Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Ceiju“. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske ,,Zveze“ dobivajo list brezplačno. Štev. 6. V Celju, dne 20. Juniju 1026. teto IV. Vzor stanovske zavednosti. Gospa Suzana Erjavec, gostilničarka iz Rogaške Slatine, je v pravem pomenu besede pravi vzorstanovske zavednosti. Naročila je namreč pri Zvezni tiskarni v Celju, katera ima vsakokrat uvrščen oglas v našem listu, jedilne liste. Poprej ko je vzela tiskarna naročilo v delo, je sporočila ge. Erjavec ceno, da bi bila že v naprej informirana, koliko bo treba plačati za naročilo. Ga. Erjavec je nato kratko odgovorila, da ni vprašala koliko naročilo stane, ampak, da je sledila priporočilu našega lista, v katerem priporočamo vsakokrat našim članom se posluževati le onih tvrdk, ki v našem listu oglašajo. K temu nimamo pripomniti drugega kot to, da bi lahko izdajali list dnevno, če bi se vsi gostilničarji zavedali tako močno svojih dolžnosti in upoštevali pri naročilih izključno le one tvrdke, ki v našem listu oglašajo, kakor se zaveda gospa Erjavec. To je res pravi vzor stanovske zavednosti, katero naj bi posnemali vsi tovariši. »Nazai, ne sprejmem!« S to opazko nam nekateri tovariši vračajo naš ftst, vzlic temu, da smo že opetovano poudarjali, da je list za vse gostilničarje brezplačen oziroma je plačan z letno članarino, ki jo plačujejo zadrugi. Ti tovariši mislijo, da nam s tem kljubujejo. Ne, nasprotno, oni nam le koristijo, ker uporabimo vrnjeni list drugod. Kljubujejo pa sami sebi, ker niso poučeni o vsemi, kar se pri nas in drugih organizacijah godi in na kakšen način se organizacije trudijo, da bi zboljšale položaj gostilničarstvu. Zadnjikrat apeliramo na vse te gospode, ki so nam list vračali, naj v interesu svojega obrata list sprejmejo in ga pazljivo prečitajo, da bodo informirani o delovanju svojih organizaciji, katere nekateri prav dobro kritizirajo, se pa ne interesiraju za njih delovanje. Ne bomo na tem mestu komentirali dalje takega postopanja teh tovarišev, mislimo pa, da je v današnjih za gost ilničarstvo najhujših časih potrebno malo več zavednosti in zanimanja za svojo strokovno organizacijo in njen list, katerega bi morali gostilničarji, radi njegovega težkega dela, ki ga vrši v prid vsem članom, malo bolj upoštevati. —- Sosede teh članov — katerih imena »mo itak že ponovno objavili _ in zadružne funkcijonarje pa prosimo najvljudneje, da jih poučijo, da dobivajo list brezplačno, oziroma, da je plačilo zapopadeno v letni članarini, ki jo plačujejo svoji zadrugi. — Če pa kdo iz principijelnih vzrokov odklanja list, prosimo, da nam pošlje pismeno izjavo, da mu naj lista ne pošir ljamo več, akcravno je brezplačen, da bomo imeli v rokah kritje v slučaju Poznejše pritožbe, češ da mu lista ne Pošiljamo, kakor se je že zgodilo, ker smo ustavili list le na podlagi opazke na listu »Nazaj, ne sprejmem«, in list bomo takoj ustavili in tega tovariša ne več nadlegovali. Gostilničarji, zavedajte se! Človek, ki je zaposlen pri centrali gostilničarskih organizacij in ki ima vpogled v delovanje vseh v centrali včlanjenih korporacij ter ima priliko videti vso brezbrižnost in nezavednost posameznih članov in pri nekaterih organizacijah celo nedelavnost njih voditeljev, bi mislil, da se godi temu stanu najboljše izmed vseh ostalih. Ker pa občuti vsak organizator bodisi katerekoli stroke, vse bridkosti v isti meri kakor vsi člani organizacije, vidi nazadnje, da so ti ljudje spričo vednih novih bremen že toliko otopeli, da ne občutijo več nobenega udarca, pa naj pride od koderkoli. — Še manj pa občutijo lepe besede svoje organizacije, ki jih skuša bodriti z lepimi, prijaznimi besedami in si prizadeva jih pridobiti za zanimanje za enotno organizacijo, s katero bi se napravil enoten afront proti vsem, ki ovirajo ves stan z vednimi novimi dajatvami. Denar, ki je najpoglavitnejše sredstvo za ohranitev starih pravic in dosego novih, pač ne gre prav rad od nobenega gostilničarja ali pa le od malo katerega. V dokaz temu imamo še precej zadrug, ki nam niso do danes še na- j kazale niti najmanjše Vsote na račun | zvezne članarine, nasprotno smo pa morali mi redno plačati tiskanje lista in vse ostale administrativne stroške samo z onim denarjem, ki so ga nam nakazale nekatere vestne zadruge. Med nami je bila zadruga, ki nas je izkoriščala od leta 1923. do danes. Brez da bi bila kdaj plačala najmanjšo vsoto, je pustila prejemati svojim članom list cela 3 leta, da je narastel njen dolg pri nas za več nego 4000 Din. Ko smo hoteli ta denar potom sreskega poglavarja iztirjati, si je zmislila, da storjeni sklep o pristopu k zvezi ni bil pravilen in da ni vsled tega podana likvidnost naše tirjatve. Na tak način smo prišli; ob 4000 Din vsled malomarnosti voditeljev te zadruge, ki niso imeli toliko vesti, da bi nam bili pisali že leta 1923., da je sklep o pristopu k zvezi nezakonit. — Takega nesramnega postopanja bi ne bili pričakovali niti od organizacije, ki deluje najbolj proti našim interesom. čudimo se pa nadzorstveni oblasti, kako je mogla dopustiti, da je prišlo pri tej zadrugi do nedopustnega sklepa o pristopu k zvezi, vsled česar smo oškodovani za preko 4000 Din. Še bolj smešno in otročje postopanje smo doživeli pri drugi včlanjeni zadrugi. Ko je narastel stari dolg na zaostali članarini na 2230 Din in ko smo to članom v časopisu objavili, nam je pisala, da izstopi iz naše zveze, ker smo jo prehudo okregali. To postopanje je podobno otroku, ki se usrdi, če ga mati okrega. Razlika je samo ta, da pravi otrok: »Pa ne bom jedel«. Izsto-piivša zadruga je pa rekla: »Pa izstopimo iz vaše zveze«. Vidite tovariši, tako postopanje nam škoduje mnogo več kar kor točilne takse, katerih ne bi danes imeli, če bi bili složni in skrbeli za svoje organizacije. — K točilnim taksam, od kod in kako so iste prišle, se povrnemo na drugem mestu tega članka. Tej zadrugi je tudi poliltična oblast postavila komisarja, ker ni hotela sama od sebe opravljati zadružnih po- slov. — Sedaj morajo seveda vsi člani plesati tako. kakor komisar žvižga. — To je še vse premalo za tako malomarnost. Politična oblast bi bila naredila prav, če bi bila postavila -pred vrata vsakega gostilničarja te nezavedne zadruge po enega orožnika z nabasano puško, v zadrugo pa celo armado vojakov s kanoni, da bi jih vsaj na ta način zbudili iz spanja in vcepili v glavo pomen skupne organizacije. Dobro je, da imamo v naši sredi samo eno tako zadrugo, ki se pa med ostalimi zgubi, tako, da nam ne more mnogo škodovati. Kakor je pri nekaterih zadrugah in njih voditeljih malo zavednosti, tako je tudi pri nekaterih posameznikih. Vprašal sem v neki gostilni po »Gostilničarskem listu« dva dni po izidu. Natakarica pravi, da že prav dolgo ni izšel. Vprašal sem nato gospodarja, če dobiva redno list. Odgovoril mi je, da ga vsakokrat redno prejme, da ga pa ne razobesi v gostilni. Prosil sem ga, naj mi pokaže zadnjo pred dvema dnevi izifšlo številko, nakar mi privleče izza skrinje polovico manjkujočega lista, brez da bi ga bil poprej prečita!. — Moral sem mu dati drugega in ga na dolgo in široko podučevati o vsebini in pomenu časopisa, šele tedaj je bil prepričan, da je potrebno, da bere tudi svoj strokovni list in ne samo one druge, ki ne pišejo v njegovem intere--su, ampak proti. Takih tovarišev je več kot preveč, če bi jih hoteli popisovati, bi nam primanjkovalo prostora v listu. Mnogo jih je pa tudi, ki lista sploh I sprejeti nočejo. Za take tovariše pa ui-m: mo drugih besedi kakor pomilovanje za njih brezbrižnost. Poprej smo omenili, da se povrnemo na točilne takse. »Narodni glas« v Beogradu od 8. in 10. maja 1926 opozarja ministrskega predsednika na delo g. Jov. D. Stojanoviča, bivšega pomočnika ministra financ, kateri se je kot odvetnik pogodil s trgovskimi točile! likerja itd., da jim za honorar od 80.000 dinarjev, izposluje, da se vnese v zakon o taksah pravica do točenja pijač pod posebnimi pogoji, ki so izraženi v posebnem načrtu. Torej v današnjih komptnih časih se doseže marsikaj z denarjem. Če je to res — kar najmanj ne dvomimo, ker če bi res ne bilo, bi se bil list od cenzure zaplenil — potem bi mi Lahko dosegli danes, da bi se ta določba, ki nam največ škoduje, odpravila, dati bi pa morali seveda dvojni ali celo trikratni honorar, kakor ga je dalo »Udruženje vinara, rakidžija, prada-vaivci užičkih proizvoda itd.« če so zmogli trgovski točilci nabrati in plačati 80.000 Din za dosego tako važne zakonske določbe za. njih, bi lahko tudi gostilničarji, katerih je v celi državi 160.000, nabrali in plačali še enkrat tako visoko vsoto, če bi dali le vsak po 1 Din. Ampak človek, ki bi to med go-stilničarstvom izvedel, bi moral imeti precej milijonov na razpolago, tako, da bi potoval od gostilne do gostilne in podaril vsakemu gostilničarju po en bankovec za 100 Din, da bi mu potem gostilničar izročil en sam papirnat dinar za svojo organizacijo. Vsak bi rad videl, da bi« se odpravile točilne takse in s tem ustavilo točenje alkoholnih pijač trgovcem, ali žrtvoval bi le malokdo kaj. Če se ne bodo vsi gostilničarji združili v eno močno organizacijo, se nam lahko pripeti še nekaj hujšega od točilnih taks. Iz »G ost i l*n j carskega glasnika« v Beogradu od 15. maja 1926, št. 9 posnemamo, da je izdal veliki žu- pan oseške oblasti v Oseku naredbo vsem gostilničarjem, naj pošljejo denar za potne stroške sreskim poglavarjem, ker se bo poslala komisija, da pregleda lokale, ali odgovarjajo vsem sanitetnim predpisom. Torej, da se zakoni po državnih uradnikih izvedejo, morajo prispevati za to državljani s posebnimi prispevki v denarju. To je sicer zelo smešno, ali vse je mogoče v današnjih časih, ker se valijo vsa bremena le na onega, ki se ne zna sam braniti-, in to so ravno vsi gostilničarji, ki se ne znajo sami zagovarjati, organizacij, ki bii jih zastopale, pa nočejo podpirati. — Smešno je še bolj radi tega, ker je dotični gospod, ki je to naredbo izdal, mislil, da bodo gostilničarji res tako nespametni in pošiljali sreskim poglavarjem denar, da se jim bo s tem denarjem pošiljala v lokale komisija pregledovat, če je vse v redu in če bi ona smatrala, da ni vse v najlepšem redu, bi se jih na podlagi tega komisijskega ogleda, ki so ga sami plačali, povrhu še občutno kaznovalo. Vse, kar smo nekdaj smatrali za nemogoče, se je danes uresničilo. Tako se bo tudi to, kar danes smatramo za nemogoče, prav lahko še uresničilo. Gostilničarji se bodo šele potem, ko bo že prepozno, zbudili in zahtevali odpravo krivice, namesto, da bi bili skušali še o pravem času preprečiti zlo. Le naprej s tako brezbrižnostjo kakor do sedaj«, bodete videli, da nas bo pripeljala naša nezavednost prav daleč od našega cilja, tako, da se še lahko vsi zgubimo v kakšni gošči. Zakoni so enaki za vse, pa vsi niso enaki pred zakonom. Pred davnimi, davnimi časi so bile v sodnij-skih razpravnih dvoranah obešene tablice, na katerih je bilo napisano: »Zakoni so enaki za vse«. Znašel se je hu-dommišnež, ki je napisal s svičnikom pod gornje besede še sledeče: »Pa vsi niso enaki pred zakonom«, tako«, da je pomenilo, da so sicer zakoni enaki za vse ljudi, da pa vsi ljudje niso enaki pred zakonom, kar je bilo po veliki večini res. Danes tega seveda ni več, iz-vzemši naslednji slučaj: Na intervencije abstinenčnih organizacij se je prepovedalo točenje žganih opojnih pijač od sobote zvečer do pondeljka dopoldne. Po številnih intervencijah gostilničarskih organizacij je ministrstvo za notranje zadeve izdalo naredbo z dne 30. novembra 1924, št. U. Br. 48.220, s katero je ukinilo gornjo prepoved. V pokrajinah, kjer ne obstoja staroavstrijski obrtni- red, torej lahko točijo žgane opojne pijače ob nede«-Ijah mirno naprej. V onih pokrajinah, kjer obstoja ta obrtni red, so pa sreski poglavarji, ki hočejo zagovarjati boljše državne interese, kakor pa ministrstvo, ter so se za nekatere kraje poslužili določil § 54 omen jenega obrtnega reda in izdali v svojem delokrogu prepoved točenja žganih opojnih pijač. Na ta način- prihaja zopet v prakso ona hudomušna pripomba, napisana s svinčnikom, da niso vsi ljudje enaki pred zakonom. Določila obrtnega reda seveda veljajo le v toliko, v kolikor so v škodo gostilničarjem, v kolikor bi bila pa v korist istim, so z novim pravilnikom razveljavljena. V tem smislu vsaj prejme človek odgovor od oblasti, če se sklicuje na eno ali drugo teh določil. Vzemimo n. pr. zasliševanje zadrug pri izdaji novih koncesij, kar se tiče lokalne potrebe in pravice do priziva, če se na zadružno mnenje ne bi oziralo. Pri naročilih se sklicujte na oglase v našem listu! Gostilničarji, upoštevajte samo one tvrdke, ki v našem listu oglašujejo! Torej, če so razveljavljena zakonska določila, ki so gostifriičarstvu v korist, bi morala biti razveljavljena tudi ona, ki so istemu v škodo. Zato pa poživljamo vse gostilničarje, da podprejo svoje organizacije z rednim plačevanjem organizacijskih prispevkov in nabiranjem oglasov za naš list, da bomo na ta način mogli biti kos onim, ki nas hočejo popolnoma uničiti. Nezavednim. Svoto, ki so nam nakazale zavedne zadruge, nekatere na račun, druge pa v poravnavo zvezne članarine za leto 1926., smo izčrpali, z izdajo predstojeće številke našega lista. Od zadrug, ki nam niso do danes še nakazale najmanjše vsote na račun zvezne članarine za leto 1926., je odvisno, ali bo ali ne bo izšla prihodnja številka našega lista, če nam bodo te zamudnice nakazale denar, bomo list izdali, sicer ga bomo ustavili, dokler ne bomo imeli dovolj denarja na razpolago. Teh zadrug je sicer le malo število, to je samo 8 od vseh 25, ali to malo število zamudnic zadostuje, da se bo naša blagajna, spraznila, če nam ne nakažejo še pravočasno predpisane članarine. Gostilničarje pa opozarjamo na to, dh ne bodo povpraševali po vzrokih, iz katerih je list izostal. Vsakega gostilničarja teh 8 zamudnih zadrug dolžnost je, da potrka na vrata svoje zadruge in se prepriča, ali se je zdramila ali spi še najdalje spanje pravičnega. Navajati imeini. teh zadrug bi bilo brez pomena,, ker vsak gostilničar, kateremu je kaj' za svojo organizacijo, prav dobro ve, če je njegova zadruga v omenjenih osmih zapo-padena. Vse poznejše očitke, da nismo redno izdajali lista, bomo lahko zavrnili, opirajoč se na predstoječe pojasnilo. Star pregovor pravi: »človek, ki je na nevarnost opozorjen, je obenem polovično oborožen«. Da se napraai našim članicam in njih članom opravičimo glede našega nesodelovanja pri sestavi osnutka novega zakona o gostilničarskem obrtu, ki ga je objavil ljubljanski gostilničar v št. 5, ki pravi, da je bil ta osnutek sestavljen in predložen zakonodajnemu odboru s pristankom zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani, objavimo naslednje naš dopis, ki smo ga naslovili Na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. »Strokovni list »Gostilničar«, glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug« v Ljubljani od 20. maja t. 1. štev. 5 objavlja osnutek zakona o gostilničarskem obrtu. Uvodoma se sklicuje to glasilo na dejstvo, da je naslov po naročilu ministrstva za trgovino, obrt in industrijo, ta načrt ali osnutek s pristankom (?) gori imenovane zveze, dogotovil in predložil zakonodajnemu oddelku imenovanega ministrstva. Čudimo se, da je naslov našo žvezo glede sodelovanja pri sestavi tega osnutka popolnoma prezrl ter k temu pritegnil samo ljubljansko zvezo. To preziranje povzroča upravičeno ogorčenje našega članstva, ker se čuti enakopravnega v zastopanju svojih stanovskih interesov. Po besedilu navedene objave razumemo mi zadevo tako, da ljubljanska zveza ni sodelovala aktivno pri sestavi osnutka, ampak, da ie ona samo pristala na ta po naslovu, brez njenega sodelovanja, izgotovljeni osnutek zakona. Podpisana zveza pa niti tega ni mogla storiti, ker ni dobila istega v pogled, ampak je zvedela o njem šele potom, kakor že omenjeno, »Gostilničarja«. Imenovano glasilo sicer pravi, da objavlja ta že predloženi načrt zakona h v svrho, da se gostilničarstvo še lahko m o tem izjavi in eventualno prijavi do- ■Mbv stavke ali zboljšanja. To zveni sicer zelo lepo — vendar pa to sedaj po iz-jBS vršeni predložitvi ni več tako lahko izvedljivo, kakor prej, dokler je še le-IHSl žal ta osnutek pri naslovu, Poleg tega pa so gostilničarji o tej zadevi poučeni potom »Gostilničarja« le v ljubljanski oblasti, ne pa tudi v mariborski oblasti člani naše zveze, katera še sama ni bila o tem pravilno obveščena. Ta slučaj daje nam povod za prošnjo, da naj naslov v sličnih slučajih in vse gostilničarstvo zadevajočih vprašanjih pritegne tudi podpisano zvezo v sodelovanje, ker je ona ravno tako dolžna zastopati njih interese, kakor ljubljanska.« Na to našo vlogo smo prejeli od zbornice sledeče pojasnilo, katero odgovarja popolnoma resnici. Iz tega je jasno razvidno, da je pri tem sodelovala tudi naša in ne samo ljubljanska zveza, kakor se razume po poročilu »Gostilničarja« z dne 20. maja 1926, št. 5. Zvezi gostilničarskih zadrug v Celju. Na dopis z dne 12. junija 1926, štev. 498/26 Vam podpisana zbornica ■aznanja sledeče: Predlogi, ki jih je zbornica stavila ministrstvu za trgovino in industrijo, so se opirali ne samo na izjave in predloge, ki jih je stavila »Zveza gostilničarjev« v Ljubljani, temveč tudi na one, ki jih je že od leta 1924 sem bodisi v pismenih izjavah bodisi v obliki rezolucij stavila »Zveza gostilničarskih zadrug v Celju«. Osobito bi bilo omeniti predloge, ki jih je stavila on-dotna zveza zbornici na njeno prošnjo ob priliki, ko je šlo za predloge k osnutku novega obrtnega zakona. Že takrat je zbornica v sporazumu z obema gostilničarskima zvezama sestavila specijelno glede gostilničarskega obrta bistvene določbe, ki naj bi prišle v zakon. Pred kratkim je bila zbornica zaupno obveščena, da je postalo aktuelno vprašanje posebnega gostilničarskega zakona in da bi bilo koristno, ako zbornica nemudoma sestavi osnutek. Čas je bil tako kratek, da ponovna pismena ali ustmena anketa ni bila mogoča. To tudi ni bilo več nujno potrebno, ker je šlo le za stilizacijo in utemeljitev po predlogih in v sporazumu z obema zvezama že določenih bistvenih zakonitih določb. Ker smo upali in hoteli, da ministrstvo sprejme . osnutek v celoti, smo se seveda omejili na predpise v taki obliki, kakor ie bilo v danih razmerah mogoče pričakovati, da bodo tudi sprejeti. Kakor razvidite lahko iz osnutka, ki ga prilagamo v prepisu, ne obsega samo minimalnih, temveč tudi nekatere maksimalne zahteve, ki jih stavi v tem pogledu gostilničarstvo. Zahteve glede taksnih določb so v soglasju s peticijami, ki so bile stavljene že ponovno v raznih resolucijah in izjavah. Ker so zahteve gostilničarstva obeh oblasti identične, o čemer se je mogla zbornica prepričati tudi iz predlogov obeh zvez, je radi nujnosti pozvala osebno zastopnika ljubljanske zveze, z njim pregledala osnutek in je ta zastopnik osnutek tudi odobril. Zbornica zato ugotavlja, da je povsem neutemeljena navedba Zveze, da o predlogih za osnutek gostilničarskega zakona ni bila zaslišana in da zbornica ne bi bila delala sporazumno z obema zvezama gostilničarskih zadrug. Tudi zbornica ugotavlja, da je ta-mošnjo zvezo doslej še vedno zaslišala o vseh važnejših vprašanjih, ki so se tikala gostilničarskega stanu in da polaga največjo važnost na medsebojno podporo in na sodelovanje z vsemi gostilničarskimi organizacijami, osobito pa z njihovimi zvezami, tudi v bodoče. V Ljubljani, dne 11. junija 1926. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Naš odgovor ZBORNICI ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI na gornji dopis se glasi sledeče: »Na ondotni dopis z dne 11. junija 1926, št. 8382 in na temu priloženi osnutek zakona o gostilničarskem obrtu, nam je čast sporočiti sledeče naše mnenje, iz katerega je razvidno, da nismo in ne moremo biti z ljubljanskimi tovariši enakih misli. Ker smo momenta.no preobloženi z drugimi, jako važnimi zadevami, nam ni bilo mogoče osnutka dobro preštu- dirati. Kar smo pa mogli v naglici in takoj' na prvi"pogled konstatirati, nam ne ugajajo sledeče določbe: K členu 2. bi bilo za dodati drugemu odstavku še, da spričevala o zaposlenosti v enem izmed obratov, .za katere se ne zahteva strokovna usposobljenost imejitelja koncesije, ne zadostujejo za pridobitev koncesije za kraj in lokal, za katerega se za.hteva strokovna usposobljenost za nastop gostilničarskega obrta, ali boljše pojasnjeno, da izpričevala, izdana osobju, ki je bilo zaposleno v takih lokalih, za. katera se za nastop gostilničarskega obrta n e zahteva strokovne usposobljenosti koncesijskega lastnika, ne morejo zadostavati za pridobitev koncesij v krajih in za lokale, za katere se zahteva za nastop gostilničarskega obrta dokaz strokovne usposobljenosti. Tudi nismo za določbo zadnjega odstavka člena 2, na podlagi katerega se ne ozira na krajevno potrebo pri napravi hotelov v večjih mestih, letoviščih in kopališčih. Sporazumni smo pa z določbo, vneseno v istem odstavku, kar se' tiče planinskih hotelov. K členu 3. * bi prav radi oporekali določbi, po kateri se pripusti avtonomnim mestom izdaja dovoljenja za izvrševanje gostilničarskega obrta. Ta kompetenca bi se morala prepustiti državnim oblastim, to je s rezkim poglavarjem, tudi v avtonomni li mestih. K členu 4. smo mnenja, da bi bilo potrebno v prvem odstavku ozirati se na. lokalno potrebo tudi pri preselitvi obratovalisea v druge prostore v istem kraju. Beseda »Smiselno« po našem mnenju ne zadostuje, da je ta določba s členom 2. in 3. že vnesena v zakon. K členu 5. bi bili predlagali, da se zadnje 4 besede ■ zadnjega odstavka, ki se glasijo »Ali kjer stanuje vinogradnik«, črtajo. K členu 6., 'kateri nas največ zanima, vložimo tem . potom protest proti določbam, vneše-!Inihi'V točki 5., to šo ža naše gostilni-" •carje tako strašansko uničujoče točilne takse po tarifni postavki 62 zakona o taksah, katere se s to točko le spremenijo v državno trošarino in precej p m višajo od sedanjih. Po našem mnenju bi se bilo moralo to točilno takso za Slovenije popolnoma odpraviti, ker imamo tukaj plačevati trošarino, katere tovariši v drugih pokrajinah ne poznajo, ali pa odpraviti trošarino, za kar bi prav radi plačevali v zameno točilno takso. Če bi se pa ne dalo popolnoma odpraviti, potem naj bi se šele spremenila v državno trošarino, nikakor pa ne za vsakih 100 litrov 15 Din, ampak primerno tako, da bi se plačevalo kvečjemu toliko povišane trošarine, kolikor znaša sedaj točilna taksa.. če bi se ta osnutek uzakonil, bi moral plačati vsaki gostilničar mnogo več povišane trošarine kakor pa sedaj točilne takse po tarifni postavki 62. — Vzemimo za primer gostilno, ki plačuje sedaj letno 2000 Din točilne takse po tarifni postavki 62 in ki stoči 400 hi vina. Po zakonskem osnutku bi moral plačati 400 X 15 = 6000 Din, torej za 4000 Din več kakor plača sedaj točilne takse,. Tudi če vzamemo za primer podeželskega tovariša, ki plačuje sedaj najmanjšo letno takso po 400 Din in iztoči samo 40 hi vina. Za to količino bi moral po novem osnutku plačati 40 X 15 = 600 Din, torej za 200 Din letno več povišane državne trošarine kakor sedaj točilne takse po tarifni postavki 62 tarifnega zakona. V tej zadevi so ravnali ljubljanski tovariši jako neprevidno, ko so Vam pristali na. to, da se namesto plačila točilne takse po tarifni postavki 62, poviša državna trošarina na vino za 15 dinarjev na vsakih 100 litrov vina. Iz tega razloga je treba pri snovanju takih zakonov, pa naj si bo zadeva še tako nujna, slišati vse v poštev prihajajoče organizacije in ne samo eno. Uverjeni smo, da bo naslov upošteval naše upravičene zahteve in predložil zakonodajnemu oddelku naknadno spremembe v smislu naših zahtev. Zvezni načelnik: Bernardi Drago 1. r. Zopet točilci na stoječe goste in tujski promet. Pri nas se ne more nikoli priti do tega, da bi prihajali k nam tujci v večjem številu, kakor oni, ki morajo prekoračiti naše meje v kupčljskih' zadevah, vzlic temu, da imamo lepe, nalašč za turizem ustvarjene alpe m druge naravne krasote, ki bi nam nesle precejšnje dohodke, če bi bil tujski promet bolj razširjen. V številki 4 našega lista smo rekli, da bi lahko izkoriščali tujski promet in se vprašali, kako se naj lotimo tega dela. Rekli smo, da. je treba najprej v narodu samem ukoreniniti smisel za tujski promet, katerega' je treba u ver iti, da moramo računati s tem faktorjem itd. Danes pa dodamo še to, da je treba poleg ukorenitve misli narodu za tujski promet in ga uveriti, da mora s tem faktorjem računati, prepričati tudi merodajne činitelje, da bodo šli overjenemu in z mislijo tujskega prometa ukoreninjenemu narodu vselej m povsod v tem smislu na roko, predvsem pa je treba iti na roke glavnemu posredovalcu za pospeševanje tujskega prometa;, to je gostilničarskemu stanu, ker dokler se ne uredi gostilničarsko vprašanje, ki igra pri tem glavno vlogo, ni niti misliti na večji dotok tujcev v našo državo. Po novem pravilniku je'priznana gostilničarska obrt poleg teža, da je koncesijonirana obrt, še profesijonal-pa, to je, da mora vsak, ki hoče to obrt izvrševati, biti poleg neoporečnega vedenja, še strokovno izobražen. Potemtakem bi te obrti ne smel izvrševati vsaki, kdor misli, da gostilničarski stan največ nese. Kakor ne sme izvrševati čevljarske obrti, ki je samo profesijionaina in ne tudi koncesijonirana, vsak, v stroki , neizučeni postopač, ravno tako bi ne smel izvrševati gostilničarske obrti drugi, kakor samo oni, ki se je v stroki izučil. Ravno tako kakor ne sme izvrševati čevljarski mojster poleg svoje čevljarske obrti še krojaško obrt, ravno tako bi ne smel trgovec točiti alkoholnih pijač v svoji trgovini, ker nima, za to potrebne strokovne izobrazbe, ki jo zahteva § ‘46 pravilnika o gostilnah. Vsaka profesionalna obrt je zaščitena z zakonom, samo gostilničarska ne. Nobene profesijionalne obrti ne sme izvrševati nestrokovnjak, samo pijače sme točiti kdor hoče. Dokler bodo smeli v naši domovini točiti alkoholne pijače branjevci, trgovci in njim slični šusmarji, do tedaj se gostilničarstvo ne bo moglo vzdrževati na višku, ki je potreben za privabo tujcev v našo državo. Tudi zgubi vsak gostilniačr zaupanje do stvari in voljo investirati denar v gostilno, katero uničujeta po eni strani država, ki dopušča branjarjem in trgovcem točiti pijače, po drugi strani pa branjevci in trgovci, ki z malenkostnimi režijskimi stroški lahko uspešno konkurirajo rednemu gostilničarstvu, ki je preobloženo z velikanskimi režijami in davki, katerih trgovski točilci niti ne poznajo. V vsaki državi imajo državniki več smisla in podpirajo gostilničarski stan le radi tujskega prometa. Samo pri nas se mu nalagajo točilne in druge takse ter dovoljuje uničevanje tega stauu z izdajanjem dovoljenja trgovcem, točiti alkoholne pijače. V nekaterih krajih se daje gostilničarstvu celo državno pomoč v obliki subvencije. Kaj se pa pri nas naredi za tujski promet od strani države? Naši državniki sistematično uničujejo gostilničarski stan z uvajanjem raznih novih doklad in drugih davkov ter izdajanjem vsakemu Šusterju, ali za delo lenim ljudem dovoljenje, otvoriti branjarijo s pravico točenja alkoholnih pijač na stoječe goste. Koliko škodo trpijo redni gostilničarji radi teh točilcev, se lahko ugotovi pri oddelkih finančne kontrole, kjer imajo zabeleženo vsako iztočeno kapljico. V nekaterih mestih iztočijo ti točilci mnogo več pijač, kakor redni gostilničarji, upoštevajoč, da imajo branjevci in trgovci ob nedeljah in praznikih ter oh delavnikih že od 6. ure zvečer dalje zaprto, v katerem času imajo gostilničarji največ prometa. Sedaj vprašamo, ali je to v korist gostilničarstva in tujskega prometa?; Ne, to je grobokop za gostilničarstvo in tujski promet ter največja škoda in nevarnost za državno gospodarstvo. Kdor uničuje gostilničarski stan,-umičuje z njim tudi tujski promet im s tem precejšen del državnih dohodkov. Da se to prepreči, je potrebno, pripustiti točenje alkoholnih pijač samo rednemu in v stroki Izobraženemu gostil-ničarstvu, ne pa tudi vsakemu branjevcu im trgovcu, ki razume o gostil-ničarstvu toliko, kolikor Turk o pridgi. Tujsko-prometna pisarna. V Celju se je otvorila v palači Prve Hrvatske štedionice, nasproti kolodvoru «Tujska-prometna pisarna«, katere namen je, privabljati tujce v naše kraje, jih opozarjati na naše naravne krasote, preskrbovati jim stanovanje ter jim sploh v vseh zadevah iti na roko, istotako pa pomagati domačinom pri potovanju v inozemstva. S tem v zvezi je tudi preskrblje-vanje vizuma na potne liste. Gostilničarje in hotelirje prosimo, da vsakega gosta na to pisarno opozorijo, da se ljudstvo s tem za pospeševanje tujskega prometa jako važnim uradom čimprej seznani, kateri gre vsakomur radevolje na roko proti majhni odškodnini od 10 do 20 dinarjev. Gostilničarske zadruge pa prosimo, da nam čimprej pošljejo dne 5. junija 1926, pod št. 485/26 zahtevani seznam hotelov v delokrogu posameznih zadrug s potrebnimi podatki, ki služijo za povzdigo tujskega prometa, v kolikor nam niso Že poslale, da ga bomo zamegli odpremiti na ministrstvo za trgovino in industrijo odsek za pospeševanje tujskega prometa, od koder se je zahteval. V prihodnji številki našega lista bomo ta seznam dobesedno objavili, kateri bo služil za orijentacijo domačim izletnikom. Od zadrug je torej odvisno ali bo ta seznam za njih krajevne razmere primerno sestavljen in objavljen. Gostilničarje pa že danes opozorimo, da ne bo naša krivda, če kakšnega kraja v seznamu sploh ne bo, ampak njih zadruga, ker nam seznama ne bo poslala, kakor je delala do sedaj, da nam na naše dopise sploh ni odgovorila. Sicer je takih nezavednih zadrug samo malo število, vendar pa zadostuje, da ne bo seznam povsem popoln. — Vsem tem zadrugam — katere pridejo v poštev, same prav dobro vedo — pa polagamo na srce, naj nam na ta dopis odgovorijo s točnimi podatki, da ne bodo njih člani zvedeli za njih nedelavnost. fiostilničarslia nadaljevalna dola v Maribora ki se je otvorila na željo gostilničarske zadruge in oblasti šele 3. novembra 1924. L, je sklenila letos s poukom dne 29. aprila. Vpisovanje v to šolo, in sicer letošnje šolsko leto v L in II. razred, se je vršilo dne 25. in 26. sept. 1.1. Pouk se je pričel 2. oktobra in je trajal 7 mesecev. Prihodnje šolsko leto se ima otvoriti tudi III. razred, da bo šola popolna. Našoli poučujejo sami strokovnjaki, ki se trudijo v vajencih dvigniti smisel za njihov poklic in jim nuditi kolikor mogoče solidnega strokovnega znanja. Šolo vzdržuje zadruga z velikimi gmotnimi žrtvami. Malokdo se zaveda, kako velikanskega pomena je dobra gostilničarska šola ne samo direktno za gostilničarski naraščaj, temveč tudi indirektno za blagostanje vsega naroda. Šola vzgaja dobre, poštene značaje, vestne solidne restavraterje, gostilničarje, ka-varnarje, hotelirje itd., ki se zavedajo, da so oni poklicani dvigniti tujski promet, skrbeti za to, da prihajajo tujci radi in z veseljem v naše kraje, v naše mesto s trdnim zaupanjem, da najdejo tu prijetno bivališče, dobro, solidno postrežbo. Zavedajo se gostilničarji tudi, da ne smejo odirati gostov, da bi obogateli, temveč si morajo znati nabaviti surovine, jestvine, pijače itd. najboljše kakovosti, vendar ne po slabih prekupčevalcih, temveč na viru samem, dobro poznavajoč blago samo in njega vrednost. Tu si išče dober izurjen gostilničar dobička, tako, da skalkulira čimbolj solidno ceno s še vedno primernim čistim dobičkom. Kolikega pomena je to za povzdigo tujskega prometa, bi bilo treba vprašati samo gostilničarje v onih krajih, kjer je danes ta na višku. Veliko dela, borbe, truda stane, da privabiš bogatega uj ca, ki rabi oddiha, odpočitka v še tako lep in zdrav kraj, ako ta tujec ni prepričan, da bo živel tu udobno in prijetno. Koliko stvari pa je zopet s tem v zvezi! Takega tujca, ki prinese denar in ga tu pusti, je treba upoštevati, se ozirati na njegove želje in mu po možnosti ustreči, da se ne bo samo sam stalno vračal, ampak tudi raznesel dober glas o dotičnem kraju daleč po svetu. Kdo je bolj poklican, da skrbi za vse to bolj, kakor gostilničar? Dober, vsestransko izobražen, izšolan, srčno in umsko kultiviran gostilničar. In kdo ima bolj skrbeti za povzdigo gostilničarskega stanu, kateremu se stavijo težke, idealne in odgovorne naloge, kakor gostilničarska strokovna šola? Težka je naloga, težak že boj za obstanek, še bolj za napredete, vendar pride tudi plačilo, ko se promet dvigne, ko zavlada ugled in blagostanje naroda, kateremu mora služiti vsak stan, vsaka šola. Mariborska gostilničarska šola si je v polni svesti svoje vzvišene naloge in si hoče priboriti tudi primeren ugled na podlagi dobro vzgojenega naraščaja samega. Šola je sicer revna, brez lastnih učnih pripomočkov, vendar ji gresta državna trgovska in srednja vinarska šola tako na roko, da se more vršiti pouk po najmodernejših principih. Po-učevanje'z eksperimenti, demonstriranjo z aparati, s slikami, pri serviranju z orodjem, ki ga dajo restavracije na razpolago, projekcijska in kino predavanja skušajo vajencem pouk olajšati in osladiti. Seveda ne manjka tudi umornega, vendar s praktičnimi slučaji zanimivega računanja, knjigovodstva itd. Vodstvo je sklenilo drugo leto, ko bodo prvi absolventi zapustili zavod, napraviti malo razstavo, da tudi širša javnost spozna delovanje te šole. Neopravičeno izkoriščanje gostilniškega in ka-varnarskega osobja. Običajno se vsaka zahtevama služba bodisi državna ali privatna primerno plača in da se le za plačane službe lahko zahteva odgovornost za točno izvršitev iste. Vsak državljan je dolžan, da se ravno točno po izdanih zakonskih predpisih. Da hi pa posamezniki opravljali službo pbčim&kih iztirjeval-cav, se pa vendar ne more zahtevati. Vzlic temu se pa občitne poslužujejo našega osobja v svrbo pobiranja občinskega davka na ponočni obisk gostiln v polni meri, ne pomislije pa pri tem, kako veliko škodo trpijo prizadeti gostilničarji in njih psobje,, ker,se gosti', . med katerimi je tu in tam tudi kakšen, ki ima pri sebi samo za četrt vina ali črno kavo, močno raizburijo, ko se jim predloži listek nočnega davka, katerega ne morejo plačati vslied tega, ker niso vzeli s seboj zadostno denarja in se tako blamirajo pred ostalimi gosti. Da se prepreči nadaljni prepir. s takimi gosti, je primoran dotični natakar ali natakarica plačati za njega ponočni davek. Nasprotno nam pa občine ne gredo nikjer na roko. Vzemimo n. pr. slučaj oprostitve plačila občinskega davka na, ušušenp itn pri , pretakanju izginjeno vino, ki se po oddelku finančne kontrole ugotovi, da se ni prodalo, za kar se je celjsko mestno občino že zaprosilo, ni se pa na prošnjo oziralo. Znano nam je, da je neki občinski odbornik v tej zadevi glasoval proti lastnemu sklepu, na podlagi katerega je njegova organizacija sporazumno z drugimi interesenti vložila na občino prošnjo za oprostitev pfačila že prej navedene občinske doklade na usušeno vino, ter s tem protiglasovanjem pripomogel do tega, da se je prošnja odklonila. To je dokaz nenaklonjenosti celjske mestne občine naši obrti, med tem ko se od naših gostilničarjev zahteva točna izvršitev pobiranja občinskega nočnega davka. Nasprotno pa naj stavimo občini brezplačno na razpolago naše uslužbence za pobiranje popisanega nočnega davka in izpostavljamo istega kazenski nevarnosti,' če bi se vse točno ne izvršilo. Po naših mislih pa ni občina upravičena posluževati se našega osebja v to svrbo, da si ona prihrani izdatke za tako službo. Merodajne državne oblasti prosimo, da nas kmalu rešijo tega občinskega nezakonitega »kuluka«. Anonimne ovadbe spadajo sicer v koš, vzlic temu pa smo obravnavali ono ovadbo, ki je nam došla iz Nove vasi pri Sv. Juriju ob j. ž. proti neki branjevki, češ, da se tam točijo alkoholne pijače poleg oddaje jedil kakor v vsaki gostilni in še celo po cele noči in nedelje, kakor vsako drugo ovadbo s podpisom. Naše stroge in natančne informacije so dognale, da je ovadba v celoti izmišljena in neresnična, ki se je nam poslala le iz nevoščljivosti proti tej revni ženici branjevki. Če torej ovaditelj res misli, da je na tem kaj resnice, naj nam pošlje svoj naslov, da bomo lahko ovaditelja in ovadeno konfrontirali ali pa ga predlagali oblastvu kot priča, da tam izpove, kaj mu je o stvari znano, ne pa se skrivati za anonimno ovadbo. Oseba, ki se ne upa podpisati tega, kar je izpovedala, le malo velja. Na ta način ne bomo odpravili naših škodljivcev, to so ravno točiici na stoječe goste. Pri tej priliki opozarjamo, da ne bomo obravnavali odslej naprej nobene ovadbe, ki ni opremljena z natančnim naslovom ovaditelja, ampak bomo vrgli vse v koš. Zdravnica prti;l[a£***' OVA J MALINOV SOK | JE žla Jamcem o 6 ITI maravmi so« cd mau- MA BEZ IKAKVIH PRIMJESA OSIM SLAOCRA^A VAH REDNO Jr UKUSAN. Zapisnik odborove seje »Zveze gostilničarskih zadrug za Slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju«. (Dalje.) Utemeljena vloga, vložena na velikega župana v Mariboru, s katero smo prosili, da se upošteva prošnja dolnjelendavske zadruge in zaukaže srezki finančni upravi, da bi pobirala občinsko doklado na vinsko trošarino od dneva razglasitve odloka in ne za nazaj od 1. aprila ozir. 1. maja 1925, je nam bila od te oblasti odklonjena z motivacijo, da so bili občinski proračuni, kakor so bili predlagani od posameznih gerentov, itak razpoloženi vsem občanom na vpogled in pravi, da bi se jih pri tej priliki lahko ogledali tudi gostilničarji glede doklad na državno trošarino in bi lahko v svoji obrti že takrat kalkulirali. Vrhu tega se proti predpisanim občinskim dokladam na državno trošarino, kakor hitro jih je začel davčni urad iztirjevati, še ni nikdo pritožil, da bi se moglo izdati v zadevi kako inštančno razsodbo. Končno navaja veliki župan v svoji motivaciji, da ni sedaj mogoče izpreminjati ničesar, ne na višini in ne na naroku pobiranja doklad, ker bi bilo s to izpremembo občinsko gospodarstvo silno prizadeto in bi prišlo v nered in zastoj, ne pomisli pa kako silno je prizadeto gostilničarstvo. Proti temu odklonilnemu odloku smo vložili pritožbo na Upravno sodišče za Slovenijo s Prekmurjem v Celju, od koder še nimamo rešitve, upamo pa na ugodno rešitev, ker obstoja odlok upravnega sodišča z dne 13. decembra 1876, št. 462 Budw. 14, glasom katerega se nikoli ne sme pobirati občinska doklada za nazaj, temveč šele od dneva razglasitve tozadevnega odloka in to le od neprodanega vina. Vsled mnogoštevilnih prošenj od strani zadrug in posameznih gostilničarjev smo z dobro utemeljeno vlogo zaprosili velikega župana za razveljavljenje odredb, izdanih od posameznih srezkih poglavarjev, ki so jih izdali na podlagi § 54. obrtnega reda, s katerimi prepovedujejo v gostilničarskih in kavarniških obratih v smislu § 16. obrt. reda točiti in prodajati od sobote do pondeljka žgane opojne pijače, na katero še nimamo rešitve. Ker so se pri neki zadrugi včlanjeni trgovci-točilci pritožili, da jih ni zadruga vabila na občni zbor in ker stojimo tudi mi na stališču, da ti trgovci ne spadajo v gostilničarske zadruge ter ker ni danes iz obstoječih zakonov razvidno, ali je treba trgovske točilce včlaniti v gostilničarske zadruge ali v trgovske gremije, smo zaprosili velikega župana za izdajo navodil podrejenim srezkim poglavarjem, da bi postopali vsi srezki poglavarji enako in sicer na ta način, da bi se te točilce včlanjevalo le pri trgovskih gremijih in ne pri gostilničarskih zadrugah, kamor spadajo samo redni gostilničarji. Dne 18. februarja 1926 se je vršilo na Zidanem mostu skupno protestno zborovanje zvez gostilničarskih zadrug v Celju, Ljubljani in Zagrebu, katerega je sklical načelnik zagrebške zveze g. Pavleković, na katerem se je razpravljalo o raznih važnih, sedaj aktualnih zadevah, posebno pa se je protestiralo proti uzakonitvi načrta novega protidraginjskega zakona. O razpravah tega skupnega protestnega zborovanja smo poročali obširno v našem strokovnem glasilu »Gostilničarski list* štev. 3. in 4. Radi tega odpade danes obširno porečilo v tej zadevi. Na pismene in ustmene zahteve zadrug in posameznih gostilničarjev smo vložiii pritožbo na velikega župana proti oblastim I. inštance, ker ne nastopajo iste zadosti strogo proti trgovcem-točilcem in zahtevali obnovitev kazenskega postopanja proti že od zadrug ovadenim trgovcem. Na to našo pritožbo smo prejeli od velikega župana obvestilo, da se je kazensko postopanje proti ovadenim trgovcem zopet uvedlo, da pa ni moglo doseči na zadružno ovadbo zažeijenega uspeha, da bi se bili mogli ovadeni trgovci na tej podlagi občutno kaznovati, ampak se jim je naložila primerna denarna globa le vsled lastnega priznanja, da so enkrat prodali pijačo po policijski uri in to iz tega razloga, ker so od zadruge navedene priče — gostilničarji izjavili, da jim ni o inkriminiranem prestopku popolnoma nič pozitivnega znano. V svojih gostilnah med štirimi stenami, kjer gostilničarjev nikdo ne sliši, zna vsak prav dobro kritizirati in zabavljati. Nekateri znajo celo vlagati anonimne ovadbe. Kadar pa pride zadeva do resnosti in da bi se moglo na podlagi njih izpovedi kršilce zakonov in škodljivce gostilničarstva prav občutno kaznovati, da bi prestopkov ne ponovili, potem pa izpovedo, da jim o vsem tem, kar so v gostilni kritizirali in se nad organizacijo in oblastjo hudovali, danes popolnoma ni nič pozitivnega znano. Poglejte gospodje, taki bojazljivci ne smemo biti, ampak moramo tudi pred oblastjo, katera nam hoče pomagati, če si bomo pomagali tudi sami, vse to, kar je nam o enem ali drugem takem gostilničarskem škodljivcu znanega, neustrašeno ponoviti in izjavo podpisati. Seveda mora biti vse to. kar izjavljamo, čista resnica, ne pa mogoče zavist in nevoščljivost. Prosimo, da to upoštevate in nam greste v tem smislu na roko nam in oblastim, da zadevo končno uredimo. Že od avgusta 1922 delujemo na to, da bi bila deležna naša zveza onih 22°/o od 30% ne davščine na prenočišča, katero plačujejo hotelirji v območju naše zveze, da bi se s to vsoto moglo vzdrževati gostilničarske šole za vajence pri naši zvezi včlanjenih zadrug, namesto da bi se ta vsota stekala v šolski sklad zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani za ustanovitev redne gostilničarske šole. Vlagali smo neprestano prošnje na merodajna mesta in ponavljali pri vsaki priliki naše zahteve, tako, da smo po preteku treh in pol let vendar le dosegli to, da je veliki župan ljubljanske oblasti odstopil na našo zvezo odpadajočo vsoto iz tega fonda velikemu županu mariborske oblasti skupni znesek Din 210.000'—, kateri se je naložil pri mestni hranilnici v Mariboru, ki ga upravlja tam posebna komisija, ki jo tvorijo oblastni obrtni referent, zvezni načelnik gospod Drago Bernardi, zvezni podnačelnik g. Franc Rebeuschegg in zadružni načelnik mariborske mestne zadruge gospod Konrad Žnuderl. Kot njih namestniki sta gg. Ivan Pečnik iz Maribora in Hervoje Tomc iz Celja. V ta sklad se stekajo tudi nadalje 22% °d hotelirjev plačanih 30% davščine na prenočišča. Gospodjo, to je velik uspeh, katerega smo dosegli šele po preteku 3 in pol leta in po mnogih intervencijah in prizadevanjih. Ni se nam posrečila ta pridobitev v par dneh, ampak po dolgem času. Imeli smo potrpljenje in smo pri našem delu vztrajali. Tako moramo imeti tudi v bodoče potrpljenje in vztrajnost pri našem delu, če hočemo doseči še nadaljne uspehe. Poleg potrpljenja in vztrajnosti je treba pa tudi pridnega skupnega dela. Ne dela samo par oseb, ampak dela vseh 3000 članov naše družine. Vsak naj pripomore do skupnih ciljev po svoji moči. Nihče naj se ne odteguje od skupnega dela in nihče naj ne misli, da se bo brez njega tudi dobro odrezalo, ampak vsak naj prime čvrsto za delo in vsak naj misli, da se brez njega ne more ničesar storiti. Če bi nam pridobil vsak član le po enega naročnika za naš list, bi imeli letno Din 90.000'— in če bi nam pridobil vsak član vsako leto le po 1 oglas za naš list, bi imeli na-daljnih Din 90.000'—, torej skupaj Din 180.000—1 kar bi nam zadostovalo za tiskanje lista za celo leto in še bi lahko v par letih zidali moderno palačo, ki bi bila v kras celi državi, go-stilničarstvu pa v čast. Tudi smo dosegli zastopstvo naše zveze v na novo ustanovljenem sosvetu za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo pri velikem županu v Mariboru. Imenovali smo v ta sosvet na predlog mariborske mestne zadruge g. Adolfa Spatzeka, gostilničarja iz Maribora, kar je tudi vredno omeniti, ker se iz tega razvidi, da merodajni činitelji na našo organizacijo računajo in upoštevajo njene upravičene zahteve. Načeli smo tudi zadevo oddajanja mnenja zadrug pri podeljevanju go- Gostilničarji! Upoštevajte one tvrdke, ki podpirajo naš list. i stilničarskih koncesij, kar se tiče lo-! kalne potrebe in sposobnosti za izvr-i Sevanje gostilničarskega poklica, nismo pa še uspeli v naši nameri. Z vlogo na velikega župana smo zaprosili za razveljavljenje lani izdane koncesije nekemu prosilcu, ki je priložil prošnji falzificirana spričevala o sposobnosti, za kar pa še nimamo rešitve. Sodelovali smo tudi za prevaljsko zadrugo prilikom obtožbe gostilničarjev radi navijanja cen z vinom s sestavljanjem kalkulacije in osebnimi nasveti na iicu mesta. Skupno in agilno delovanje s prevaljsko zadrugo oziroma načelnikom g. Aloizom Rozmanom je doseglo, da so bili vsi obtoženi gostilničarji oproščeni vsake krivde in kazni. V teku je tudi zadeva za razveljavljenje koncesije neke gostilničarke na deželi, ker ji je bila izdana koncesija na podlagi potvorjenih izpričeval. Eno teh izpričeval se je pridržalo v arhivu in stranke poučilo o posledicah, ki bi nastale, če bi se taka izpričevala predlagala oblastim kot legalni dokumenti. V pisarni se ie sestavilo tudi nekoliko vlog za posamezne gostilničarje. Tudi glavni zadružni Savez kaže malo zanimanja za organizacijo, kar dokazuje nerešitev naše prošnje na ta naslov za dopošiljatev izvoda pravil in navodil za naš pristop k temu Savezu, na katero nimamo od 2. mara 1926 še odgovora. Izpopolnjeno predložena prošnja za izpremembo pravil v zmislu sklepa občnega zbora še ni rešena. Dne 15. marca 1926 se ie vršila anketa pri velikem županu v Mariboru za organizacijo tujskega prometa v mariborski oblasti, katere so se udeležili od strani zveze gg. zvezni načelnik Drago Bernardi, načelnik mariborske mestne zadruge Konrad Žnuderl in moja malenkost. O razpravah ankete smo že poročali v listu št. 4. Na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu smo vložili na zahtevo mariborske mestne zadruge prošnjo za podaljšanje roka za žigosanje vinske posode do 31. dec. t 1., na katero nimamo od 14. aprila 1926 še odgovora. Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu je zaprosilo za seznam vseh včlanjenih hotelirjev L, 2. in 3. razreda. Ker nismo bili na jasnem, kakšne razrede misli to ministrsvo, smo prosili za točnejša pojasnila zadeve. Kadar dobimo odgovor, bomo takoj zaprosili za sestavo takih seznamov v duplo, da bomo imeli enega v pisarni in drugega pa pošljemo na omenjeno ministrstvo. Zato Vas že danes prosimo, da nam na naš svoje-časni dopis, s katerim bomo Vas za ta seznam zaprosili, takoj odgovorite in nam pošljete zahtevane sezname, da bomo lahko s tem pokazali ministrstvu naše urejene zadruge. Z ostalimi spisi se je vršila živahna korespondenca med zadrugami in posameznimi člani, s katerimi so se reševale razne zadeve, tičoč se organizacije in izdaje »Gostilničarskega lista». Pri tej priliki moramo pa omeniti, da vse zadruge več ali manj odlašajo z odgovori, tako da nismo od nekaterih zadrug prejeli na vse naše dopise niti enega odgovora. Bolj natančno bomo pojasnili pri poročilu o delovanju zadrug. Zadružna zborovanja In njih delovanje. Jako obširno poročilo v tej zadevi moramo radi pomanjkanja prostora izpustiti. Če nam bo v kakšnem prihodnjem listu preostaja! prostor, bomo tedaj objavili, v kolikor bo zanimalo posamezne člane. V zameno za to poročilo bomo podali za člane jako zanimivi finandjelnl del. Dne 1. januarja 1926 smo imeli še sledeče dolgove, podedovane od prejšnjega odbora, in sicer: 1. Trg. obrt. kred. zadruga Celje Dia 2820•— 2. Zvezna tiskarna............... 343T50 3. Martinovič Milan „ 878T0 4. Goričar & Leskovšek . . . . „ 103 — Skupaj . . . Olll 7232-60 Od 1.. januarja 1926 smo prejeli nakazanih za 1. zaostalo zvezno članarino . Din 15.143-— 2. članarino za leto 1926 . . „ 12.460-— 3. oglase v listu............. „ 11.235-44 4. prodane tiskovine .... „ 18'— 5. naročnino lista............ „ 66' — Skupaj ... Din 38.922-44 V istem času smo imeli izdatkov za 1. poravnavo dolgov iz 1.1925 Din 2. pisarniške potrebščine . . „ 3. znamke in kolke .... „ 4. potne stroške.............. „ 5. plačo uradništvu........... „ 6. Uradni in Trgovski iist . „ 7. najemnino.................. „ 8. provizijo za oglase ... „ 7.232-60 968-15 604-75 1.8%-50 3.600'— 105"— 1.374"— 1.374 - 8. tiskanje lista in davek na oglase ...................... 10. odpremo lista in poštnino 11. takse .................... 12. slikanje pisarne in električna montaža................ >> )) 12-265-50 523-20 80-— 372-— Skupaj- . . DF0ŠT0( CELJE v bližini kolodvora. Priznano dobra kuhinja, prvovrstna domača vina, novo opremljene tujske sobe, zmerne cene. Easlna Marija ia prrlsaje falaica. Telefon interurban št. 20. 12-5 @000000000000© S. Kolobar, Celje, Kralja Petra e. HI in ZZ Slikar, črkoslikar in pleskar. Specijalni oddelek za črkoslikarstvo na steklo itd. FRANC SODIN parna opekarna, Ljubečna pri Celju Prodaja vse vrste zarezano strešno bebrovec, kakor tudi zidno opeko po n a j n i ž j i c e n i. Pisarna: Celje, Razlagova ul. 6 na dvorišču. 10 Poštni predal 73. 3 Cenjenim gg. gostilničarjem priporoča stojo bogato zalogo steklenic, krožnikov, vinskih čaš, skledic jedilno orodje iz alpaka in aluminija ter vse v stroko spadajoče predmete tvrdka jVi. ijanch, Celje i2-5 prešcrnoVa ulica h. BSTOžei avtodelavnica Celje, Gosposka ul. 19. Razširjajte »Gostilničarski list«! Kletarstvo Celjske posojilnice d. d. v Celju Kleti: Celje, Narodni dom 12-5 Priporoča svoja izvrstna buteljčna in namizna vina priznano dobre kvalitete. Velika razprodaja! Pri tvrdki Vinico Seralc, trgovcu v Konjicah, - se vrši od 1. junija t92& naprej .=: manufalcturnejja blagra vsled bolezni in selitve v drug: kraj. Poziva in prosi se, da se stranke polnoštevilno poslužijo. Pridite in oglejte si 'veliko manufakturno zalogo in boste --—------ _ ^ ... - z nakupom zelo zadovoljni. 1 - VTTT^r£:-l=T-T'|-|' Franc KoVačič Kolar, DoboVa pri Brežicah ob $aili izdeluje vsakovrstne vozove za mesarje, koleseljne, kočije najfinejše vrste in 7 avtomobilne karoserije po načrtu. 1 —m Najboljšo in najmodernejšo prekajevalnico z lastno hladilnico' priporoča 8-2 Viktor Zany Celje, Prešernova ulica II. Na debelo! Cene zmerne! Na drobno! Hi ga. Pivovara T0IH9Z GOTZ v MARIBORU priporoča svoje kot izborno priznano marčno pivo^ B o c k - pivo ir sodčkih in steklenicah. 9-3 1 F a ampanjec Originalna & ,$ouvier’ 1 Znamke: V Itf Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvše Ršservše (rdeča glavica). Kletarstvo: Gornja Hadcjorta. Zastopstvo za Slovenijo: KERNC in FAVAI, Ljubljana. 33ilr: v steklenicah tvrdke Veleposesti© vinogradov CLOTAR BOUVIER =^==^= Gornja Radgona =•-■■■■ Vrste: letnik: 1921 Ljutomerski rizling, » 1923 Tigermilch, cenik » 1923 Ljutomerski rizling, 9frraat‘s‘n » 1924 Murski biser in mnogo drugih. gostilničarji! IVAN NAltA«S najstarejše podjetje izdelovanja sodavice in pokalic i <3 sa. s* £. 2SS £«, 1 cs se priporoča cenjenim gg. gostilničarjem. Postrežba točna! :: :: Cene solidne! 88 VW^V« kupite pri tvrdki I. P. niatkouić, =. Oeijes OSavtrei ts^g & -- katera pošlje na zahtevo vzorec brezplačno! Cene zelo primerne! Postrežba točna! „C H A T E A U M E R C Y“ v najboljši domači ŠAMPANJEC vsled uporabe najfinejšega vina in dolgotrajnega ležanja v skladiščih je popolnoma enak inozemskim markam. PO OKUSU IN ŽELJI POŠILJAMO „C H A T E A U M E R C Y“ gout americain, demi sec, doux ali rasše. Zaboj s 6 steklenicami za poskušnjo po pošti franko z zabojem in državno trošarino stane Din 400'—. Večje količine v zabojih in po železnici po 30 odnosno 60 steklenic po en groš ceni. BANATSKI ŠAMPANJSKI PODRUM VELIKO SREDIŠTE. i III Najboljše sukno za moške obleke in drugo manufakturno blago vsake vrste se kupi najceneje v trgovini m m MARIBOR, Vetrinjska ulica štev. 13. V VINCENC JANIČ. PEKARNA Gosposka uliea 23 TELEFON ŠTEV. 85 Gosposka uliea 23 GELitJE USTANOVLJENA 1849. 4-3 Vedno sveže peeivol Josip Laufer, frpec, IVfiaribor, Aleksandrova cesta št. 23. priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, posebno izbiro kave surove in pražene, različne dišave in začimbe (gvirce), osobito najfinejšo sladko papriko, za gostilničarje posebno priporočljiva; dalje vsakovrstno kuhinjsko orodje in posodo, kakor tudi tehtnice, mline za kavo, brzokuhalnike za kavo in čaj, mline za drobtine in meso, različne namizne nože, vilice in žlice v veliki izbiri. Oblito (emajlirano) in alumijinasto posodo, krtače itd. — Alpaka nože, vilice 1 In žlice. Vse po zelo zmernih cenah. 5 Dolbpo kompletni stroj za izdelavo sodavice in pokalic ter 2000 k temu potrebnih steklenic in voz se v brezkonkurenčnem kraju odda v najem po ugodni^ cenj proda. Poizve in ogleda se lahko pri Ivanu Dimnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. n ®»**K Samo 6 dfli čez morje — Dobra hrana In pijača brBZpIdCtlO z—l~~* Cie Chargeurs Rćunis, Sud atlantique, 1 za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo in Kanado. Tozadevna pojasnila in vozne iistke 12 daje zastopnik 4 Ivan S€r»ake** v Ljubljani, Kolodvorska ni. 35. r = Priporoča se = manufaMarna !qe!I! 6 Celje, Glavni tr-g št. 8. Brata Sumer :-^\v sVtlfi :v*u: mm i -VtI/i za kuhanje žganja, perila \ VtHl itd. itd. Ladjice za štedilnike te** bakreno posodo vsake velikosti na razpolago pri tvrdki Omana naslednik Maribor, Glavni trg Kupuje stari baker, s.ineo Itd. 97OT? 8S3Z2 ta sami i\VsS :^\v Glavna zalona radenske mineralne vode. 'V v priporoča svetovnoznano najizvrstnejšo zdravilno in namizno pijačo. Za gostilničarje je najboljši Gizela vrelec, ker ne črni nobenega vina. Dalje priporočam svojo restavracijo s salonskim kegljiščem in kavarno z dvema »Seifert* biljardoma in lep senčnat vrt. Ceneprimerne. Ceneprimerne. Delniška pivovarna ,Union1 IL(f uilblj »ma ijrk HdSišško priporo a svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak 12-5 in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „HerKules** in or ter" vsem cenjenim gostilničarjem in gostom. Z odličnim spoštouanjem Delniška pivovarna »Unio n«, Ljubljana in Lašfto. 3aa.j3oa.oel“, posebno priporočljiv kot namizna voda, bodisi mešano z vinom ali okusna prebavo pospešujoča pijača, „Styr»ia‘s, izborno sredstvo za želodčne katare, bolezni v ledvicah ali črevah ter proti katarom dihalnih organov, „Donat“, najmočnejša naravna mineralna voda za bolezni ledvic, jeter, kroničnih želodčnih in črevesnih bolezni, žolčni kamen, debelost, sladkorno bolezen. Sezona,: maj—sepitemtoer«. Cene zmerne. Pred in po glavni sezoni znatni popusti. Vojaška godba. Dijetična kuhinja. Pension. Ugodne prometne zveze. es©©©3©©araKaiKHHttOBftiattxsuft‘:jratis»;&i2&03ixa2iRna(2S£i:»i!iaK§i»HG9HiinBia Ernest Gert, Maribor priporoča ceni. gostilničarjem in kavarnarjem svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode. Po želji pošilja vzorce. 9—3 Najnižje cene ter točna postrežba. ©0©®©©0©©0©0©©G0G©©©0^©©GGe©©©e£©GG©©GGGG©G©eeGeGe©G©GG©© Veleposestvo vinogradov W ciotap Bouuier, g; priporoča svoja izvrstna vina v sodih različnih letnikov po nizki ceni iz Ljutomerskega in Gornje Radgonskega vinskega okoliša. ieii S InM, Celje, Prnem ui. 3 Zgradbe elek. central, elek. instalacije, telefonske, signalne in zvončne naprave. Popravila generatorjev, motorjev, transformatorjev, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. ir Vodovodne instalacije, toplo vodne naprave, centralne kurjave, naprava kopalnih sob, klosetov, sesalk. Popravila kotlov centralnih in toplovodnih naprav, amartur i. t. d., i. t. d. Postrežba točna in solidna in vedno po konkurenčnih cenah. W 12-5 Načrti in proračuni vedno na ---------razpolago.------------ Specijalni oferti in vzorci so brezplačno na razpolago. Odpošlje se v sodih od 56 litrov naprej od kol. postaje G. Radgona. PARim VELEŽGARJARMA ■ 1 ‘ ■' - HUBERT D8EHL, CELJE, DOLGO POLJE, CELJE. Najfinejša žganja iz sadja, kakor: slivovka, tropinovec, brinjevec in medicinalni konjak. 12—3 Zajamčeno pristni destilatil Fran Strupi Celje (p’"'' priporoča ^ gostilničarjem in ^ kavarnarjem svojo bogato ^ zalogo raznovrstne ste-^ klene in porcelanaste posode. Najnižje cene in točna ^ postrežba. ^ p 12-5 Ferd. Skaberne stavbeno in galanterijsko kleparstvo Celje, dečko« t«*g 2 Specijalna delavnica za naprave strelovodov s telefonično mostno tehtnico po profesorju KOLRAUSCHU. 3-2 Sinji I sinjim! — Sinji k sinjim! Gostilničarji in kavarnarji, pozor! 6—4 Po zelo nizki!), cena!) dobite nes najboljše pnistno namizno in sortirano vino ian 'vsel) vinocppacSntl) kpajev veBetrgovina * vinom w SLOVEI9JGRADC1I. Lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru. Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst. Zajamčena solidna in točna postrežba. Ceniki na razpolago. Lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru. Pristno crno dalmatinsko vino za zdravila. Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam. Tovarna in rafinerija špirita ter tovarna likerja, konjaka in ruma, tovarna ogljikove kisline in veležganjarne Sisak — Sloaea^e^ac priporoča iz svojega bogatega skladišča vse vrste splošno priznanih alkoholnih pijač, ki so prirejene po prvovrstnih francoskih in holandskih receptih. Te pijače so vsled svojih izrednih svojstev okusa in teka dosegle svojo kulminacijo ter se je baš vsled svoje dovršenosti moja roba reprezentativno odlikovala tudi na domačem trgu ter dosegla na vseh dosedanjih razstavah dostojno mesto pred vsemi ostalimi industrijami te vrste. 12-5 Poskusite in prepričali se bodete, da so Teslićevl francoski likerji najboljšiI Zahtevajte cenike, ki Jih pošljemo zastonj- Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. — Odgovorni so : Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. — Vsi v Celju.