Peitnlna plalana v gotovini.	v	orflllIllM<lis	,e	moif
Leto IX.« it. 28.	V	Ljubljani,	16.	septembra	1922.	kolikor	mo«	-	tomco	pravice!
DELAV
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, selenburgova ulica štev. 6/IL
Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din, celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p.
Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
Volite delavske zaupnike!
Zakon o zaščiti delavcev vsebuje tudi določbe o dleavskih zaupnikih. Dasl pa je bil ta zakon že 28. februarja 1922 podpisan in 14. junija 1922 v Službenih Novinah razglašen in objavljen, ministrstvo za socialno politiko kljub temu še do danes ni izdalo v zakonu predpisanih pravilnikov.
Ker pa morajo odgovarjati pravilniki itak zakonu, biti izvedeni le v okviru zakona. zato • delavstvo ne bo več čakalo samo po svojih pravilnikih seveda tako, da ne bo kršilo niti prekoračilo zakona.
Prva naloga strokovnih organizacij pa je. da brez odloga, takoj, izvede volitve delavskih zaupnikov!
Prvo vprašanje pri izvedbi volitev delavskih zaupnikov, na katero moramo odgovoriti je:
kje, v katerih obratih naj se volijo delavski zaupniki?
V vseh obratih, industrijskih, trgovskih. prometnih, rudarskih in njim podobnih oodletjlh. v. katerih je zaposleno pomožno osobje, brez ozira na to. komu pripadalo ta podjetja, ali privatnim osebam ali javnim telesom, ali se opravljajo stalno ali začasno, ali obstale v .obliki glavnih aB postranskih podjetij, ki se opravljajo vzporedno z drugimi podjetji, kakor tudi ali funkcioonirajo v obliki popolnoma samostalnih podjetij ali pa kot sestavni del poljedelskih In šumskih gospodarstev. ima pomožno osobje. ki je zaposleno v njih, pravico, izvoliti svoje zaupnike.
Delavski zaupniki se volijo torej v vseh obratih, kjer je zaposleno delavstvo, v vseh obratih v katerih ne dela samo gospodar sam In njegova družina.
V smislu zakona je torej, da volijo svojega zaupnika pomočniki, zaposleni pri kakršnemkoli obrtniku, kaikor tudi rudarji, železničarji itd., itd.
Ko smo odgovorili na prvo vprašanje. kje. v katerih obratih se volijo delavski zaupniki, ko smo torej določili obrate, v katerih sme delavstvo voliti svoje zaupnike. moramo odgovoriti na drugo nič manj važno vprašanje:
kdo sme voliti svoje zaupnike?
Zaupnike sme voliti vsak delavec obojega spola ki je ob času volitev zaposlen v podjetju in je dovršil 18- leto.
Torej: zakon predpisuje, da sme voliti zaupnika vsak. ki je dovršil 18. leto. pa je ob času volitev zaposlen v obratu.
Ko smo ugotovili, v katerem obratu se vodijo zaupniki in kdo sme voliti zaup-
nike. preidemo k najvažnejšemu vprašanju:	^
kako zvolimo delavske zaupnike?
Delavski zaupniki se volijo z neposrednim tajnim glasovanjem po kandidatnih listah (proporčni volilni sistem).
Zakon uvaja torej pri volitvah delavskih zaupnikov:	tajno	glasovanje	—
tedai z listki ali krogljicami; dalje uvaja kandidatne liste. Vsled tega se morajo izvršiti volitve delavskih zaupnikov edinole tako: delavstvo postavi po svojih organih zacijah ali drugače kandidatne liste. Veljavni bodo zato le glasovi, oddani za eno vloženih kandidatnih list. — Neveljavna bo vsled tega glasovnica, ki bi navajala imena posameznikov kar povprek.
V zvezi z izvedbo volitev je seveda vprašanje:
kdo vodi volitve?
Volitve delavskih zaupnikov vodijo volilni odbori.
V podjetjih, kjer so delavci prej volili svoje zaupnike, tvorijo dosedanji zaupniki volilni odbor. V onih podjetjih pa, kjer delavci do sedaj niso volili svojih zaupnikov, ali kjer so vsi zaupniki izgubili mandat, izvede volitev poseben volilni odbor, ki ga tvorijo najstarejšl delavci dotičnega podjetja, katerih število mora biti toliko, kolikoršno je število zaupnikov. ki se volijo v dotičnem podjetju.
Volilni odbor izvede tedaj volitve delavskih zaupnikov!
Volilni odbor sl izvoli predvsem svojega predsednika, sestavi volilne Uste (seznam vseh delavcev, ki smejo voliti), določi in razpiše dan in kraj volitev, sprejema in rešuje pritožbe zoper sestavo volilnih list: in izvrši volitve.
Najpraktičnejša izvedba volitev bo pač ta, da bo volilni odbor na podlagi objavljenih seznamov volilcev sprejemal na odločenem kraiu in času posamezne kandidatne liste pa bodo lahko zastopane po enem zaupniku, ki bo imel seveda le kontrolno pravico.
Jugoslovanski kapitalizem, ki hoče zgraditi vso svojo industrij« na lačne želodce delavstva, sili naše strokovne organizacije k skrajnemu — obupnemu odporu.
Celo letošnje leto se vrši stavka za stavko lu vse te stavke imajo obramben!
Ko govorimo o kandidatnih listah, moramo seveda upoštevati odnosna zakonita določila:
kdo sme biti delavski zaupnik?
Delavski zaupnik sme biti samo ne glede na spol oni. ki je državljan SHS, je polnoleten, pismen in zaposlen v podjetju.
Pri sestavljanju kandidatne Uste je paziti na to. da ne bi delodajalec imel prilike oporekati pravilnosti volitev!
Zaeno s pasivno volilno pravico pa je treba vedeti tudi;
koliko delavskih zaupnikov voli vsak obrat?
Število delavskih zaupnikov se ravna po število delavcev, ki so zaposleni v do* tičnem podjetju in sicer tako-le:
V podjetju v katerem je zaposlenih '? ’•
1. do 20 delavcev, volijo vsi enega zaupnika;
2. od 21 do 50 delavcev, volijo tl največ tri zaupnike:
3. od 51 do 100 delavcev, vrtijo ti največ štiri zaupnike:
4. od 101 do 150 delavcev, vrtijo ti največ pet zaupnikov:
5. od 151 do 450 delavcev, vrtijo tl največ šest zaupnikov:
6. ako je več nego 451 delavcev, voli vsakih nadaljnjih 50 delavcev po enega zaupnika, toda skupaj ne smejo nikoli voliti yeč nego 16 zaupnikov.
Ko boste sodrugi določevali število delavskih zaupnikov, ne pozabite nastop* nega določila: Ako je podjetje sestavljeno iz več samostalnih oddelkov, sme Izvoliti vsak oddelek posebne zaupnike, njih odposlanci pa razpravljajo skupno o vpra< šanjih. ki se tičejo vseh oddelkov.
V tem slučaiu se izvedejo volitve v uosameznih oddelkih prav tako, kot je bi-* lo izvajana zgoraj za cele obrate.
Na podlagi teh določil more in mora izvesti delavstvo volitve svojih zaupnikov. — »Delavec« bo imel odslej stalno rubriko o delavskih zaupnikih! V teh rubrikah bodo navajane naloge delavskih zaupnikov in v tei rubriki bo prostora za dopise sodrugov zaupnikov.
Sodrugi. takoj na delo! Takoj izvedite volitve delavskih zaupnikov.
značaj. Ravnokar se je končala usnjarska stavka v Ptuju oa je podjetnik že znova nrelomil pogodbo, ter vrgel kar 45 najboljših naših sodrugov na cesto. Stavka kovinarjev v Bjelovaru traja že 15. teden. Stavka ljubljanskih mizarjev traja že 7. teden. In v Štorah so do kosti se-
Kovinarji!
stradani kovinar.’! že pred več tedni vložili spomenico za zboljšanje plače, pa še do danes niti odgovora niso dobili. Skratka, v teku ie cela vrsta stavk, povrh se nam pa obeta še nebro.i novih.
Za stavkajoče pomeni stavka velike žrtve. Še večje žrtve pa nosijo dotične organizacije.
Ko se te naša organizacija nahajala pri Westnovi stavki v enako težkem položaju. so druge organizacije takoj razumele naš klic in so nam pomagale.
Čast in dostojanstvo naše organizacije zahtevata da storimo tudi mi tako. Zato je centralni odbor naše organizacije sklenil prirediti zbiralni teden v pomoč stavkujočih.
SKLICUJOČ SE NA PRAVILNIK NAŠE ORGANIZACIJE § 5 TOČKA 4 JE CENTRALNI ODBOR NA SVOJI SEJI DNE 12. T. M. ODREDIL. DA IMA VSAK ČLAN NAŠE ORGANIZACIJE DOLŽNOST V TEDNU OD 17. DO 24. SEPTEMBRA (38 TEDEN) POLEG NA-
Kakor je našim čitateljem že znano, je rusko »revolucionarno« sodišče v Moskvi obsodilo preko 14 članov »Socialno revolucionarne stranke« na smrt. ker so baje pred tremi teti nasprotovali boljše-viški revoluciji.
Že samo dejstvo, da boljševiki sploh omeiujeio politično svobodo druge proletarske stranke, je barbarizem najhujše vrste. Da so pa obsodili kar desetino ljudi v smrt samo za to. ker se ti z uničevalno furijo boljševikov niso strinjali in ker so bili disciplinirani in zvesti člani svoje stranke, ie pa to, kar vrše boljševiki. največje nasilje proti svobodi vesti, kar jih svetovna zgodovina pozna
VADNEGA PRISPEVKA ŽRTVOVATI ŠE ZASLUŽEK
DVEH UR
ENKRATNEGA IZREDNEGA STAVKI-NEGA DAVKA.
Ker so stavkuioči delavci borilci in ne berači, zato odklanja centralni odbor vsak prispevek, ki bi bil manjši kakor je zaslužek 2 ur dotičnega člana.
ZAUPNIKI. NAJ VSAKO TAKO MILOŠČINO ZAVRNEJO, OBENEM TUDI REDNI PRISPEVEK DOTIČNEGA ČLANA. Kdor' se ne zaveda svojih razredno-revolucijonarnih dolžnosti, naj nima časti biti član kovinarske organizacije.
Predsedniki podružnic so odgovorni, da se bo ta sklep točno izvršil.
Po nalogu
CENT. ODBORA KOVINARJEV:
France Svetek.	Joža	Golmajer,
predsednik.	tajnik.
Pa ti zbesneli razuzdanci se niti s to nošastno kaznijo niso zadovoljili, temveč so sporočili obsojenim mučenikom, da smrtne kazni ne bodo takoj izvršili, temveč šele takrat, če bo njihova stranka napravila kak sovražen sklep proti sedanji vladi.
Če se zamislimo v položaj, kako strašno noč prebije tisti človek, ki ve. da bo moral zjutraj umreti, potem si bomo znali šele predstavljati .duševne muke teh revežev. ki čakajo vsak trenotek na rabelja, da iim vzame to. kar ie za človeka naj-dragocenejše — življenje.
Če pomislimo na trpljenje onega, ki trpi eoo noč. in na te. ki trpe isto trpljenje
le cele mesece, potem Somo šele btav spoznali, kakšne bestije imajo ubogo rusko ljudstvo v rokah.
Kakšne muke so to, nam kažejo izjave mnogih obsojencev, ki so se pred smrtjo izjavili, da jim je misel na smrt mnogo strašnejša kot smrt sama.
Najnovejša poročila o usodi teh kandidatov smrti pa poročajo, da ie eden izmed njih (sodr. Timofjejev) že izvršil samomor. Ostali tovariš so pa sporočili sovjetski vladi da ne puste, da bi ona z njihovim življenjem omejevala svobodo njihove stranke zato bodo tudi oni v najkrajšem času izvršili samoumor.
Odbor ubegfih socialnih revolucionarjev ie razposlal na vse socialistične stranke sveta nujno brzojavko, nai dvignejo svoj protest, sicer bo prepozno.
Amsterdamska internacionala, ki je že na zadnji seji sklenila protest, bo gotovo ukrenila vse. kar ie v njeni moči. da pritisne na rusko vlado.
Mi se v imenu razrednega boja, v imenu človečanstva in v imenu socializma priključujemo temu protestu.
Proč s takim komunizmom!
Ob tla z morilci bratov!
Strokovno gibanje.
Delavske Lažnice so uporabile malo računsko zmoto v članku »Rudarska stavka — končana, ki je bil priobčen v 26. štev. »Delavca«, da bi dokazale (vendar enkrat) kako laže-mo. Vsak pameten človek bo vedel, da je važna pri stvari le tabela o plači in, ker je tabela popolnoma resnična je bilo vsakomur jasno, da se je dopisnik	pri preračunjavanju v	odstotke
zmotil.
Dejstvo je in ostane, da je rudar v I. kategoriji	dobil le	20 K, v II. kat. le 18	K,	v III. kat.
le 13	K in v	IV. kat. le 9 K poviška.	Tega dej-
stva ne spravi s sveta niti sam Stefanovič pa, če se je še tako dobro učil diplomatičnih zavijanj na Dunaju, ko je bil še kraljevi ataše. Nas ne bo spravil iz tira, če tudi je znal na Dunaju še tako dobro zdraviti od komunizma »okužene« iz Rusije se vračajoče vojne vjetnike.
Da so pridobili rudarji potoni stavke onih 20 K	na dan,	ki jih je družba že	pred stavko
dovolila, mu niti lastni člani ne verujejo, za to naj tega ne zahteva od nas, ki smo že več stavk vodili, kot jih je on videl.
Zagovor, da tudi stavka usnjarjev v Ptuju ni imela boljšega uspeha kot rudarska tudi ne drži, ker ie bila to od podjetnika uslljena obrambna stavka. Povrh je pa treba povedati, da naši usnjarji niso po shodih obljubovali 100% zvišanja plače, kakor so delali »nezavisni« in tudi niso razbijali nobenih organizacij pot pretvezo, da so izdajalske, ker ne dosežejo 100 ali 200% poviška.
Da so gospodje »neodvisni« tudi od računstva zelo neodvisni pa kaže njihova tabela v kateri so naračunali, da ie doblia I. kat. 76%, II. kat. 84%, III. kat. 89 in IV. kat. kar celih 103% poviška.
Ker se na tako pasje računanje mi ne razumemo, prepuščamo besedo našim rudarjem, da bodo oni povedali koliko so preveč dobili.
Ob tej priliki je hotela tudi »Zarja« nekaj zajavkati o instinktih množice. Svetujemo ji naj posveti položaju nameščencev v Bolniški blagajni nekoliko več pozornosti, če ne bomo zagnali mi par raket. Pri rudarjih ste pa imeli prej priliko zboljšati razmere, če tega_ niste znali, potem tudi sedaj ne morete razumeti zakaj gre.
K občnemu zboru pivovarniških delavcev Ljubljanske podružnice! Žalostno toda resnica! Kriza, ki jo ie provzročila splošna gospodarska politika v naši državi, ie prizadela tudi delavstvo naših pivovaren. Govoriti pa moramo zlasti o delavstvu pivovarne »Union« v Ljubljani, o njegovi delavnosti in disciplini v svoji organizaciji. V boju za vsakdanji kruh, je to delavstvo vporabljalo vsakovrstna sredstva, da ohrani golo življenje. Pri tej priliki je pa nezavednost prevladala, ter razruvala organizacijo. Se imamo v spominu predzgodovino, zlasti pa momente pred zadnjim mezdnim gibanjem. — Od zadnjega gibanja, ko je delavstvo doseglo vsaj majhen po-boljšek na zaslužku pozablja, da bo tudi v bodoče treba napeti vse sile, ter z vso vestnostjo voditi posle v organizacili. — 2e dvakrat, je po-
Članom naših organizacij!
Parkrat smo že potom »Delavca« in potom okrožnic opomnili vse naše organizacije in naročnike našega lista naj zaostalo naročnino poravnajo.
Pisali smo že o tem, da nam tiskarna resno grozi s tožbo in z ustavitvijo lista. Dolg, ki nam ga naši naročniki dolgujejo je narastel na 124 tisoč K. zato mislimo, da bodo vsi razumeli, da tako ne more iti več dalje.
Današnjo številko smo razposlali organizacijam. ki nam največ dolgujejo le v polovičnem številu.
Za enkrat so to tele organizacije:
Kemična stroka dolguje za list 20.204 K 20 v.
Usnjarska stroka dolguje 22.336 K.
Lesna stroka dolguje 12.408 K 40 v.
• Podružnice navedenih treh organizacij bodo sprejele za enkrat le polovično število »Delavca«. če se pa centrale ne bodo potrudile v najkrajšem času plačati ta dolg. bomo pa prisiljeni list popolnoma ustaviti
Prihodnjo številko lista bomo ustavili tudi:
Oblačilni stroki, ki nam dolguje naročnino za mesec junij in august.
Uniji stavbinskih delavcev, ki dolguje naročnino za mesec julij in avgust.
Popolnoma ustavili smo pa že to šte-vitko tudi Uniji Slov. rudarjev podružnici v Globokem, ki nam istotako dolguje svo-to 412 K 80 v.
članom teh organizacij naj bo ta ustavitev lista zadnji resen opomin naj ne
ki ali neredom v organizaciji, stvari tako daleč, da pridejo še ob list. ki jim je v teh groznih časih še skoro zadnje orožje. Pod nobenim pogojem pa mi ne smemo dovoliti. da bi zaradi nerazumevanja nekaterih organizacij list tako zadolžili, da bi ga nam tiskarna ustavila, kajti trpele bi pri tem še tiste organizacije, ki list rade in točno plačajo.
Cena tisku se dnevno draži. Poročilo o stanju lista ie uprava na plenarni seji St. Komisije podala. To poročilo ie jasno pokazalo, da bo treba naročnino na list pri najmanjši zopetni podražitvi tiskarne zvišati za najmanj na 50 par za izvod. To poročilo je bilo sprejeto na znanje, in organizacije naj si svoie finance tako urede da bodo lahko tudi to svoto plačale, kaiti uprava bo morala dasi nerada poseči tudi po tein sredstvu in zvišati naročnino za list.
Sploh naj si zaupniki naših organizacij dobro zapomnijo, da naša valuta redno pada. s tem pa draginja vedno narašča.
Narašča draginja, počasi naraščajo tudi plače, le prispevki za organizacijo ostajaio vedno isti. kakor, da bi za organizacije draginja ne rastla. Zato svetujemo še enkrat, člani nai plačajo list poleg prispevka vsai v onih organizacijah, ki imajo prenizke prispevke. Cena listu se bo vedno dražila in urediti je treba vse tako. da bomo tudi z organizacijo in tiskom dohajali draginjo.
Uredite tako dokler ne bo prepozno! Kajti kdor ne bo znal plavati bo utonil!!
tirado s svojimi bodisi prenizkimi prispev-
Morilci.
drnžnfenl o3bor sklical Izredni obSnt zbor, 'da se vsaj spopolnijo izpraznjena odborniška mesta. — članstvo pa, kljub temu, da je do zadnjega organizirano, se sploh razven majhne izjeme, prireditve ni udeležijo. — Zakaj se ni udeležilo? Zato. ker smatra,' da v organizaciji ni potreba dela! — Ko pa začne življenski položaj siliti delavstvo, da se bori za svoj obstoj, pa začne prav pridno udrihati po organizaciji in po odbornikih: češ: da nič ne delajo. Pri tem pa ti ljudje ne pomislijo, da najboljši odbor ne more ničesar napraviti, če mu člani ne pomagajo. — Ne glede na: to, da se življenski položaj delavstvu slabša, je dolžnost zavednega sodruga, da sedaj ko je čas za delo ne spi v zaduhlem zakotju, marveč, da pride na mesto dela in stvarne kritike. — Celokupnemu delavstvu naj služi pregovor. »Kdo ne dela, naj ne Je«. Ce se tudi tokrat članstvo ne bo udeležilo občnega zbora, svoje podružnice, naj potem ne pričakuje nobenih uspehov, isto-tako naj ue meče krivdo na organizacijo ali posamezne odbornike. — Organizacija je članstvo! Zaupniki in odborniki so pa le izvršitelji sklepov organizacije ne pa stiskalnica za procente.
PODJETJA MONOPOLSKE UPRAVE IN ZAKON O ZAŠČITI DELAVCEV.
Mnogo truda in boja je bilo od strani socialističnih organizacij potrebno pred-no(se je naša milostljiva gospa vlada zganila in izdala košček socialne zakonodaje — zakon o zaščiti delavcev. Tozadevni zakon je vlada izdala in razglasila dne 14. junija t. 1.. in s tem dnem je zakon stopil tudi v veljavo. Zakonu so podvržena vsa. v niem označena podjetja. oziroma delodajalci in delojemalci države SHS. Zakon, ki vsebuje med drugimi paragrafi, tudi določbo o plačilu pre-kočasnega dela ki se glasi takole:
8 10. Vsako prekočasno delo n'.oralo lastniki podjetja plačevati najmanj 50% višfe od rednega, itd. Kršitev tega paragrafa se kaznuje po § 123 istega zakona točka 2.. z denarno globo od 1000 do 3000 Din kakršno je pač podjetje.
Vse to že imamo danes črno n n belem in vendar tega nočejo upoštevati.
Vlada, ki ie zakon o zaščiti delavcev izdala, je ori nas obenem tudi zmožna, da mu s svojim delovanjem nasprotuje, ter ga na vseh koncih in krajih krši.
Dokaz temu naj služi naslednje: V Ljubljani imamo tobačno tovarno, ki je last državnega monopola, lovarna zaposluje okolo 1200 delavcev, med njuni je nekaj strojnikov in kurjačev, ki so vsled nujnega obratovanja primorani delati prekočasno. Kakor že omenjeno, se mora vsako prekočasno delo plačevati najmanj 50% višje od rednega.. Vkljub termi, da imamo zakon, ki to predpisuje, še do danes ni vodstvo tega podjetja ugodilo zahtevam omenjenih strojnikov in kurjačev. Vse zaupniške intervencije niso pomagale nič. niti intervencija obrtnega nadzor-ništva ni dosegla ničesar drugega, kakor da je ravnatelj podjetja izjavil, da za njega ie merodajna edino monopolska uprava v Beogradu, katera pa gotovo spi ali pa o stvari ne mara ničesar šlišati.
V	Jugoslaviji je vse mogoče.
Vprašamo zakai potrebujemo zakonodajno skupščino, ki izdeluje zakone, katerim se niti državna podjetja ne marajo ukloniti. Državna podjetja, ki bi morala dajati dobre vzglede ostalim, so pa ravno ona tista, ki delavskemu dobrobit-iu najbolj nasprotujejo ter dajejo kapitalistom in izkoriščevalcem pogum, za tako ravnanje.
Vladi kličemo le tako naprej, prišel bo čas. ko obračunamo. Delavstvu pa priporočamo naj že vendar enkrat sprevidi da ž'vimo v popolnoma novih razmerah. Stari avstrijski časi, ko se ie dunajsko socialistično delavstvo teplo za boljšo Dragmatiko v tobačnih tovarnih — dočim
smo' ml tukaj spali1 so minuli. NOv po-položaj je tak, da si bomo morali vse. kar bomo hoteli zboljšati, sami izvojevati. To pa ne bo šlo. če borno razdvojeni po verah ali narodnostih, temveč se bomo morali organizirati v razredni organizaciji. Delavci na eno — kapitalisti na drugo stran, to je prava delitev.
Konec celjske pekovske stavke. Dne 1. t.
m. je končala stavka pekovskih pomočnikov v Celju. Zmaga ni sijajna, ker je povodom iste ostalo na cesti brez dela 11 delavcev. Žrtve! Žrtve so nastale, po krivdi slabega razumevanja stavkajočih, ker niso poznali disciplino, od katere je v prvi vrsti odvisen moralni kakor tudi gmotni uspeh. — Razmere, ki so zavladale v Celju in budi pritisk konzervativnih mojstrov, kakor tudi pasivno obnašanje oblasti, so privedle delavstvo iz ravnotežja in slabost je premagala. — Celjska pekovska stavka naj bo v svarilo vsem sodrugom naše stroke v bodočih bojita. Dokler se nismo spoznali do dna duše. pustimo vsako misel skrajnih borb.Sodnigi, ki so sprejeti nazaj v delo, so kljub težavam za časa stavke dosegli potom kolektivne pogodbe od 624 K na 950 oziroma 910 I< tedensko. — Boj ni bil brezuspešen toda zahteval je žrtve, na katere ne smemo pozabiti.
Širša seja osrednjega društva živilskih delavcev. Dne 10. t. m. se je vršila I. širša centralna seja osrednjega društva živilskih delavcev v Ljubljani. — Seje so se udeležili vsi zunanji člani, kakor tudi ljubljanski, razven sodr. Alfred Tržana, ki se vsled bolezni nahaja v Ljubljanski bolnici. Na seji se je obširno razpravljalo, toda pri točkah Organizacija in tarifna politika, so se pokazala različna mnenja sodrugov odbornikov.
—	Seja je trajala ves dan in ni napravila nikakih važnejših sklepov. — Poročila predsedništva, tajništva in blagajne so se sprejela na znanje.
Rogaška Slatina.
Delavstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini se nahaja v mezdnem gibanju. Delavske p)ače so naravnost sramotne. Državno podjetje plačuje svoje delavstvo kakor bi mu dajalo miloščino.
Nekvalificirano delavstvo dobi od 4 do 6 K na liro, kvalificirano pa največ 13 K na uro.
Na zahtevo delavstva je Osrednje društvo živilskih delavcev v Ljubljani vložilo spomenico, na podlagi katere je ravnateljstvo določilo pogajanja za 7. t. m.
K pogajanju je gospod ravnatelj poklical vse svoje paznike, upravitelje (žandarje), neko gospodično iz pisarne, ter svojega svetovalca knjigovodjo Oblaka.
Delavstvo je poslalo k pogajanju zastopnika osrednjega društva in štiri zaupnike.
Glavno in odločujočo besedo je imel Oblak, potem šele ravnatelj.	Ostali so	pa	prav	pridno
sekundirali in vplivali	na njega.
Ravnatelj zastopnika osrednjega društva kratkomalo ni hotel priznati, kar pa se mu ni posrečilo.
Ravnateljstvo je sklenilo dati delavstvu s 1. septembrom t. 1. draginjske doklade. Povedati pa ni hotelo koliko. Delavski zastopniki so z ozirom na sklep plenuma Strokovne komisije z dne 27. avgusta t. 1. (enotn? tarifna politika) to odklonili, in so predlagali zahteve na ta način, da se onemu, ki ima najnižjo mezdo, da največ, onemu pa ki ima najvišjo nrzdo pa procentualno manje.
To ravnateljstvu ali boljše rečeno Oblaku ni bilo všeč in vsi so ostali pri zahtevi, da se uvedejo draginjske doklade.
Pozabili pa niso	povedati,	če	zvišajo mezde. da bodo istclr.sno	zaračunali svojemu	delav-
stvu stanovanja :razsvetljavo, ter druge dosedanje ugodnosti. Ker se je pokazalo izrazito na-sprotstvo proti zvišanju mezd, se je pogajanje razbilo.
Diktatorsko ^stopanje g. Oblaka in g. rav-natelia si je delavstvo zapomnilo, zlasti pa njihove mahinacije ur! uvajanju dr^ginjskih doklad, ki bi ne bile odsotno nikoli tolike, kakor bi si delavstvo pridobilo z zvišanjem mezd. To gosp. Oblak dobro ve. ‘n zato je brezpogojno želel uvesti novi sistem!
Kako značilno je, da je gospoda dva dni pred pogajanjem obletovala naše sodruge in jih popraševala, če so organizirani. Ugotovila je seveda, da še niso vsi delavci organizirani, in to je že pri pogajanju izrabila in odločno odklanjala delavske zahteve.
Jo naj bo delavstvu v pouk iu naj si zapomni da ni uspeha, če ni enotnosti in skupnega dela. (Organizirajte se!)
Osrednje društvo bo storilo vse potrebno, da sc tej gospodi dokaže, da je delavstvo opravičeno na povišanje plač. V nobenem svetem pismu, zakonu ali celo v blagajniški knjigi gosp. Oblaka ni zapisano, da mora delavec pri današ-
nji draginji delati In garati za 4. odnosno 6 K na uro! Pa če bi bilo tudi zapisano, je gotovo, da bi sila delavske potrebe zlomila vsako tako nasilstvo in uveljavila svoje zahteve. Zdramite se!
Objave in zahvale.
Občni zbor pivovarniških delavcev v Ljubljani. Osrednje društvo živilskih delavcev, podružnica pivovarniških delavcev pivovarne »Union« v Ljubljani, sklicuje za dne 19. t. m. ob 4. uri popolasu y prostorih gostilne Reininghaus Sp. Šiška izredni občni zbor. Udeležba dolžnost. — Predsedstvo podružnice.
Guštanj. Člansko zborovanje tukajšnje podružnice Osrednjega društva kovinarjev in sorodnik strok, se bo vršilo v nedeljo dne 24. t. m. v delavski sobi. Natančneje, razvidno istotam. — Dolžnost vsakega člana je, da se zborovanja udeležL Kdor ne pride, pljuje v. lastno skledo. — Predsednik.
Osrednja Knjižnica »Svobode« v Ljubljani
je odprta od sedaj naprej vsako sredo, in soboto od 5. do pol 18. zvečer in vsako nedeljo od 10.' do 12. dopoldne. Sedaj je urejen že tudi nemški del in se nemške knjige že sposojajo. Zlasti opozarjamo na bogato znanstveno in podučno knjižnico.
Pregled prispevkov za usnjarsko stavko v Ptuju. Za usnjarsko stavko, katere se je udeležilo okolo 350 usnjarskih delavcev in je trajala skoraj 3 tedne, so se nabrali naslednji zneski: Delavstvo usnjarskih tovarn v Mariboru 1053 Din 25 par, usnjarji in čevljarji v Tržiču 542 Din, usnjarji v Ljubljani 318 Din 75 par, usnjarji v Šoštanju 952 Din 25 par, usnjarji v Radečah 294 Din, čevljarji v Ljubljani 157 Din 50 par, v Ptuju, v tovarni Pani Pirih 177 Din 50 par, usnjarji v Ljutomeru 89 Din 50 par, usnjarji v Slovenj gradcu 88 Din 50 par, usnjarji na Vrhniki 60 Din.
—	Ostale stroke so darovale, železničarji v Ptuju 445 Din 50 par, neimenovani v Ptuju 125 Din, pekovski pomočniki v Ptuju 110 Din, lesni delavci v Ptuju 68 Din, stavbinski delavci v Mariboru 29 Din 50 par, stavbinski delavci v Ptuju 29 Din. Skupna svota nabranih prispevkov ie 4520 Din.
Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem sodrugom rudarjem podružnice Mežice in Orne, za darovano mi vsoto 500 K ob času moje bolezni. —Matevž Stravnlk, Mežica.
Razno.
Proti voioi so se dosedai izjavile že vse strokovne organizacije, ki so priključene amsterdamski strokovni internaci-jonali.
Vse te organizacije so sklenile, da bodo v slučaju vojne proglasile generalno stavka
Sklepi sami pa ne zadostujejo, če člane ne bomo naučili na izvrševanje. Kdor se ni naučil izvrševati manj važne sklepe, ta ob veliki uri tudi velikega in največjega sklepa ne bo izvršil. In zopet bi se dogodilo tako. kakor se je pred svetovno vojno. Takrat je namesto, da bi delavska internacionala zlomila militarizem, zlomil militarizem njo.
Po katastrofi iskati krivce v posameznih voditeljih je neokusno, kajti, če bi bilo delavstvo naučeno na izvrševanje sklepov, bi brez voditeljev ali celo proti ir jim izvršilo sklep, ki je bil že tudi takrat sklenjen.
Tedenski pregled.
Ljubljana, 12. septembra 1922.
Nezaupanje Amerike napram Evropi se vedno jasneje kaže. Sicer se dobe v Ameriki posojila, toda za preklicano visoke obresti in države, ki so se pri njej zadolžile, bodo to čut tile xe dolgo. Pa tudi ta posojila izvirajo od pot sameznih finančnih skupin, dočim se drži oficu zlna Amerika precej rezervirano in opozarja Anglijo, čei naj ta pomaga, saj je v svetovni vojni tudi profitirala. Seveda bi Angleži radi pot magali, ako bi se jim obetal vsaj tako maslen dobiček kakor ameriSkim finančnim skupinam. Ker pa le eden izmed ang/o ar :eritkih milijan
'defjev lahko Kupi n. pr. vso "Avstrijo z Dunajem in brezposelnimi vred, se državi seveda ne spla* ča truditi se, ker gladujoče ljudstvo ji je pač potreben vojaški materi jal ali pa nepotreben balast.
Največja država v 'Južni Ameriki, to je Bra* žili ja, praznuje letos stoletnico svoje samostojnosti. Najprej se je osvobodila portugalskega jarma in proglasila monarhijo z domačim vla* darjem. Kmalu pa si je ljudstvo priborilo re* publiko v najširšem zmislu besede. Ljudstvo ob* haja ta praznik z velikanskimi proslavami
V ostalem je mednarodni položaj po svetu tak kakor je pri nas. Na eni strani pomanjkanje, nezadovoljnost, upori, na drugi davčni vijak, bo* jonei in kanon. Angel j pravičnosti, miru in sprave pa pretaka britke solze, žal brez uspeha.
Boljševiki so zasedli Vladivostok, ki so ga imeli doslej v oblasti uporniki.
* : ' ■
Zasedanje zveze narodov v Ženevi je delo tmzdelilo med posamezne komisije. Doslej sta jeli poslovati komisija za razoroževanje in jw ridična komisija. Pomena nima ne prva ne dru* ga, ker se na prvo nihče ne ozira in se države navzlic njenim sklepom mrzlično oborožujejo, druga pa dela itak vse pod vidikom antantnega imperializma. To nam svedoči zlasti vest, da se zborovanje zveze narodov kraikomalo lahko iz* premeni v posvetovanje vrhovnega zavezniškega sveta, ako pridejo v Ženevo vsi vodilni zavezi niški državniki. Koliko koristi bodo od tega imeli v zvezi včlanjeni narodi, si moremo misliti.
*
Na predsednika francoske republike je iz* vriil neznan človek atentat, ki pa se ni posrečil. Tudi znamenje časa ti atentati brez konca in kraja!
V. Benetke je sklicana konferenca, ki ima nalogo mediti vprašanje bližnjega vzhoda. Med dragimi državami, ki so na tem zainteresirane, je pozvana h konferenci tudi Jugoslavija. Note, po katerih ga bo lomila pri tej konferenci, si je že nabavila.
TurškoegrSki spor radi Male 'Azije je stopil Sele sedaj prav v ospredje, ko so jih Grki dobili po grbi, da imajo zaenkrat dovolj. Po dveh voj* nah, za uspeh katerih nimajo Grki nobenih za-slug, so se znali tako okoristiti, da jim je pri* padlo mnogo ozemlja, naseljenega z drugimi na* rodnostmi. Jugoslaviji so iztrgali Solun, a Turi kom obal Male Azije. Zrastel jim je greben in navalili so na Turčijo. Turki so jih pošteno na* bili in jim vzeli celo gjavno postojanko v Malt Aziji, važno trgovsko mesto Smirno. Ni izklju* čeno, da Turki Grke popolnoma vržejo iz Male Azije. Grški kralj je izdal na ljudstvo manifest, v katerem zatrjuje, da s porazom v Mali Aziji grška armada ni ničesar izgubila. Del je poživlja ljudstvo, naj pomaga domovini v teh težkih tre* notkth. Ljudstvo se manifestu posmehuje in de* momtrira dalje proti kratkovidnemu kralju Konstantina. Po neprestani vladni krizi se je te dni sestavil novi kabinet.
Triantesiliakos se zove novi ministrski predsednik. (Če si kdo jezik zlomi ali zalomi, aaj ne obdo&uje mene! Op. piv)
*
Krizo opažamo tudi v čehoslovaSki vladi. Narodni sodalci niso zadovoljni s prideljenimi jim ministrstvi in zahtevajo zase tri ministrska mesta.
Češko*slovaška trgovina se dobro razvija. čeiko*slovaška republika je doslej sklenila trgo* vinske pogodbe z vsemi sosednimi državami, kar kor tudi z Jugoslavijo. Sedaj se pripravlja, da sklene trgovinsko pogodbo tudi z Madžarsko-*
Stavka tiskarjev v Avstriji se nadaljuje. Vesti o stavki železničarjev so se izkazale za neresnične. Po svojih političnih blodnjah se je vrnil iz Ženeve na Dunaj zvezni kancler dr. Seipel. Javno mnenje v Avstriji mu ni naldo• njeno. Kriza v vladi tedaj ni izključena.
Te (M so nekalete 'deželne vtecte oddBr&e konvencijo paroplovbe na Donavi, a druge so načeloma pristale nanje, upati je torej, da se v kratkem oživi promet po Donavi.
Iz Helslngforsa prihajajo vesti o prottbolj* ševišhih. uporih. Ker pa prihajajo vesti ravno iz Helsingforsa, jim marsikdo ne bo verjel, zlasti oni ne, ki vedo, da obstoji v Helsmgforsu an* tantna tovarna, ki vse iz Rusije prihajajoče vesti prebarva po svoje.
V zunanji politiki, zadevajoči Rusijo, si je Jugoslavija že silno škodovala, vodeč politiko nazadnjašlva in podpirajoč iz Rusije pobegle Wranglovce. Zadnje čase se porajajo vesti, da bo Jugoslavija svojo politiko napram Rusiji re* vidirala. Zadnji čas bi že bilo, ker je Jugoslavija edina država, ki se ni mogla vživeti v nove čase in nova pota modeme politike.
Da je naša zunanja politika zelo šepala, nam ne dokazujejo le neprestani diplomatski porazi in neštevilne konzularne afere v tnozem* stvu, temveč tudi izjave diplomatskih krogov, ki nujno zahtevajo, naj se v parlamentu osnuje poseben odsek, ki bo nadziral našo zunanjo po• litiko, kakor je to običaj v parlamentih moder• nih držav.
Pred durmi je otvoritev narodne skupščine, ki se sestane po dosedanjih vesteh 10. oktobra. Še prej pa začne z delom zakonodajni odbor, in sicer že 1. oktobra. Kakor je obljubljeno, pride na dnevni red zakonodajnega odbora kot prva točka uradniško vprašanje, o katerem bo nato razpravljala narodna skupščina.
'Državni proračun je bil skrpucan tako po* manjkljivo, da prihajajo sedaj vsi ministri in zahtevajo večjih postavk za svoja ministrstva v proračunu. Dočim pa se na primer minister pro• svete zaman trudi, se je posrečilo vojnemu mi* nistru izvojevati velike dopolnilne svote za svoj resort. Vojno ministrstvo ustanavlja nekake »leteče čete«, ki bodo baje nastopale zoper raz* bojnike ob naših mejah. Želeli bi si »letečih čet*, ki bi podavile razbojnike v državi samil *
Princ Gjorgfe se baje ukloni zahtevi vlade, naj se naseli v Nišu. Tam so mu uredili prijetno
stanovanje, itako 'da rte Bo pogrela? rSŽetet nit svetu. Vendar ga nič kaj ne vleče tja doli. Mora že imeti svoje vzroke!
* . ,.t'' r■ Kongres javnih delavcev, ki se vrši te dni v Zagrebu, je še jasneje pokazal, da je razkol v demokratski stranki neizogiben. Boj, ki se je doslej tajno odigraval med vodjo demokratske stranke Jovanovičem in diktatorjem Pribičevi* čem, je postal popolnoma očiten. Davidovič se udeležuje zagrebškega kongresa, dasl je upora* bil Pribičevič vsa sredstva, da bi preprečil ude* ležbo demokratov na tem kongresu. P ribičevi: če v a zvezda zapadal
Dne 10. t. m. je bil v Ljubljani otvorjen 6. mednarodni invalidski kongres. Pa če mislite, da so ga priredili invalidi, se hudo motite. Vi* soki gospodi iz Anglije> Francije, Italije itd. se je zahotelo, da se na stroške invalidskih fondov in pa »bogate* Jugoslavije malo popeljejo po svetu. Sprejeli so jih sijajno. Pogostil jih je po* krajinski namestnik Hribar. Šlo je precej de* narja. Pa kaj to, naj pa uradniki stradajo. Smo za to, da organizira naša država propagando v inozemstvu, s katero naj si pridobi ugled, denar za to naj se pa vzame iz drugih fondov in pri* reditve naj se ne vrše na račun onih, ki so dali največ, kar so imeli — ljubo zdravje.
V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni uredniki Ivo Meznarič.
Splošno Mo Mo i Ulji
== registrom zadruga z mm zavezo
sprejema Uranllne vloff« vsak delavnik od 8. do 13 are ln jih obrestuje po čistih
■ar- 4%
Rentni davek plača druStvo iz svojega. Obresti se kapitalbdrajo polletno. Večje ln stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti porofitva «11 zastavi vrednostnih papir le v. Menica se eskomptnjejo po bančni obrestni men.
Edini, res ttirski Jeani wL ti
m
(zadnje novosti) priporoča svojim članom
it. a
Telet. iiL it 178.
Ljubljana.
Polt. (ek. raL 10532.
Brzo]. nasl. .Kofles* Ljabljana.
Centrala: Ljubljana VII, Žibertova ulica št 269.
Podružnice: Ljubljana: Kolodvorska cesta št. 56, Sodna ulica št 4, Bohoričeva ulica št. 12, Trnovo, Rožna dolina, Glince; dalje: Celje, Štore, Rogatec, Radeče, Poljčane, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Goije, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, Sv. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Črna I., Črna IL
Somišljeniki: JLe v prodajalnah svojih zadrus kupujete vedno najbolje in najceneje I
Pristopnina K 10. Kdor Se ni član« naj prislonil Delež K 200.