem portalu »Knjižnične zgradbe«, ki ga najdemo na naslovu http://www.hbra-rybuildings.info/, so predstavljene najlepše knjižnice Evrope, med šestimi slovenskimi splošnimi knjižnicami pa je tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Osnovna ideja projekta, le-ta še ni zaključen, je povezati podobe evropskih splošnih knjižnic, ki predstavljajo zgled dobre prakse na področju arhitekture in oblikovanja knjižničnega prostora in zgradbe. Knjižnice so predstavljene kot reprezentančni objekti, kot urbanistični in umetniški dosežki. Cilj portala je predstavitev obstoječih izvirnih rešitev na področju zasnove in oblikovanja knjižnic ter spodbujanje idej in novih konceptov pri oblikovanju knjižničnega prostora. Knjižnice so predstavljene kot večna- Janko Levanič — Pogled iz balona menski prostori, središča znanja in informacij ter kot kraj, ki zadovoljuje izjemno heterogene potrebe in interese uporabnikov. Predstavljenih je skupno 63 evropskih knjižnic iz Belgije, Hrvaške, Danske, Estonije, Finske, Irske, Latvije, Litve, Norveške, Portugalske, Slovenije, Španije in Švedske. Slovenske knjižnice predstavljajo knjižnice Domžale, Kobarid, Grosuplje, Šentjur, Novo mesto in seveda Ptuj. Spletni portal omogoča iskanje po zemljevidu, motivu, deželi, arhitektu ter članku o posamezni knjižnici. Naj ob tem dodamo, da so upravljavci spletnega portala točno določili merila in motive, ki jih knjižnice, ki želijo sodelovati v projektu, morajo posredovati. Upoštevali pa so tudi, da se knjižnični prostor nenehno spreminja, da gre za živ organizem, ki se vedno bolj usmerja k bralcu in na nek način tudi vpliva na prostorske rešitve lokalne skupnosti, v kateri deluje. Ptujska knjižnica je predstavljena kot knjižnica, ki pokriva področje s skoraj 70.000 prebivalci iz šestnajstih občin širše ptujske regije. Predstavljena je tudi kratka zgodovina Malega gradu, ki je v arhivskih virih prvič omenjen leta 1376, raziskave pa so pokazale, da je JZ del Malega gradu nastal že v 12. stoletju. Mali grad so kasneje večkrat prezidali, najtemeljiteje ob koncu 16. in 17. stoletja ter po letu 1773, ko so ga prevzeli Attemsi. Sredi 19. stoletja je bil v njem sedež okrajnega glavarstva, pred drugo svetovno vojno pa ga je imela v lasti družina Pongratz. Po vojni so bila v njem najemniška stanovanja, leta 1983 pa se začnejo prizadevanja za prenovo Malega gradu za potrebe knjižnice. Slednja se zaključijo leta 2000, ko se vsi oddelki ptujske knjižnice združijo pod eno streho na Prešernovi ulici 33-35. Na portalu sta predstavljeni tudi notranja organizacijska shema knjižnice in omenjene knjižne dragocenosti, kot so inkunabule, Dalmatinova Biblija, Slava Vojvodine kranjske, Moskovski zapiski, pa tudi zbirka notnih rokopisov iz sredine 18. stoletja. Knjižnico sta zasnovala arhitekta Aleksander Grebenšek in Marjan Berlič, notranjo opremo pa je načrtoval Miran Lasič. Sledi osnovnim arhitekturnim idejam oziroma načelom, kako dati kulturnemu spomeniku novo namembnost in združiti kulturno dediščino z zahtevami sodobne bibliotekarske stroke ob upoštevanju strogih spomeniško-var-stvenih pogojev. Umestitev na portal »Knjižnične zgradbe« je veliko priznanje za ptujsko knjižnico in seveda za vse občine ustanoviteljice in pogodbenice, ki jih knjižnica pokriva s svojo dejavnostjo. Vabimo vas, da si spletni portal ogledate, tisti, ki pa želite vedeti še kaj več pa lahko vzamete v roke knjigo Željka Kozinca Vrata v vse čase, Podobe splošnih knjižnic v Sloveniji, kjer boste našli obširnejši članek tudi o Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj IZ MALEGA ZRASTE VELIKO Za plavalno znanje na morje Za učence 4. razredov OŠ Majšperk in podružničnih šol Ptujska Gora in Stoperce je bila od 8. 6. do 12. 6. 2009 v Kopru v hotelu Žusterna izvedena LETNA ŠOLA V NARAVI. Naše dnevne aktivnosti so bile zelo pestre. Dvakrat dnevno je bilo organizirano plavanje. Leto se je izvajalo v notranjem bazenu s slano vodo in gle- de na vreme tudi v zunanjih bazenih s sladko vodo. Mnogi so izboljšali svoje plavalne sposobnosti in tehnike plavanja. Vsakodnevno smo skrbeli tudi za osebno higieno, čiste in pospravljene sobe, kulturno obnašanje v jedilnici in v hotelu... Kot s pravega dopusta smo tudi mi domov pisali razglednice, nakupovali spominke in se fotografirali. Po krasni Barbara Rajh - »Gasilska« v bazenu sprehajalni poti smo hodili na sprehode in sladoled v bližnje mesto Koper. Med potjo smo opazovali primorske drevesne vrste in pokrajino, poslušali narečje, opazovali življenje ljudi ob obali, odkrivali poklic ribičev, začutili smo dnevni utrip na slovenskem morju. S pomočjo doživetij smo spoznavali značilnosti primorske pokrajine. Marsikdo se je tudi prvič popeljal z ladjo po valovitem morju. Ladjica nas je zapeljala v pristanišče Pirana, kjer smo se izkrcali, se seznanili z njegovimi pomembnejšimi znamenitostmi in si seveda nakupili različne spominke. Izvajali smo tudi ure pouka, ker je bila to šola v naravi: reševali smo ustvarjalne učne liste. Ob večerih smo se igrali z družabnimi in drugimi igrami, razvijali smo naše prijateljske vezi. Ob 22. uri pa smo vsi že spali. Učenci so bili med izvajanjem načrtovanih dejavnosti in izven teh zelo pridni. Tako je letna šola v naravi minila v prijetnem vzdušju in v zadovoljstvo učencev, plavalnih učiteljev in nas, spremljevalk. Barbara Rajh, vodja letne šole v naravi Se zgodovina ponavlja? Ko sem pred 23 leti prišel v Majšperk kot učitelj, skoraj začetnik, nisem vedel, da mi bosta ravno ta šola in ta kraj toliko pomenila. Vsaj jaz sem tako čutil, da so se med nami spletle prijateljske vezi. Po sedemletnem delu v razredu in dobrem letu opravljanja tudi del in nalog pomočnika ravnatelja sem bil pred prvo večjo poklicno odločitvijo. Ko se je leta 1994 takratni ravnatelj Stefan Cvahte, s katerim sva bila vse do njegove upokojitve odkrita sodelavca, nikoli zahrbtneža in hinavca, ki bi rada do cilja prišla skrivaj, odločil, da ne bo več kandidiral za delovno mesto ravnatelja, sem na njegovo pobudo in lastno odločitev to storil sam. Takrat jih je veliko v meni prepoznalo lastnosti, ki naj bi jih združevala osebnost ravnatelja. Tako sem 1. julija 1994 prevzel vodenje OŠ Majšperk, ki je leta 1998 dobila še enoto vrtca. Ne vem, ali mi je prirojeno ali privzgojeno, da delo, pa ne samo službeno, jemljem zelo resno in to sem pričakoval tudi od sodelavcev. Pri tem pa sem srečal veliko takih, ki jemljejo delo skrajno resno in tudi nekaj takih, s katerimi je bilo naše sodelovanje pač pomota. Od vsakega, ki podpiše pogodbo o zaposlitvi, pa se, tako strokovnjaki, pričakuje, da spoštuje predpise in dogovore, da dela dobro, odgovorno in da šoli zagotavlja čim boljše rezultate; sam sem si namreč le prizadeval biti perfekcionist pri svojem delu in želim vam sporočiti, da sem to počel s srcem. Mogoče me je prav zaradi tega in spleta okoliščin med drugim zgodovina izbrala, da v timu na strani uporabnikov prevzamem odgovornost pred njo in občani občine Majšperk za položitev temeljnega kamna in za izgradnjo nove šole. Sprejel sem jo kot ravnatelj in kot predsednik gradbenega odbora. 17. septembra 2005, na deževen dan otvoritve, je več kot dva tisoč prisotnih dalo priznanje timu, ki se je trudil pri izgradnji; menim, da sem bil trden člen tega tima. O tem bodo v šolski kroniki Osnovne šole Majšperk kot trajnem šolskem dokumentu in tudi zgodovinskem viru lahko prebrali tudi zanamci. Ko sem pred leti, neobremenjen s preteklostjo, sam prebiral šolsko kroniko, so se me močno dotaknili zapisi za leta 1959 do 1976, ki jih je zelo skrbno, kot takratna ravnateljica, zapisala pokojna Ivanka Golob, ki je bila Majšperku predana 26 let. Danes med njenimi zapisi in mojimi, za čas od leta 1994 do 2008, najdem veliko podobnosti. Tudi ona je med drugim poskrbela, da je takratno šolsko poslopje leta 1966 dobilo nov prizidek in leta 1974 še telovadnico. Leta 1976 se je njeno ravnatelj evanj e, ne po lastni želji, končalo in dve leti kasneje se je upokojila. In dogodki so se vrstili, pisala se je zgodovina; vrstijo se tudi danes in pisala se bo zgodovina ... . Vsak pozoren bralec bo našel svoje podobnosti, vsem pa se bo potrdila teza, da se zgodovina, sicer v modificiranih oblikah in različnih časovnih intervalih, neizprosno ponavlja. Tudi takrat se je pokazalo, da ljudje raje vidimo, da imajo težave drugi; tuja nesreča nas potolaži, misleč, da sami nismo tako slabi; nezavedajoč se, da je nesreča smrad, ki ga ne moreš izliti na drugega, ne da bi poškropil tudi tebe. Kot na splošno velja napačno mnenje, da se najglasnejši tožniki v prid javnosti najbolj zavzemajo za njeno blaginjo, so tudi sodbe sodišč včasih nerazumne, krivične. Krivico do mene in še 42 kolegov, ki bi jih lahko doletela enaka usoda, so hitro spoznale pristojne inštitucije in od 11. 8. 2009 je naša pridobljena izobrazba ponovno zadostna za imenovanje ravnatelja javne šole. V času vodenja šole Majšperk, štiri mesece manj kot petnajst let, sem spoznal, da so pričakovanja, s katerimi se soočajo ravnatelji, zelo velika, a hkrati zelo različna (MSS, učitelji, starši, učenci, lokalna skupnost...). Visoka pričakovanja pa so tudi oblika pritiska in orodje discipliniranja, zato imajo lahko nasproten učinek: izgorelost, frustracijo, občutek nemoči. Ravnatelj je namreč tudi »samo človek«, bitje z omejeno zalogo časa, energije, znanja in spretnosti. Ob službi sem se v Majšperku vključeval tudi v družbeno življenje. Tako sem bil oz. sem še član nekaterih društev. Neodvisno od mojega članstva pa sem se vedno trudil povezovati šolo s krajem, za kar lahko brez kančka samohvale ali lastne promocije zapišem, da smo skupaj zasnovali vrsto prireditev in dejavnosti, ki so postale tradicionalne v občini, nekatere pa so prerasle njene okvire. Med drugimi sem bil pobudnik za praznovanje praznika slovenskih čebelarjev v Majšperku. Po preselitvi in adaptaciji čebelnjaka ob novo šolo se mi je ideja porodila ob vračanju iz enega od praznovanj slovenskih čebelarjev; bil sem udeleženec vseh, razen zadnjega. Takrat je bil del poti sopotnik v našem avtobusu gospod Franc Sivic, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije. V neformalnem pogovoru sva spregovorila o vključitvi vsebin čebelarstva v pouk oz. interesne dejavnosti in takrat sem LITERARNI UTRINKI Da, imela si prav, ko si mi tolikokrat rekla:»Bodi srečna, da si doma v tako čudovitem kraju, sredi Haloz in med tako čudovitimi ljudmi!«. In nehote mi je iz ust ušel stavek: »Zakaj pa potem nisi ostala doma?«. Sestra je zamišljeno strmela skozi okno ter dejala: »Veš, Haložani so inteligentni ljudje. Ni potrebno, da imajo v rokah papir o izobrazbi, važen je njihov odnos do ljudi, pridnost in srčna kultura!« Mnogo jih ni imelo možnosti oditi v šole, ni bilo denarja, ni bilo časa. Haloški griči so zahtevali celega človeka, cele družine, s tem pa še ni rečeno, da je neumen, da ga imamo potem za »butastega« Haložana. Res je, kako hitro lahko to postaneš v očeh nekoga, ki ti želi slabo, nekoga, ki mu nisi pri srcu. Vrsto let sem delala v podjetju, kjer smo se dobro razumeli. Pomagali smo drug drugemu, prirejali zabave in se družili. Skoraj na prste roke bi lahko naštela izjeme, toda vedno tudi te obstajajo in mi smo se vedno spraševali: »Zakaj?« Da, bilo bi preveč lepo! Ponovno mi misli uidejo skoraj dvajset let nazaj. Začela sem graditi dom v mu »prodal« idejo o možnosti praznovanja v Majšperku. Posredoval sem jo gospodu Stanku Vedlinu starejšemu, predsedniku majšperških čebelarjev, in aktivnosti so stekle. Idejo so realizirali v letošnjem letu in ob tej priložnosti je na povabilo Čebelarske zveze Slovenije Majšperk obiskal tudi predsednik države. V teh letih sem bil pred mnogimi priložnostmi, izzivi, dilemami, odločitvami. Sedaj »obogaten« tudi z grenkimi izkušnjami pričakujem nove. Čez pet ali deset let bi še vedno rad teptal zemljo na planetu Zemlja. Rad bi počel stvari, ki sem jih počel po letu 1994, malce bolj umirjeno morda; v svoje Utrinek dneva kraju, približno z dvajsetimi hišami. Bili so krasni vaščani, čudoviti ljudje, vzeli so nas za svoje. Ni bilo dneva, ko katera soseda ne bi prinesla kave, malice, soka. Spominjam se, ostati sem morala v bolnišnici, dobri sosedje so skrbeli doma za malico naših delavcev. Se lahko to pozabi? Ne, to je zapisano globoko v duši, naj je še tak orkan, tega ni mogoče izruvati. Potem sem se ponovno spomnila sestre. »KULTURA SMO LJUDJE!« Kultura rabi vesele ljudi, v našem življenju je že preveč nasilja in zlobe. Ona je bila povod, da sem prevzela to odgovornost, kajti po pravici sem si rekla — nikoli nisem bila z nikomer v sporu, nikomur ne želim nič slabega, rada bi samo pomagala, kolikor bo v moji moči. Zal mi je, da v tako malem kraju nismo složni, zakaj moramo nenehno podtikati nekomu nekaj, je kriv ali ni! Zakaj ne bi sedli za mizo in si mirno povedali to, kar komu ni všeč. Vsak je zmotljiv, vsi ne vemo vsega. Dajmo, recimo eno in naredimo eno, kajti ni večjega sovražnika kot nož z dvema reziloma. Recimo, da si bomo pomagali v tem malem kraju, kjer je že toliko gorja, ljudi brez zaslužka, brez dobro, v dobro ljudi, ki se uspešno branijo pred malodušnostjo; z ljudmi odprtega srca in uma, s tistimi, ki ne zanikajo čustev in preteklosti ter znajo ceniti dober namen. Rad bi se zahvalil vsakomur, ki je kdaj stopil v moje življenje in me s svojo navzočnostjo navdihnil, se me dotaknil in me razveselil; cenim iskrene in spoštujem odkrite ljudi. Spoštovane občanke in občani občine Majšperk, imate sodobno šolo s hišno številko Majšperk 32/b in imeli ste njenega prvega ravnatelja, ki se je pisal Rajko Jurgec. industrije, ločuje nas ogromna oddaljenost od velikih središč - pa sedaj, po 60 letih, krhamo še sadove naših staršev, dedkov in babic. Čemu? Kaj bi želeli, kaj ne »ŠTIMA«? Pred dnevi sem želela nekoga vprašati, ali bi sodeloval pri moškem pevskem zboru. Res, predstavila sem se kar z imenom in smehom na ustih, vendar je ta kaj kmalu splahnel z obraza in me postavil na realna tla. Čemu? Vrstijo se dogodki, podoben drug drugemu, pa ponovno zaslišim glas svoje sestre - ljubica, kultura smo ljudje. Kako čudovit je občutek, imeti nekoga rad. Kako lepo je nekomu pomagati, ali nam ne bi bilo lepo, da bi si lahko pogledali drug drugemu v oči? Nikogar nismo ubili, nikogar poškodovali, odpustimo vsakomur tisto nepremišljeno besedo, ki jo je morda izustil. Ali morda v tem kratkem in težkem življenju ni nič drugega kot gonja za »JAZEM«, kdo si ti, kaj si ti? Ali morda ne veš — kdo sem »JAZ«? Zakaj ta jaz danes, zakaj ta jaz spet jutri?! Mira Trifunac ZAHVALA V spomin Zmagu Rafoltu Kot je bila pokončna Tvoja drža na govorniškem odru ob 60-letnici DPD Svoboda Majšperk, takšna bo ostala v srcu tistih, ki smo te poznali, tistih, s katerimi si delal in tistih, ki želimo Tvoje delo nadaljevati. »Ne toži, če v samoti boš jokala, ker ga ni — to boli — sedi k oknu, kjer čakala si ga dneve in noči. Srce odpri, nič ne toži in ozri se v nočni hram; mnogo zvezdic zunaj kroži — nihče ni v spominu sam!« Takšna je bila Tvoja vizija, delo in kultura. Leta 1946 si prišel v naš Majšperk in tebi so se takratni delavci in vaščani morali zahvaliti za ustanovitev našega društva. DPD Svoboda je staro že 60 let in od več združenih sekcij je vztrajal le moški pevski zbor. V zadnjih letih se jim je pridružila še Ustvarjalna klepetalnica. Kot vedno so tudi tokrat nekatere sekcije odstopile. Toda kot si Ti govoril, treba je delati z rokami, treba je delati z glavo in treba je delati »za dušo«, tako si v mislih ponavljam eno: delajmo za svoje zadovoljstvo, delajmo za ljudi, ki nas radi poslu- šajo, ne delamo za denar, delamo za nasmeh na ustih in bučen aplavz. Tudi za takrat novozgrajeno dvorano, ki se je zgradila na prostovoljni bazi, se imamo zahvaliti prav Tebi in moram priznati, da jo ob privatizaciji tekstilne sedanja društva močno pogrešamo. Kot so bile vse prireditve takrat izpeljane v tej dvorani (center majšperške kulture), tako bi potrebovali in koristili ta prostor tudi danes. Na oder si postavil vrsto komedij in dram. Leta 1949 si odšel iz Majšperka in vajeti društva so počasi popuščale. Kdo Te bo nadomestil, so Te včasih spraševali? A znal si odgovoriti. Nihče ni nenadomestljiv. Bil si v zmoti. Bil si in ostal boš nenadomestljiv, enkraten, vreden spoštovanja in zahvale. Odložil si pero in ostala so dela. Se bodo zbori opevali Tvoji Dve brezi, prebirali pesmi in se ob stihu »Postal sem star, sam bog ve kdaj, ne najdem več poti! Gorje ti, človek, kadar maj ti sredi maja odcveti...« zamislili in vedno znova čutili izpovedno moč, ki si jo namenil svoji družini in društvom. V 91. letu je zaključil ustvarjalno in bogato življenjsko pot. Ljubezen do lepe slovenske besede mu je bila položena že v zibel. Ogromno je ostalo njegovih del, hvala mu gre tudi za to, kar je naredil za našo kulturo v Majšperku. Naj se Majšperčani pridružimo že naštetim ob slovesu: »Počivaj mirno v zemlji, ki si jo ljubil, cenil in ji bil predan. Tu našel si poslednji hram. Hvala za lepe spomine in oprosti, če bomo kdaj nehote grešili v našem oz. Tvojem društvu DPD Svoboda Majšperk!« DPD Svoboda Majšperk OBVESTILA PROGRAM PRIREDITEV ROŽMARIN FEST: nedelja, 16.08. ob 11.00. uri (po 10. sv. maši) Predstavitev ljudskih pevcev in aktiva žena FD Rožmarin Dolena Ljudski pevci z gosti na trgu Ptujske Gore Aktiv žena z otvoritvijo razstave »Od zrna do kruha« v galeriji TD Ptujska Gora četrtek, 20.08. ob 20. uri Predstavitev slovenskega ljudskega slovstva ob slovenskih ljudskih kostumih Sodelujoči: APS Študent, FD Rožmarin Dolena, FD Markovci na trgu Ptujske Gore petek, 21.08. ob 20. uri Koncert slovenske skupine »Mlada beltinska banda« na trgu Ptujske Gore Vstopnina 5 € sobota, 22.08. ob 20. uri »IV. Rožmarin Fest« Mednarodni festival folklore na trgu Ptujske Gore nastopajoči iz Slovenije in Hrvaške Vstopnina 5 € nedelja, 23.08. ob 17. uri Gledališka predstava »Čistilka Marija« na trgti Ptujske Gore Nastopa: KPD Stane Petrovič Hajdina Vstopnina 2 € Pridržujemo si pravico do spremembe programa oz. lokacije. TURISTIČNA . .. ZVEZA SLOVENIJE 100 www. turisticna-zveza.si Ut www-slovenia. inf o OBVESTILA, ČESTITKE Obvestilo Regijskega centra za obveščanje Ptuj Regijski center za obveščanje Ptuj vas obvešča, da v primeru požara, nesreče ali drugega dogodka pokličete na tel. številko 112. Najdete jih na Slomškovi 10 na Ptuju, tel. številka (02) 771 34 61 ali 771 00 31, elektronska pošta: dragomir.murko@urszr.si. OBVESTILO OBČANKAM IN OBČANOM Naslednja redna številka Majšperčana bo izšla ob koncu meseca decembra, zato vas obveščamo, da bomo članke za objavo v Majšperčanu sprejemali do 3.12.2009 na elektronskem naslovu zlatka.lampret@guest.arnes.si ali zlatka. lampretl@gmail.com oz. na Občini Majšperk. Kot je že v navadi, bomo vse prireditve v počastitev maj-šperškega občinskega praznika objavili v posebni izdaji Majšperčana ob koncu meseca septembra oz. v začetku meseca oktobra. Vpis v Košarkarsko šolo Haloze Košarkarska šola HALOZE vabi k vpisu fante, ki jih zanima košarkarska žoga. Vabimo letnike 2001, 2000 in 1998, da se nam pridružijo. Prijave zbiramo na tel. št.: 031/683-357 ali e-mail: ks.baloze@gmail.com Občinski odbor DeSUS Majšperk in Društvo upokojencev Majšperk vam iskreno čestitata ob 13. občinskem prazniku. Hkrati vabimo vse upokojence in invalide občine Majšperk na srečanje, ki bo v četrtek, 10. septembra, ob 10. uri pod šotorom pri Občini Majšperk. Vabljeni! SLS. Slovenska ljudska stranka Spoštovane občanke in občani! Čestitamo vam ob 13. prazniku občine Majšperk. Cvetko Pepelnik, Predsednik O O SLS Majšperk Vsem občankam in občanom maj-šperške občine čestitamo ob 13. prazniku naše občine! Branko Novak, predsednik OO LDS Majšperk Vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Maj- jjk šperk! tiSti ■ i , , Miroslav Kužner, predsed- nik OO SD Majšperk PLANINSKI KOTIČEK Vzpon na 2244m visok Krn Planinska sezona v PD Majšperk doseže svoj vrhunec v poletnih mesecih, ko se vsako leto odpravimo na vrhove, višje od 2000m. Letos je bil to Krn, ki leži v zahodnih Julijskih Alpah . Planinsko turo smo opravili v dveh dneh , to je 8. in 9. avgusta, zaradi manjšega števila prijav pa smo izlet združili s športnim društvom Naraplje in tako na Krn skupaj odpeljali kar 44 pohodnikov. Zaradi oddaljenosti smo potovanje proti izhodiščni točki, ki je bil Dom Klementa Juga v Lepeni, pričeli že v soboto ob 3. uri zjutraj. Z avtobusom smo opravili pot preko Ljubljane in naprej proti Kranjski gori in se nato zapeljali do italijanskega Trbiža. V Slovenijo smo nato vstopili zopet na gorskem mejnem prehodu Predel. Skozi Log pod Mangrtom, kjer smo še vedno lahko opazovali posledice katastrofalnega plazu , ki je pred 9. leti popolnoma uničil del vasi in zahteval življenja sedmih domačinov, smo se pripeljali v dolino Lepene. Vzpon proti Koči pri Krnskem jezeru smo opravili v 2. urah in pol in se nato po krajšem počitku odpravili proti vrhu. Vmes smo pri samem jezeru napravili krajši počitek za fotografiranje . Za vzpon naprej proti vrhu smo se skupine iz obeh društev ločile, saj smo imeli prenočevanje dogovorjeno v različnih planinskih kočah in smo se morali člani našega društva po osvo- jitvi vrha spustiti še nazaj do koče pri Krnskem jezeru. Vrh smo osvojili v dobrih treh urah in se nato po številnih snežiščih, ki še vedno prekrivajo kotanje in grape, vrnili nazaj do jezera in koče. Po prijetnem večeru pred kočo smo prenočevali v sobi s skupnimi ležišči, kjer nas je večina zaradi dobre volje in smeha zaspala komaj malo pred polnočjo. Tudi nočni počitek je bil bolj boren, saj so ga vso noč vztrajno motili glasovi številnih smrčačev. Kratek nočni počitek ni vplival na dobro razpoloženje v nedeljo. Ta dan smo se po zajtrku spustili nazaj do izhodišča in se po okrepčilu v koči ustavili še ob naši bistri reki Soči. ŠD Naraplje Zaradi temperature vode, ki je bila pod 10 stopinj C, nas je večina namočila noge v Sočo le za kratek čas. Kljub tako nizki temperaturi vode pa se je našlo nekaj korenjakov, ki so korajžno skočili v vodo in tudi malo zaplavali. Povratek proti domu smo opravili mimo izvira Soče in se nato preko Vršiča s krajšimi postanki na Vršiču in Trojanah varno vrnili domov. Dobro voljo v avtobusu in ob postankih pa so dodatno podkrepili muzikantje iz Športnega društva Naraplje, ki so nam zaigrali s svojimi inštrumenti, mi pa smo jim seveda zadovoljno pritegnili s pesmijo. Miran Smolej, vodja izleta Velika planina Po programu PD Majšperk smo v juniju, in sicer 13.06.2009, organizirali enodnevni izlet na Veliko Planino. Veliko naših članov na Veliki Planini še ni bilo, zato smo se odločili to izpeljati v začetku poletja, ko življenje na planini oživi, saj iz doline pripeljejo živino. Prijavilo se je 30 izletnikov, zato smo prevoz izvedli z avtobusom. Ker je ravno v tem času prenehala delovati nihalka, smo se odločili, da planino osvojimo peš. V lepem sobotnem jutru smo se podali proti Kamniku - Gornjem gradu, kjer nas je na izhodiščni točki pričakalo sonce. To nam je dalo dodatne volje, da bomo samo planino doživeli v lepem vremenu. Po dobrih 2 urah hoje smo prispeli na rob planine, kjer pa nam je rahla megla želela malo pokvariti prvi vtis, vendar smo le-tega ob prvem postanku pri plan- šarski koči s harmoniko in pravim planšarjem razgnali. Na veliko presenečenje je za nami prispel tudi šofer, ki se sprva ni nameraval podati na pot. Dobre volje in ob občudovanju lepot planine smo izvedeli, da smo prišli ravno na prvi dan, ko se na planino prižene živino. Zato smo vedeli, da bo ogled še toliko bolj bogat in zanimiv. Pri Domžalskem domu smo se okrepčali, saj nas je čakal še nadaljnji sprehod po planini in vzpon na najvišji vrh planine. Vreme se je popolnoma zjasnilo in nam pričaralo enkratno pokrajino, posejano s planšarskimi hišicami, polno kravic na paši. Vsi pohodniki so bili navdušeni in pot med hišicami ter po travici proti vrhu jim ni delala nikakršnih težav. Med potjo smo se oglasili tudi pri cerkvici za eno skupinsko. Po osvojenem vrhu smo se počasi spustili po robu pla- nine nazaj proti dolini, kjer je dobra volja po poti premagovala morebitno utrujenost. Nekatere planinke so kar padale na »TELIČKE«. Navdušeni in zelo dobre volje se kar nismo mogli posloviti izpod planine, vendar nas je še ena večerna obveza le spravila na avtobus in proti domu. Imeli smo namreč željo, da pri7 demo do 20.h na igro na prostem, ki se je odvijala v amfiteatru šole. Ker smo imeli dobrega šoferja, ki ga hoja ni preveč utrudila, smo prispeli kar na začetek igre in se je v večini tudi udeležili. Tako smo zaključili čudovit planinski izlet še s kulturnim večerom. Vsi udeleženci so bili mnenja, da je lahko vsem, ki niso bili zraven - ŽAL. Pa na kakšnem drugem izletu. Lep planinski pozdrav! Marjan Planinc