pride moža- SODOBNE SOJENICE, HUMOR LETA S500 »Henry, tvoj praded bi M obrnil v grobu, če bi vedel, da se nočeS posvetiti diplomatski službi. Mar res ho« češ, da bo na pogajanjih v Panmunjomu povsem izumrlo ime tvojih slavnih prednikov?« Pošte n$e ali nepoifenje f ANT MAJ t\\A ookiaof 1000S19 Utemeljena bo-azen V nevvyorški krematorij kar in zahteva direktorja: »Gospod direktor, obljubite ml, prqr sim, da me boste po smrti upepelili ln raztresli moj pepel na vse Štiri strani sveta, a Direktorju sa zdi ta prošnja malo čudaška, zato vpraša: »Ampak zakaj želite to?« »Veste, potem bom lahko vsaj umrl v miru in se ml ne bo treba bati, da me bo dal McCarthy po smrti Izkopati zaradi protiameriške dejavnosti. Veste, na nogi imam namreč majhno rdečo Pego!« Poznate morda, cenjeni bralci, Pepeta Profitarja, komercialnega direktorja podjetja »Guli-guli«, moža, ki je « svojo reklamno krilatico: »Mi deremo brez bolečin!« odžrl konkurenčnemu podjetju »Deri-derl« vse odjemalce, omogočil direktorju nakup novega avtomobila, uslužbencem podjetja 80% plače, sebi pa nakup skromne enonadstropne »bajtice« v bližini mesta? C •n P Pepe Profitar Je poštenjak. PoStenjak od pete do glave. Baje je odpustil na licu mesta skladiščnika, kor ga je zalotil, da je ukradel papirnato vrečico, da bi si BREZUSPESNO 2000- pA eA VSE O •vi »Miss Carrie, 60 centov ln niti pare manj!« »40 centov vam dam in niti pare več!« »50 centov!« »40 centov!« »50!« »401« 'Tedaj pa se oglasi druga branjevka: »Bess, nima smisla, odnehaj vendar! Njen mož je vendar v komisiji za premirje v ■^nmunjomu!« SLONU Mednarodna komisija je dobila nalog, da prouči življenje slonov. Clanl te komisije so se spravili k delu ln rezultati so bili naslednji: Francoski delegat je napisal 250 strani z naslovom: “Slonove ljubezni!« Anglež je objavil elegantno knjigo in ji dal naslov: »Slon in skupnost britanskih narodov.« Američan: »Najboljši način za serijsko proizvodnjo slonove kosti « Nemški delegat je proučeval slona tri leta, dolgo Prebival v Afriki in Indiji ter končno napisal 5000 s1rani debelo knjigo, dodal 1°0 strani kazala, 50 strani imen in 200 strani virov. Nnslov ie dal knjigi: Uvod v Proučevanje slona.« Avstrijec: »Spomini starega slona cesarskega gledališča na Dunaju«. Rus: »Slon kot izdajalec imperialistični agent.« PASJI HUMOR Srečala sta se lepega dno na moskovski ulici dva cucka, pa je prvi zavistno vzdihnil: »Ej, dorogoj kolega, kaj bi vse dal, da bi bil v tvoji koži. Uglednega gospodarja imaš, hraniš se v diplomatski menzi, lajal lahko po mili volji... nu, kaj bi še našteval: ničesar ne pogrešaš na tem lepem svetu!« Tedaj pa je drugi re-signirano zavzdihnil: »Kaj bi to! Res, da sem pri koritu, toda poglej Be-rijo. Naša usoda je žalostna: Imajo nas za to, da lajamo in popademo vsakega, ki bi sc jim hot?l približati. Ce nisi v tej službi dovolj goreč — te likvidirajo, ker si slab pes. Ce sl pa preveč goreč — te likvidirajo, ker sc boje, da bi popadel še njih« C TL.ITI&OČ ! Egiptovska domov greda kupil pol kilograma čeSenj. Delavska* mu svetu, ki bi naj formalno potrdil ta odpust, je Pope Profitar utemeljil ta svoj sklep z besedami: »Tovariši, pomnite izrek: gram do grama kila ...« Nekdo U množice je polglasno pripomnil: »... dinar do dinarja — vila!« Toda možakarja so takoj odkrili in pokazalo se je, da je tudi ta kradel. Pomislite: kradel je stare žeblje iz zabojevi Seveda so ga takoj odpustili. Kajti Pepe Profitar no trpi nepoštenosti. In tudi direktor ne... Lahko sl torej mislite, kako je prizadela Pepeta Profitarja kritika Javnosti, češ da v naši trgovinski mreži marsikje smrdi. Ko je to čital, se je Pepe razjokal: »Kakšno sramoto smo doživeli! Nepoštenost nam očitajo... In zakaj? Zato, ker so med nami garjavo ovce, ki nam delajo sramoto. Poglejmo na primer samo tole golazen iz podjetja »Lakšederi«. Rudi bi nam konkurirali. Ker nam na pošten način ne morejo, so se poslužili najbolj umazanega, najbolj nepoštenega načina, ki Je sploh mogoč: konzervirane fižolovke prodajajo tri kovače ceneje kot jih prodaja podjetje »Gull-gull?« In povrh vsega so pa onim to nič ne pozna, nameščenci imajo 100%-ne plače in še lahko prodajajo konzervirane fižolovke kar tri kovače ceneje prt klil. Ali je to potem še pošteno? Pomislite, kar tri kovačo pri kili.« Težko Je s poštenostjo v trgovini. Ce bi Hamlet živel dandanes, bi verjetno dejal: »Poštenje ali nepoštenje? To je vprašanje . .« In zamislil d! ss nad tremi kovači razlike v .'eni konzerviranih ilžoiovk Seveda, če bi ne bil slučajno komercialni direktor podjetja »Guli-guli«. Nek Tommy se v Egiptu je Izgubil, (nič čudnega, saj ni bil tam doma!) — morda se mož v kak harem je zabubil -in incident Je tukaj, jehtata! Britanci brž napisali so noto: »Vrnite nam takoj nazaj moža!« A Nagib urno skril se je za motto: »Sem mar Jaz angel varuh, haromna?!« In zdaj se bodo spet obstreljevali, v začetku z notami, potem — mordci! še s puškami, topovi in bodali in vse zaradi — enega moža! Da so nekoč Trojanci se preklali zaradi ženske — še nekako gre, a da bi danes ga tako spet... ali: spet sto za enega — tega pa ne! PoStnina plalaai v gotovini TOREK, 21, JULIJA 1953 10 dinarjev ionmi LETO VI. LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZHAJA VSAKO SREDO STEY. S9 Odlomki iz , ioie ' zgodovine 26. februarja 1938 je zagledal luč sveta prvi »Toti list«. Nekaj manj kot tri leta — do 15. februarja 1941 — se je bolj ali manj srečno prebijal skozi nevarnosti vsemogočne cenzure, dokler ga ni 15. februarja 1941 stisnila za uporniški vrat: »Toti list« je more! prenehati. Pač pa Je že štirinajst dni kasneje zagledal luč sveta njegov kamuflirani naslednik: »Novi Toti«. Toda njemu so dogodki 6. aprila 1941 še bolj stopili za vrat — 5. aprila je izšla Še zadnja številka, potem pa... . . potem pa je šel »Toti« trnjevo pot slovenskega ljudstva. Kljub okupaciji se je pojavljal zdaj'tu zdaj tam. Revolucionarno seme, ki so ga zasejali stari sodelavci »Totega lista«, Ivan Rob, Tone Čufar Lojze fiušmelj in še mnogi drugi, se ni izgubilo. V celjskem kapucinskem kloštru zaprti Slovenci so izdajali švabskim stražarjem pod nosom svoj »Kapucinski TOTI« — za štiri številke vemo do sedaj, da so Izšle. Pozneje, v pregnanstvu v Srbiji, se Je zopet pojavil med 81ovcncl 20. avgusta 1941 »Pregnani TOTI« pod geslom: „ Doslej le razveseljeval, hrabril nas »NOVI TOTI« - »PREGNANI« — njega dete bodi tnfažnlk na novi poti! Ko pa so zapele puške po naših gozdovih in so partizani dobivali tudi na Štajerskem vedno močnejše postojanke je leta 1944 začel izhajati še »Partizanski TOTI«. Iz teh številk objavljamo nekoliko materiala — v spomin in počastitev tistih velikih dni, da bi tudi ta drobec zgodovine ne šel povsem neopaženo v pozabo... (Vsem, ki Jim je kaj znano iz zgodovine »Totega lista« in njegovih naslednikov, bomo hvaležni za vsak material, spomine in sestavke iz teh časov. — Uredništvo.) »Partizanski Toti list« Je izda'jal Prop. odsek štaba IV. operativne cone NOV in POS, razmnoževala pa Centralna Vojaška tehnika. »Partizanski Toti list« je ilustriral Djoko. Izšle so tri številke, in sicer: St. 1 — 22. julija 1944, št. 2 — 10. avgusta 1944, št. 8 — 10. oktobra 1944. Cena posameznemu izvo- du je bila 50 Rpf Stev. 1. »Partizanskega Totega lista« je dostavljena kurirskim potom vsem naslovom, ki redno prejemajo literaturo od CVT —> kolportažnega oddelka. Kdor lista ne bi prejel, naj reklamira. Po pošti je bila odposlana ta številka »Partizanskega Totega lista« na sledeče naslove: Franzi Stelndl, Bundes-fiihrer und Fiihrer des WM-Reg. Untstmk, SA Oberfiih-rer, Marburg a/D Franz Rosener, SS-Poli-zei-General, Krainburg E. Reiner, Gauleiter, Kla-genfurt Uredništvo »Štajerskega gospodarja« (list pošiljamo v zameno), Verlag und Schriftleitung, Marburg a. d. Drau Uredništvo »Karawanken Bote« (Verlag und Schriftleitung), Krainburg li t številke Partizanske c a loteča tista: HITLER V NEBESIH Hitler je umrl. Ko Je čakal na svojo sodbo, mu je bilo dolgčas. Zato je še) k sv Petru ter ga prosil, naj mu da kakšno knjigo — »Kakšnih knjig pa želiš?« ga vpraša sv. Peter — »Znanstvenih knjig,« mu odgovori Dolfe. — »Pojdi po hodniku, na desni boš videl nad vrati napisano: Znanstvena knjižnica — tam vstopi!« Hitler stori tako in ves dan zaman brska za zaže-ljeno knjigo po knjižnici. Sv Peter to vidi, pa ga vpraša katero knjigo išče tako vztrajno »Das ewige Deutschland,« mu odgovori Hitler Sv Peter se nasmeje in pravi: »Potem pa moraš v pritličje do sobe, kjer piše nad vrati: — Pripovedke in bajke za naše male!« IZ MALIH OGLASOV ZAMENJAM vojaški daljnogled znamke Zeiss-Ikon, optika 3,5X6. za gledališko kukalo. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro »Zaledje«. SOV TEČAJ. Z 8. sept t 1. se bo pričel poseben tečaj za prižiganje nemških vžigalic »Haushalts-ware« in »Weltholzer« v Mariboru Poučevali bodo specialisti z dolgoletno prakso in taki iz najboll zanesljivih krogov mestnega Kultur- bunda. Otvoritvena svečanost bo povezana z obletnico kapitulacije italijanske vojske in zasedbo Italije po naši vojski. Na tečaj so vabljeni vsi, ki se ukvarjajo s prižiganjem vžigalic, vklju-čivši partizane, da ne bodo v bodoče širili neumestne propagande proti našim vžigalicam — Bundesfiihrer: Franzi Steindl ZAMENJAM umetniški album »Iz življenja našega FUhrerja« za par potnih kovčkov Razliko doplačam Ponudbe na: Kreisfilhrer Johann Dorfmeister Cilh, Scheiflgasse 13 VERLAUTBARUNG. — Gendarmerie, Wehrmann-schaft, Polizei und Sol-daten! Neka banditska brigada (vielleicht sogenannte Thomas - brigade?) je v St Georgen a/Stidbahn v noči 18 in 19 julija 44 vdrla v centralo Stan-darte der Wehrmann-schaft in med drugim zaplenila 800 novih ver-manskih oblek-uniform. Zopet druga banditska brigada je dne 20. jul. 44 ponoči vdrla v Zagorje ob Savi ter med drugim zaplenila v tovarni »Vesna« 900 novih soldaten-uniform. Achtungl, da ne bo v borbah usodnih zamenjav! V ostalem pa bodo radi nepazljivosti in neborbe-nosti Wehrmanni sami krivi, če bodo v doglednem času prisiljeni nositi krila (kiklje)! Heil dem Fiihrer) Der Fiihrer des WM-Rgt »Untstmk« Franz Steindl S A - Oberfiihrer LETA 2944 nekdo rešuje križanko. Ko Je vso rešil, 6e mu pokaže beseda »Hitler«. Pogleda v leksikon, kaj bi beseda pomenila in tam najde zapisano: »... ein Rauberhaupt-mann zur Zeit Stalins« SANJSKE BUKVE (V 2. štev. Partizanskega Totega lista sta pričela Robavs in Pelko objavljati nove sanjske bukve, ki pa so žal izšle samo do črke G v 3. štev. Partizanskega Totega lista) A administrator — mnogo jih videti: pisalnih potrebščin bo primanjkovalo administrator — s svinčnikom videti ga: rekvizicija pisalnega stroja akcija — krvava: po švabskih bolnicah v mestih bo primanjkovalo prostora ” akt — z višjega štaba prejeti ga: grajan biti arnika — rasti videti jo: pomanjkanje alkohola B bajonet — v hlebec zabodenega videti: obisk partizanov Berlin — celega videti: prevara blato — na cesti pohoditi: sovražna propaganda napada blato — človeško za grmom- nenačrtno miniranje O cigareta — v ustih drugega jo videti: kaznovan boš zaradi žicanja cigareta - pogrešati jo; glej pod črko C (čik) cigareta — kaditi jo: vsem potrebam tl bo zadoščeno cirkus: gledati ga: videl boš v kratkem razstavo Hitlerjevih zveri v kletkah clvil — postati: izpolnila se ti bo želja, premeščen boš h gospodarski komisiji C česen — s kruhom: Jutri boš jedel mesene klobase čevelj — obuvati: sovražnik te bo presenetil čik — pogrešal boš cigareto čoln — v njem se boš vozil: burni časi čopič — slikati z njim: posnemanje :tlerja ti bo -škodilo Črnogorec — videti ga: obisk višjega oficirja Cuka (gora) — o tej besedi nočemo povedati ničesar, dokler ne pridemo do črke H k besedi »hajka« D dim — v daljavi videti ga: sovražnik se umika, dira — blizu videti ga: tovariš ima cigarete Drava — cigareto imeti: razočaranje doživeti E ekonom — prositi ga česa: brezuspešno prizadevanje etapna kuhinja — v njej jesti: šel boš na pot vzemi sol s seboj F fajfa — kaditi Jo: naberi si dovolj orehovega listja G garda — bela: kuharju daj prekuhati svoje perilo garda — plava: tudi gnide je treba uničiti, ako se hočeš dobro očistiti zalege garda — kake druge vrste: in ko se rešiš uši ter njihovih gnid, pazi, da se ne nabereš bolh gospod — biti: ne pomeni ničesar Gobbels — poslušati ga: samo z gobcem ne napraviš veliko e!©©tfesb o OTfl Ute J 'Binfiosti 1941 prt opjfapucmifi Cefjsfcif) Št Bilo je to v letu 194i, meseca maja, r.o so zapornik: v celjskem kapucinskem samostanu pričeli izdajati v tistem najtežjem času prvega preganjanja, aretacij in izgonov sebi v zabavo in drugim v oporo humoristični list »Kapucinski TOTI«. Izšlo je več številk, tiskane so bile na ciklostilu, pisane pa z roko ter opremljene tudi z risbami in karikaturami. — Iz 4. številke prinašamo nekaj krajših sestavkov: NAGROBNICI I. II. Obrst se povrne, vse spet oživi, sobo vso obrne, kje bi čiki b’ll. Drobne ptičice poJ6 spet v domačem kraj’, da tobaka več ne bo, v žepe k nam nazaj. Blagor mu, ki se spočije, trdno spanje v kloštru spi. Upanje mu lepo sije: da bo zdaj le brez skrbi. Crna straža ga ne drami, kaj doma je, to je »Wurst«, da se le dobi še v »jami« kaj zdravila »gegen Durst«. Ptice selivke Ti ptički brez pevutl le vedno se selč. V kapudnarskl se uti za hip utaborč. Na koci in na slami izmenoma ležč, vsak Sum jih že predrami »habtaht« vsi stojč Se dalje se selijo? Pač nihče še ne ve! Nervozni skup’ sedijo in stiskajo glavč... Iz 5. številke partizanskega lote ga Ista RESNIČNA sala Utrujeni domobranci so se ustavili pri Škofji Loki. Partizan pride k spečemu rupnikovcu, ki je ' bil na straži. Odvzame mu puško *n pritrdi na hrbet listek: »O, le spavaj, domobran, saj te čuva partizan!« Pravijo, da je bil domo-“fan brez puške in s takim ustkom ustreljen ... (Med dopisi lz uredništva •tejdemo sledeče pismo:) Staša. Malo krajše, dolgost papirja našega je kratka! Razgc r pruskega VOJSKEGA NOVINCA S PREDSEDNIKOM NABORNE KOMISIJE »Ali bi rad prišel k in-tanterijl, k artileriji, k letalstvu ali k pancerjem?« »Rad bi šel v Haupt-Quartier.« »Ali si neumen?!!« »Ali je to predpogoj?* DOBER TEK, FRIC! Na Koroškem, blizu Crne, so si partizani uredili dva soda za parjenje obleke (no, kaj bi skrivali: za odpravo Uši!). Fantje so se medtem sončili, pod sodi je gorelo In izpod pokrivala je uhajala smrtonosna para. »Švabi gredo!« — Ker le bilo zelenih mnogo, a naših malo, smo se umaknili. Ko so Svabl prišli za nami na to mesto, so te pločevinaste sode ogledovali kot opica tramvaj In so kunštno pogruntali: »Par- tizani niso tako neumni, napravili so sl kuhinjo na paro.« Torej so tudi gladni Frici zmetali v iste sode nekaj škafov krompirja, tja, kjer je pred pol ure storilo smrt toliko in toliko ušjih rodov. V isti vodi so sl skuhali krompir v oblicah ln ga v nedopovedljivi lahkoti pojedli z lupinami vred. Kdor ne verjame, naj gre vprašati Doktor Ziga Ivan: MI GREMO NAPREJ! Tovarišica Vera ima vajo z recitacijskim zborom. To je prva vaja take vrste v tem delu Štajerske. Tovariši vse premalo stopnjujejo glas. Najtežje mesto v tej Zupančičevi pesmi je: »Mi gremo naprej!« Ponavljati morajo to mesto in vedno glasneje odmeva po okolici: »Mi gremo naprej!« Prekine jih trkanje na vrata. Soseda pomoli glavo in zaprosi tovarišico Vero: »Sa-j boš poskrbela, ti tovarišica, da mi boste vrnili piskre, če greste res naprej.« HUDOMUŠEN PREDLOG Bilo je na Revirjih. ‘ Kadar smo šli proti Hrastniku ali nazaj proti Zagorju, smo se zglasili pri naši zaupnici na Lizi, kjer so nas Nemci in raztrganci večkrat čakali v zasedi in spraševali za nas. »Kako je mamca? Je bilo kaj Nemcev tu?« sem povprašal staro ženičko. Čeprav sključena, je bistro dvignila glavo In na pogled resno predlagala: »Dajte no že enkrat hoditi skupaj! Ko pridejo Nemci, vprašajo za partizane, ko pridete vi, pa sprašujete za Švabi! Kdo bi komu mogel ustreči...« J. S.-K. KURIRSKA ZVIJAČA V Grižah pozimi 1944. Tovariš Stefan ln kurir Švigelj sta se s svojimi tovariši zatekla k stari partizanski družini, pa čeprav je bilo v bližini vse polno nemške golazni »K nam pridete le takrat, ko vam je najteže,« je potarnal'’ vsa nreplašenn ie- nlčka. »Saj se bomo samo malo odpočili in pogreli ter skuhali in najedli, potem gremo za en teden!« je odgovoril Švigelj. Zena zapiše v koledar, da jih ne bo teden dni. Toda Švigelj 1o opozori, da se bo zglasil prej, če bo kaj hudega. Zena prestrašena zaradi nemške hajke moleduje ln prosi, da naj odidejo. Vendar vse zastonj, partizani so premraženi in lačni »Ce nam daste malo direktorja, nas ne bo kmalu!« je predlagal Švigelj. »Koliko?« vpraša žena. »Deset litrov!« »In koliko dni vas ne bo?« »Deset dni! Liter za dan!« »Drži!...« Ko je šla mati po vino v zidanico, se vrne iz Celja domače dekle. Partizane je imela strašno rada. Ko je izvedela, da odhajajo, jih je prosila, da bi ostali vsaj še en dan. »Drži « pravi hudomušni kurir Švigelj, »za vsako uro deci vina!« in se s tovariši vred zasmeje. »Drži!« je odgovorilo veselo dekletce in hotelo po vino, ko stopi v sobo njena mati. Kaj sedaj. Vino — da gremo, vino — da ostanemo!? — Smeh! ZA ŠUNKO GRE Raztrgane! so pod Matjaževim kozolcem napadli partizansko patruljo. Po bliskovitem spopadu se naši umikajo. Med umikom ja brzostrelčni rafal preparal naramnice Miklavževemu nahrbtniku. Zdaj vleče Miklavž po travniku za seboj nahrbtnik kakor otroci barko po luži. Raztrganci klestijo za njim, se mu bližajo in skoraj bi ga zgrabili za vrat. Živega ga hočejo ujeti. Kar se iz nahrbtnika izmota velika šunka — raztrganci in gestapovci planejo nanjo in prenehajo streljati. Potem se prepirajo za meso, v tem boju pa zmagajo gestapovci — pravi Nemci. Šunko so po-mlatili za binkošti. Matjaž je na ta račun slišal precej grenkih. »Pa kaj bi naj le storil, tovariš komandir,« pravi Miklavž, »hoteli so moja meso, pa sem jih premamil s svinjskim!« J. S.-K. DOMINIK JE GOVORIL... Bilo je na Novo leto 1944. Sneg do kolen, mraz ja grizel do kosti, pod nogami je škripalo, kot da bi hodil po zdrobljenem steklu. Slandrova brigada ja taborila na Konjskem vrhu na Koroškem. Korotanova četa se je na lesenem skednju zbrala k politični uri. Četni komisar Dominik je govoril borcem o izdajalski vlogi bele garde, o krvavih dejanjih fašizma sploh — še posebno pa je obsodil Nemce, ki v krematorijih sežigajo jetnike. — Dominik je govoril zbrano in lepo, borca Jaka in Savo pa je takrat tako grizel mraz, da sta od hudih bolečin jokala. Ko smo po končanem govoru zapustili skedenj, ja šegavi Florjan pocukal Dominika za rokav, pomignil na Jako in Sava ter dejal: »Dominik, fejst sl govoril, dva sta jokala! J. S.-K, Iz „Pregnaneaa iolega": PREGNANCEVA GAZELA Žalostna komu neznana je resnica, da sem lačen, v mislih mojih vedna, sama govorica, da sem lačen, Ve že noč, ki bolhe sliši lačne kleti me brez spanja, ve že svltla zarja, dneva porodnica, da sem lačen. Ve že jutro, ve že poldan, ve že mračni hlad večera, glasno krulbo moj’ga vpadliga želodca, da sem lačen. Bivališča moj’ga stenam, mirnt Je sam3ti znano, tudi nepokoju sela ni novica, da sem lačen. Ve že roža, ki pri poti, koder medel hodim, raste, ve že, ki nad potjo leta ptica, da sem lačen. Ve že blatni prag kuhinje, vsaki kamen blizu njega ino ve, ki mžmo vodi me stezica, da sem lačen. Ve že vsaka stvar, kar vedet’ in kar slišati od mene in verjeti noče draga kuharica — da sem lačen (Po Prešernu — Polikarp Zbad6) JS-K: LASTNA P55EVARA (NEKAJ ODLOMKOV IZ KNJIGE PARTIZANSKIH SPOMINOV bJEICLENA PEST«, KI V KRATKEM IZIDE) Tovariša Boris in Bogo sta bila že stara partizanska novinca. Ponašala sta se že z marsikatero grenko izkušnjo. Nikakor pa jima ni šlo v glavo, da sta se vedno predmet dovtipov, ki so jih njun račun luščili stari borci. Lepega dne se je prizadeti Boris raztogotil: Prmojduš, da se mi ne boste £eč režali. Poskrbim si pravo partizanko!« je zarenčal, raztrgal svoje pokrivalo — oguljeno nemško kapo, ki mu J° je dal komandir Janez ter se zazrl U8 Cebinovo. Za njim se je razpištolil Judi Bogo. Razparal je zeleno SS-kapo, J° obrnil in s »kilometrskimi Štihi« sešll Svedrasto triglavko Pod njo Je “>1 še bolj smešen ‘ Zvečer sta užaljenca Izkoristila počitek ter jo skrivaj popihala na Cebi-n°vo. Vžigovčevi Minki sta razložila svoje težave in Jo prosila za uslugo. *pajade! Obema ju naredim ln že jutri!« je odvrnila brhka deklica in v omarico zmašila prejete cunje. Kot da že imela nove uniforme, sta se tovariša vesela ln razigrana vrnila v taborišče. Dan kasneje sem vzel v patrolo prav Borisa in Bogota, ne da bi vedel, kaj s*a naročila pri Minki. Pred domačijo srno se ustavili. Sklenili smo, da sl Privoščimo Vžigovčeve. vsaj gospodar-'d je zatrjeval, da bi šel do hudiča nekel. Obkoracali smo hišo In žlobudrali po švabsko. Na okno in vrata snno potrkali tako, kot smo bili partizani navajeni. Vžigovec se je skolental 8 Peči in jel odrlglatl zapah. »Aufmachen .. Schnell, schnell...!« je zahteval Bogo, ki je dobro obvladal nemško. »Wo ist dort?« ga je rezko zagrabil z besedo možakar onstran vrat, ki mu nemščina kot staremu avstrijskemu žandarju ni bila tuja. »SS-Poli-zei, Kontrolle...« mu je zabrusil Bogo ter se zasmejal v pest. »Aufmachen...!« je ponovno zahteval. In mož je prestrašen odprl vrata. »HSnde hoch, zuriick lns Zimmer!« je zahteval Bogo, ko sva vstopila v vežo, jaz pa sem hitro ugasnil leščerbo, ki jo je v drhteči desnici držala mati. Ko je stari ves prestrašen z dvignjenimi rokami »pricurikal« v veliko kmečko sobo, sem zagledal še dekleti, v strahu in grozi stiskajoči se na zapečku. Zdajci sem odkril zaveso prevare ter z baterijo posvetil nase. »Prekleti lumpje... Falotje. Skoraj bi se...« je za-rentačil osramočeni ln se kljub škripanju z zobmi hotel Izmotati iz zadrege s smehom. Dekletoma .so se zasvetile oči kot kresnice v temi in že je Minka pobledela in začudeno zrla v nas. »Joj mene... Kaj sem storila?« je zaskrbljenp vzkliknila Minka. Dlani je pritisnila na prsi in z bistrimi očmi strigla od mene do Borisa in od Borisa do Bogota, kot da bi prosila odpuščanja. »Kaj neki?« ji je radovedno segel v besedo Boris ter stopil k šivalnemu stroju, kjer naj bi bila njegova kapa partizanka. »Ia strahu ]j>red Neracl sem kapo pravkar vrgla v stranišče...« Kako sem postal artist Piše Tine Kvargelj Sedel sem na klopi v parku in Študiral mehansko tehnologijo. Nihče ne ve, kako zanimiva je ta snov, posebno če si lačen. V tem znamenju mi je namreč želodec pravkar krulil koračnico toreadorjev iz opere Carmen. Tekom časa sem namreč svoj želodec tako navadil, da mi kruli od treh popoldne dalje popularne arije in lažje koncerte klasikov nič slabše kot Številni nočni talenti po naših ulicah Modernih komponistov pa moj želodec žal ne prenese. Tedaj je prisedel k meni na klop možak — na hitro bi ga ocenil za inkasanta elektrike, morda zaradi neusmiljene poteze okrog ust — in je poslušal kruljenje mojega želodca. Nenadoma se mi je vljudno predstavil, direktor tega in tega cirkusa da je ter da išče novih moči za svoj cirkus. »Aha,« sem dejal in si skušal med zaključnimi akordi Carmen zapomniti linearne funkcije sekundarnih faktorjev v strukturi šestfaznih koeficientov. Toda mož je govoril kar naprej in naprej, dokler mi ni med arijo Gilde iz Rigoletta — ta spada med najljubše arije mojega želodca — predlagal, naj vstopim v njegov cirkus kot umetnik v stradanju. Pogoji odlični: s honorarjem kot kak filmski režiser, ki je pokvaril vsaj dva filma, socialno zavarovanje in po končanem enomesečnem stradanju štirinajst dni plačanega dopusta na morju — fant, pogoji takšni, da bi Jih sprejel še marsikdo drug, ne samo uboga študentovska para, posebno še, ker bi po hitri kalkulaciji s ponujenim honorarjem lahko študiral še vsaj deset let. Pri podpisu pogodbe sem videl, v kakšni naglici lahko opravi človek z inkasantskim obrazom vse mogoče in nemogoče formalnosti. Niso minili trije dnevi, že je bilo mesto polno lepakov z napisi: »OGLEJTE SI V CIRKUSU ROMPOMPOM NAJ-VECJO SENZACIJO DNEVA! SLAVNI INOZEMSKI ARTIST OLIO PETROLIO BO ZAPRT V STEKLENO HIŠICO PREŽIVEL BREZ HRANE TRIDESET DNI IN TRIDESET NOCI.« Slavni inozemski artist Olio Petrollo, to sem bil jaz. Moj direktor me Je res oblekel v prelepo pidžamo, me v prisotnosti ogromne množice ljudi ln posebne , komisije odvedel v stekleno kletko, me s slovesnimi kretnjami zaprl vanjo ter vrata skrbno zapečatil. Vse Je šlo kot po »žnorci« >— le eden mojih kolegov je dejal glasno: »To je vendar Kvargljev Tine!« Prve dni je bilo le nekaj sto obiskovalcev In imel sem krasen mir, da sem lahko s podvojeno naglico študiral svojo mehansko tehnologijo. Petega dfte je obisk že narastel, med drugimi me je obiskala tudi Tatjana. Vrgla mi je z roko poljubček in zaklicala: »Tine, drži se, za Opatijo!« Obljubil sem ji namreč, da jo vzamem na obljubljenih štirinajst dni s seboj v Opatijo! Po enem tednu se ml je počasi pričel želodcc upirati. V kruljenje arij se je vmešavalo vedno več disonanc, tako da je bila velika arija grofa Lune že čisto podobna kakšni skladbi domačega sodobnega komponista. Tolažil sem ga — želodec namreč, ne komponista — z mineralno vodo, toda stvar Je uspevala samo v začetku. Občinstva je bilo vedno več. Moj direktor je podvojil reklamo. Vsi časopisi so prinašali kilometrske članke o stradanju, zanimivosti o slavnih gladovalcih, rezultate gladovnih tekem v zgodovini, poljudnoznanstvene razprave o posledicah gladovanja in končno celo gospodarski uvodnik o stradanju kot važnem gospodarskem faktorju. V radiu so vsak popoldne in zvečer peli pesmico »Stradam, stradam, stradam, stradam ...«, ki Jo Je spesnil eden najbolj znanih naših poenikov, igral pa simfonični orkester. Letala so metala letake, skratka, dnevno me je hodilo gledat že na tisoče ljudi. Tako so potekli dnevi, ponoči pa sem imel čudovite sanje. Sanjal sem o najboljših Jedilih, Izbranih pijačah, o banketih gostinskih zbornic, o pokojnem Lukulu In dopustu v Opatiji s Tatjano, preoblečeno v kuharja. Študij Je napredoval odlično, obisk še bolj in neka restavracija je dala v časopise velike oglase: »Pridite in poskusite menu, ki ga bo jedel po tridesetih dneh stradanja slavni Inozemski artist Olio Petrolio!« Kaj se je dogajalo zadnje dni, sploh ne vem več. Vem samo, da me je potem, ko je srečno minilo trideset dni in me je moj cirkuški direktor med navdušenim klicanjem množice izpustil iz kletke, skoro odnesel prepih skozi okno. K sreči me je direktor še zadnji čas ujel. Potem sem šel z debelim Jekom v žepu, še ves omotičen, po ulici proti domu. Na tej poti me je srečal prijatelj Tone. »Zdravo, Tine!« je dejal in me sunil pod rebra da sem skoro odletel na drugo stran ceste, »sijajno izglodaš, fant! Ali ješ zdaj v drugi menzi!« ČLOVEK NIKOLI NE VE... »Kako, alt pri vas še vedno niste uiiiali cen?« »Z vami pa si res ni užitek pripovedovati ribiške zgodbe — vi vedno zmagate...« / Težave a ključem. o »Veste gospod paznik, ta klop Je' Temne slutnje... najin najljubši spominek — na njej sva se namreč spoznala ...« : Nezvesti kavalir ali moderni čas> vlečejo.., Tisot In en (lan — in Se Teč! SITUACIJA BREZ BESED Sultan Mohamed Je prepodil z zamahom roke mu-5? 2 nosa, se pretegnil na divanu in se zbudil. Zaze-“al le, kot da bi poslušal Sramofonske plošče na Mariborskem tednu. Pričel je Premišljevati, kaj mu manjka, Ker je slavil prejšnji dan s svojimi tri sto žena-in pet sto otroki dan “latere in otroka, si Je za-*®lel kislih kumaric. — Plosknil je z rokama in Prikazal se je veliki vezir Mustafa Ali: “Cesa želiš, mogočni vladar neba in zemlje?« "Kislih kumaric!« Sultanska palača je oživela kot mravljišče. Povelj8 so padala od velikega Vezirja navzdol do samega kuharja. Ta Je vztrepetal *ot abonent v menzi pred *osilom in zastokal: »Pri Mohamedovi bradi, te včeraj nam je zmanjkalo kislih kumaric!« Mustafa Ali je dal poklicati dvornega nabavljača mu dal naložiti petindvajset palic po zadnji plati. Dvorni nabavljaš si je Potegnil hlače na prejšnje {Pesto in odhitel osebno jrupit en kozarec kislih kumaric. Sultan Mohamed je rav-ho premišljeval, kako se Imenuje njegova 287. žena, I ko je vstopil Mustafa in predenj kozarec kislih kumaric. Ker se je bližal dopust in bi se moral odpeljati na morje, je postal Mohamed v zadnjem Casu finančno nervozen, vprašal je Mustafo: “Koliko pa stane ta ko-*arec kislih kumaric?« »Dve sto denarjev, vla- »Kaaaj? Takoj mi privedite semkaj trgovca!« Sultanska palača je po-bovno oživela kot mravljice. Dvorni nabavljaš je ddhitel v spremstvu dveh v°Jakov k trgovcu s klsll-0)1 kumaricami. Sultan Mohamed je rav-“d premišljeval, ali je ali n' zaljubljen v ženo neke-?a svojega generala in ali w dal generala zaradi iz- strah ima veuke on ‘e 11,10 Prvič stoji a skakalnem stolpu. (Piše Ivan Žebljiček) dejstva obglaviti ali ne, ko Je veliki vezir Mustafa privedel predenj trgovca ■ kislimi kumaricami. »Ti prodajaš kozarec kislih kumaric po dve sto denarjev! Po čem si pa kupil kozarec v tovarni?« »Ne smem povedati, ker me veže klavzula konspiracije!« Sultan je dal poklicati rablja in mu dejal: »Obesi tega trgovca na prvo drevo na vrtu. Zaradi klavzule konspiracije ne povej tega nikomur!« Rabelj je pograbil trgovca, ta pa je kričal: »Saj bom povedal, saj bom povedal!« Sultan je velel vsem oditi, edino trgovca je zadržal pri sebi in ga vprašal: »Kako se pišeš?« »Seherezadar!« Sultan Mohamed se Je namrdnil, ker se je spomnil svoje prve žene Šeherezade, ki mu je tisoč in eno noč kvasila laži in jo je zato nazadnje poročil. »Hitro mi povej, kako je prišlo do cene dve sto denarjev za en kozarec kislih kumaric. Nato te dom obesiti!« Sultan mu Je ponudil blazino, na katero se je Seherezadar vsedel in pričel pripovedovati: »Kisle kumarice s kisom in vsem materialom stanejo 80 denarjev! Kumarice so tako drage zaradi suše...« »Saj letos M bilo suše!« »Pa Je bila zato lani! Pri cenah velja kot v fiziki zakon vztrajnosti. Poglej, vladar, tudi cene za mleko so še vedno 30 denarjev za en liter, dasi je sedaj-krme skoroda preveč!« »Vkljub temu je 80 denarjev preveč!« »Kalkulacije — mogočni vladar! Kalkulirati pomeni nekaj vnaprej predvideti!« Zaradi teh napornih razlag je sultan zaspal. Drugi dan sta nadaljevala. Seherezadar je zopet pričel: »Kalkulirati je treba seveda vedno nekoliko navzgor, da ostane čim več za presežne plače!« »Kalkulirati je treba realno!« »Mogočni vladar, realizem Je preživet! Ekspresionizem je na pohodu. Izhajajmo iz poedinega človeka...« Ker se oba nista razumela mnogo na umetnost, »ta prenehala govoriti v to smer. Pač pa sta ves dan govorila o presežnih plačah, dokler ni sultan zaspal. In tako so potekali dnevi do 1001. Seherezadar je sultanu razlagal še druge elemente strukture cene: akumulacijo,, zaslužek na-bavljačev, dogovore med nabavljači in producenti, razne fonde podjetij, rizike, odpise, režijske prebitke itd. itd. Tako je narasla cena za en kozarec kislih kuma- ric 1001. dne na 180 denarjev z zaslužkom dvornega nabavljača vred. »Danes te bomo obesili I Tisoč in en dan Je minil. Utemeljil si ceno 180 denarjev, dalje ne moreš! Kje Je preostalih dvajset denarjev razlike do cene 200 denarjev za kozarec kislih kumaric?« Seherezadar je onemel, ker res ni vedel dalje. Sultan je dal poklicati rablja in Seherezadarja so odvedli na vrt. Sultan je gledal skozi okno, kako so mu dali vrv okoli vratu in spodmaknili stol. Seherezadar je začel brcati po zraku in iztisnil iz sebe strahoten glas, iz katerega se je dalo razbrati, da hoče nekaj povedati. Sultan ga je velel spustiti na tla. Ko so mu zrahljali vrv okoli vratu, Je zaklical sultanu: »Razlika izhaja iz zakona ponudbe in povpraševanja!« Sultan ga je dal poklicati k sebi in Seherezadar mu je pričel razlagati o zakonu ponudbe in povpraševanja. Sultan bi ga razumel, toda ko mu je stav-ljal primere iz življenja, ga ni mogel razumeti, čeprav Je bil sultan naslednik samega Mohameda. Nadaljnji 1001. dan mu je Seherezadar razlagal ta zakon, toda nazadnje ga je dal sultan Mohamed izpustiti, samo da se ga Je rešil. Istočasno je sultan sklenil razpustiti svoj harem, ker se je znalo zgoditi, da si bo njegovih muhastih tri sto žen želelo prav tako blago, ki ima zvezo z zakonom ponudbe in povpraševanja. Sultan pa je bil finančno nervozen. | PROPAGANDA — Cernu pa razgrajate ponoči po ulicah, razbijate okna in prepevate kot zblazneli? Ce ste pijani, ostanite doma! — Tovariš miličnik, ml smo člani društva antialko-holikov in to delamo samo iz propagandnih razlogov. — Kako? — Da, da pokažemo pijancem, da se da tudi brez alkohola razgrajati po ulicah. KJE PA? Neki tur -t pride v gostilno in najame sobo. Ko mu Jo gostilničar nakaže, vpraša turist: »So v postelji stenice?« Gostilničar pogleda začudeno In odgovori: »Seveda v postelji, kje drugje bi pa naj bile?« OJ TE TUJKE Iz govora občinskega tajnika na občinski seji: ... nohtabene, naj vas to nič ne inžinira, mi sprejmemo ta tenkst revolucije in izvolimo predlaganega tovariša, ki Je na okraju pevsona gratis! h Domine se podiralo BESEDA IMA BESEDO Lirični -ov-čki Očital mi je tvoj prevzvišeni napuh, da z zbadanjem si služim svoj vsakdanji kruh. Ah, vem, zakaj te to tako presneto bode: ti s svojo liro ne zaslužiš niti vode. dem STARI IN MLADI Slišal sem nekje, da mladi stihokovcl, suvajo se za priznanje že s komolci, a že dolgo vem, da stari pikolovci, streljajo med sabo se, kot zajce lovci. Vsak otrčk pač »dobre vzglede« rad posnema, glej: od tod pri mladih taka vnema! »PEDAGOGU« Da TI obsojaš Boštanj — stvar zgrešena: učenci v klet ti spravljajo polena! -bim OGLAS Dovoljujem sl opozoriti vse cenjeno sosedstvo in prebivalce okoliških ulic, da tisti, ki vsak dan igra klavir in poje v hiši, v kateri prebivam Jaz in gospodična Klemprič, nisem jaz in zato vljudno prosim, da mi do-sedaj izkazano naklonjenost in prijaznost še naprej ohranijo. Peter Molk, učitelj v p. ZADNJE POGLAVJE SRAMOTNE POTI , Kar je res, je res,' in lepo priznam: Karla Maya me je sram. A tovariš mi v bridkosti, greh mi ta oprosti in pogumno mi priznaj, da nesrečni Karl May pač ni moje zatočišče, marveč da založba tvoja v njem rešitve išče. Besni Ares MEMOARI SLAVNIH MOZ Ko je francoski general Juin bil imenovan za maršala Francije, ga je neki pariški založnik vprašal, če bo tudi on, kot mnogi drugi znani državniki in vojskovodje, napisal svoje spomine. »Se ne,« je odgovoril Juin, »da bi človek lahko pisal spomine, Je bolje nekoliko počakati, da na te stvari že nekoliko pozabi!« »tiu . ysf ucf ZAČARANI GRAD ^-idnjič sem obtičal v Sp. Hudinji, kjer sem zaradi »vseljudskega veselja« v gostilni »Amerikanec« pokupil vso zalogo spalnega praška, ki sem jo dobil v vasi, danes pa sem jo mahnil naravnost v Žalec, kjer sem bil edina priča zgodovinskega sestanka posvetovalnega odbora tamkajšnje podružnice Narodne banke. Na tem sestanku Je bil od štirinajstih članov odbora navzoč samo eden, pa že ta je prišel najbrž s? mo zato, ker bi morali tokrat določiti višino kredita, ki je bil namenjen njegovemu podjetju. »V gostilno pa pridejo vedno polnoštevilno, kajne?« sem pobaral nekega vaščana, potem pa sem odrajžal v Štatenberg. Tam so mi v »Domu ob Dravinji« pokazali pekarno, kjer pečejo kruh brez pekovskega mojstra »Pa to nas ne skrbi preveč,« so dejali, »kajti kakšnega ščurka ali hrošča znajo tudi nestrokovnjaki zamesiti v testo.« Želel sem jim dober tek, nato pa — smuk — domov v Celje, kjer me je že čakal neki delavec, ki je zelo pohvalil gostilničarko v točilnici »Sovine« na Bregu. Omenjeno tovarišico je namreč poprosil za kozarec vode, pa mu je ni hotela dati, ker postrežejo v tej gostilni samo tistim, ki plačajo in dajo napitnino. »Kar potolaži se, prijatelj,« sem mu dejal. »Se danes bom poslal gostilničarki nekaj kovačev, da ne bo imela preveč škode, če bodo žejni delavci popili nekaj kozarcev — vode.« Nič pa mu nisem omenil, da bom pošiljki Iz skromnosti priložil tudji najnovejšo številko »Totega lista« ... Cefizelj 1. r. AURIBORtKI »'OGEiE* — Kaj pa iščete, tovariš? Mariborskega tedna Je že konec!... — Saj zato ravno! Svojo plačo iščem, ki sem Jo pustil tukaj na zabavišču... (Moderna pravljica za neverne Tomaže) Iz pionirske' beležke (Piše Jožek Čebulica) Zadnjič mi je bil v BRESTANICI silno všeč moment, ko Ja bil en tovariš od elektrike bolan in smo imeli takšno cestno razsvetljavo, da se ni čisto nič videlo. Ta moment je bil silno všeč tudi nekaterim drugim, in so rekli, naj bo kar na cesti javno stranišče In so nekaj takega napravili, da je moj mali bratec ogorčeno rekel, da je to zares ena velika svinjarija. V TREBNJEM so ml gasilci rekli, da ni res, da je res, da so samo romarje na Čatež vozili, ampak da so se peljali z gasilskim avtomobilom tudi na republiško gasilsko tekmovanje v Krško. Jaz pa tega sploh ne verjamem, ker niso imeli v Krškem še nikoli takšne mokre vaje, ki Ji moj očka pravi vino ali šnops. V NOVEM MESTU imajo Čez Krko en normal-notlrnl most za železnico, pa je samo do polovice prepleskan, ker se na drugi polovici rja tako rada pase kot naša Seka na občinskem travniku. Ni še dolgo tega, kar je šla naša družina na spre- hod, to se pravi, šli smo mama, bratec in jaz, kajti očka je bil po maminem naročilu službeno zadržan s sekanjem drv. Na cesti SMARJE-ZABUKOVJE smo zato videli en zelo prekrasen pejsaž, ki se ga splača pogledati, ker Je tam cela vrsta polomljenih drogov od elektrike, ki jih je burja razvrnlla, pa se zato osem dni noben hudič ni zanje zmenil. Mamica je ogorčeno rekla, da je to nesramnost, ker ni nihče popravil drogov in so ostali ljudje brez toka, jaz pa nisem rekel nič, ker me je nekoč streslo, ko sem se dotaknil maminega likalnika In zato elektrika sploh ne spada v moj resor. No, do takrat pa je še čas! Kajti tega princa p o vsej verjetnosti ne bo prej, preden ne pride še drugi princ iz socialnega zavarovanja in si pogleda vprašanje otroških doklad v tem gradu, ki morajo tudi biti začarane, saj so vsem drugim, ki imajo zemljo, te doklade vzeli, le graščaku in graščakinji ne morejo do živega ... Kar dva takšna princa, to pa je menda celo za pravljico preveč! Zato, če verjamete — verjemite, če Pa ne, ste si sami krivi! (Vsaka podobnost s komerkoli in kjerkoli je lahko kakorkoli samo slučajna! — AU copyrights reser-ved!) Nekoč je živel kralj. • * — Stoj — to že ni moderno! Moderno je: Se danes leži tam v deveti deželi za velikansko reko ‘ Arum veliko mesto Sobota Ne Petek in ne Svetek, ampak Sobota. 1° v tem mestu imajo Slepo ulico. Pravo pravcato Slepo ulico, v tel ulici pa začaran grad Pet oken Ima ta grad na ulico, toda vseh pet oken je vedno hermetično zaprtih, kot da ricinusa ljudje sploh ne bi nikoli ne izumili! To pa zato, da bi muhe ne prišle v grad. Muhe pa bi lahko poškodovale dragoceno pohištvo graščaka in graščakinje TO pohištvo je namreč tako dragoceno, da še celo sama graščak in graščakinja ne spita v svojih posteljah, ne jesta na svoji mizi, ne kuhata v svoji kuhinji —» samo da se dragocenemu pohištvu ne bi kaj zgodilo. Zato spita raje v dvoriščnem prizidku, kjer se stiskata oba na starem divanu, jesta in kuhata pa" raje v kuhinji pri starših od gospe graščakinje — vsa samo zato, da bi ne pokvarila lepega pohištva! Kajti te sob tega začaranega gradu — da mora biti začaran, je Jasno, ker nihče pameter. česa takega ne bi počel!!! — služijo gospej graščakinji le zato, da jih čisti od jutra do večera, In tako čisti ta začarana graščakinja svoje začarano družinsko stanovanje še kar naprej, dokler. .. dokler ne bo prišel princ z odločbo stanovanjskega urada, da je treba odvzeti nezadostno zasedeno stanovanje ubogemu začaranemu graščaku in ubogi začarani graščakinji! ali stara resnica se Je zopet izkazala pri mariborski »Miliiovi Zali a.,. 7 obročkov (Zgodba z Mariborskega tedna) Tine je malomarno pomignil postreščku, naj zapelje bliže voziček, potem je vrgel dekletu sto dinarjev, nabasal obročke v žepe, prijel prvega v roko, zamahnil — obroček je poletel v zrak in cingljajo obsedel na grlu najvišje steklenice. Dekletce je krenilo proti piramidi steklenic, da mu izroči dobitek, toda Tine jo je ustavil z zaničljivim posmehom: »Počakaj še malo, da ti ne bo treba hoditi stalno sem ter tja!« Drugi obroček je poletel skozi zrak in pristal na . prvi steklenici v vrsti niže. Tretji je sedel na grlo sosednje steklenice. In naslednjih par minut ni bilo slišati drugega kakor cingljanje obročkov, ki so sedali na grla steklenic in zamolklo bobnenje iz sosednjega šotora, kjer je obupani lastnik metalnica obročkov tolkel z glavo ob steber šotora in resignirano ihtel: »Tale cigan me bo spravil na kant.« Tine je segel v žep po novih sto dinarjev, poklical dekle, naj mu da obročke in pri- minut odpeljal zvrhano naložen voziček na Tinetov dom... Ko se je Tine prebudil, Je držal v rokah obročke, s katerimi Je že tri dni vadil v svoji sobi metanje obročkov na steklenice. »Kar stoje sem zaspal,*« je vzdihnil Tine. Potem pa je trznil z roko, obroček Je šinil v zrak, se vrtel, udaril ob steklenico, da je zacingljalo in — padel na tla. »Samo sanjalo se mi je,« Je ugotovil razočarano. Potem pa je zagnal obročke po tleh in legel na posteljo: »Bom pa še malo sanjal. Pošteno sem že žejen in — steklenica Mente ne bo nikakor odveč!« TRADICIJA? — Peter, _ali veš, zakaj visi na novovaškem Domu SZDL še vedno tablica z napisom: »Dom OP«. — Najbrž zaradi tradicije. — Ne bo držalo! — Cemu pa? — Ker nimajo nikogar, da bi jo snel. čel metati z besnostjo obsedenca. V zraku je bilo po pet obročkov naenkrat in prav toliko jih je Istočasno zacingljalo na steklenicah. Postrešček pa Je vsakih pet Nelojalna konkurenca ... ali stroj za umetni dež na Mariborskem tednu ljubljanski lokalpatnot v Pizi v DUHU JUBILEJEV rluhn nrfl7.nnvan1fl nb- t & h Ja, tako počen kot ljubljanski grad pa le Se nit...« V duhu praznovanja obletnic bo, kakor smo sližall, praznoval dolgoletno obletnico književnega dela tudi pesnik Konjeslav Sraka, čigar prva pesem je bila pred dobrim tednom izpred »Slona« z vsemi blagodone-Cimi crescendi in disonancami dana na razpolago spečemu delovnemu človeku. Proslava v krogu intimnih prijateljev pri »Čadu«, kjer mu bodo delegati ljubljanskih krčem, kot sestavnemu delu gostinskega inventarja predali »Red češpljeve godlje« in Izrazili upanje, da bo pod vplivom psevdo-kofeina morda le še dal od sebe kakšno — ligo. Nekcrantno blago Na poslopju v Begunjah * 6 so še vedno dobro ohranjeni napisi, kot n. pr »Živela nepobedljiva Crve-armija' in »Živio drug Stalin« Za enkrat nam Se M uspelo izvedeti, ali bodo Postavili tam v Begunjah tiiuzej za nekurantno blago, ali pa hočejo s takšnimi r«rttetami dvigniti zanimanje za tulski promet tudi tako je prav v poslovalnici »Kmetica« na Jesenicah stane n pr. 10 dekagramov tega ali onega artikla 12 dinarjev, 15 dekagramov pa samo 80 dinarjev. Pa se je zad-ntič pohvalila prodajalka •Edino bogastvo, ki ga Imam Je moja — matematika.. pa je priponi i: »Nikar se ne pritožujtel *tevščlna ni sramota.« LOGIČNO »Mamica, čemu pa prepeva naš sosed že ves dan 6n° in isto popevko?« “Kaj Se vr^ašuješ' Saj vendar veš da 1e stalen obiskovalec leseniškega kl-0a Radio.« IZ RADOVLJICE »Cuite tovariš natakar, JJsroČili smo vendar cel er vina* v steklenici pa le za dober kozarec Premalo.« "Veste, izjemoma Je da-J*68 tako NaS vodovod le namreč pokvarjen, pa mo* ra*no $tedlt1 — z vodo.« UTTBT.1A1VSKI MONOLOG B ®di Stefan: »Cim bolj ^ irfram vse svoje mahi-vrffle in malverzacije, tem-<3a i pr^hajam do zaključka, s« i res' da ima človek na obodi več pajdašev, ka-■r Pa, če pade v arest...« FIS... (Ia cikla: Kultura) Popotnik pride v Ljubljano belo zagleda vrsto, brž se vanjo zrine, misleč, da v vrsto športne le skomine privabijo lahko ljudi krdelo. Ko v vrsti čaka uro že debelo in potrpljenje skoraj ga že mine, sosedu v totem dialektu zine: »Se mar v Ljubljani vse za šport Je vnelo?« Premeri sosed gžf od nog do glave: »Za šport? Kje neki, človek: Za .Prodanol' To vrsta je za operne predstave. .« Pogleda naš popotnik ga zaklano: »Pri nas — doma sem v mestu poleg Drave — pa fiz — kultura daje .Razprodano ...'« PREVIDNOST JE MATI MODROSTI »Kam pa, Janez?« »V banko, da dvignem denar za dopust.« »Vraga, zakaj sl pa potem tako nasajen?« »Zato, ker sem Sel danes že tretjič zaman na MLO po potrdilo za izstavo potnega lista Referent, ki izdaja ta potrdila. Je namreč na dopustu!« »Tepec, zakaj ne zahtevaš potrdila od njegovega namestnika Saj ga menda vendar mora medtem nekdo nadomestovati!« »Seveda ga. toda namestnik nima ključev pisalne mize referenta, ker Jih Je ta odnesel s seboj na dopusti« »Strela, kaj boš pa potem z denarjem, če še nimaš potnega lista?!« »Previdnost Je mati modrosti. Kdo mi lahko Jamči, da ne bo prav takrat, ko bom imel potni list v rokah, šel s ključi blagajne na dopust — blagajnik v banki?!« UDARCI USODE — Striček, zakaj pa imaš tako rdeč nos? — Veš, Milanček, to Je zaradi mnogih udarcev usode! — O, to je pa nerodno — pa prav po nosu te Je morala vedno udariti?! JUCA ODGOVARJA PEPI Draga moja Pepa! Tokrat sem jo najprej ucvrla proti Sv. Petru, kjer so neki možje od ,ELTE‘ v »rekordnem« času štirinajstih dni napeljali elektriko v cerkev. Ze sem jim mislila dati priznanje za ta uspeh, pa mi je eden od monterjev dejal: »Eh, Juca, kaj bi nas hvalila za takšno malenkost V šolo in prosvetni dom jo že eno leto napeljujemo — to nesrečno elektriko — pa si morajo učitelji in kulturniki še kar naj rej svetiti — s petrolejkami.« V Koper sem prisopihala s tako suhim grlom, da sem Jo mahnila naravnost v hotel »Triglav«, kjer so mi postregli -s cockto. Njena cena — samo borih 48 dinarčkov — me je pa tako gapila, da sem pri priči pozabila na žejo in s polno stekleničko odhitela v Postojno, kjer sem jo poklonila tistim, ki so prišli na koncert SKUD »Slava Klavora« tz Maribora Vsi so hlastno pili sladko in ira-go cockto, pa je še ostalo zame nekaj požirkov v steklenički. Toliko je bilo namreč poslušalcev ... Birokracijo z vsemi finesami zganjajo uslužbenci Okrajne obrtne zbornice v Novi Gorici na ta način, da pošiljajo pisma iz četrtega nadstropja v pritličje, kjer Je pošta samo zato, da lahko le-ta naslednji dan romajo nazaj v prvo, drugo ali tretje nadstropje, kamor so pač namenjena Se dobro, sem pomislila, da tisti pri Obrtni zbornici Se ne vedo za letalski promet, kajti kje neki bi pošti v Novi Gorici potem le uspelo dobltt letalo za — med-nadstropne polete? Tvoja Juca. Našim naročnikom in orodaialcem 1 Od 27. Številke »Totcga lista« naprej Je prevzel* prodajo »Totega lista« oprava »Večera« v Maribora. Gosposka ulica 23. Zato prosimo vse prodajalce la naročnike, da poravnajo svoje obveznosti do vključno 26. Številke na tekoči račnn »Totega lista« it. 6401-T-1U9, od 27. Številke naprej pa na račun »Večera« 640-T-65 « oznako »za Toti list«. Kolporterje »Totcga lista« prosimo, da vrnejo vse neprodane izvode do najkasneje 4. naslednjega meseca, tako da to lahko pri obračunu upoStevamo. Pozneje vrnjenih Izvodov ne bomo mogli priznati! Vse nove reklamacije sprejema uprava »Večera«. Maribor. Gosposka 23 ŠPORTNIK KLJUSE t£mo DALEKO ... : - Pravijo, da Slovenci nismo za nogomet, ker nimamo smisla za kolektivno igro. Zaradi tega sem šel z velikimi upi na igrišče Branika gledat državno prvenstvo v penisu. Ugotovil sem, da smo Slovenci dobri organizatorji, a da tudi za individualno igro nimamo smisla. »Za kaj pa imamo smisel?« sem se vprašal. »Včasih za filozofiranje!« sem si odgovoril. Ko sem prišel po tekmah domov ves potrt, ker smo dosegli preskromen uspeh, me je stric, ki je bil nekoč plavalni učitelj, vprašal, kdo je naučil naše igralca tako igrati »Nihče!« sem mu odgovoril »Saj nimajo trenerja!« »Dragi moj!« mi je dejal stric. »Kako bi pa izgledalo, če bi Jaz svoje učence nagnal na plavalne tekme, še predno sem jih naučil plavati?« »Prvenstvo so priredili zaradi propagande!« »Ali misliš, da bi bila to propaganda, če bi naši ne-plavačl začeli na tekmah gagati?« Se dolgo sva se kregala. In še v postelji sem premišljeval: ali bi sploh b;’o mogoče državno prvensl vo brez naših teniških igrice v? Ne, ne bi bilo mogoče, ker bi hil v tem primeru 'e polfinale in finale prvenstva! KOKODAKANJE Na tekmi z ljubljansko Slavijo so bili Branikovi košarkaši živo nasprotje kur: kure kokodakajo, ko znesejo jajce, medtem ko Branikovi košarkaši niso dosegli uspeha, pa so ves čas med igro preglasno kokodakali. Ljudje so si pa želeli več jajc in manj kokodakanja. Pozor, nagradna uganka! Kmetovalci, ali želite dobiti moderno prevozno škropilnico zastonj? Zadružniki, ali želite 4 prenosne škropilnice zastonj? Potem morate pravilno odgovoriti samo na sledeča tri vprašanja: J. Zakaj se je prodajalna Poljedelskih strojev v Murski Soboti osamosvojila? 2. Katere tovarne zastopa navedena prodajalna? 3. Kateri, sicer dober poljedelski stroj, je potreben izpopolnitve? Odgovore pošljite najkasneje do 1. avgusta 1953 na upravo -»Totega lista«. Maribor. Konališka ulica 2. Eden najboljši odgovor bo nagrajen. Če bo srečni dobitnik nekmetovalec, dobi namesto prevozne škropilnice 38.000 dinarjev. COSTI LN A rut ~4^o