V Ameriki in pri nas......65 Sipalnik „Ideal"....... . 74 Striženje kril maticam......69 Opazovalne postaje.......75 Čebelarjenje na med......69 Vesti iz podružnic.......77 Najboljši narejeni roj......72 Drobiž...........78 Pridelovanje medu v satju .... 73 Za čebelarsko zadrugo se je izjavilo enkrat vse člane, ki žele, da se zadruga razmeroma jako pičlo število članov — ustanovi, naj pobite s prijavo, da bo nekaj čez 100 deležev. Opozarjamo še moči čimpreje sklicati občni zbor. Uredniška listnica. Precej tvarine smo morali odložiti za prihodnje številke. Dotične gg. sotrudnike prosimo potrpljenja. Sčasoma pride vse na vrsto. Pišite s črnilom razločno, samo na eni strani, narazen, da bo mogoče kaj pripi- sati, pustite ob strani rob za popravke! — G. K. iz C. »Kramljanje« ni za v koš. — Nekateri odlični gg. sotrudniki so kar umolknili. Kaj smo se zamerili g. Peter-nel, Levstik, Črnej itdl 1 — Pozor! Čebelarji z A. Ž. panji. Pozor! Najhitrejše in najlažje odvzemanje medu — z najmanjšo muko za čebelarja in čebele dosežete, če uporabljate za ometanje čebel najboljši sipalnik JDEAL" (opisan in narisan v 7. štev. lan. „ Čebelarja".) Založila in prodaja jih a 120 — Din: Čebel. podr. za Ljubljano in okolico na Miklošičevi cesti št. 9 — sodnija — v pisarni ravnatelja ljubljanske jetnišnice. DOMRČI VRT. Praktičen liavod, kako ga uredimo, obdelujmo in krasimo. Priredil M. Humek. Cena Din 48vezano Din 60'—. Kdor hoče obdelovati svoj vrt tako, da mu bo prinašal največ dobička, naj si to knjigo omisli. Preizkušeni nasveti te knjige mu bodo mal izdatek za njo stotero nadomestili. Knjiga je bogato ilustrirana in obsega 69 podob v besedilu in 2 barvni tabeli. — Knjiga se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Prodam 5 kompletnih A Z. panjev in nekaj kranjičev, močnih, iz spomladanske re-snate paše. 1. Žumer Pod Turjak, pošta Turjak. SLOVENSKI LEBELRR <3 m M GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Urejuje M. Humek,. višji sadjarski nadzornik v Ljubljani, Tobačna ulica štev. 21. Letnik XXVII. Ljubljana, dne i. maja 1924. Stev. 5. V Ameriki in pri nas. M. B. M i k 1 a v č i č. — Jaimesville, Minn. Sev. Amerika. •Pred desetimi leti, ko sem prišel v Ameriko in se začel zanimati za ameriško čebelarstvo, sem kmalu opazil veliko razliko med našim in ameriškim čebelarstvom. Pri nas v Sloveniji so tedaj, kakor najbrže še tudi danes, gojili čebele v pretežni večini zaradi njene priljubljenosti med narodom — torej največ v zabavo in razvedrilo. Čebelnjak na vrtu se nam je zdel kot dober član družine, ki nam daje obilo zabave v slehernem razpoloženju. Velikih, trgovskih čebelarstev je bilo le malenkostno število. Modernega orodja, ki je v rabi na velikih ameriških čebelarstvih, nismo imeli, niti poznali. Panje je izdeloval skoro sleherni čebelar in — navadno po lastnem kopitu. Rad ali nerad, moral sem priznati, da smo Slovenci, če tudi priznani stari čebelarji, vendar j ako daleč zaostali za ameriško čebelarsko kulturo. V Ameriki je velikanski razvitek vseh kmetijskih panog potegnil v svoj vrtinec tudi čebelarstvo. V kratki dobi so izumili uspešne panjeve sestave in načine čebelarstva kakor tudi praktično orodje, s čigar pomočjo se čebelno obratovanje vrši bolje in hitreje. Najvažnejšo vlogo pri silnem razvitku te prelepe panoge kmetijstva pa je bil srečen izum ameriškega panja. Kot človek evropske šole in evropskih čebelarskih izkušenj, sem prvotno opazil na ameriškem panju celo vrsto po-greškov: 1. ker se izadaj — ne odpira, 2. ker v panju ni prostora za pitanje, 3. ker nima pritrjene spodnje deske, 4. ker se ne more drug vrh drugega nalagati in še več podobnih malenkosti, katerih pa se že ne spominjam več. Precej let praktičnih izkušenj me je poučilo, da je ameriško čebelarstvo jako pametno vrejeno in da je ameriški panj najbolj praktičen in najbolj popoln izmed vseh panjev na svetu. Tistih dozdevnih napak, ki sem jih videl tedaj, ko sem prišel semkaj, danes ne vidim več — nasprotno, če bi ameriški panj imel vse ono, kar sem pri njem pogrešal, bi bil to kot mnogi evropski panji — panj brez bodočnosti. V Ameriki so danes v rabi štiri vrste panjev: Enoten ali Langst.ro-t h o v p a n j na osem ali deset satnikov, J o m b o panj na osem ali deset satnikov, predelani D a d a n t o v pacaj na enajst satnikov in originalni Dadantov panj (v Evropi znan pod imenom »Dadant-Blatt«) na deset satnikov. 'Sicer je tu in tam kak čebelar, ki uporablja panje lastnega izdelka, kar pa v trgovskem oziru ne hodi v poštev. \7si ti panji so enako sestavljeni, a se precej razlikujejo po velikosti. Jombo panj je v širjavi in dolžini enak Langstrothovem, a je dva palca globokejši. Modificiran Dadantov panj se razlikuje od Jombove-ga v številu satnikov in v Vi« palca večjem razstojišču. Dadantov panj je en palec daljši in 2/g palca globokejši od Jombovega. Ker nimam pri roki mere v cen ti met ni h, naj navedem število celic posameznih satnic navedenih panjev. Langstroth, 1 sat 7200 celic — 10 satov 72.000 celic; Jombo, 1 sat 8664 celic — 10 satov 86.640 celic; Orig. Dadant, 1 sat 9512 celic — 10 satov 95.120; Predelan Dadant, 1 sat 8664 celic — 11 satov 95.304 celic. Iz navedenih številk je razvidno, da ima Jombo panj 14.640 celic več nego Langstroth, predelani Dadant 23.304 celic več nego Langstroth in 8664 celic več kot Jombo. Originalni Dadant in predelani Dadant sta skoro enake velikosti. Kateri izmed teh štirih panjev bi bil najbolj primeren za kontinentalno ameriško čebelarstvo, kakor tudi za druge dežele, je problem, ki čaka rešitve. Za jug in jugozapadni del Združenih držav, kjer so dolge sezone in mile zime, je Langstrothov panj jako čislan. V teh krajih imajo matice obilo časa za zalega-nje, zaradi tega ob gotovih časih ne zalega jo tako močno kot na severu, kjer so kratke sezone in dolge zime. Tedaj, ko sem čebelaril doli na jugozapadu, na ameriško-mehiški meji, sem imel z rojenjem le malo opraviti, težkoee pa mi je delal med, katerega so čebele odlagale v plodišču namesto v medišču. Ako tega nisem pravočasno opazil, je matici začelo primankovati prostora in rojenje se je pričelo. Sicer pa v teh krajih normalni družini zadostuje po eno plodišče skozi sezono. Langstroithov panj se more uspešno uporabljati tudi na severu, toda je za velika čebelarstva dosti premajhen. Na velikih čebelarstvih se namreč gleda na to, kako pridelati kolikor mogoče veliko medu in s kolikor mogoče malimi opravki. Langstrothov panj zahteva preveč pažnje in preveč opravila. Matice v tem kraju zalega jo z neverjetno brzino in če jim pravočasno ne razširimo plodišča, imamo opraviti z velikim rojenjem. Na našem čebelarstvu zahtevajo vsi Lang-strothovci po tri plodišča skozi sezono. Jako velika rtežkoča z Langstrotovcem je tudi to, ker v plodiščih po končani paši ni skoro nič medu. V prvi tretjini avgusta damo vse matice na njih zimska plodišča pod matično rešetko. Glavna paša v tem času že nekoliko ponehava in v dvajsetih dnevih po tem opravilu pričnemo s točenjem. Pri odvzemanju medišč se pogosto zgodi, da je v plodišču še polno zalege in jako malo ali nič medu. In ker nimamo izdatne jesenske paše, smo primorani, da jih preskrbimo z zadostno zalogo medu do glavnega pitanja. Tako opravilo je ob času točenja, ko je »čas zlato«, jako odveč in ravno v tem pa je slava Langstrothovega panja občutno prizadeta. Iz navedenih razlogov smo pri nas začeli opuščati Langstrothovec že pred več leti in se začeli oprijemati Jombov-cev in originalnih Dadantovcev. Teorija, da je Dadantov panj dosti velik za najboljšo družino, je v praktični preizkušnji na našem čebelarstvu zadela v nasprotje. Dobra, mlada matica (stare matice itak ni mogoče odvrniti od rojenja) mora imeti na našem čebelarstvu dva Dadantova panja za plodišče, ako hočemo preprečiti rojenje. To seveda velja le za normalne čase. Leta 1922. je bila tukaj precej rana pomlad in čebele so dobile poleg nekoliko medu obilo cvetnega prahu, katerčga so odlagale v krogu ob zalegi in ker ga je bilo več nego so ga mogle porabiti za pitanje zalege, je bil s tem maticii odvzet potreben prostor za zalego in rojenje se je pričelo v obilni meri. (Navedeni slučaj je dobra ilustracija za one čebelarje, ki polagajo vso važnost za omejevanje rojenja ravno na velikost panja.) Na našem čebelarstvu je bil Dadantov panj v zadnjih petih letih temeljito preizkušen in zato upam, da mi je o njem lahko izreči tudi pravično sodbo. Prvo leto smo imeli okrog 35 Dadantovcev, drugo leto že 100 in letos pa smo jih pre-ziinovali nekaj čez 300. V teh letih smo imeli po 700—800 panjev čebel'in sicer v Langstrothovih, Jombovih in Dadanto-vih panjovih in tako nam je bilo primerjanje enega z drugim kaj lahko. Rezultat v teh preizkušnjah je pokazal, da Da-dant v treh ozirih nadkriljuje Langstro-tha in sicer: 1. je boljši za prezimovanje; 2. boljši za omejevanje rojenja in 3. ima v plodišču ob času točenja zadostno zalogo medu do glavnega pi- ljiva tudi Dadantovcem, ali ker je v njih dovolj praznega satja za čebelno gnezdo, jim vlaga toliko ne škoduje. Omenjene tri dobre lastnosti Da-dantovca pa ima v precejšnji meri tudi Jombo in tako bo Langstroth na našem čebelarstvu, morda že v par letih čisto opuščen. V našem okrožju je lansko leto jako dobro medila alsika detelja in povprečni panji v Dadantovcih so- potrebovali po dve plodišči in tri do pet polovičnih me-dišč. Ko začne paša nekoliko poneha-vati, smo preložili Dandatovo plodišče vrh medišč in tako je igralo vlogo me-dišča. Na enem izmed naših čebelarstev Jam bo in Dadant. Eno izmed več Hoffmanovih čebelarstev v Ameriki. tanja. Prva teh lastnosti pride vpošte^ radi kratke čebelne sezone tukaj na severu. Langstrothov panj, če ga hočemo preskrbeti z zadostno zalogo za dolgo zimo, potrebuje 50 funtov hrane. 10 satov, če so polni, tehta 75 funtov in tako imamo v panju le za 25 funtov praznega satja. Zaradi tega' so čebele, zlasti v začetku zime, primorane imeti svoje gnezdo na satju, ki je napolnjeno z medom in sladkorjem. In ker sta med in sladkor dobra privajalca vlage, je naravno za čebele precej težko prezimovanje in ni čudno, da Langstrothovci, zlasti v zimi s pogosto se menjajočo temperaturo močno oslabe. Gotovo da je pogosto se menjajoča temperatura škod- na Dadantovcih je bil donos 250 do 300 funtov pri panju. Mi nikoli ne pustimo, da bi čebele trpele na pomanjkanju prostora. Čebelar mora biti dober precemjevalec čebelnih družin in paše. Močnim panjem damo po dve medišči naenkrat, ko ste do polovice napolnjeni, jim damo dve drugi, navadno tako da prazna medišča podtaknemo pod prejšnji dve medišči ravno nad plodišče. Na ta način imajo čebele prazen prostor baš v sredini in to jih sili k delu. Glavna pogoja za velik pridelek ob dobri paši sta: 1. imeti moramo čebele v najvišjem raz-vitku moči in v normalnem stanju, kajti čebele, ki se pripravljajo k rojenju, so slabe donašalke medu; 2. imeti morajo nekoliko preveč prostora in — nikoli ne premalo, ker sicer začno lenariti. Na tisoče in tisoče funtov medu se izgubi tako v Ameriki kakor tudi v Evropi med nevednimi čebelarji baš zaradi pomanjkanja prostora pri močnih panjih ob dobrih pašah. Moderni Ameriški čebelarji se čudijo kako morejo evropski čebelarji doseči kake uspehe s panjovi z enim samim nepremičnim mediščem. V Ameriki, ako se ne pridela' več nego 50 funtov medu pri panju, se ne izplača čebelariti. — Če se izplača v Evropi? Dvomim! (O da! Ko bi' le polovico tega dobili redno, pa bi bili zadovoljni. Povprečni donos na panj cenimo na 5 kg. Op. uredn.) Dadantov panj je za naše okrožje pravi ideal — za mnoge kraje pa ni nič boljši nego Langstotli. Vse je odvisno od podnebja in krajevnih razmer v splošnem. Dadantov panj ni dosti razširjen po Ameriki. Izmed mnogo tisoč čebelarjev je lahko našteti na prste vse tiste, ki ga vporabljajo. Vzrok 'temu je, ker se njegova mera preveč razlikuje od Langstrotha. Dadant je nekaka špeci-aliteta v ameriškem čebelarstvu. Velike tovarne za izdelovanje čebelarskih potrebščin ga ne izdelujejo, istotako ne izdelujejo točil za tako veliko mero. Zaraditega je treba posebnega naročila, kar pa v Ameriki stane mnogo denarja. Znana tvrclka Dadant & Sinovi, največja zagovornica tega panja je prišla do prepričanja, da Dadantov panj, če tudi je dober, nima posebne bodočnosti in zato si je leta 1919 izdelala panj pod imenom Modified Dadant, (predelan Dadant). Ta panj ima enake satnike kakor Jombo a ima 11 satnikov in 1/16 palca večja razstojišča. Ta panj se je v kratki dobi razširil po celi Ameriki in žanje priznanje celo tistih ostrih kritikov originalnega Dadantovega panja. Z njim se je napravil velik korak v ameriški čebelarski kulturi, kajti ta panj se lahko vporablja z Langstrot-hovci in Jombovci, kar je velika težkoča z originalnim Dadantovcem. Za Jugoslavijo bi bil po mojem mnenju prikladen Jombo ali pa Mod. Dadant. Nikakor pa ne priporočam originalnega Dadanta. Skušnja nas uči, da vse, kar ni dobro, nima bodočnosti. Ev- ropski čebelarji so zapravili mnogo časa in denarja z raznimi panjovi a še danes nimajo — niti enega, ki bi bil vporaben za uspešno čebelarstvo na med. Priznam, da je to huda trditev, a je podprta z ne-ovrgljivimi dejstvi! Gotov sem, da bo Evropa končno primorana priznati neuspeh svojega čebelarstva in dati kredit ameriškemu panju. Čim prej se to zgodi, tem bolje. Dobro bi bilo, če bi »Savez Jugoslavenskih Pčelarskih Dr ustava« vzel to zadevo v pretres in se odločil za ameriški čebelarski sistem. In če kedaj pride do tega toliko potrebnega koraka, tedaj si naročite natančne vzorce določenega panja iz Amerike in pričnite jih izdelovati natančno po isti meri. V 6. štev. »Slov. Čebelarja« min. 1. je Širne Matejčič priobčil podobo Dadantovega panja. Če primerjate to podobo s podobami Ameriških panjev, vidite veliko potrato materijala. Panj mora biti na zunaj čisto gladek, izvzemši male izdol-bine na vsaki panjevi stranici, kar služi pri prenašanju. Sicer pa panj ne sme imeti nobene stvari, kar bi moglo ovirati, da bi jih ne mogli zložiti skupaj kot domine v škatli. Tudi pokrov je jako nepraktičen in potraten na materi-jalu. Recimo da imamo 100 takih pokrovov in jih hočemo zložiti na kak prostor enega vrh druzega. Kako nerodno bi bilo to opravilo in kako lahko bi se poškodovali. Pod. 2 predstavlja dva ameriška panja s. pokrovi. Ti pokrovi so čisto enostavni, a so jako praktični. Čez vrhne deske je pritrjena tanka pločevina in ob robovih zavihana navzdol, ta pločevina brani, da mokrota ali vročina ne pokvari lahkih desk, ki so pritrjene na okvir. Kadar se rešuje, oziroma določa panj za Jugoslavijo naj se ne prezre važnih vprašanj. Vse mora biti napravljeno natančno po vzrocu, ničesar ne odvzeti in ničesar dodati. Delajte, delajte vsi nato, da to prevažino vprašanje Jugoslovanskih čebelarjev pride v pretres in končno v zaželjeno odločitev! Striženje kril maticam. Janko Bab ni k. — Rožna dolina. V prvi številki letošnjega letnika sem obljubil, da hočem opisati, kako se maticam krila režejo oziroma strižejo. Če tudi se me je hotelo pozneje vslecl moje odkritosrčnosti prijeti malo za uho, hočem vendar ostati zvest in izpolniti dano obljubo. Kakor sem že omenil, krila režemo ali strižemo. Rezanje je precej nerodno in v mnogih slučajih celo opasno delo za matico. Zato tudi tega načina ne bom opisoval. Popolnoma brez vsake nevarnosti in škode iza matico pa krila strižemo. Čebelar, posebno pa še začetnik, se že boji, ako mora iz tega ali onega vzroka prijeti matico z roko. Da bi jej pa vrh tega še krila strigel, na to pa še misliti ni. Tudi meni se ni boljše godilo. Sčasoma se pa vsakdo privadi, da ne napravlja to opravilo prav nobenih skrbi. Dobro si je treba zapomniti, da .naj se nikoli ne poskuša prijeti matico z roko, ako teka med čebelami po satju ali stranicah panja. Vselej naj se skuša zapreti jej daljno pot na ta način, da se pred njo nastavijo prsti desne roke. Tako jo prisilimo, da sama zleze na roko. Ko je sama tam, ali pa če je tudi posamezna čebela pri njej, jo brez skrbi na lahko primemo za oprsje s palcem, kazalcem in sredincem leve roke. V tem položaju sama od sebe zadek obrne navzdol, krila pa dvigne kvišku in so na ta način popolnoma prosta, da se lahko pride v bližino z majhnimi ostrimi škarjicami, ki morajo biti v ta namen v bližini pripravljene. Da se cela operacija, kolikor mogoče hitro izvrši, moramo vedeti, koliko in kako naj krila strižemo. Odvzame naj se približno polovica kril. Toda ne tako, da bi bila krila na obeh straneh enako dolga. V tem slučaju bi si matica ob času rojenja pri izletu mogla malo pomagati. Pri-striči se mora tako, da ostane ena stran kril malo daljša od druge. To dosežemo na ta način, da ne odstrižemo kril naravnost po črez, ampak malo polševno. Tako pristrižena matica potem .sploh ne anore leteti, ker ne more vzdržati ravnotežja. Ko krila odstrižemo, spustimo matico, da sama zleze z roke v panj med čebele. A .se opravilo naj se kolikor mogoče hitro izvrši, da ne valjamo matice predolgo po rokah. Nekateri čebelarji delajo celo takj, da maticam strižejo krila med tem, ko mirno leze po satju, ne da bi jo vzeli v roke. Amerikanci imajo še več drugih načinov, ki pa nimajo tolikega pomena, da bi jih opisoval, ker za neizvežbanega čebelarja ne hodijo v poštev. Ker je vsakdo v začetku pri novem opravilu nekoliko bolj neokreten, se lahko priuči tej metodi na ta način, da vzame trota in na njem poskuša s striženjem kril. Seveda se ga mora na to takoj ugonobiti, ker trot brez .kril nima pomena in bi ga čebele takoj vrgle iz panja, Matici seveda se to nikdar ne prigodi. Kakor je bilo omenjeno, se strižejo krila šele v drugem letu, ker v prvem letu matica sploh ne roji, ali pa vsaj v zelo redkih slučajih. Najboljši čas za t? je spomlad ob toplem vremenu, ko je v panjih še malo čebel in zalege, ter se matica prav lahko najde. Ako bo kdo poskušal ta način, me bo zelo veselilo, da bi poročal v listu, kakšne skušnje je napravil s striženjem, ker praksa gotovo v tem oziru več pove nego teorija. čebelarjenje na med. (Odgovor na člainek g. dr. Širne Matejčiča v lanskem letniku.) A. Ž n i d e r š i č. — Ilir. Bistrica. V lanskem letniku »Slov. Čebelarja« je podal g. dr. Matejčič nekaj misli o obliki in velikosti panja in opisal nekatere načine čebelarjenja, To bi moralo povzročiti, ako bi dosegli dvakratni donos, o kakršnem pripoveduje, popolen preobrat v čebelarstvu. Gotovo je ta ali oni preizkušal te načine in zanimivo bi bilo slišati kake uspehe je dosegel. Dvomim, da hi šli naši čebelarji kar tako pi*eko teh zapeljivih obljub. Vzrok, da nisem takoj povedal svojega mnenja na predmetna izvajanja, je bil ta, da nisem hotel nikogar odvrniti od poizkusov. Danes pa zamujeno doprinašam. G. dr. M. je izračunal ,da mora imeti plodišče dobrega panja 100.800 celic in sicer za zalego 63.000, za med 21.000 in za obnožino 16.800. Ta zahteva se mi zdi v toliko neutemeljena, ker v času, ko je panj na višku razvoja, je zelo malo medu v plodišču. Razen tega je pa že odprto medišee, v kolikor pa pojema zaleganje, v toliko nastaja v plodišču prostor za zimsko zalogo. Izračunana količina celic, ki jih zahteva Dr. M. za zalego, utegne pa biti premajhna, ker je znano, da je pri močnih družinah zaležeinih devet satov, ko je družina na višku razvoja. Gerstung je nekoč izračunal, da izleže kranjska matica ta čas dnevno nad 4000 jajčec. Za to potrebuje tedaj nad 80.000 celic. člankar trdi tudi, da se matica z zalcganjem omejuje na 11 do 12 satov in da se najrajši zadržuje na prostoru, ki meri 42 cm v širino in istotoliko v višino. Da dobi panj s tako prostornino, predpisuje 12 satnikov, ki morajo biti v svitlobi 42 cm široki. Da dobi potrebno število celic, morajo biti satniki 23.6 cm visoki. Meni se ne zdi pravilen ta način merjenja. Kakor se razvidi iz dotičnih izvajanj, se matica le v skrajnem slučaju, če je v panju omejena navzgor i:i navzdol, posluži 11 do 12 satov in drugič, ker ne vem iz kakšnega razloga naj bi se najrajše zadrževala na prostoru te mere, zlasti ako pomislimo, da kadarkoli se čebelna družina pojavi v katerikoli obliki, je ta oblika vedno krogla in da se ta preoblikuje le v toliko, v kolikor jo silijo posebni vplivi. Čujmo kaj pravi Gerstung! Da določi velikost satnikov, je jemal Gerstung mero po satju, ki ga je zgradila normalna družina na prostem, kjer ni bila ovirana na prostoru. Našel je, da vedno prezimuje in se razvija v obliki krogle. Okrog gnezda odlaga cvetni prah, nad njim pa medeno zalogo. Tisočera merjenja so pokazala, da tvori normalna gnezdo po zimi prilično 25 cm veliko kroglo. Širino voščene ploskve za satnik je tedaj lahko dobiti; istotako izračunamo lahko koliko satov je potrebno, da bo tudi v globočini panja prostora za tvor-jenje krogle. Nič več nego sedem satov-nih ulic ali osem satov! iSedaj nam je še izračunati, kako visok naj bo satnik. Po zimi ne smejo čebele sedeti prav do spodnjega roba satnikov, ker bi preveč trpele od mraza, ki prihaja v panj pri žrelu. Napustimo tedaj pet cm. Nato moramo skrbeti za prostor, ki ga rabijo za zimsko zalego. Potrebujejo jo prilično 10 kg. Treba je tedaj pustiti nad eebelnim gnezdom še toliko prostora, da se ta množina ondi lahko shranjuje. Gerstung jo določil celo višino na 40 cm. Prerez zalegine krogle normalne družine znaša, ko pride družina poleti na višek, 30 cm, za kar je treba devet satov-nih ulic, ali deset satov. Iver so sati le 25 cm široki, potisne se krogla 'navzdol do satnikovega spodnjega dela, navzgor pa s tem, da potisne med v medišče, ki smo ga panju nastavili. Vpanjih s pdolžnimi sati, ki stoje v mrzli stavbi, prezimuje družina spredaj, in ima bolj v zadnjem delu, to je za seboj, zimsko zalogo. Podolžen sat v tej velikosti, odgovarja tedaj ravnotako zahtevam, ki jih stavi Gerstung. Ako damo A.-Ž. panju deset satnikov v plodišče, ima matica v njih 80.000 celic na razpolago, tedaj toliko, kolikor jih lahko zalega, ko je razvoj na višku. Ta višek dosežejo čebele junija meseca. Jaz pa-ostanem pri svojih devetih satni-kih, ker paša pri nas konča v začetku julija in preobilica čebel, ki se izvalijo meseca julija in za katere je matica nalegla jajčeca meseca junija, so mi le v škodo. Za kraje s kratko in izdatno pašo mora veljati pravilo, da skušamo spraviti čebelne družine pet tednov pred koncem paše na višek. Kar se pozneje preko mere naleže, to je vse odveč. Gospod Dr. M. čebelari v kraju, kjer prične paša v začetku maja in ki traja samo en mesec. Za take kraje pa utegne biti mera A.-Ž. panja prej prevelika nego premajhna, ker čebelne družine se v tem času tako ne razvijejo, da bi jim postalo satje pretesno, to je, da bi matici primanjkovalo prostora. Meseca junija bi pa bila obilica satja v kvar. Pač pa se mi zdi, da bi bilo prav uspešno omejevanje zalege, bodisi potom ojačevanja, združevanja ali na kak drug način. Dvomim, da bi se pri nas obnesel način čebelarjenja, kakršnega priporoča g. Dr. M. Ob glavni paši ni uspeh odvisen samo od močnih panjev, ampak tudi od pravega razmerja starosti čebel. Kdor pazno zasleduje razvoj in donos posameznih panjev, se je prepričal, da so mar-sikaterikrat srednjemoene družine prekosile prav močne. Zaraditega je veljalo pravilo, da nabirajo srednjemočni panji največ medu. Svoječasno so imenovali gerstungovce panje za meso 'in sicer zaradi velike mere satnikov, na katerih se zalega neovirano razvija. Gerstung je odgovoril, da so pač njegovi panji pri gotovih okoliščinah panji za meso, to pa le tedaj, ako se družina razvije šele v času glavne paše, tako da ima preveč mladic (redilk) premalo pa nabirali. Kakor znano izlete čebele v normalnih razmerah šele po štirinajstih dneh, potem ko so se izvalile, na pašo. Nikdo ni znal uravnati razvoja čebel tako primerno svojim pašnim razmeram, kakor je to storil Emil Preuss, od katerega smo se, kar bodi mimogrede omenjeno, naučili prevešati. Preuss je učil, da moramo družine, ako nočemo, da postanejo močne šele tedaj ko paša preneha, spomladi izenačiti, jih pravočasno prevesiti in končno omejiti zalego na dva sata. To zadnje opravilo je izvršil vedno pet tednov prej nego je končala glavna paša. Po končani paši so mu družine močno oslabele, a medišča so bila vedno polna medu. Da je družine na zimo ojačil, jih je v jeseni špekulativno krmil. Jaz sem svoječasno tudi pripiral matice, sem pa to opustil ravno zaradi tega, ker so družine zelo oslabele. Ni bilo dovolj časa, da bi se zopet dovolj okrepile za jesensko pašo. Pripiranje matice bo učinkovalo le v krajih s spomladansko pašo in to le tedaj, ko je slaba letina. A kdo naj ugane kaka letina bo! Matica ima v takih krajih in takih letih vedno spodbudo, ker nanašajo čebele nepretrgoma nektar in je vedno dovolj prostora, ker ne prihaja odveč medu v plodišče, medtem ko napolnijo pri dobri paši čebele skoraj vsako celico, iz katere zle-žejo mladice, sproti z nektarjem. Ravno tako sem pred več nego desetimi leti poskušal z združevanjem družin pred glavno pašo. Napravil sem si nalašč v to svrho dvojake, a kakega uspeha nisem dosegel. V nemških časopisih se tu-intam ta način priporoča. Nikjer pa ta nasvet ne najde trajnega odmeva. V zadnjem času je tudi Alfonsus v Dunajskem časopisu »Der Bienenvater« o tem pisal in tudi obljubljal dvakratne donose. Odstranitev matice pri početku glavne paše ni nič novega. Že Dierzoh je to priporočal lin imenoval zlato pravilo. Kar pa bo posebno oviralo, da se ti načini pri nas udomačijo, je to, da pospešujejo rojenje. To hoče preprečiti Dr. M. s pridnim, oziroma pravočasnim točenjem. S tem pa je čebelar preveč vezan na čas in to je velik nedostatek. V koliko hodi v poštev pri donosu medu masa čebel, danes še ni povsem jasno. Izključeno ;ni, da dajo pri gotovih okoliščinah združene družine večji donos, nego bi ga dale posamezne, a okoliščin pri katerih se to doseže, ne poznamo. Nekaj novega mi je pa, kar pripoveduje Dr. M. o razliki v velikosti celic naše in italijanske čebele. Potemtakem niso naše satnice za italijansko in italijanske ne za našo. Obrnil sem se glede tega na tvrdko Bernhard Rietsche v Bi-berach. Prejel sem naslednji odgovor: »Jaz dobavljam stroje po zahtevi naročnika z normalnimi urezi celic (okrog 800 celic na kvadratni decimeter, obojestransko merjeno) ali s povečanimi celicami (okrog 765 celic na kvadratni decimeter obojestransko merjeno). Obe velikosti sem preizkusil na lastnem čebelnjaku in je res, da gradijo vse pasme, tudi italijanska povečane celice, ako stavimo satnice s povečanimi celicami v panje. V Ameriko zahtevajo stroje z nekoliko manjšimi celicami (okrog 820 na kvadratni centimeter obojestransko merjeno) medtem ko zahteva Rusija Vedno stroje s povečanimi celicami.« K temu pripomnim, da čebelarijo v Ameriki skoraj izključno z italijansko čebelo. V 4. številki lanskega letnika se je izjavil tudi izboren praktik g. župnik Peternel o A.-Ž. panju. Reči moram, da či-tam redkokdaj spise, ki bi bili tako iz prakse vzeti, kakor ta. Strinjam se z njim glede omejevanja zalege, istotako glede velikosti medišča in panja za skromno in srednje dobro pašo. Kot nekaj popolnoma novega pa sem s posebnim zanimanjem čital njegove izkušnje o visokosti sata. To si moramo zapomniti za čas, ko se bo šlo za taka vprašanja. Tudi pri nas bo prišel čas, ko se bo šlo za mero. Tedaj bomo rabili izkušnje takih praktikov kakor je g. župnik Peternel; sicer se nam utegne zgoditi kakor na Nemškem, kjer imajo pravo mešanico mer in panjev. Najboljši narejeni roj. Fr. Jug. Glede naravnih rojev se tudi jaz strinjam z gospodom Kosijem, da so čebelarju, ki čebelari na med, večkrat v nad- logo in ne plodonosni. Z narejenim rojem se da na gotovi način laže doseči večji uspeh. Toda to ni vsakemu čebelarju možno. Začetnik, ki še nima močno razvitih plemenjakov, se pač ne more lotiti tega opravila, že zaradi tega ne, ker nima na razpolago izdelanega satja. Pri naravnem roju in pri narejenem je ta razlika, da naravni roj dela sam takoj satje, narejeni pa ne; treba mu je dati že izdelano satje. Jaz sem samo prve dve leti kot začetnik jemal roje iz kranjičev in sicer vso kar je hotelo rojiti, a sem imel obe leti smolo. V jeseni sem moral družiti po dve družini in še tem dodajati sladkorja, da so mi preživele zimo. Od naravnih rojev sem imel le ta dobiček, da so mi izdelali nekaj satja, da sem si naslednje leto malo laže pomagal. Od tedaj naprej vsako leto plemenjake le pomnožujem — oziroma delam roje. Z umetnim pomnoževanjem čebelnili plemenjakov sem tudi jaz že poizkušal po raznih receptih. Način, ki ga navaja gospod Kosi v svojem članku, ni napačen, a vendar ni naraven in ne najbolj uspešen. Bolj naravno i>n boljše se »ponaša tista v novi panj prenesena družina, ki dobi seboj takoj oplojeno in dobro matico, ki svoj posel brez zadržka nadaljuje. Preseljena družina z naravnim ali vcepljenim matičnikom zaostane najmanj za dobo 4 tednov. To se pravi: Čez 4 tedne boš imel panj na isti stopnji kakor si ga ustanovil ali bo pa še slabejši, ker se na paši vedno nekaj čebel poizgubi. Ako se pa po nesreči matica ne oplodi, ali če oploditev zadržuje slabo vreme, je izguba še toliko večja. Lahko se primeri, da glavna spomladanska paša že mine, ko novi naseljeni panj še nič ni napredoval. Novo naseljena družina z oplojeno matico deluje takoj z vsemi močmi dn smo 'uspeha popolnoma gotovi. Za dosego tega uspešnega načina pa je treba imeti dvoje sredstev: prvič večje število močno razvitih plemenjakov in pa nekaj d o b r i h oplojenih matic v rezervi (v prašilnikih še iz prejšnjega leta). Meni so lansko leto spomladi ostale od prejšnjega leta dve rezervni matici v prašilnikih z družino vred. Ker sem vedel, da ju ne bom rabil, sem že zgodaj spomladi nastavil prašilne panje na isti prostor, kjer bi bil rad imel panje pleme-njake. Družinici sta se prav lepo razvijali in sem ju pustil toliko časa v prašdlnih hišicah, da so se do viška razvili. Na to sem odstranil prašilni panj in nastavil na listo mesto A.-Ž. panj na 9 satnikov ter sem iz prašilnega panju preselil družino s tremi satniki, ki so bili že močno obljudeni, v sredo plodišea. Na to sem vzel iz najmočnejšega plemenjaka en sat pokrite in že zrele zalege, čebele sem ometel v panj naizaj, sat z zalego pa postavil k preseljeni družinici poleg oinih treh satov. Potem sem vzel iz prejšnjega panja še en sat z obnožino in medom vred brez čebel ter ga postavil na drugo stran novo naseljene družine, zraven pa še en izdelan prazen sat. Ta družina se je pomnožila sedaj na 5 satov, drugi prostor sem pa izpolnil s celimi satnicami. Prostor od zadaj sem zaradi toplote še zadelal. V osmih dneh so se izlegle iz pri-dejanega sata vse mladice in panj je postal živahen, da je bilo veselje ga opazovati. Matica je zelo pridno zalegala v 14 dneh je bila zalega že na 6 satih. Plemenjaku pa, ki sem mu odvzel dva sata, sem dal 2 prazna izdelana sata, ki ju je matica kmalu zalegla. Plemenjaka nisem s tem nič oškodoval, ker je bil zelo močen, pač pa sem mu s tem še koristil, da se mi ni pripravljal na roj. Z drugo družinico v prašilniku sem storil ravno tako, samo da sem jo podprl z drugim pleinenjakom. Na ta način sem dobil dva krasna plemenjaka, ki sta se do jeseni tako razvila, da nista nič zaostala za drugimi plemenjaki. Nanosila sta za zimo zadostno zalogo in še odvzel sem vsakemu par kg medu. Lansko leto junija meseca sem ustanovil zopet 6 novih družinic v prašilnike iza vzgojo rezervnih matic. Matice so se vse oplodile in so vse prvovrstne. Dru-žinice v prašilčkih so nanosile lansko leto v svoje predalce toliko živeža, da mi v jeseni ni bilo treba nič dodajati. Prezi-milo mi je vseh 6 družinic z maticami vred. Za sedaj prav živahno izletavajo po vodo — znamenje, da že zalegajo. Ker sem imel letos srečo, da mi do sedaj še ni v nobenem plemenjaku padla matica, mi bodo gotovo vse rezervne matice ostala, da jih bom lahko uporabil za pominože-vanje plemen j ako v na zgoraj opisani način. Pridelovanje medu v satju. M. H u m e k. — Ljubljana. III. Nastavek za A.-Ž. Kakor je bilo omenjeno v 2. tozadevnem članku, je potreben za pridelovanje medu v satju poseben nastavek, ki mora biti nalašč v to s vrbo prirejen in ki sicer ni za nobeno drugo rabo. Ker čebelari večina naših večjih čebelarjev v A.-Ž. panjih, naj opišem tak nastavek, ki se položi v medišče A.-Ž. panja z 9 satniki. Iz 2 cm debelih in natančno 13 cm širokih desk zbijemo o b o d , ki meri zunaj 34 X 38 cm. Obod je brez dna. Za pokrov vzemimo 3 po 38 cm dolge, po 11-3 cm široke in približno 1 cm debele deščice, ki jih pa ne pribijemo na obod, ampak jih samo položimo nanj, ko je nastavek že v panju. Potem si zbijemo 6 nosilcev (glej sliko v 4. štev.!). Oba kraka sta po 3'5 cm široka, 2 cm debela in natančno po 12-5 cm visoka. Spodnja deščica je 3-5 cm široka, 5 mm debela in 34 cm dolga. Pribita je od spodaj na oba kraka in sicer tako, da ostane med njima natančno 30 cm razdalje za 3 predalca. Najbolje je, da delamo nosilce šele tedaj, ko imamo že predalce pri rokah, da po njih vzamemo mero. Potrebujemo še 7 p r e g r a j, ki jih bo pa nekoliko težje izdelati. Kdor ima nekaj mizarskega orodja in zna sukati žago in stružec, bo pa premagal tudi to težkočo. Za vsako pregrajo je treba 10 kosov in sicer: 2 končna k r a k a (glej podobo v 4. štev.!) dolga po 12*5 cm, debela po 1 cm in široka po 3 om; 4 d e -š č i c e po 29-5 cm dolge, 2-2 cm široke i n kvečjemu 2 mm debele; 4 r e m e 1 j c e po 10-5 cm dolge, 12 mm široke in po 4 mm debele. Končna kraka se od ozke strani ravno v sredi podolgem 8 mm na globoko zažagata. V to zarezo vtaknemo deščice, ki so irazmeknjene med seboj po 5—6 mm, da morejo čebele skozi. Od zgornjega koinca so odmaknjene tudi 6 mm, od spodnjega pa kakih 10 mm. Ostanejo nam še štirje remeljci, ki jih pribijemo pravokotno na deščice po dva in dva z obeh nasprotnih strani, da ostane med njimi pri-lično po 9 cm razstoja. Nosilci in pregraje stoje v nastavku na pločevinaktih trakih, ki jih pribijemo na spodnja krajša robova oboda. V tak nastavek gre 6 nosilcev, katerih vsak drži 3 predalca, torej skupaj 6 X 3 = 18 predale. Ko imamo vse gotovo,' vložimo v nastavek najprej eno pregrajo, potem nosilec s 3 predalci, potem zopet pregrajo itd. Končamo s pregrajo. Ostane pa še nekaj prostora, ki ga tesno založimo z desko, ki je 34 eni dolga in 12-5 cm široka in 2 cm debela. Da pa tem čvrsteje stisne vsa predlaca s pregrajami, potisnemo nied desko in stranico oboda 2 primerno debela remeljna kot zagozdi. Kdor ima panje na 10 satnikov, si bo priredil primemo bolj širok nastavek, v katerega bo šlo,7 nosilcev po 3 predalca, torej 21 predale. Preden vložimo nastavek v medišče, moramo prilepiti v predalca tanke satnice, kakor je bilo že povedano. V prihodnji številki bom opisal kdaj in kako je uporabljati ta nastavek in kako je ravnati, da se doseže povoljen uspeh- Sipalnik »Ideal«. V 7. štev. »Slov. Čebelarja« lanskega letnika se je pod gorenjim naslovom priobčil opis in dve sliki novega sipalnika »Ideal «-pateht Stojkovič, uporabnega za vsak A.-Z. panj. Podpisana čebel, podružnica je te sipalnike založila in jih prodala že lepo število v vse dele Slovenije, da celo v inozemstvo. Kupci so se pa izražali, da so sipalnik sicer takoj spoznali po slikah kot izvrstno pripravo, le opis njegovih najvažnejših širin je bil tako nejasno priobčen, da si nikakor niso mogli predstavljati njegove prikladnosti vse dotlej, dokler si ga niso ogledali pri nakupu. Priporočali so, naj se ta nejasnost v opisu popravi v interesu vseh onih čebelarjev, ki bi sicer sipalnik radi nabavili, a jih motijo tam označene mere, niso pa imeli še prilike si ga praktično ogledati. Sipalnik obstoji iz lija (1), ima' na sprednji notranji strani dva zapaha (2) za utrditev v panj. Lij se steka v zbiralnik (3), prehod od tu v panj pa tvori žrelo (4). Zunaj spredaj je na vsaki strani po ena raztegljiva zatvornica (6), ki skupno s prednjo steno zbiralnika popolnoma zakrije odprtino pod mrežnim okencem plodišča med ometanjem. Ometanje satnikov se namreč vrši skozi sipalnik v plodišče pri popolnoma zaprtem medišču in plodišču Preje se seveda odvzame za klopna deščica od spodnjega okenca. Ker se sipalnikova zatvornica na vsaki strani lahko raztegne za 3 cm in ker sta sipalnikova zapaha dovolj dolga, je sipalnik enako uporabljiv za A.-Z. panj na 9 in 10 satnikov. Med ometanjem naslanjamo safcnike na enega izmed obeh nosilcev (7), iki sta pritrjena v liju. Pravilne mere so pa tele: Širina lija (1) zgoraj = 34 cm. Širina žrela (4) = 26 cm in višina 1 lA cm. Višina izbiralnikove sprednje stene (6) vštevši višino žrela (4) in višina raztegljivih zatvornic (6) = 4 cm. Tako je omogočeno pritisniti sipalnikovo zatvornico tik okenca pri vseh panjih, kjer sta držali odvzeto zaklopnico dve zaporici (»rajberja«), kateri sta navadno nameščeni dobre 4 cm od tal. Širina celotne n e -raztegnjene zatvornice = 33 cm in se lahko raztegne na 39 cm. Ker znaša širina n e raztegnjene zatvornice 33 cm in je 2 cm manjša od širine panja na 9 satnikov (35 cm), se more sipalnikova zatvornica pritisniti tik okenca tudi pri panjih, kjer se je premikala odvzeta zaklopnica po dveh pločevinastih žlebičkih, katera sta stalno pribita ,k nogam okenca. Ob tej priliki naj omenimo glede sipal-nika še nekaj iz prakse. Vse njegove vrline navedene v lanskem »Čebelarju«, kakor velika priročnost, popolna varnost pred piki, hitro odvzemanje medenih satov in kar najmanjše razburjanje čebel, so se v praksi popolnoma potrdile. Zlasti to zadnje dejstvo — malenkostno razburjanje č e b e 1 — je velike važnosti. Skupine ome-tenih čebel se namreč v sipalniku nikjer ne zadržujejo, ker jih duh matice takoj izvabi v panj. Nevarnost kake gneče, zavedanja brezmatičnosti in raditega do viška pri tirane razburjenosti je tu že v kali preprečena —• varnost lastne matice zagotovljena — delo pa vsled istočasnosti vseh opravil silno pospešeno. Omenjamo še, da se pri ometanju ob hudi vročini n. pr. po paši na pravem kostanju, ne pozabi pošteno rabiti mrzlo vodo. S prejšnjimi sipalniki je bilo ometanje ob hudi vročini, tko čebele zaradi pomanjkanja paše lenarijo na dnu panja, skoraj izključeno. Z vodo nismo mogli nikakor preprečiti, da se nam ne bi ob tej priliki usipal cel roj teh najbojevitejših brezposelnic v obraz. Z »Ideal« sipalnikom je pa tudi ta najhujša neprilika gladko odpravljena. Čebele v panju se ob ometanju niti ne zavedajo kaj se godi, ometanim čebelam pa pre-ženemo vsako bojevitost takole: Z pomočenim omelčkom v mrzlo vodo jih poškropimo na satniku, nakar jih s še dovolj mokrim omelčkom hitro ometemo v lij. Hladna voda temeljito prežene vso bojevitost. (Slike so bile priobčene v 7. štev. lanskega letnika, kjer si jih vsakdo lahko' ogleda in primerja s tem opisom. Op. ured.) Opazovalne postaje. J os. Ve r bič. — Ljubljana. Šele marca so se v letu 1924 naše čebele, kakor se navadno a napačno izražamo, prebudile iz zimskega spanja. 5. in 6. dne v tem mesecu je nastopil tako težko pričakovani jasni in toliko topli dan, da je bilo splošno in popolno otreb-ljenje v vseh čebelnjakih omogočeno. Kakor smo že prejšnji mesec poročali, so se tekom zime tu in tam prašili posamezni panji v prisojnih legah tudi ob ne-povsem ugodnem vremenu, a splošno či- ščenje se je izvršilo šele omenjenega dne. V mnogih krajih po 3 do 4 mesece ni bilo izleta. Posledice so bile različne. V obče poročajo, da so čebele, ki so imele dovolj primerne hrane, dobro prezimile in imele malo mrtvic. V dokaz služijo sledeči dopisi. Iz M o s t : Od 38 družin so prezimile vse dobro, mrtvic normalno, da celo malo. Iz Z g. Tuhinja: Proti koncu meseca je par panjev že močno zasedalo 6—7 satov. Od Sv. Gregorja: Kljub dolgi in trdovratni zimi so čebele izvrstno prezimile; nikjer ni bilo opaziti znakov griže. Mrtvic razmeroma malo, panji zelo ži-valni. Iz Strug: Konec strašne zime m bil tako poguben, kakor smo s strahom pričakovali. V mojem čebelnjaku so pre-zimili vsi panji dobro. I z V r ž e j a : Panji so bili konec meseca tako močni, da bi jih lahko prevesil, ako bi bila dobra paša. Slabejše je poročilo iz Novega mesta: Mrtvic srednje veliko. Panji so vsled zime zaostali in imeli bomo pozne roje. Z nekaterih strani pišejo, da so kakor vsako leto odmrle matice ali postale trotovke in da se je 'vsled tega število panjev skrčilo. Teh izgub ne smemo pri-pisavati strogosti zime. Pač pa v slučajih, ko so čebele preminule zaradi pretrdega, premalo vodenega medu in preslabe lege čebelnjaka ter dobile grižo. Tozadevna poročila se glase: V i č. Splošno so zaradi griže in prezimovanja v senci precej velike izgube. Škofja Loka. Hribovskim čebelarjem je pomrlo mnogo plemenjakov zaradi žeje, ker iso imeli večinoma gozdni med. Enemu izmed teh je padlo 6 A.-Ž. panjev. Rožni dol. V okolici so se močno pritoževali radi griže. Vzrok ji je bil: q;uA0Jj8A oo co IN os oo ■M TH o co co os —H (M o> o T-t l> IM OS os Ti co c- ^ CO eo t> O HiusBr jod »H a> T-1 Ti •rH co S Ti CD m lO l> tO o C— Ti Ti ta Ti c- T-l o IM Ti © •1—5 H;ugB[qo CO T-l .—i eo H T-l 00 Ti co CO TI t> Ti t^ Ti CO o IM rH Ti o co TI T1 Ti tH Ti O t> O '3 p uioSans s CO in r- kO CO 1CS m lO co "<)< lis to co tO co m co qruA8zop D- OJ T—H — CVS co OS l> co OS tO CO oo 00 CD l> CD CO t> oo l> IM 1 ih + ICS o 1 ta £> Ti + + (M + IM 1 IM CO ib TH + + N Sj C 1 v C CB 'S o o O T—< 1 T-l T-t 1 1 CD i—i 1 o Ti 1 t-1 lO 1 | (M T 1 o T-l 1 1 1 ICS T co T . 1 m T (M T-l 1 O T (M 1—1 l OS 1-1 t o (- i •"a CC « »s1 V OOCOCOOOCOI>COiO ^MT-t'— l—li—1 rH r-1 h ++++++++++++++ lO rH + r-i + 00 + o + 00 1-1 + Gi T-t + > o C a T3 i i i i i i i i i i i i i i i r i i i i i "c? 0 y o. to! š 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 »N u 0) 03 © to: iS ag o T-l l lO oo o lO T-f o CO O IM Ti o Ti Ti O co —H lO CO !M o os ta co Ti ta M o o (M lO in TI o irs TI o 00 1-1 o os 1 1 01 -M S t» Vi n i i i i i r i i i i i i i i i i i i i i i rt B > 00 o co l o co o CD o IM O CS o ta lO O tO •n o i> O 00 o os o M 5 O o t> o o s 1 1 d> s 3 b« N (M* to: o 1CS l o co O tO o ■a" o o m o ta T« o co m irs o CD o co m 'K o m o l> 1 1 B «J .S a> o co l ia (N o 1 O lO o CO lO O ** o co o O 00 o co o irs o m IM o o co 1 1 a. > co 'a >o D 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 .1 1 l 1 S o 2 4) B 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ( 1 1 1 L- a T-l 1 1 t 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 I i M c o, S « >N >N >N >NJ >N >N >N >N i ■ i ■ i i ia i N >N >N >N >£S3 i i i i i <3 ■< <3 <3 <3 a 'S* > ^ M O D m S < o % >N co I § < u o >33 o J4 co tH O OS CM S -S - CO lO •—s I i «^ s cO t* ;=? a X! a >o SS s OS C S. m O •s co CO == S X! .O 13 2. '3 « 'i o. & co C cd -rj >2 ^ S M C OS Šg E e co M 5° o 3 CO H C . O bD J* N >CO cc os (M 4) CO M o' 1 £ 'S ^ > co o 5 S w o o co -M ' « - bc o a J 'o . M O 01 O O S E to co CO i-i 3 J* © a "C o B S o "S £ S E E co co © g "S -E 4) Si JS O &< 0) bD 3 > b m co 03 © S o > o o Si "O © -u .r- © c eu >N O > K de o p o .o "C co s p. CD CO t> CO > o J= © Si O ca CM m rH (M r)H I "g « cu T-l CO 30 CO S iS, ti 3 M O H d CO C "S >N O J cO fl O S © > O i-3 a, > co cc t> i CD o 03 S cO 43 2 s E o •S. > > co ti O T3 03 H CO l> s- a © >N _____ „ h O CC t> premalo odeti panji in preveč zamašena žrela. Orehova vas. Mrličev je bilo letos voliko. Vsak čebelar ima po 1 do 3 prazne panje. Sv. Lovrenc. Mali panji, posebno kranjiči, so zelo pomrli. Kakor sem zvedel, je ena tretjina teh panjev uničena. Katastrofalno je učinkovala letošnja zima v litijski okolici, kjer je našim najspretnejšim čebelarjem pobrala čez polovico plemenjakov v A.-Ž. panjih. Znan, odličen prizadet čebelar mi je zagotovil, da so ondotne čebele v jeseni nabirale medeno roso na lipah in hrastih in da so imele že v istem času tako gost med, da ga ni bilo mogoče spraviti iz satja. Zanašajoč se na večletne ugodne zime, niso ukrenili nobenega potrebnega koraka da bi preprečili pretečo nevarnost. S 6. marcem nii nastopil vremenski preobrat na boljše, temveč viharji so pokrili staro že zledenelo skorjo z novim snegom. Bela odeja je skopnela po ravninah in pobočjih, ki niso obrnjena proti jugu, šele sredi zadnje tretjine meseca. Ni čudno, da se rastlinstvo letos v marcu ni mogli razviti tako, kakor druga leta. Prvo obnožino so čebele prinesle vobče šele 24. marca z leske. Sledili so ji zvončki, teloli, resa, jegliči. Splošno je bilo upanje, da bo v prihodnjem času po-kret na boljše v vseh smereh nagel in po-voljen. Iz Vržeja nas obveščajo, da je navaden A.-Ž. panj na tehtnici premrzel za žitno in da je imel več mrtvih, kakor drugi. Je mogoče! Vsak panj, ki stoji prosto sam zase, ki ni posebno močan in nima dvojnih sten, je za naše kraje premrzel. Pritrdite samo na obe stranski steni slamnate blazine in normalen A.-Ž. panj vam bo tudi na prostem popolnoma zavarovan pred mrazom. VESTI IZ PODRUŽNIC čebelarski shodi. Dne 4. maja ob 2. uri popoldne v Kostriv-nici, podružnica Rogaška Slatina. Dne 11. maja ob 3. uri popoldne na Hajdini, podružnica Ptuj-okoliea, pri čebelarju g. Kanclerju. Dne 12. maja ob 3. uri popoldne pri Kapeli, pri čebelnjaku g. Fr. Coblja. Dne 25. maja ob 1. uri popoLdne v Šmarji pri Jelšah, pri šolskem čebelnjaku. Dne 29. maja ob 8. uri pri Sv. Ani v Slov. goricah, v šoli. Istega dne popoldne ob 3. uri pri Sv. Benediktu v Sloven. goricah, v šoli in pri župnikovem čebelnjaku. Dne 1. junija ob 2. uri popoldne pri Sv. Marjeti pri Moškanjeih, pri čebelnjaku g. Zamuda v Gorišencih. Ivan Jurančič. Člani čebelarske podružnice za Ljubljano in okolico se vabijo, da naznanijo število panjev, katere nameravajo postaviti v podružnični čebelnjak pod Krimom, do 15. maja 1924 gospodarju čebelnjaka gosp. Josipu Verbiču, profesorju v Ljubljani, Streliška ulica št. 32 in plačajo prijavno takso, katera znaša 1 Din od panja. — Med, ki ga imajo morebiti še člani na razpolago, naj priglase v komisijsko prodajo podružničnemu predsedniku g. Adolfu Arkotu, justična palača. Čebelarska podružnica za Maribor in okolico je imela svoj prvi letošnji sestanek dne 30. marca v III. mestni deški šoli v Mariboru. Praktično izvršitev pomladanskega pregleda v čebelnjaku učitelja Luk-mana je preprečilo mrzlo, slabo vreme. Morali smo se umakniti v razred. Tu je navzoče pozdravil predsednik nadučitelj B rumen, med njimi tri goste, ki so koncem zborovanja javili svoj pristop, ter otvoril zborovanje. Sam je v prav poljudni obliki poročal o pomladni reviziji iz lastne izkušnje. Panj naj ima 2—3 polne medene sate, sklenjeno zalego, to svadoči dobro matico. S slabiči je križ celo leto, zato jih združiti ali pridejati drugim. S splošno za-dovoljnostjo sprejetemu predavanju je sledila živahna debata: svetuje se, počakati z revizijo vsaj toliko, da se čebele zletajo in otrebijo, sicer lahko onesnažijo satje, panj in čebelarja; pri čiščenju panjevega dna naj se zbirajo voščeni drobci ter stope; gri-žave panje treba v mrazu pustiti na miru, še le ob iizletavanju naj se polaga razredčen med; pri zelo kandiranem medu se za-brani griža več ali manj s polaganjem pol kilograma — tudi več — sladkorja. — Na vprašanje, ali pomeni iztrgana zalega pomanjkanje medu, se pojasni: izpite ličinke kažejo na pomanjkanje onedu, ne pa pol ali bolj razvita pokrita zalega na dnu panja. Pri slučajnostih se opozarja na dremajočo »Zvezo čebelarskih podružnic mariborskega okraja«. Zahtevalo se bo sklicanje občnega zbora. Prihodnji sestanek se določi za 18. maj, kraj in ura se sporoči v domačih dnevnikih. Dado se še pojasnila glede prodaje oziroma nakupa medu, čebel, panjev in drugih potrebščin. Vsi, ki nas ni premotilo slabo vreme, smo se po sklepu sestanka zadovoljni razšli. Na veselo zopetno snidenje, zum, zum! Tajnik. Čebelarska podružnica za Maribor in okolico vabi svoje člane kakor tudi druge prijatelje čebelic na svoj drugi letošnji sestanek, ki se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo 18. maja ob ipol 10. uri predpoldne pri čebelnjaku gospoda prožnega mojstra Pinterja nad tovornim skladiščem glavnega kolodvora. Gosp. Pinter bo razkazal ameriški panj in čebelarenje v njem. Polnoštevilno udeležbo pričakuje odbor. Čebelarska podružnica v Rog. Slatini priredi dne 4. maja 1924 celodnevno teoretično in praktično predavanje v Kostriv-nici pri Rog. Slatini, zadnja železniška postaja Kastrivnica-Podplat in sicer točno ob 10. uri predpoldne v gostilni Tereze Ogrizek, a popoldne pa pri čebelnjaku gospoda Pranja Kupnik v Kostrivnici. Predaval bo gospod Ivan Jurančič. Čeravno je bil gosp. Jurančič pri zadnji redukciji kot v splošnem priljubljen in edini čebelarski potovalni učitelj za bivšo Sp. Štajersko žalibog upokojen, vendar se je naši prošnji blagevolje odzval, zakar naj bo gospodu Jurančič-u v imenu vsih članov tuk. podružnice v naprej najprisrčnejša zahvala. Z ozirom na to, da bo v bodoče najbrže težko dobiti potovalnega učitelja in dejstvo, da je minula zima marsikaterega čebelarja spravila v zadrego, ko je opazil v enem ali drugem panju večno zimsko spanje cele čebel ne družine, se vabijo vsi čebelarji tudi iz sosednih podružnic ter čebelarstvu naklonjene osebe, da se predavanja polnoštevilno in točno udeleže, kajti le na ta način bomo dosegli zažel jeni uspeh. Vsak napreden čebelar naj se za gotovo udeleži tega povsem zanimivega predavanja ne le sam, temveč naj dovede tudi druge staro-kopitneže, ki ise do sedaj predavanja sploh nikjer niso udeležili. Za slučaj, da se hočejo tudi člani sosednjih podružnic omenjenega predavanja udeležiti, se naprošajo, da to tukajšnji podružnici pravočasno naznanijo, da se more za nje preskrbeti prehrana. Nameravamo namreč za vse udeležence predavanja prirediti skupen obed. — Torej vsi napredni čebelarji na svidenje dne 4. maja 1924 v Kostrivnici! Predsednik: Alojzij Muršič. Podružnica čebelarskega društva za Ptuj in okolico priredi v nedeljo, dne 11. majnika t. 1. ob 3. uri popoldne čebelarsko zborovanje pri Kanclerjevem čebelnjaku na Hajdini. Poroča potovalni učitelj gospod Jurančič. Zborovanje se vrši ob vsakem vremenu. Čebelarji se pozivajo, da se te prireditve polnoštevilno udeleže. Podružnica sporoča svojim članom, da se lahko pri njej naročajo satnice. DROBIŽ Prezimovanje v medišču. Z veseljem sem čital članek v 9. štev. »Slov. Čebelar ja« 1. 1923., v katerem se priporoča čebelarjem prezimovati čebele v mediščih. Odločil sem se tudi jaz tako prezimiti svoje čebele v A.-Ž. panjih, a končno sem jih v ta namen pripravil le 7. Čez 11 dni sem posamezne pregledal, ter dognal, da se nahaja v enemu panju matica z družino v plodišču. Zelo čudno se mi je to zdelo, kajti dobro sem vedel, da sem jo preložil iz plodišča v medi- šče. Nato sem zopet spravil vse čebele z matico vred v medišče, in sem mislil, da sem naredil vse potrebno za zimo. Bilo je že v začetku novembra, do dobra sem zadelal vse čebele ter položil slamnice zadaj v panje. Mislil sem si: Sedaj, ko sem prestavil čebele v medišče sem ušel zopet gotovim stroškom, iker mi ne bo treba kupovati omare za shranjevanje satja čez zimo. V tem oziru se mi je zdela ta misel zelo praktična. Lepega solnčnega -dne 3. svečana 1924. stojim pred čebelnjakom ter opazujem čebelice kako veselo izletavajo iz vseh panjev, le iz enega se nobena ne prikaže. Zdelo se mi je to sumljivo. V skrbeh grem in pogledam v notranjost panja in na žalost opazim v plodišču vse mrtvo, cela družina z matico vred mi je padla. Takoj nato sem pobral prazno satovje iz plodišča in ga očistil mrtvih čebel. Pri tem sem zapazil, da je v mediščn zapustila družina 10 do 12 kg medu. Obžaloval sean svoje dejanje, žival se mi je smilila. Prosil ibi čebelarje, ki prezimujejo v mediščih, in imajo izkušnje v tem, da bi pojasnili, kako je treba ravnati s takim panjem, kjer čebele nočejo ostati v medišču. Ivan Snoj, Tacen. Črn ined. Sloveč čebelar p. Schahinger pravi: Zelo temna barva medu nam poA^e, da so ga čebele nabrale na smreki — gotovo je mislil tudi na jelko. :— Ta med je sicer izvrsten in najboljši za človeško hrano, čebelam pa je v pogubo, ako ga morajo vživati po zimi, ker povzroči grižo. Zato je v krajih, kjer se dobi mnogo tega medu, svetovati, naj ga čebelarji iz panjev poberejo in meseca septembra ali oktobra dajo čebelam 2—3 kg sladkorja, da ga bodo vživale v zimskih mesecih od novembra do konec januarja. Od februarja naprej, ko imajo čebele včasih le kak izletni dan, jim tudi jelov med več ne škoduje. Vrednost medu. Skrbna raziskavanja so dognala, da hranilna vrednost medu daleč prekosi sladkor. Da se sladkor prebavi, je potrebno precej težko delo vseh prebavil. Vse to delo so čebele pri medu že same opravile in baš zato je med tako zdrav, lahko prebavljiv in ga naše telo kar naravnost sprejme. Razun sladkorja ima med še mnogo lahko prebavljive beljakovine. Posebno važne so pa razne neorganske snovi, ki se nahajajo v medu sicer le v majhnih količinah, pa so vendar za naše telo velikega pomena n. pr. železo, magnezij, apno, fosfor, žveplo, silicij, klorov natrij in mangan. V sladkorju vseh teh snovi ni, temuč le: vodik, oglje in kisik. Zaradi tega je pri starih ljudeh in otrocih, pri slabokrvnih in slabotnih ljudeh med toliko več vreden nego sladkor. Strupen med. Ako so čebele nabrale tudi kaj medu na strupenih cveticah, je to tako malenkostno, da ne povzroči nobene škode. Cijankali, strihnin, arzenik itd. so tudi hudi strupi, tako da povzroči smrt, če pride le ena kapljica tega strupa v kri. Kofein, nikotin so tudi strupi, katere pa vživamo, kadar spijemo čašo kave ali pokadimo smodko, toda vpliv tega strupa je tako neznaten, da se človek za to ne zmeni in zmerno vživan tudi ne škoduje. V zdravilstvu se rabi mnogo strupov seveda le previdno in v prav majhnih delcih. Vojskovodja Ksenofon pripoveduje^ da so njegovi vojaki na Pontu našli nekoč mnogo čebel. Hlastno so planili na med, pa so slabo naleteli. Eni so bili kar omamljeni, drugim se je vrtelo v glavi, eni pa so celo pomrli. Ta med pa ni bil nabran le na nekaterih strupenih cveticah, ampak cel tisti hrib je bil kar posut s strupeno acalejo. Čebelam med ni nič škodoval, ljudem pa zelo. Nasprotno pa je marsikateri med čebelam škodljiv — zlasti ako čez zimo nimajo drugega n. pr. gozdni med nabran na jelki in medeni rosi — ljudem je pa prav koristen in tečen. Začetki na satnikih. Marsikak čebelar se boji, da čebele ne bodo pravilno izdelale satovja, ako jim da le začetke ne pa cele medstene. Vendar temu ni tako. Ako satniki lepo vodoravno stoje in se začetki prilepijo natančno na sredo gornje letvice, bodo čebele sat lepo izdelale. Rojem se sploh priporoča prve tedne dati le začetke. Iztočene satnice lahko damo zopet v panj nazaj tudi po dnevu brez nevarnosti za ropanje. Dobro je pa satnice nekoliko z vodo poškropiti. Satnice, ki so bile nekaj časa v zaprtem prostoru, naj se pred porabo nekoliko izpostavijo solncu, da izgine siva barva in da dobe zopet barvo in duh po vosku. Toplota zelo vpliva na to, da cvetice mede. Ako je v zraku mnogo elektrike in se zelo bliska in grmi, sledi navadno severni veter in toplota zraka se zelo zniža. Ako pade po noči toplota na 8—10 stopinj C, cvetice ne mede, če bi tudi drugi dan toplota poskočila na 25 stopinj C. Kroti radovednost! Čebelne družine pogostokrat izgube matico, ako je čebelar preveč radoveden. Zlasti začetniki so radovedni in stikajo po panju, kadar ni treba. Zlasti radi pregledujejo roje, kako delajo, koliko je matica že zalegla, koliko medu so že nabrale itd. Ako je tega pregledovanja le preveč, se rado zgodi, da čebele v strahu zavijejo matico v klopčič in jo zaduše, ali jo čebelar s satjem sam ne pritisne in umori, ali pa mu matica odleti in se izgubi. Pregledovati je le toliko, kolikor je potrebno. Škodljivci čebel so martinčki in krastače. Te živalice je treba pregnati od čebelnjaka pa pomoriti jih ni treba, ker so v drugem oziru zelo koristne in uničijo mnogo škodljivih žuželk. Med v ljudskih izrekih. 1. Kaj je zakonski stan! Zakonski stan je z medom namazan križ; med se prej ali slej poliže, križ pa — ostane. -— 2. Kak razloček je med novoporočenei in med čebelarji! Novo-poročenci imajo »medene tedne«, čebelarji pa medena leta. Jurančič. Ivako se je iznašlo točilo? P. C. Seha-hinger piše v »W. L. Ztg.«: Najpotrebnejše orodje v sedanjem čebelarstvu je točilo. Znano je, da je bil izumitelj avstrijski major E. pl. Hruška. Manj znana pa je okoliščina, kateri se je zahvaliti za to iznajdbo. Kakor je Hruška sam pripovedoval, je vzel nekega dne enemu panju sat napolnjen z lepim medom, ki pa večjidel še ni bil pokrit. Sat je položil na krožnik in ga postavil v košaro, ki jo je dal sinčku, da jo nese niateri. Da bi odgnal čebele, ki so letale okrog košare je otrok začel košaro okrog glave vrteti. Oče strga dečku košaro iz rok in pogleda, ako se ni lepi satnik zlomil. Kako se začudi, ko najde sat cel med pa iz ene strani na dnu krožnika, Duhoviti in bistroumni mož je začel nadalje poskušati ter iznašel točilo, ki je bilo izpočetka le posoda iz medi na štirih vrvicah, da se je mogla z roko sukati. To točilo je Hruška prvič pokazal 1. 1865. čebelarjem zbranim v Brnu. Pozneje se je vedno bolj izpopolnjevalo in se še izpo-polniije. Čebele v mestu. Pogosto se sliši, da v večjih mestih ni mogoče gojiti čebel. Drugega mnenja je bil neki Mr. Abbott v Londonu, ki je sedemmiljonsko mesto. Leta 1908. je sklenil, kakor poroča »The Bri-tish Bee Journal« napraviti čebelnjak na strehi palače, kjer se tiska »Daily Mirror« in je bil prepričan, da bodo čebele po mnogih vrtovih in parkih mesta dobile ne le zadostne hrane za se, temne da se bo dalo natočiti tudi nekoliko medu za čebelarja. Škoda, da ni povedano, kako se mu je obneslo. Dobesedno. Katehet razlaga v šoli o kanaanski deželi in pove, da se je ta dežela imenovala dežela, po kateri se cedi med in mleko. Nato vpraša šolarčka, kako si on to deželo predstavlja. Ta odgovori: Zelo mastno in polzko. Lastnik ,.Čebelarsko društvo za Slovenijo". Kako lahko vjamemo matico iz prvca? Marsikateri čebelar bi rad odstranil staro matico pri prvcu, da bi dobil roj s pevko. Nekateri v ta namen stari matici pristrižejo krila, da ne more leteti in kadar roji, pade na tla, roj pa se vrne v izrojenca. Ker to striženje kril maticam ni priporočeno, bi na-svetoval drug lahek način .dobiti v roke staro matico iz roja. V nekem listu se svetuje to-le: Napravi si izabojček 50 cm dolg. 50 cm širok in 60 cm globok. Namesto pokrovca vzemi matično rešetko nabito na štirih letvicah. Roj stresi v zaJbojček, hitro ga pokrij z rešetko, katero privij z vijaki, da bo trdno stala. Roj pusti toliko časa v miru, da moreš pregledati izrojenca. Na to puhni par dimov v zaibojček. Roj bo skozi rešetko kmalu zunaj in ker ne bo našel matice se bo vrnil v panj iz katerega je izrojil. V izalbojčku imaš zdaj matico in nekoliko trotov. Nesi zaboj-ček v hišo in matica bo kmalu v tvoji roki. Pri drujcih, trekovcih se to ne bo posrečilo, ker neoprašena matica navadno lahko zleze skozi matično rešetko. O špekulativnem pitanju. To pitanje uporabljajo nekateri čebelarji sredi aprila, da se za pomladansko in poletno pašo če-ibelne družine zelo pomnože in sredi julija za ajdovo pašo. Eni to pitanje hvalijo na vse pretege, drugi pa je zametajo. V laškem listu »Apicoltore« poroča nek čebelar tole: »Več let že poskušam, da bi pospešil zalega-nje s tem, da pomladi nekatere čebelne družine pitam, druge pa ne. Ne spomnim se, da bi bil kak razloček med panji, ki jih pitani in onimi, ki iso ob svojem.« Glavna reč je, da smo čebele dobro vzimili in jim dali zadostno izalogo medu. Ako pa najdemo, da spomladi ali še prej kateri družini primanjkuje hrane, pitajmo, toda le v velikih porcijah. Najbolje je, ako jim damo kar cel sat medu. Nova knjiga: M. Humek, Domači vrt, praktičen navod kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Založila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 200 strani obsegajoča knjiga, pojasnjena s 69 podobami in 2 barvnima -slikama stane broširana 48 Din, trdo vezana 60 Din. — Iver se tudi Čebelarji radi pečajo z vrtnarstvom, bo tudi njim prav prišla ta knjiga, ki jo vsakomur toplo priporočamo. Seme od Hubam - detelje je došlo. Kdor ga želi poizkusiti, naj ga nemudoma naroči v blagovnem oddelku Čebelarskega društva. Na prodaj je več dobro ohranjenih v r č e v za med in ena nova lesena d e ž a za 100 kg medu. Kje, pove uredništvo. Tiskarna .T. Blasnika nasl. v Ljubljani. ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo (poleg stolne cerkve). Predmet Cena Din A.-Ž. panj na 9 okvirov najnovejšega sestava: _ kompleten z vsemi pritiklinaini (s pripravo za prevažanje)..... Isti na 10 okvirjev, najnovejši in najpreciiznejši izdelek........ Baloni, za 1 ali 2 litra Din 16— ozir................. Deska za pritrjevanje satnic................... Euskol zavitek ......................... Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) Kadilnik ............................ Kapa, čebelarska, za odpirati s tkanino .............. „ „ s tkanino (navaden)............... Klešče za okvirčke........................ Klešče za okvirčke v topli stavbi............. . . . . Kolesce za vtiranje žice..................... Zaklopna kožica za odlaganje obljudenih satnikov.......... Matičnice (kletke) raznih vrst od 3 do 15 Din............. Ista z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti.......... Mreža žična za okenca (pocinkana) a m3............... Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu......... Nož za izpodrezovanje satja.................... Nož za odkrivanje satja..................... Odvijač za vijake........................ Pipe čebelarske ....................... , Pitalnik za A.-Ž. panj Din 10—, iiz bele pločevine.......... Posode za med, pločevinaste a 4 kg................ Iste za 55 kg.......................... Iste (leseni sodi) za 50 kg..................... Posoda za čiščenje medu z dvojnim sitom.............. Ravnalec (priprava za uravnavanje satnikov v A.-Ž. panju....... Razpršilnik za škropljenje čebel z medeno vodo........... Razstojišča pločevinasta mesto kvačic za 9 ali 10 okvirčkov...... Rešetka matična močna (nemškega fabrikata) za m2......... Rešetka matična šibkejša................... , , Rokavice, čebelarske....................... Satnice 39 X 23 cm, pr. kg..................... Sipalnik lesen za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov........... Sito za jčiščenje medu, leseno................ . , , Isto pločevinasto ........................ Solnčni topilnik......................... Spone za rokave I. vrste par ................... Iste II. vrste par ................... Stiskalnice za umetno satje.................... Strgnlja za snažen je A.-Ž. panjev................. Šablona jeklena in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačic)...... Ščetica za ometanje čebel..................... Šilo za vrtanje luknjic...................... Točilo za med, pločevinasto za 3 okvire 27 X 41 cm. ........ Topilnik s svetilko in lončkom*za lepljenje satnic.......... Topilniki za voščine....................... Zaboj lesen za roje....................... Vilice za odkrivanje satja..................... Zapahi za žrela: a) kovinski enostranski Din 5-—, dvostranski........... b) leseni (Trinkov sestav)............. Znaki............................ Žica v klobčiču ................. Kovinska garnitura za A.-Ž. panj: a) 6 palic 40 X 8 mm (nepocinkano železo)............ b) 2 nosilca za matično rešetko................. c) 2 tečaja za vratica a Din 3'—................ d) 4 tečaji za bradi a Din —"75................. e) mreža za okenca po m2................... f) zapahi za okenca p. Strgar a Din 1-—............. g) 2 zaporici za zaklopnico a Din —'50.............. h) kvačice iz železne žice, kilogram............... i) 1 kljukica za vratica, večja................. j) kos matične rešetke 33 X 25 ........... 300 325 24 8 7 35 60 50 58 42 28 40 5 60 120 12 15 3 85 18 16 200 50 180 8 18 2 200 135 100 76 25 20 32 150 7 6 1200 12 18 10 3 1200 60 100 80 38 6 2 5 10 9 5 6 3 60 4 1 28 1 15 50 50 3anša, Nauk O ČBbBlOPStVU. Humeh, Praktični sadjar. Slovenska kuharica. Sadje v gospodinjstvu. Gospodinjstvo. Nasveti za hišo in dom. Sadno vino ali sadjevec. Breskev in marelica. Naše gobe. Kubična računica Tretja izdaja. Priredil Frančišek Rojina. Z dodatkom Albertijev-Žnidaršičev (A.-Ž.) panj. M. Humek. Din 24'—. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Vezana Din 120—. Priredila S. M. Felicita Kalinšek. Velika izdaja s slikami v besedilu in 33 barvanimi tabelami v naravnih barvah. Sedma izdaja. Vez. Din 220 —. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelen-jadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. Humek. Pojasnjeno s 13 barv. prilog, in 42 slik. Din 30. Navodilo za vsa v djmačem gospodinjstvu važna opravila. Priredila S. M. Lidvina Purgaj. S 156 slikami. Zdravstveni del spisal Dr. Fr. Dolšak. Din 40'—. Za vsako gospodarstvo in gospodinjstvo vele-važna in koristna knjiga. Priredil I. Majdič. Din 32'—, vezana Din 48' — . Navod, kako ga izdelujmo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Z 42 pod. Sestavil M. Humek. D. 20. Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Z 22 slikami in 2 barvanimi tabelami. Sestavil M. Humek. Din 12'—. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvnimi tabelami. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil Dragotin Humek, ravnatelj meščanske šole. Vezana Din 100"—. v novi meri s pridejano naštevanko do 100. Pregledna in praktična strokovna knjiga za posestnike in lesne trgovce. Sestavil Janko Dolžan. Vezana Din 20'—. Računar Zemljepisni atlas v kronski in dinarski veljavi. (Hitri računar.) Vezan Din 30' kraljevine S. H. S Izdalo društvo slovenskih profesorjev. Sedem podrobnih zemljevidov. Izvršil ing. Viktor Novak. Din 48' —. Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled. Napisal Fran Erjavec. Ve/.an Din 60 —. Slovenci. Gospodarska geografija. Farni kotel. Ojačen beton. (Zgodovinski razvoj trgovine in prometa. Naravni pogoji in človek Produkcija Trgovina. Promet in njegova sredstva.) Sestavil dr. Vinko Šarabon. Vezana Din 48 —. Navodila kurjačem, posestnikom parnih kotlov itd. Spisal ing. Gvidon Gulič.' Din 30'- . Učna knjiga za stavbne šole in za stavbne obrtnike. I. del. Izračunavanje konstrukcij za visoke stavbe iz ojačenega in neojače-nega betona. Spisal ing. Jaroslav Foerster. Din 30 Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.