Kdor čeli v vradnim ali pa v oenanilnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
Vradni list
st® 23.
novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k :tO. listu Ijjuliljanskiga časnika, v torlk ti. Veliciga travna 1851.
Št. 1214.
Oznanilo.
(70.) C 1
Ker so odločbe poštne pogodbe, ktere je Porusia z britansko vlado v letu 1847 storila, še vedno v moči, dokler se ne bo v tej reči kaj primerno prenaredilo, se zamorejo tudi na dopisave med Avstrijo in Anglio, ako se skoz Prusijo in Belgio pošljejo, nemško-avslrijan-ske poštnozvezne pogodbe deloma oberniti, in sicer takole:
1.	za frankirane pisma v Avstrii na Angleško in za pisma, ki pridejo iz Angleškiga ne-frankirane na Avstrijansko se na avstri-janski plati plača:
a)	zvezna pismenina, t. j. 9 kr. v srebru za enojno pismo, ki nima čez en lot dunajske vage; od lota do lota pa cena enakomerno z vago naraša.
b)	tuja (angleška, belgiška) franko- in čezmejna pismenina, t.j. 20 kr. za vsa-ciga pol lota dunajske vage, cena spet z vago enakomerno naraša; tako pride na pismo, ki nima čez pol lota, z vsim skupej 29 kr. za plačati.
2.	Za frankirane pisma iz Angleškiga in ne frankirane iz Avstrijanskiga na Angleško pa odloči pismenina kr. poštna vradnija na Angleškim na podlagi prusko-britanskih pogodbenih odločb, po kterih se za vsako pismo do pol lota l5/s d. ali 50 kr. v srebru odrajta. Ker tedaj pismo, ako se na Avstrijanskim
po pošti v Anglio frankirano pošlje le 29 kr. pisinenine stane, med tem, ko mora prejemnik za nefrankirano pismo na Angleškem 50 kr. plačati, in od druge plati, ker mora poslatelj pisma na Angleškim, ako ga frankira 50 kr. in prejemnik na Avstrijanskim od nefrankira-niga le 29 kr. plačati, je podpisano c. k. poštno vodstvo primorano, dopisavce na to opomniti z pristavkam, da je svetovati, ako si dopi-savca nasprotno v pismcnini delita, pisma na Angleško frankirati in pisma iz Angleškiga nefrankirane priti pustiti. C. k. poštno vodstvo Ljubljana 23. aprila 1851.
Schiitz, s. r.
Št. 3797.
Proglas.
(80.) C i
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice s tem naznani.
Dav je dovolilo v eksekutivni zadevi Ma tevža Žgajnarja iz Gatine zoper Matija Rusa ravno od ondod zavolj 116 goldinarjev v ekse-kutivno prodajo pol zemliša poslednjiga v Ga-tini, ki je zaznamovano v gruntnih bukvah poprejšnje grajšine v Zatičini pod urb. št. 23'/a Sodniško je cenjeno na 1054 gold. 20 kr. in za prodajo je odločen 7. juni, 7. juli in 7. avgust t. I. vsak dan ob 9. zjutraj na mestu posestva s pristavkam, da se bo to posestvo Je pri tretji dražbi pod cenitno ceno prodalo.
Izpis iz gruntnih bukev, pogoji dražbe in cenitni zapisnik se zamorejo vsak dan med vradnimi urami tukaj pregledati.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice 26. aprila 1851.
Heinricher, s. i*.
C. k. okrajni sodnik.
Oznanilo.
(81.) C 1
Var az dinskiga kriškiga graničar-skiga polka št. 5.
Pri omenjenim polku je stopnja zidarskiga polirja spraznjena, ker je Valentin Halle visi stopnjo zadobil.
Tudi se vsi tisti, ki žele to stopnjo dobiti, pozovejo, svoje osvedočene prošnje teoretiškiga in djanskiga izobraženja in tudi, ako so šole obiskovali, zadevajoče spričbe visokimu de-želnimu poglavarstvu, tu sem polknimu poveljstvu naravnost ali na poti zadevajočih oblastnij, vložiti.
Cas prošnjo vložiti je do konca maja te-kočiga leta.
S to stopnjo je plača 300 goldinarjev v srebru zdnevnino pri popotovanju, ki znese na dan 48kr., potem svobodnostanovalisče,vert
in zraven tega tudi 6 sežnjev derv proti tem, da se plačajo, združenih.
Kar se s tem sploh na znanje da. Belovar 26. aprila 1851.
Epivič, s. r. polkovnik.
St. 1702.
Oznanilo.
(82.) C 1
S pervim majem bo šla pošta med Paznam in Lusin grande namesti dvakrat štirkratna teden. Pošta bo šla v nedeljo, v torek, v četertek, in v seboto zjutraj ob osmih iz Pazna v Lusin grande, potem v pondelik, v sredo, v petek in seboto zvečer ob šestih iz Lusingrande v Pazert. Ravno ob tem času se bo tudi vstano-vila potovska vožnja pošla med Paznam, Fia-novo in Albono, ki bo vsako nedeljo, vsak torek, vsak četertek in vsako saboto večer razun dopisav tudi težo do treh liber preva-ževala.
Zavolj te nove naprave ne bo več pešni pot med Paznam in Albono hodil.
Razun tega se bo napravila tudi iz Iverza skoz Veljo v Cirkvenice in Reko, kakor tudi nazaj vsakdanska pešna pošta; pot bo šel iz Kerza ob štirih zjutraj in iz Cirkvenica ob 3% popoldne.
Pisma, ki so namenjene v Albono, Fia-novo, Kerzo, Osero, Lusin piccolo in Lusin grande, se zamorejo v Terstu vsak pondelik, vsako sredo, vsak petek in vsako seboto do šestih zvečer na pošto prinesti.
Razun tega bodo pisma v Lusin piccolo in Lusin grande namenjene, vsak pondelik na parobrodu, ki gre v Dalmacio, poslane, ako se do štirih popoldne na pošto dajo.
Poslednjič je treba še opomniti, da se na te pošte popotniki ne bodo prejemali.
Kar se po visokim naročilu c. k. generalnima vodstva pošt od 24. decembra pr. 1. št 8668 s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo Terst 29. aprila 1851.
St. 1237.
Oznanilo.
(76.) C 3
Po odpertju c. k. poštniga vodstva v Gradcu 17. aprila t. 1. št. 1756 se bo s pervim majem v toplicah Neuhaus pri Celju c. k. poštna eksepedicia vstanovila, ki se bo pečala z pisemskimi in vozniškimi pošilatvi in se zvezala vsak dan s c. k. poštno vradnijo v Celju od mesca maja noter do mesca oktobra vsako leto po vožnji pošti, druge mesce pa po peš-nih potih na teden dvakrat.
Kar se s pristavkam sploh naznani, da se bo izročivni kraj te poštne ekspedicie, ki se ima še poiskati, pozneji naznanil.
Od c. k. poštniga vodstva
Ljubljana 25. aprila 1851.
St. 2355.
Proglas.
(73.) C 3
St. 1268.
Oznanilo.
(77.) C 2
Po razpisu c. k. generalniga vodstva za komunikacio od 12. aprila t. 1. št. 3339/Fste bile c. k. poštni vradnii v Krakovi in Cerno-vicu pooblastnjene od 1. maja dnarne navkaze med saboj kakor tudi v Zagreb, Berno, Gradec, Velki Varadin, Hermanstadt, Innsbruck, Košice, Celjovec, Ljubljano, Line, Oedenburg, Budo, Prago, Požun, Solnograd, Temešvar, Terst, Tropavo, Beč in Zadar pošiljati in od ravno te dobe dnarne navkaze od imenovanih krajev prejemati.
Kar se s tem sploh na znanje da. C. k. poštno vodstvo
Ljubljana 27. aprila 1851.
S c/rut z s. r.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice s tem naznani:
Da se je na prošnjo gospoda Antona Pod-krajska, opolnomočnika gospoda Venceslava Stedrei dovolila eksekutivna javna dražba posestev Antona Pleško iz Glince pri Viču., ki so se sodniško cenile na 2867 gold. 45 kr. Posostvo obstoji iz gojzdov, ki so v gruntnih bukvah mestniga ljubljanskiga poglavarstva pod št. 218% zapisani in dveh odelkov travnika na Blati, ki je v gruntnih bukvah mesta Ljubljane pod št. 582 zapisan. Dovolila se je dražba, ker ima gospod Venceslav Stedrei 1000 gold. na posestvu sposojnih, kakor se vidi iz razsodbe 1. marca 1850 in kerso5°/0 obresti od 18. novembra 1848 še za odrajtati. Dražba bo 31. maja, 1. julija in 31. julija, vsakbart dopolne ob devetih in sicer s pristavkam, de se bodo imenovane posestva pri pervi in drugi dražbi le za ali nad sodniško ceno, pri tretji dražbi pa tudi pod to ceno prodale.
Nar novejši izpise iz gruntnih bukev, cenitni zapisnik in pogoje dražbe zamore vsak pri tukajšni vradnii pregledati.
Ljubljana 30. marca 1851.
C. k. okrajni sodnik.
Heinricher s. r.
St. 2560.
Proglas.
(74.) C 3
St. 933.
Oznanilo.
(78.) C 2
Vstanovlenje c. k. poštne ekspedicie v Bleibergu.
S. 15. majem t. 1. se bo v Bleibergu c.k. postna ekspedicia vstanovila. Pečala se bo s prejemo dopisav in poštnih pošilitev in se vezala z poštno vradnijo v Beljaku po vsakdanjim vožnim potu na sledeče vižo:
Odide iz				Čas hoje
Blei-berga	vsak dan ob 6. zjutraj	Beljaka	vsak dan ob 12. opoldne	tje 1 % ure nazaj 2% ure
Izročivni okrog te poštne ekspedicie store sledeče soseske: Bleiberg, Bleiberg-Hiitten-dorf, Bleiberg-Kreuth, sv. Duh, Kadučen in Hormesberg.
Kar se s tem sploh na znanje da. C. k. poštno vodstvo Celjovec 17. aprila 1851.
Lazarini. s. r.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani Tomažu Turku In njegovim neznanim dednikam po tem proglasu, de je zoper nje pri tukajšni sodnii Maria Pečnik iz Ješce tožbo vložila za spoznanje vlastnine njive v Brinju na Ješci, ki je zapisana v gruntnih bukvah nekdajnih deželnih okrožnih poglavarstev pod urb. št. 371/,1, za to obravnanje se je dan na 1. augusta t. 1. zjutraj ob devetih odločil.
Ker ni znano, kje de zatoženi stanujejo, je bil zanje za kuratorja gospod France Stem-bov iz Tomačeviga postavljen, s kterim se bo ta pravna reč po avstrijanskim sodniškim redu poravnala. Njim se tedaj naznani, de naj sami o pravim času pridejo ali de zastopniku o njih pravni reči na roko gredo ali si pa drugiga zastopnika zvolijo in ga temu sodništvu naznanijo, ker si bodo sicer nasledke zamude sami sebi morali pripisati.
C. k. okrajno sodništvo v Ljubljani 31. marca 185-1.
C. k, okrajni sodnik Heinriher s. r.
Št. 3725.
Proglas.
(75.) C 3
Ker se pri eksekucii gospoda Janeza Ogrin-ca iz Podslivnice zoper Franceta Strojana iz Dola zavolj 75 gold. 35 kr. po proglasu te sodnije od 31. januarja 1851, št. 871 razpisani pervi prodaji, posestvo ni prodalo, se bo tedaj 24. maja t. 1. v drugo prodajalo.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice 24. aprila 1851.
C. k. okrajni sodnik
Heinriher s. r.