Glasilo .Slovenske Kmetske Stranke",
Za naš list I
Klerikalni boj proti nam. — Zakaj se nas boje? — Pritisk od zgoraj. — Z vero agitira SLS proti kmečki svobodi in proti svobodni
Sloveniji.
Ne bomo hvalili sami sebe. Naš list prebira redno teden za tednom nekaj tisoč slovenskih kmetov in vsi ti tisoči zavednih slovenskih mož pravijo: »Kmetski list« je danes izmed vseh slovenskih listov najbolj pogumen in on edini neustrašno pove resnico, kakoršna je, brez ozira na desno in levo.« Je pa to tudi edini list, ki stalno zastopa geslo: »Mi hočemo svobodno Slovenijo v okviru sedanjih državnih mej, v svobodni Sloveniji pa naj o svoji usodi svobodno odločuje svoboden slovenski kmet, brez komande larovža in mestnega fraka.«
Naravno in razumljivo je, da nas zaradi naše politike in zaradi našega boja za svobodo kmečkega stanu sovražijo vsi tisti, ki so bili vedno vajeni nad kmeti komandirati. To so v prvi vrsti voditelji klerikalcev, ki so stoletja in stoletja učili kmete samo ponižnosti in pasje pokorščine ifl »milosti«, nikdar pa kmetom niso povedali resnice, da je samo kmet tisti, ki zasluži ime »gospod«, ker on vse redi, od škofa gori pa do svinjskega pastirja doli!
Mi vemo danes iz zgodovine, da so vrhovni voditelji vseh klerikalnih strank na svetu vedno služili in da še danes služijo sumo mogočnežem tega sveta. Ko so se uprli slovenski kmetje pod Matijo Gubcem proti graščinskim trinogom, je dal salcburški nadškof plemenitašem 25.000 takratnih tolarjev na razpolago, da so ložje zadušili kmečki upor — za zatirane kmete in za njihovo pravico ta gospod ni našel niti besede! Za časa velike francoske revolucije, ki je osvobodila zatirani »tretji stan« (kmete) neznosnega plemenita-škega jarma, so stali visoki cerkveni dostojanstveniki na strani zatiralcev in so svečano preklinjali tisto veliko osvoboditev, brez katere bi niti eden od današnjih klerikalnih kolovodij v Sloveniji ne mogel nositi ovratnika in kravate, ker bi bili kot sinovi kmetov-tlačanov vsi že od svojega rojstva naprej obsojeni na tlačanstvo! In kaj vidimo danes? Danes stoji zopet SLS in njen vodja na strani belgrajskih mogočnežev proti slovenskim kmetom, katerim pač vrže včasih kakšno »gnadljivo»« drobtino, da jih pomiri, nikdar pa ne zine besede o svobodnem gospodstvu kmetov, kajti gospodstvo je pridržano po mnenju klerikalnih kolovodij samo »višjim«!!
Mi pa govorimo in pišemo drugače! Mi pravimo: Čemu naj gospoduje nad kmeti, ki vse redijo, farovž? Čemu naj gospoduje nad njimi mestni frak? Kje vraga pa je zapisano, da mora ravno fajmošter ali pa advokat ali pa sodnik itd. tudi politično gospodovati nad kmeti? Zakaj pa ne bi smeli kmetje sami biti gospodj» nad seboj in gospodje v deželi, ki živi od njihovega dela?
Vidite, ta nauk je gospodstvu pokvarjene gospode nad kmeti silno nevaren. To mi saini priznamo. Je pa na drugi strani za kmete silno koristen! Ker pa gospoda, zlasti kleri-
kalna, dobro pozna nevarnost, ki ji grozi od zmage kmečke zavednosti, zato tolče po nas, zato bije po nas in zato vpije po kmetih s prižnic, vpije po misijonih in vpije po svojih časopisih: Ljudje božji, nikar ne berite »Kmetskega lista«, če ne, vas bo hudič vzel in vaše duše se bodo cvrle na vekomaj veke v peklenskem ognju.
Niso pa kmečke duše prav nič v nevarnosti, če berejo naš list in hudič ne bo prav nikogar vzel zaradi tega. Saj še klerikalcev nima časa znositi tja, kamor spadajo, kaj bi šele druge ljudi. Pač pa je v nevarnosti gosposka komanda nad kmeti, zlasti politična komanda farovža, pa tudi komanda druge gospode, če zmagajo ideje, ki jih mi širimo.
Kakor je delala še vsa gospoda proti ljudem, ki so se zavzemali za potlačene in zatirane, tako dela tudi današnja gospoda proti nam. Naš list plenijo, nas iužijo, našiiii poslancem jemljejo njihove pravice. Samo da bi nas spravili na kolena in da bi zatirana slovenska kmečka raja še naprej pripogibala svoj hrbet, in svoje koleno pred pokvarjenci. Tako je delala pokvarjena gospoda pač vedno. Toda nikdar še niso postavili vere tako očitno v službo mogočnežev tega sveta kot dandanes.
Po višji naredbi morajo duhovniki te dni
agitirati za »katoliško« časopisje. Če bi šlo res za verske resnice, bi nič ne rekli. Toda, kako pa pišejo ti »katoliški« časopisi politično? Politično pišejo tako hlapčevsko in tako goreče zagovarjajo sedanji nasilniški režim in sedanje vlastodržce v Beogradu, ki vladajo na strašno škodo slovenskega kmeta, da mora reči vsak človek: SLS je vero prodala Beogradu, samo da lahko drži še naprej politični bič v svojih gosposkih rokah, da bi si s tem bičem še zanaprej s silo zadržala svoje gospodstvo nad slovenskimi kmeti!
Salcburški nadškof je poslal plemenitašem 25.000 tolarjev, da ukrote zatirane uporne kmete. Danes pa daje »katoliška« SLS gospodi v Beogradu vero oziroma hudiča na razpolago, da bi kmetje ostali še za nekaj sto let na tleh!
To je jedro vsake klerikalne politike in tudi slovenske klerikalne politike: Pritisniti je treba ljudi na tla in držati jih je treba v strahu (ali z bajoneti ali pa s hudičem), da se pokore mogočnežem, ki dajejo klerikaliji seveda pošteno nagrado za njeno rabeljsko delo nad zatiranim ljudstvom.
Zato pa prosimo in pozivamo svoje prija-
islje ffi- vs&^&ffij-šI-jsRifcG!"
Na delo za naš »Kmetski list«, ki edini odpira ljudem neustrašeno oči, ki jih uči in bodri in ki edini širi med slovenskimi kmeti veliko misel o svobodnem gospodstvu svobodnega kmeta v svobodni Sloveniji! Pridobivajte mu naročnikov, kolikor morete, klerikalno petolizništvo pa naj izgine iz svobodnih slovenskih kmečkih hiš!
Olcoli 20 milijonov novih oblastnih davkov.
Oblastni odbor (SLS) je predložil nov proračun, ki uvaja nove ogromne davke na skoro vse državne davke in takse. — Trošarina na vino bo znašala 300 odstotkov, zemljiški davek se poviša za
30 odstotkov itd.
Proračun ljubljanske oblastne samouprave za leto 1929, ki je bil predložen na današnji seji oblastne skupščine, izkazuje
rednih izdatkov 74,048.306 Din in prav toliko rednih dohodkov. Proračun je skoro za 20 milijonov višji, kakor je bil za leto 1928, ki je izkazoval 55,941.575 Din rednih izdatkov in dohodkov.
Izdatki:
V proračunu za leto 1929 so izkazani naslednji izdatki: Splošna oblastna uprava 3,361.564 Din (za leto 1928 2,991.000 Din), deželna kultura 13,362.804 Din (9,172.400Din), javna dela in oblastno imetje 14,067.904 Din (10,979.000 Din), obrt in trgovina 2,050.000 Din (925.000 Din), zdravstvo in javno skrbstvo 33,278.336 Din (26,674.175 Din), socijalno skrbstvo 2,174.000 Din (lani je bilo socijalno skrbstvo združeno z zdravstvom), pro-sveta 2,120.000 Din (2,500.000 Din), dolgovi 1,433.698 Din (1,500.000 Din) preskrbnine 200.000 Din (0), razni stroški in -proračunska
rezerva 2.000.000 Din (1,200.000 Din), skupaj 74,048.306 Din (55,941.575 Din).
Dohodki:
Proračun izkazuje lastnih dohodkov iz oblastnih zavodov in ustanov 5,097.000 Din, raznih dohodkov 266.345 Din, dohodkov iz oblastnih davščin 36,180.000, prispevkov od drugih oblastnih korporacij 44.000 Din. Povračilo oskrbnin zdravstvenim zavodom od drugih oblasti 2,500.000 Din, prispevki okrajnih cestnih odborov za cestarje 1,200.000 Din, prispevki države po členu 2. uredbe o prenosu poslov na oblastne samouprave 18 milijonov 760.115 Din prispevki države v smislu čl. 3 iste uredbe 2,139.092 Din, prispevek države za vzdrževanje deželnih cest 2 milijona 566.400 Din, državni dolg pri likvidacijski komisiji za potrošene predmete prisilne delavnice 263.854 Din, skupaj 74,048.306 Din.
200% oblastne doklade k državni taksi za gostilniške in kavarniške pravice v višini 80.000 Din.
80% oblastne doklade k državnemu davku na dohodek od zemljišč v višini 1,200.000 dinarjev.
30% oblastne doklade k državnemu davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev prve in druge skupine (točka la in 2a) v višini 2,200.000 Din.
30% oblastne doklade k državnemu davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov v višini 2,000.000 Din.
30% oblastne doklade k državnemu davku na dohodek od nesamostalnega dela in poklica v višini 400.000 Din.
Oblastne davščine od zaposlitve inozemskih delavcev v višini 500.000 Din.
Oblastne davščine od lovišč in ribolovov v višini 50.000 Din.
6% oblastne takse od vrednosti kinematografskih vstopnic v višini 300.000 Din.
Oblastne takse na gledališke karte v višini 150.000 Din.
Oblastne takse na javne plese in nočne zabave v višini 500.000 Din.
Oblastne takse na motorna vozila v višini 400.000 Din.
Oblastne takse na potrošnjo premoga v višini 300.000 Din.
Oblastne doklade k državni trošarini na vino po 1 Din od litra v višini 15,800.000 Din, 100% obl. doklade k drž. trošarini na lino vino 500.000 Din, 100% oblastne doklade k državni trošarini na pivo v višini 2 milijona dinarjev, 100% oblastne doklade k državni trošarini na navadno žganje v višini 2,800.000 dinarjev, 100% oblastne doklade k državni trošarini na alkohol (špirit, rum, konjak in likerje) 7 milijonov Din.
Povsem na novo se uvajajo oblastne doklade k državni taksi na gostilniške in kavarniške pravice, k državnemu davku na dohodek od zemljišč, na dohodek od podjetij, obratov in poklicev in k davku na dohodek od nestalnega dela in poklica, dalje oblastna davščina od zaposlitve inozemskih delavcev ter oblastna davščina od lovišč in ribolovov. Ostale davščine se deloma izpremene in povišajo.
To Je pametna beseda !
Koga bi bilo treba najprej mobilizirati in poslati na bojišče. — Vojna bi bila izključena, če bi vse države pristale na predlog generala Holma.
V »Prager Tagblatt-u«« smo brali pretekli teden to-le:
General Friedrich Holm, član kraljevskega Jahtkluba v Kodanju, je poslal Društvu narodov nov načrt, kako preprečiti vojno. Holm pravi, da mu je pomagal sestaviti ta načrt polkovnik House (reci: Haus), znani sotrudnik prezidenta Wilsona. V pismu, ki ga je pisal House Holmu, pravi, da bi bila vojna nevarnost enkrat za vselej odstranjena, če bi vsi narodi sveta odobrili njegov načrt. V načrtu generala Holma je formuliran zakon, ki naj bi ga Društvo narodov priporočilo vsem svojim članom. V zakonu je rečeno, naj vsak narod, ki se odloči za obrambno ali napadalno vojno, v 10 urah po vojni napovedi ukrene sledeče:
Ker odgovorni činitelji vsake države, ki so zapletli državo v vojno, niso več vredni zavzemati svojih mest, morajo biti najpozneje v 10 urah po vojni napovedi mobilizirani. To se nanaša na kralje in prezidente ter na vse njihove moške sorodnike od 16. leta, dalje na vse državne uradnike, vse častnike in člane vlade in parlamenta, ki so glasovali za vojno. Vse je treba takoj uvrstiti v pehoto in sicer v napadalne kolone, ali pa jih poslati na podmornice. Vsi morajo takoj prvi dan na bojišče. Z njimi morajo iti tudi vsi duhovniki, ki niso
^mfrpili T>rf>ti vj)jpj -
Ženske vseh dostojanstvenikov, ki jim bo dana čast boriti se v prvih vrstah za svoj narod, je treba takoj poslati kot navadne usmi-Ijenke v bolnice in sicer po možnosti na bojišče. Kakor žene, tako izgube tudi možje za časa vojne pravico do povišanja, odlikovanja ali odškodnine za kakršnakoli junaštva ali zasluge. Zakon naj bi dalje določal, da mora v vsaki vladi sedeti minister miru, ki naj vodi vojno tako dolgo, dokler ne bodo oni, ki so za vojno odgovorni in ki se bore za svojo domovino na bojiščih, nadomeščeni na način, ki ga vsaka država sama določi. Kot jamstvo, da se bo ta zakon strogo izvajal, če pride do vojne, naj bi se v vsaki državi organiziralo in do zob oborožilo 5000 moških volilcev, ki bi kralja ali prezidenta, če treba z orožjem v rokah prisilili, da bi vse določbe tega zakona striktno izvajal in da bi stopil torej tudi sam v prednje vrste borcev za svojo domovino.
O sredstvih in ukrepih, ki bi preprečili v bodoče vsako vojno, se je že mnogo razpravljalo. Vsi narodi, ki čutijo na svoji koži strašne posledice zadnjega svetovnega klanja, Si prizadevajo preprečiti v bodoče vsako vojno nevarnost. Toda doslej še nihče ni predlagal tako pametnih ukrepov, kakor jih predlagata general Holm in polkovnik House. Prepričani smo, da bi bila nevarnost novega klanja res enkrat za vselej odstranjena, če bi države pristale na ta predlog. Žal se pa tiče osnutek zakona omenjenih vojaških dostojanstvenikov onih činiteljev, ki v vsaki državi vedre in oblače in ki ostanejo v primeru vojne lepo doma. Zato je malo upanja, da bi se ta sijajna ideja uresničila.
WDEČVA"
Žene in dekleta! Poslužnjte se naše narodne in poletne noše! Zahtevajte pri vseh trgovcih nagelnovo dečvino blago, ki se prodaja v prid Jugoslovenski Matici in Dečjemu
domu.
Vprašanje dnevnic«
Zapisano je, da je vsak delavec vreden svojega plačila. In nekateri fajmoštri, predno pobirajo bero, radi pridigujejo o tistem evangeliju, kjer stoji, da naj duhovnik živi od oltarja. Prav in v redu je tako in vsak stan je navezan na dohodke, da mora živeti. Tako so menda nastale tudi poslanske dnevnice ne samo pri nas, nego po celem svetu.
Kakor vsak delavec in vobče človek, ki prejemlje kakšno plačo, tako mora tudi poslanec delati. Delati mora in razume se tisto, kar veleva interes njegovih volilcev. Plačo
posianuu da.ie.i
ajejo namreč""voliiči in ne morda
kakšen Ilija Mihajlovič ali Anton Korošec ali kateri drugi prijatelj Puniše Račiča. Politično delo pa je različno. Kvalifikacijo o njem morejo izdajati zopet le volilci. Kajti bilo bi smešno, če bi n. pr. delo opozicije kvalificiral kakšen vladni predsednik. Zato za svoje delo in ponašanje pravi poslanci, resnični zastopniki ljudstva niso drugemu odgovorni nego volilcem, svojemu narodu. Če se n. pr. kakšen klerikalni poslanec bolj boji svojega fajmoštra ali pa škofa ali pa dr. Korošca nego volilcev, ne ravna prav po svoji vesti.
Kakoršni so volilci, taki so tudi poslanci. Z različnimi zaslugami opravičujejo svoj kruh. Tako n. pr. večina klerikalnih poslancev za svoje dijete dremlje in tu pa tam malo pokima. Za stranko ne žrtvujejo nič ali pa ravno tako malo in zbirajo posvetne zaklade. Zabeležil sem si svoječasno, da so z dobro svojo politiko zasiužili hiše mnogi klerikalni poslanci tako: Žebot, Vesenjak, dr. Hodžar, Kremžar itd. Drugi nalagajo v hranilnice za čase, ko jih bodo volilci nagnali. Eni se oblačijo kakor angleški lordi in jim zato cincarji ne verjamejo, da so kmetje. Vsak ima svoje veselje. Gospod Štefan Falež n. pr. ima strašno veliko veselje do posebno lepih »šnajctihlov za Beograd«. V parlamentu noben klerikalni poslanec že ni spregovoril nekaj let. Zato torej ne dobivajo dnevnic! Za doma tudi ne potrebujejo mnogo; vsa agitacija seže od treh do pet fara. V farovžu spe in jedo; stvar je jako cena.
Zato pa se trudijo volilcem oddolžiti na drugi način. Gospod Pušenjak n. pr. je mislil, da »deluje« za volilce in SLS program, če sodeluje pri znanem predlogu morilca Puniše Račiča, Tomo Popovič, vojvoda Lune, če so mu pri vsem sotrudniki, Dragan Bojovic, če ga po umoru še šest ur zabava in potem spremlja do »najboljšega« notranjega ministra, kar jih je zemlja rodila, no in sam Puniša Račic je mislil, da najbolj zasluži dnevnice, če strelja in ubija tovariše-poslance, »kad
su interesi Srbstva i otadžbine« ogroženi. Vse to pa imajo odobriti volilci.
Mi in Kmečko-demokratska koalicija smo vedeli, da je prva naša naloga, da se z vsemi parlamentarnimi sredstvi borimo zoper to golazen. To smo v polni meri storili. Preprečili smo strašno angleško posojilo, predstavili pred vso javnostjo celega sveta cincarsko gr-dobijo v pravo luč in prejemali dnevnice. Pa ne samo dnevnice, nego tudi smrtnonosne strele. Trije naši tovariši so umorjeni, dva težko ranjena, drugim se grozi s smrtjo. Pu-
bciijiuv hi wiiiOuej p a Tv i it^TŠ^S' ViHlS^iuiT^i / Hi^
gimi odlikovana. Po umoru pa smo zapustili krvava tla, da priborimo prečanskemu narodu svobodo in ravnopravnost na drugi način in z drugimi sredstvi. Pred vsem smo uporabili vse do poslednje pare naših dnevnic za to, da je narod o vsem poučen. In narod je to odobril, tisti narod, ki s svojimi žulji daje dnevnice, pa ne samo dnevnice, nego tudi plačo Korošcu in Iliji Mihajlovicu, katerih mesečni dohodki se cenijo na mesečnih 100.000 dinarjev.
Zakaj so torej ustavili dnevnice? »Slovenec« poroča, da se ustavijo vsem tistim poslancem dnevnice, ki ne prihajajo na seje. In da ne bi to povzročilo paniko v lastnih vrstah, previdno dostavlja v oklepaju, da poslancem KDK. Kajti, če bi obustavili vsem, bi jih bilo to več kakor dve tretjini. Dr. Gosar in Bedjanič tudi nista bila na sejah od 20. junija. In koliko drugih ne! Zaradi varčevanja jih tudi niso ustavili! Kajti, če bi jim bilo do varčevanja, potem bi bili sprejeli moj predlog, ki sem ga bil stavil v administrativnem odboru na prvi seji po lanskih volitvah, da naj se namreč poslanske dnevnice znižajo od 300 na 200 Din dnevno. Toda pri tistem mojem predlogu so se bili vsi četveronožci vsedli na ušesa! Zakaj so torej ustavili dnevnice opoziciji KDK?
Samo zato, ker računijo, da bodo odpor KDK štrli in zlomili. Pa se kruto varajo! V KDK se ne zbirajo »dnevničarji«, pri nas ni mandatolovcev zaradi dijet, nego pri nas so možje, ki se bore za pravice naroda, za interese svojih volilcev. O tem se bodo sedanji vlastodržci in koritarji že še temeljito prepričali. Zato je prav, da so dnevnico obustavili, da se bomo tudi na tem polju ločili. Sram pa me je ene same stvari! Da sem že osem let poslanec v državi, v kateri so plače poslancev zavisne od dobre volje enega Korošca ali enega Ilije Mihajloviča. Tega balkanizma se ob »desetletnici svobode« resnično sramujem iz dna duše.	*	Ivan Pucelj.
Zakaj so umorili Radiča?
Dne 20. junija so padli v Narodni skupščini streli, ki so zadeli pet poslancev Hrvaške kmečke stranke, med njimi tudi Stjepana Radiča. Svoji rani je podlegel Stjepan Radie dne 8. avgusta t. 1.
Mi vsi se še jako živo spominjamo, kako so takrat hiteli zatrjevati naši vladinovci na usta dr. Korošca, da je zločin le »delo posameznika«, da je »delo nekega Črnogorca« itd. in poskušali so se izgovarjati s tem, »da so zločin izzvali Hrvati sami«.
Mnogi Slovenci so takrat verjeli, da je vse res tako, kakor je trobilo vladinovsko časopisje v Beogradu in v Ljubljani. Žalibog je bilo med onimi, ki so tem pripovedkam verjeli, tudi mnogo slovenskih kmetov, ki jim pa tega ne zamerimo, ker niso bili poučeni o pravem stanju stvari.
Danes pa poznamo to stvar že precej bolje. Mi vemo danes, da ni zaprt v preiskovalnem zaporu samo Puniša Račič, ampak še dva druga poslanca, ki sta obdolžena sokrivde na umoru. Brez tehtnih vzrokov preiskovalni sodnik obeh gotovo ne bi bil zaprl. Dalje vemo, da obstoji neko pismo, ki je bilo v hrvaških časopisih tudi objavljeno in iz katerega izvemo, da je sam prejšnji predsednik vlade tistemu časnikarju naročil, naj hujska proti Radicu in Pribičeviču in list »Jedinstvo« je res hujskal na umor Radiča. Vse to pa so ne-pobitni dokazi, da je morala obstojati proti Radiču cela zarota, o kateri pa danes še ne vemo, kako daleč je segala. Tega bržkone tudi nikdar zvedeli ne bomo. Zarota pa je bila!
Tu pa nastane vprašanje:
Zakaj so se za rotili proti Radiču?
Odgovor na to vprašanje je silno važen, važen tudi za slovenske kmete, kajti odgovor na to vprašanje pove, da se gre pri tej stvari tudi za kožo slovenskega kmeta!
Eni pravijo, da je Radič moral pasti zato, ker je bil Hrvat in ker je kot Hrvat organiziral na Hrvaškem odpor proti Srbom oziroma proti Belgradu. Ta trditev ima pač nekaj na sebi, ampak ne vsega. V belgrajskem parlamentu je bilo še več Hrvatov, toda tem Hrvatom se ni nič zgodilo. En Hrvat sedi celo v vladi, eden pa je poslanec. Toda ta obadva Hrvata sta člana Davidovičeve stranke, ki je skozi in skozi velikosrbska! Zakaj na ta dva Hrvata ni bil naperjen noben revolver, čeprav sta Hrvata? Jasno je, da zato ne, ker sta člana velikosrbske stranke, t. j. ker podpirata današnji režim. Takih ljudi pa se vlastodržci v Belgradu nikdar ne branijo, čeprav so Hrvati ali Slovenci.
Radič torej ni bil umorjen, ker je bil Hrvat. Vzrok tiči drugje.
Strah pred kmečkim gibanjem.
Mi vemo, da je bil Radič ustanovitelj in voditelj velikega socialnega kmečkega pokreta, ki ni ostal omejen le na Hrvaško, ampak se je mogočno razširil po vseh deželah kraljevine SHS in ki je zajel vse narode v tej državi, kjerkoli prebivajo kmetje. Za čem stremi ta veliki pokret, je bralcem našega lista znano: Osigurati svobodnemu kmetu svoboden dom in priboriti kmetu, ki vse redi, tisto moč v državi, ki mu po božji in človeški pravici pripada. »Kmet ima pravico na državni proračun«, je rekel pokojni Radič.
Belgrajska pokvarjena gospoda, ki si danes edina lasti pravico na državni proračun in ki si lasti pravico, da sme izmozgavati vse stanove in vse narode in dežele v tej državi, je silno dobro razumela, kaj pomeni zanjo. | Radičev nauk »o svobodnem kmečkem domu« j in »o kmečki pravici na državni proračun«. j Ta gospoda je zelo dobro razumela, da mora I biti konec njenega neomejenega gsopodarstva !
nad vso državo, da mora hiti konec njene korupcije in konec izmozgavanja, če zmaga Radičeva kmečka ideja (misel).
Vaba v z a n j k o.
Belgrajski vlastodržci so se poskušali otresti preteče nevarnosti najprej z zvijačo. Znano je, kako so Radiča 1. 1925 premamili, da je sklenil znani »sporazum«. S tem sporazumom« so ga zvabili v Belgrad! To spoznavamo žalibog šele danes. Računali so tako-le: Pustimo ga v vlado, dajmo mu ministrski stolček, pa bo mož svoje kmete zatajil in bo nam pomagal za skledo leče pri ministrski mizi kmete krotiti, tudi hrvaške kmete — približno tako, kakor pomaga danes SLS Belgradu držati slovenske kmete na vrvici! Če pa ne bo ubogal, no, potem pa...
Tako so računali v Belgradu, kjer vedno računajo s tem, da je za čast, slavo in denar mogoče vse kupiti. Pri Radiču pa so se v tem ozira vračunali!
Radič tudi kot minister ni zatajil nikdar svojega in našega kmečkega programa! On je organiziral kmete naprej, je hodil na kmečke shode kakor prej in delal za kmete kakor prej — na veliko jezo in iznenadenje Relgrada!
V Belgradu so čutili, da pri Radiču ne gre po njihovih računih. Takrat se je začela zarota: Radič mora pasti, sicer bo našega gospod-stva prehitro konec!
Radič jo padel, ne ker je bil Hrvat, ampak ker je vodil tisto kmečko gibanje in tisti veliki socialni pokret, ki je v vseh državah gospodstvu pokvarjene gospode najbolj nevaren!
Kadarkoli in kjerkoli pa je bilo na svetu ogroženo gospodstvo pokvarjencev nad »kmečko in delavsko maso, tam se je vedno visoka duhovščina (»Cerkev«, ne vera!) postavila na stran mogočnikov. Tako so škofje pomagali streti Matijo Gubca, za časa francoske revolucije je stala »Cerkev« (ne vera!) na strani plemenitašev in grajščakov in tudi danes stoji SLS z dr. Korošcem na čelu na strani helgrajske pokvarjene gospode proti kmečkemu gibanju. Tukaj tiči vzrok sovraštva SLS napram Radiču in proti nam!
Predlogi naših oblastnih poslancev.
i.
(Predlog poslanca inž. Franca Zupančiča za otvoritev tečaja za pouk in vežbanje domačih živino-zdravnikov.
Vsled pomanjkanja živinozd ravnikov na deželi, ki so 'bili v zadnjem času namesto pomnoženi Se znatno reducirani, je nujna potreba, da se usposobijo in izobrazijo takozvani domači živinozdravniki vsaj za najnujnejšo hitro pomoč pri porodih in pri enostavnejših bolj navadnih živinskih boleznih. Vse podeželske občine imajo na teh tečajih oziroma na domačih živino-zdravnikih interes in bi ustanovitev tečajev z veseljem pozdravile.
Zato predlagamo, visoka skupščina skleni:
Oblastnemu odboru se naroča, da kar najhitreje podvzame potrebne korake za ustanovitev tečajev za domače živinozdravnike.
II.
Predlog poslanca inž. Franca Zupančiča xa nastavitev živinozdravnika v Mokronogu.
V Mokronogu je bil do lanskega lete nameščen živinozdravnik in to vsled "nujne potrebe celega okraja, .kateremu je trg Mokronog naravno središče. Razen tega je bil živinozdravnik tudi v bližnjem Št. Jerneju kot središču dolenjske konjereje. Tudi poslednje živinozdravniško mesto je bilo ukinjeno tako, da je prebivalstvo primorano poslužiti se le uradnega veterinarja v Krškem, v Novem mestu ali pa v Ljubljani. Vsi ti navedem kraji pa so oddaljeni od nas 40 do 50 km in Ljubljana celo še več. Pot po živinozdravnika je združena z velikimi stroški in je tudi sam račun živinozdravnika z »žirom na odalje-nost zelo velik. Razume se, da se vsak živinorejec in konjerejec boji že v naprej ogromnih stroškov in zato vsak odlaša s klicanjem živinozdravnika. Pogosto pogine Žival predno se je živinozdravnika sploh pokli- 5
Jfefgelbr
se neprestano suče okrog solnca.
Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima
chkht>
Vsrpentn*
Milo'
calo. Dostikrat pa ga kličejo -šele ko je vsaka pomoč živali izključena. Posebna nevarnost je pri kužnih boleznih, ki se vsled tega nedostatka razširijo. Ljudstvo ima naravno vedno le veliko gospodarsko škodo in živinozdravnik pa iz Krškega mnogo skrbi in dela, da se razširjena bolezen omeji in zatre. Pogosto se je dogodilo, da so se morale zapreti meje za živino, kar je vsiikdar zelo velika škoda vsemu prebivalstvu.
Zelo so prizadete občine glede dohodkov od sejmov, ker mora priti živinozdravnik ca. 40 km iz Krškega in vzamejo njegovi potni stroški navadno vse dohodke za stojnino na sejmišču.
Iz gori navedenih dejstev je jasno razvidna nujna potreba živinozdravnika, ki je bil lansko leto premeščen radi pomanjkanja kredita v južne kraje.
Zato predlagamo, visoka skupščina skleni:
Oblastnemu odboru se naroča, da kar najhitreje nastavi v Mokronogu živinozdravnika, ker ga prebivalstvo težko pričakuje.
Gospod Korošec je najboljši notranji minister!
Take napise prinaša »Slovenec« in hudobni jeziki trdijo, da jih diktira g. premijer sam. Sicer pravi pregovor: lastna hvala cena mala, a še bolj resničen je ta pregovor pri današnjem predsedniku vlade. Med tem, ko je klerikalno časopisje že kar hripavo od sla-vospevov na »največjega Slovenca«, loputajo njegovi zavezniki in »prijatelji« v Beogradu po njemu že kar s kolom. »Pravda«, glasilo stvarnega šefa sedanje vlade g. Marinkovica, ga je prva česnila po glavi. Za anonimnimi napadi pa prihajajo že tudi »od prvih firm«. Sam polir trdnega gradu, striček Davidovič, pravijo: »Zakon v naši državi še ni postal absolutni gospodar, nego ga je čisto in samo strankarstvo potisnilo s prestola, na katerem bi moral kraljevati. Javno upravo je upropa-stilo strankarstvo. Partizanstvo sabotira velike in važne državne posle. Itd.« — Drugi glasni pomagač sedanjega režima g. Šečerov pa ga dopolnjuje: »Sitnacija se ni poboljšala, nego poslabšala. V skupščini delamo same male, drobne in brezpomembne zakone, kakor so na primer: Čekovni zakon, menični ali na odvetniški zakon, ki nimajo prav nikakor-šnega pomena za široke sloje naroda. Da se na ne donašajo zakoni, ki jih narod potrebuje, temu je kriva vlada, katera ni sposobna, da take zakone izdela in dopošlje narodni skupščini.« — To so pa drugačne besede in druga mišljenja o sposobnostih največjega Slovenca in najboljšega ministra dr. Antona Korošca, nego pa jih usiljuje klerikalno časopisje zapeljanim pristašem SLS j
Izza kulis.
Vsesvetniški »Slovenec« javlja v rubriki, ki služi sicer za »personalne in dvorske vesti«, da je dosedanji njegov beograjski kores-pondent g. Viktor Schweiger premeščen v »Slovenčevo« redakcijo, na njegovo mesto beograjskega poročevalca pa pride Čampov Lojzek iz Vel. Poljan. G. Schweiger je bil v Beogradu blizu sedem let in dobro je služil gospoda Korošca. Saj je napravil iz njega »največjega živečega Slovenca«, zlatega Že-bota je povzdignil v »največjega parlamentarca«, skrbel za slavo in čast in dobro ime vsem doli do Škulja in Faleža ter je bil za vse to celo odlikovan na predlog Koroščevega ministra g. Grola. Vzroke »za ovaj premeštaj« nam bo pokazala bližnja prihodnjost.
Ali pokošeno ali postriženo?
V »Jutru« prejšnjega torka sem objavil članek »Politična linija SLS«. V članku sem točno zabeležil z vsemi datumi vred vijugasto pot, ki jo je hodila SLS od začetka leta 1925 pa do današnjih dni. Na dan Vseh svetnikov odgovarja nekdo v »Slovencu« in to brez podpisa. Šibki slog pa kaže s prstom na malega Kulovca. Toda to ni važno, važno je le to: kako odgovarja. V uvodu se sramežljivo opravičuje, da so strogo načelne in vedno dosledne samo take stranke, kakor so najbolj levi komunisti, ki hočejo ali »sami zmagati z revolucijo ali pa naj gre življenje svojo pot«. Po tem priznanju upravičenosti očitkov z moje strani, preide vse težke in slovenski javnosti še danBs nerazumljive metamorfoze SLS ter se zaustavi samo pri dveh očitkih. Prvi je ta, da Korošec ni zapustil Radica, nego Radič Korošca. V sicer zelo puhlem članku je to vsekakor vesel akord. Predniki g. Kulovca so pred več stoletji tudi učili, da se solnce vrti okrog naše zemlje in n'e narobe. In ko so prvi prišli z resnico na dan, so krvavo plačali svojo ljubezen do resnice. In če bi bila še doba grmad, bi Kulovec gotovo ne odnehal prej, da tudi mene scvro, ker trdim, da je g. Korošec zapustil Radica. Da je tako, sem trdil že leta 1925 in potem ves čas. V pismu in besedi! Tako sta trdila tudi pokojna Stjepan in Pavle Radič. In ni ga bilo malega Morica, da bi se bil oglasil. Zdaj pa citira oba blago-pokojnika za pričo, da je Radič zapustil Korošca. Je že križ na tem svetu! Če je doktor svetega pisma človek, lahko tudi dokaže, da ni SLS zapustila avtonomije in avtonomističnega programa, nego, da je avtonomija zapustila dr. Korošca. Saj je tudi baba tako dokazala, da je postriženo in ne pokošeno, da jo je bil mož v jamo vrgel. Druga »neresnica«, ki sem jo v citiranem članku zagrešil, pa je ta, da v za SLS katastrofalnih dneh 17. aprila in prej in pozneje ni bil v Beogradu od SLS samo g. Kulovec, nego — pravi »Slovenec«— »ves svet ve, da je bil tam tudi g. Sušnik«. — Lojalno priznavam, da tega nisem vedel, ker drugače bi tudi g. Sušniku vso ignoranco tistih dni od srca privoščil. Privoščil in lepo porazdelil na obe rameni na Kulovca in Sušni-ka, kakor resnično sta torej oba v tistih slavnih dneh politiko »vodila« po Beogradu. — Vse druge moje očitke — težke in hude — pa gospod člankar molče potrjuje. Hvala!
I. Pucelj.
Kdor hoče Imeti dobro pitane prašiče,
mora uporabljati »TeSafeovo olje za živino".
Naroča se:
M. TEŽAK, Zagreb, Gunduličeva 13

Medvode. Občinske volitve v Medvodah. Na dopis »Domoljubovega« poročevalca odgovarjamo resnici na ljubo. »Domoljubov« poročevalec je bil najbrže slep, da tako malo pozna razmere v občini. Pravi, da bo le SLS zidala šolo. Tudi naš je ta namen, vrhu tega pa še posebno en oddelek za »Domoljubovega« poročevalca, da bi se vsaj malo poučil, da drugič ne bo več poročal takih neumnosti. Dalje piše, da bo SLS naložila davek na alkohol. To si treba posebno zapomniti. Kaj nismo morda že itak preobloženi z občinskim davkov, kaj še večji davek nalože, da bo trpel samo kmet, delavec in obrtnik? Dalje piše, da Katarinčani ne bodo dobili poti. Mi pa pravimo. kdor prav gospodari, bo tudi vedno napravil toliko kot SLS, ker že pri zadnjih volitvah v občini Medvode ni prišla v poštev. Potem piše, da je oblastni odbor zgradil vodovod v Vašah. To naj pa pisec »Domoljuba« vpraša kakega pristaša iz Vaš, ki mu bo povedal, da to ni res. Resnica pa je, da je dobil v Št. Vidu nad Ljubljano vodovodni odbor 40.000 Din za popravo starega vodovoda, v Vašah pa za nov vodovod 8000 Din. To je resnično. Tako je tudi pisal »Slovenec«. Kar se pa tiče glede lova jim, pa svetujemo, da naj bodo bolj značajni v vseh stvareh, ne I samo na jezikih, da jim tudi takrat, ko je čas.
izleze kaka beseda iz ust, zato prosimo, da naj ] tudi zdaj jeziki mirujejo, da ne bo kakšnih neprilik kot so že bile.
Šmarnice SLS na Gorenjskem. Celoletno napovedovanje, zlasti v resnicoljubnem »Domoljubu«, je skoraj nekaj Gorenjcev premotilo, da so zares pričakovali, da bodo v času vlade »največjega« Slovenca davki znižani. Te dni pa je padla slanca. Iz davčnega urada v Radovljici so zafrfotali čeki, številke težke, povečane. Z glavami zmajujejo Gorenjci, kaj naj to pomeni. Poslušam starega možica, vedno volilca SLS, pa pravi: Gledam ček, mislim na »Domoljuba«, ko je trdil da bo manj, je pa pri moji mali bajti 70 Din več. In tako zdihovanje je povsod, kamor prideš. Bohinjci se spominjajo zelo obljub, med katerimi je bila tudi na zadnjem shodu, ki ga je priredil poslanec Jan, da se davki letošnje leto gotovo znižajo. Kakšno razočaranje. Vse po-i ložnice glase se za tretjino več ko druga leta. j Čudno res to more biti, da v času, ko Korošec fura glavna dva ministrstva, po Gorenjskem nič ne pade. Celo Srnec to leto ni nič meril cesto na Koprivnik, na Bledu krog jezera pravijo da so ga pa večkrat med sezijo videli. Tudi k tistemu izdelovalcu gorenjskih fajf je pozabil iti. Dnevno časopisje je v zadnjem času poročalo, da je bil v kranjskem srezu nekje nastavljen za cestnega mojstra neki ključavničar, ki ima izvrstno izpričevalo od — SLS. Seveda, saj ta obrt s cesto strašno skupaj spada, če cementne cevi kje popokajo, se jih vsaj takoj lahko pocini. Pravijo, da je Tone Umnik na to imenovanje kaj ponosen. Sicer je za to službo prosil tudi neki pijonir-ski podčastnik, pa je bil menda premalo zanesljiv. Kranjski okraj, zlasti pa mestni avto-mobilisti iz Kranja so preskrbljeni sedaj, če slučajno kak avto ostane na cesti proti Jezerskim in če slučajno ne bode pri roki kak mehanik, bode napake odstranil kar cestni mojster. Bo še slanca padla.
Bukovica pri Ribnici. V nedeljo, dne 11. t. m. na sv. Martina dan se poroči nam jako priljubljeni vaščan in somišljenik SKS gosp. Joško Klun iz Bukovice z gdč. Julko Štrukelj iz Ravni nad Sodražico. Mlademu paru želijo prijatelji fantje in dekleta obilo sreče in blagoslova v zakonskem življenju in nadalj-nega dela po našem pravem potu skozi eelo življenje.
Vel. Dolina. Še nekaj značilnega moramo povedati, kar se je zgodilo ob priliki zadnjega shoda naše stranke. Pri jutranji maši je g. župnik oznanil, da popoldne ne bo litanij. Ljudje so drug drugega spraševali zakaj vendar litanij ne bo. Nekateri so mislili, da so litanije za to odgodene, ker se g. župnik boji, da ne bi bil naš shod preveč obiskan, drugi pa so bili zopet mnenja, da pri nas najbrže ni več vera v nevarnosti, in ker g. župnik to dobro ve, zato pa je litanije kar odpravil omenjeno nedeljo.
Z Dolenjske. Kot dolenjski popotnik sem se oglasil v nedeljo 28. oktobra 1928 tudi v Ribnici, kjer je imel g. posl. Škulj povabljene občinske zastopnike iz posameznih občin iz ribniškega okrožja na shod, katerim so se smeli pridružiti tudi drugi poslušalci brez izjeme. Prvo se ozrem po dvorani in naštejem 30 glav. Čudil sem se tako pičli udeležbi, ker je bil shod razglašen po celem sodnem okraju Ribnica in tudi oklican pred cerkvijo! Shod je bil mišljen kot protestno zborovanje proti komisiji, ki je ocenjevala razrede zemlje v svrho določitve nje čistega donosa. Imenovana komisija je namreč ocenila zemljo kočevskega okraja v isti kvalitativni razred kot okraj Litijo. V svojem govoru je gosp. Škulj povdaril, kako napačno je komisija ravnala, ker je okraj kočevski kvalitativno daleč za litijskim okrajem in da bo poskušal intervenirati v tem smislu, za kar pa potrebuje kar največ mogoče podpisov za sicer dobro resolucijo. Nadalje je prav otipljivo naslikal sicer nehote, kako brez upliva so SLS poslanci napram srbskim odločujočim pobrati-mom, da je čutil sam potrebo se popraviti: »Pa ne mislite, da bodo tu Srbijanci odločali!« Kdo pa g. Škulj?! To bi ga bili pa prebrisani Škuljevi Ribničanje že morali vprašati!
V Tržišču na Dolenjskem je preminula gospa Marija Prijatelj, roj. Lindič. Bila je splošno priljubljena. Komaj je preteklo en teden, od kar se je ločila in za vedno zapustila trgovca gospoda Josipa Prijatelja in druge domače, njegova mati, že ga je zapustila njegova soproga. Težko prizadeti družini izrekamo tem potom naše sožalje.
Št. Rupert na Dolenjskem. Dne 30. oktobra smo imeli zopet strašno povodenj, ki nam je napravila ogromno škodo. Hudournik potok Bistrica je zopet široko prekoračil bregove in divje, neusmiljeno trgal in zasipal plodno zemljo. Težko so prizadeti ubogi kmetje, posestniki v Št. Rupertu, Boštanju, Pod Brito-fom itd. Spomladi pozeba, v poletju suša in sedaj na jesen pa povodenj, ki odnaša posejane njive. Vse to žene kmeta naravnost v obup. Tu je potrebna nujna pomoč od oblastnega odbora. Lansko leto je bil ob priliki hude povodnji vložen predlog poslanca inž. Zupančiča na oblastno skupščino in kljub temu se merodajni činitelji do danes niso zganili. Ogromni so davki, državni in oblastni, tako da omagujemo pod to težo. Pomoč v nesreči in hudi potrebi pa tako težko dosežemo. Upamo, da sedaj ne bomo zaman čakali in da se bode začelo z deli na potoku Bistrici, da se preprečijo nadaljne povodnji.
po znižanih cenah kakor: rokavice, nogavice, žepne robce, kravate, fino damsko, moško in otroško triko-perilo, dišeče milo, torbice, čipke, potrebščine za šivilje, krojače, tapetni-ke, čevljarje in sedlarje nudi
JOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo,

Sv. Jurij ob j. ž. Nedeljskega velikega shoda v Celju se je tudi od nas udeležilo prav lepo število zavednih mož in fantov. Klerikalci so bili sicer zelo hudi, da si upajo kmetije, ki so zdaj združeni v kmetsko-demokrat-ski koaliciji, tako javno in samozavestno nastopati. Iz Celja so poklicali dr. Ogrizka, da bi na ta način obdržali doma nekatere svoje puntarje. V trgu in okolici so, če so le mogli, trgali naše plakate, seveda samo ponoči. Ja, ja, hudo je, če človek vidi, kako se mu tla majajo, pa si ne more pomagati. Tudi nekdanja klerikalna trdnjava Sv. Jurij se sumljivo maje in zdi se nam, da bo v kratkem .le še razvalina. Med množico Šentjurčanov smo opazili vse napredne občinske odbornike iz okolice z županom vred, iz takozvanega naprednega trga pa je bil le en odbornik. Morebiti so pa imeli oni drugi doma z napeljavo elektrike veliko posla.
Iz Ptuja in njega okolice. V zadnjem času smo kmetje tukaj prejeli iz davčnega urada »šeke«. O kakem olajšanju, kakor nam je to ob volitvah g. Vesenjak tako medeno ob-ljuboval, seveda ni govora. Nasprotno, vsem so nam davke — zvišali — napram lanskemu letu. Ali je to pravica, da mora n. pr. bajtar z borim i tremi orali puste, nerodovitne zemlje plačevati kar 300 Din? Najbolj nezadovoljni so kmetje, volilci SLS, kajti njih je davčni vijak pošteno pritisnil. Preklinjajo vlado, da se kar kadi. Nam se smilijo, kako grdo so jih ob volitvah voditelji SLS prevarili. Tako brezskrbno srbska iramazonska cincarija še nikdar ni odirala slovenskega kmeta kakor ravno sedaj, ko je g. Korošec za ministrskega predsednika. Da, da, težke milijone davčnega denarja bo nas Slovence stal ta nesrečni centralistični ministrski stolček. Vendar žali-bog, to še ni vse. Novi davki še-le pridejo. Oblasti, po krivdi SLS, ne dobijo iz Beograda niti pare. Voditelji SLS raditega, moramo priznati, nikakor niso v zadregi. Zakaj pa imamo pohlevno »ovco« (slovenskega kmeta) z zavezanimi očmi; bolj jo strižemo, bolj nam je pokorna. Dajmo in obrijmo jo čisto, sedaj, ko smo na vladi! Si mislijo in tako bo plačal povišane oblastne davke slovenski kmet! — Gospoda jih ne bo. S framazoni Tuna na vladi čepi — Beograd zida palače, a kmet obupan v dolgovih — krpa raztrgane hlače ...
Sv. Jurij ob Ščavnici. Pri nas je pač vedno kaj novega. Človek bi se moral spraviti samo k pisanju, pa bi bilo takih novic na kupe. Imamo seveda burno življenje, pomešano z raznimi avanturami — politika je na dnevnem redu vedno lep kos. Zadnji čas je obrnjena pozornost v Svajnce — posebno tja, kjer je pošta! Tam je povzročil najprej jako hudo rano neki Ivan — »nisem mislil, da je zmožen kaj takega«. Zdaj pa je prišel zdravnik Feliks, ki baje zna izvrstno zdraviti. Upanje je torej, da se bo rana hitro celila, posebno, ker je dosti masti na razpolago. Kmalu bodo volitve v cestne odbore; pri nas v okrajne zastope. Imamo dva nasprotnika: Blažona in Tomažina. Blažon ima malo upanja za uspeh, ker ni priljubljen med ljudstvom; pravijo, da je celo nesposoben. Tomažin je imel zadnjič, istočasno z g. Hohnjecem, shod — presneti Tomažin! Vsi boljši ljudje so ga poslušali — mislim bolj trezne ljudi seveda — sicer smo vsi enaki. Mi Jurjevčani se veselimo Tomažinovega uspeha. Aha! Skoraj bi še nekaj pozabil! V ivanjski šumi se bo delal prihodnje dni slavolok, na čast jurjevškemu šam-pijonu z motorjem. Pleterkov Miha drži slavnosten govor. Vabljeni ste vsi.
Ogromno iznenadenje doživele so nedvomno one gospodinje, katere so prvič pra-le perilo z Radionom. Ne samo, da je ostalo perilo popolnoma nepoškodovano, nego bilo je oprano mnogo lepše in bolje. Vzrok temu je to, ker Radiom ne vsebuje klora, a tudi ne drugih škodljivih pridodatkov.
TEDENSKI KOLEDAR.
11.	novembra, nedelja: Martin.
12.	nov., pondeljek: Kuno.
13.	novembra, torek: Stanislav.
14.	novembra, sreda: Venerand.
15.	novembra, četrtek: Leopold.
16.	novembra, petek: Otmar.
17.	novembra, sobota: Gregor.
SEJMI.
11.	novembra: Moravče, Dobrnač, Št. Gothard, Bučka, Fara, Ig, Ormož, Lipnica, Lašče, Srednja vas v Bohinju, Poljane, Laško, Marenberg, Sv. Mohor.
12.	novembra:
Sv. Martin, Radeče.
13.	novembra: Metlika, Bušeča vas.
14.	novembra: Gomilica.
15.	novembra: Grahovo, Poljčane, Vransko, Radgona.
VALUTE.
Dati moramo za: Din
1 nemško marko 13-56
1 švicarski frank 1098
1 avstr. šiling 8"—
1 angleški funt 27618
1 ameriški dolar 57-95
1 francoski frank 2-22
i 1 čsl. krono	1-68
• 1 italijansko liro 2-98
Naročajte
KMETIJSKI KOLEDAR
za leto
1929
»Srečna zaročenka sem"
pravi razumna Mica. »Zmeraj bom mladostno izgledala, ker RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hiši in sicer pranje perila. RADION pere sam in
varuje perilo !"
NOVICE.
Tov. Pucelj je v nedeljo večer po privatnih opravkih odšel v Beograd in se v torek vrnil. »Slovenec« javlja »bavljenje« poslanca Puclja v Beogradu v svojem političnem poročilu iz Beograda. Dokaz, kako so gospodje osamljeni in kako bi radi utehe svojemu mučnemu položaju celo v privatnih poslih in opravkih poslancev KDK.
Živinorejsko zborovanje za ptujski okraj se vrši v nedeljo dne 18. novembra 1928 ob 10. uri v Ptuju v prostorih M. Brenčiča. — Pozvani so vsi župani občin, župni načelniki in namestniki ter znani živinorejci radi tega, ker se ima storiti zelo važen sklep glede razdelitve pasme goveje živine in določitev novih žup. — Živinorejci, pridite na to velevažno zborovanje polnoštevilno!
Združitev občin Litija, Hotič in Konj. Oblastni odbor je predložil oblastni skupščini predlog, da se občini Hotič in Konj združita s politično občino Litija. Združitvi se upirata občinska odbora Hotič in Konj, oblastni odbor pa v svojem predlogu povdarja, da je manjši
del občanov proti združitvi, večina občin Hotič in Konj je pa za združitev. Kolikor je nam dosedaj znano, odklanja združitev celokupno prebivalstvo občin Hotič in Konj. Da bo tu jasnost, naj se izjavijo občanje sami, ker je naše stališče, da odločaj ljudstvo samo, ne pa interesi posameznih oseb.
Kmetijska šola na Grmu je zaključila šolsko leto 1827/28 dne 30. oktobra. Šolo je dovršilo 32 gojencev in sicer trije z odličnim, 14 s prav dobrim in 15 z dobrim uspehom. Pohvalno diplomo je dobil kot vsestransko najboljši učenec Anton Stare iz Čuril pri Metliki. Novo šolsko leto se prične na zavodu dne 8. novembra t. 1. Novo sprejeti gojenci se vpisujejo dne 7. novembra.
Ivanjkovci. Tukajšnja vinarska zadruga Jeruzalemčan priredi svoj običajni vinski sejm in razstavo dne 18. decembra t. L v tukajšnji dvorani tik kolodvora.
Tatvina v vlaku. Trgovec Anton Verbole iz Izlak pri Zagorju se je vozil z vlakom iz Celja proti domu. Med vožnjo mu je spretno izmaknil njegov sopotnik denarnico z 10.000 dinarji ter brez sledu izginil.
Storiš! — učlfelfl — šola —
dom,
(Dopis.)
6
lllllllllf
V Tržišču so neznani uzmoviči, kateri j morajo biti precej premeteni, pokradli tvrdki j M. Okorn raznega manufakturnega blaga v vrednosti 85.000 Din. Tatovi so se pripeljali in odpeljali z avtom. Dotični večer je vozilo več avtomobilov v Tržišče po svojih opravkih, med tem je pa tudi vozil avto brez luči, za katerega se pa ni nihče toliko zanimal. To je bilo v noči od 22. na 23. oktobra t. 1. in potem izginil neznano kam.
Po štirih letih pojasnjen zločin. V Ljubljani so v soboto 3. t. m. aretirali berača Janeza Zdešarja, ker je bil osumljen, da je pred štirimi leti umoril posestnico Jero Severjevo iz Savelj pri Jezici. Severjevo so našli pred štirimi leti umorjeno v gozdu pri Krašnji. Imela je razbito lobanjo in bila oropana vsega denarja. Nekoliko ur pred umorom je srečal finančni komisar iz Ljubljane Severjevo z nekim starejšim moškim. Umor je ostal nepojasnjen vse do sedaj. Preteklo soboto pa je finančni komisar srečal v Ljubljani nekega moškega, v katerem je takoj spoznal spremljevalca Severjeve, katerega je srečal pred štirimi leti v gozdu pri Krašnji. Policija je osumljenca takoj aretirala in spoznala v njem berača Franca Zdešarja.
Orožnik ustrelil svojega tovariša. V Dar-di pri Osijeku sta preteklo soboto aretirala dva orožnika nekega fanta, ki ni hotel poravnati računov pri trgovcu. Aretirani pekovski pomočnik Vebel se je orožnikoma ^uprl i" enega do nezavesti udaril. Drugi orožnik je v obrambi ustrelil na pomočnika, krogla pa ni zadela samo njega, ampak je smrtno ranila tudi drugega orožnika. Aretirani pomočnik in ranjeni orožnik sta ranam podlegla.
Radi bede v smrt. V Zagrebu so si vzeli pretekli ponedeljek življenje dve mladi, 17 let stari punci in 19 let star fant. Vzrok samomora je bila strahovita beda, v kateri so živeli vsi trije. Fant je bil v eno izmed deklet zaljubljen, a se nista mogla vsled revščine poročiti. Vsi trije so popili čašo ocetne kisline, nakar je fant najprej svojo ljubico z nožem zabodei, potem pa še sam sebe. Vsi trije so kmalu izdihnili.
Predsedniške volitve v Ameriki. Pretekli torek so se vršile v Ameriki predsedniške volitve. Borba se je vodila med dvema velikima strankama, med demokrati in republikanci. Kandidat za predsedniško mesto demokratov je predsednik newyorške države Smith, kandidat republikanske stranke pa Hoover. Vseh volilcev je 43 milijonov. Zadnje volitve so se izvršile leta 1924. Izid volitev še ni bil znan ob zaključku našega lista.
Največji štrajk v Nemčiji. V Nemčiji je pretekli teden stopilo v štrajk vse delavstvo kovinskih tovarn. Število stavkujočih delavcev znaša nad 350 tisoč. To je ena največjih stavk v Nemčiji, ki bo imela težke gospodarske posledice za celo Evropo. Stavka kovinarjev bo povzročila nujno zmanjšanje dela rudarjev v premogokopih in njihovo odpuščanje.
Lakota v Pekingu. V Pekingu strada nad 250 tisoč ljudi. Pomanjkanje hrane je posledica slabe letine in poplav. Na tisoče ljudi umira lakote ne da bi jim mogla država nuditi pomoč.
* »Grof Zeppelin« se je srečno vrnil iz Amerike v Nemčijo. Zadnjič smo poročali, da se je veliki nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« z 60 mož broječo posadko podal na pot v Ameriko, kamor je po 120 urah med največjim viharjem prispel. Zrakoplov je bil na enem krilu nekoliko pokvarjen. Po krajšem odmoru, med katerim časom so ga popravili, je »Grof Zeppelin« podvzel obratno vožnjo in brez najmanjše nezgode prispel v Nemčijo na Vseh svetih ob 7. uri zjutraj. Seboj je pripeljal zopet večje število potnikov in pisemske pošte. »Zeppelina« so v Nemčiji sprejeli z največjim navdušenjem.
Star problem, kakor je stara potreba, da se človek izobrazuje in spopolnjuje, odkar je to spoznal za nujno in važno. Mnogo črnila se je že posušilo na papirju, ker ta problem je silil premnogim pedagogom, politikom in vsakovrstnim javnim delavcem pero v roke. Toda kakor se je že mnogo pisalo in govorilo o tej zadevi, tako je še vedno aktualna in važna.
Mislim, da je vaš list, gospod urednik, predvsem poklican, da piše o tej stvari, ker je glasilo kmečke stranke, ki ima tudi širjenje in pospeševanje ljudske splošne in strokovne izobrazbe v svojem programu, kakor ga mora imeti dandanes vsaka stranka, ki hoče veljati za ljudsko. Toda ni dosti to. Treba je to tudi širiti neumorno in vztrajno, ker sicer ostane vse le mrtva beseda.
Treba je skrbeti za idealiziranje javnega življenja, ker žalibog tiči naš povojni človek globoko v materijelnosti, ki mu jo je vsilil hud in oster boj za vsakdanji kruh. Toda ravno tukaj nastopi nujnost, da človek-poedi-nec začne z vso resnostjo pospeševati svojo izobrazbo, ker drugače ga vidimo cokljati med najzadnjimi, ga vidimo kakor plevel med bujno rastočim žitom. Spoznavajoč to dejstvo, bi človek mislil, da se temu spoznanju tudi primerno posveča pozornost. Žalibog v premajhni meri in v preneresni obliki.
Sledeč svoji misli in naslovu, ki sem ga dala, hočem obdelati nekaj misli, ki se mi vri-njajo vsled vsakdanje prakse, vsled tesnega sožitja z otroci v šoli in njihovimi roditelji izven šole.
Vsakemu je danes jasno, da je predšolska vzgoja otroka izredno važna za njegov nadalj-ni potek. Ljubeča beseda matere, resen in svarilen opomin očeta vodijo otroka kaj brž k dobremu, ravnotako kakor zanemarjenost in malomarnost vodijo k brezbrižnosti in otopelosti. Nehote se mi vrinja misel, ko pogledam pobližje v dušo premnogih otrok, da so nekaki pastorčki, da niso pravi sinovi ljubezni, temveč le posledica nekega zla, nekaki »potrebni nebodigatreba«. Ker le tako je mogoče, da vidiš dan za dnem isti obraz zamazan, da mu ne pomaga noben opomin; le tako je mogoče, da sicer inteligenten otrok ne napreduje v šoli, ker mu stariši ne dajo ne prilike in ne časa, da bi svoje v šoli naznačeno znanje doma izpopolnjeval, da bi čital, da bi računal itd. Stariši komaj čakajo, da otroku ni treba vsak dan v šolo, pridržujejo jih doma neopravičeno za opravljanje vsakovrstnih poslov itd. In če učitelj po svoji vesti ter po navodilih svojih predpostavljenih oblasti postopa strogo, tedaj ga to ljudstvo zasovraži v dno duše, češ: Saj enkrat ni bilo tako, le ta učitelj postopa tako, sitnari in dela zgago.
Vsi ti stariši bi se nasprotno dejstvom in njihovemu obnašanju morali zavedati, cla le v najtesnejšem sodelovanju starišev in uČi-teljstva se more doseči popolen uspeh in napredek. Zdaj ko bodo nastopili zimski dnevi, zdaj ko ni več tako nujnega posla na polju, izven doma, naj bi prišli v šolo, naj bi prisostvovali pouku, prepričali bi se o napredovanju svojega otroka, videli bi muko učiteljevo ter zanimivost tvarine in prepričana sem, cla bi takole posečanje pouka imelo blagodejen uspeh pri nadaljnem postopanju z otrokom. Kes taki stariši se morajo zavedati, da učitelj ne mere vsega opraviti sam, če nima paralelne podpore njihove. Učitelj mora porlučevati cel razred ali pa celo več oddelkov skupaj, ravnati se mora po predpisanem učnem načrtu in ne more n« ljubo enegfc počasneža ali
pa malomameža odstopiti od svoje začrtane poti in zanemariti ostale.
Če sprašujem po vzrokih neznanja in slabega napredka v šoli, moram ugotoviti tudi nekaj zelo žalostnega, nekaj naravnost zločinskega. Ta nekaj je, rekla bi skoraj, brutalno izkoriščanje mladih fizičnih sil. Otrokom se ob vsem svitu že naloži težko delo, ki prepogostokrat ne odgovarja razvitku tega šibkega organizma. Tako naporno delo, nesorazmerno otrokovim silam, mu naravnost iz-sesa možgansko prožnost, ubije fizično šolanje in ga onesposobi za učenje. Zgražati se moram, ko ob osmi uri zjutraj vidim utrujenega, izmučenega otroka, ki sedi v klopi, nezmožen, da bi mislil, nesposoben, da bi mi sledil.
Tako počenjanje z otroci, tako iskorišča-nje mladega organizma je barbarsko. Otrok ni na tak način več ljubljenec matere in očeta, ampak njihov nebogljeni suženj. Čuditi se je takim roditeljem, ki ne poznajo skrbi za duševni napredek otroka, ampak ga imajo 1 e za delovno silo. Premnogokrat je čuti odrasle ljudi tožiti: Zakaj me niso pustili stariši, da bi se bil bolj učil v šoli, da bi danes, ko življenje od mene zahteva svoje, nekaj znal, da bi bil sposoben v hudem konkurenčnem boju vzdržati tempo, ki ga diktira današnja doba. Smiliti se mora tak človek: težko bo nadoknadil zamujeno. Stariši, potrkajte se na svoja prša, izprašujte svojo vest, če mogoče, ne grešite proti svojim otrokom na enak ali pa podoben način. Naj vam bo vzgoja vaših otrok sveta zadeva, ne pustite, da zrastejo kakor divjaki nositelji vaše krvi; saj negujete v svojem polju vsakega divjaka, cepite ga, privežete ga k kolu, da ga neurja narave ne skrivijo, obrezujete ga in zato pričakujete od njega žlahtnega sadu. Tudi vaš otrok je tak divjak! S skrbno nego, z vročim požrtvova-njem bo postal mož in vam bo v ponos in čast. V nasprotnem slučaju bo pa le odpadek družbe, njen nekoristen član.
Omenila sem brutalno izkoriščanje otrok pri težjih in mnogo ur trajajočih poljskih in gozdnih delih. V to stvar bi moral poseči zakonodajalec in prevzeti zaščito otrok kmetskih starišev, kakor je to že za industrijsko in tovarniško mladino izvedeno. Toda tu je zaščita mladine še popolnoma zanemarjena. Izjeme — in Bog daj, da bi jih bilo mnogo — naj mi ne jemljejo v zlo to mojo trditev. Saj mi je znana precejšnja površina naše ožje domovine do podrobnosti. Omejiti bi se moralo izkoriščanje mladega naraščaja, postrumiti šolska in uvesti obvezna izvenšolska izobrazba, pa bi slovenski narod stopil še višje. Toda tu se ne sme poslušati vsakega vaškega modrijana, temveč narodov blagor kot celota mora biti cilj vsega stremljenja.
Na sodelovanju starišev z učiteljstvom, doma s šolo mora biti zgrajena bodočnost našega naroda, a zakonodajalec naj operativno poseže tam, kjer očitno le sila zaleže. Mislimo vsi o tem in bolje nam bo vsem.
Zora.
Bukova drva
ponudite z navedbo"7 cene in množine
družbi „Ilirija" Ljubljana
Vilharjeva cesta za glavnim kolodvorom.
SCO^-MKUiSf-n.r^MSfc.« -4, ttHSSK »laHMBISt*«.
PODLISTEK
Alfonz Komel:
Spomini.
Bilo je nekako okoli dveh zjutraj. Na nebeškem svodu so trepetale blede zvezde, mesec se je ravno nagibal na drugo stran Vrha ter z zadnjimi medlimi žarki pozdravljal malo gorsko vasico ob vznožju hriba.
Tajinstveni mir je vladal še tu okoli, niti najmanjše sapice ni bilo čuti. Samo tam iz daljave je prihajalo otožno skovikanje sove, in to edino je motilo veličastveno poezijo kresnega jutra.
Iz šolskega poslopja te gorske vasice se prikažejo tri osebe, opremljene s puškami, nahrbtniki ter drugo lovsko opremo; očividno so lovci. S prožnim korakom krenejo po glavni poti skozi vas. Njihov korak prebudi tu in tam kakega četvronožnega čuvarja izpred obcestnega hleva, da z glasnim laježem opozori gospodarja na mimoidoče, obenem s tem alarmira še druge svoje tovariše istega poklica.
Trojica molče nadaljuje svojo pot skozi vas, nobeden ne spregovori besede, samo trdi koraki odmevajo od hiš; tu in tam zadene okovan čevelj ob kremen, da se prikažejo iskre.
Na koncu vasi pred znamenjem, tam, kjer se od glavne poti odcepi ozka steza, postoji najsprednejši nekoliko, seže z roko po nahrbtniku ter vzame iz njega žepno svetilko. »Ivo, sedaj pa le polahkoma na levo po stezi, nič se nam ne mudi, do zore bomo gotovo na mestu.« To so bile prve besede, ki jih je izustil oče Hostar, ki je bil vodja te lovske ekspedicije. Prvi za njim je stopal njegov sin Ive, a zadnji gospod Franjo, mlad učitelj, a obenem strasten lovec in športnik. Z očetom Hostarjem sta bila velika prijatelja, vedno se je rad odzval njegovemu povabilu za na lov. Ni mu bilo sicer toliko do tega, da bi vedno moril divjačino, pač pa je ljubil naravo in zato ji je žrtvoval skoraj vse proste ure. Dan na dan je hodil s puško okoli, največkrat se je pa le vračal brez plena. Tudi danes se je radevolje odzval Hostarjevemu povabilu, ki je bil zakupnik velikega lovišča in znan daleč na okoli kot vesten in dober lovec.
Po četrturni hoji dospejo do smrekovega gozda. V gozdu je vladala neprodirna tema, steza se je popolnoma zgubila med smrekami. Težko bi lovci napredovali, da ni v tem oče Hostar pritisnil na gumb električne svetilke, ki je s svetlim žarom obsula stezo in nje bližino. S tem je bila lovcem olajšana hoja in s prožnim korakom so se spenjali po stezi, ki se je vila precej strmo med skalami in smrekami.
»Kako je zrak svež, kako prijetno diši po smrekovini,« zakliče gospod Franjo. »Kaj je lepšega in zdravejšega, kot tako prosto hoditi po gozdu v jutranjem hladu? Vedno je lep naš gozd, najsi bode spomladi, poleti, jeseni in pozimi.«
(Dalje prihodnjič.)
Fr. Govekar, Rokovnjaži. Ljudska igra s petjem v 5 dej. Tretji uatisk. Oder, zbirka gledaliških iger, 19. zvezek. V Ljubljani 1928. Založila Tiskovna zadruga. Str. 70. Cena s poštnino vred Din 21-—. — Priljubljeno Govekarjevo igro RokovnjaEi ije izdala Tiskovna zadruga v itretjem natisu. Igro so povsod že tolikokrat proizvajali, da je odveč o njej vsaka beseda. Novi natisk bo dobrodošel vsem podeželskim odrom, ki je še nimajo. Igrali jo bodo zopet in zopet.
Ceneno češko perje I
1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo BO Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 Din in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiijatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. — Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in ne-| ugajajoče vzame nazaj. — Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez št. 28 u Pizna, češkoslovaška. Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni.
Blasnikova 1
VELIKA PRflTIKfl
za navadno leto 1S29,
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah.
»VELIKA PRATIKA« je najboljši in najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri:, ^
). Blasnika nasl.
tiskarna in litografični zavod
LJUBLJANA, Breg 12
Radio in kmet.
Kakor vsaka nova pridobitev, tako bo tudi radio mogočen mejnik na polju našega kmetijstva. Ako je on postal potreben inteli-gentu in meščanu, bo tembolj nenadomestljiv za podeželana, kateri je že itak vse bolj oddaljen od ognjišč vseh drugih prosvetnih pripomočkov. Nenadomestljiv pa seveda le v tem slučaju, ako mu bo nudil vse ono, kar mu je potrebno, zanimivo in koristno. Zato naj danes tudi naš list spregovori o radiju besedo, katero nam narekuje le dober namen: pripomoči k razvoju radija na eni ter kulturno povzdigo podeželja na drugi strani.
V to svrho bo treba temeljitega renovi-ranja programa in sicer:
1.	treba je vnesti v program več poučne in vzgojne tvarine;
2.	vsaki dan naj se vsaj dvakrat napove vreme na podlagi najzanesljivejših opazovanj. V to svrho bolj priporočimo dunajsko nego novosadsko vremensko opazovalnico.
3.	Podeželanu namenjeni program naj se oddaja le v večernih urah, a več pozimi nego v poletju.
4.	Program naj se po možnosti za celi teden objavi v listih, katere kmet čita, uprava pa naj se drži točnosti.
5.	Da bo v enem letu vsaj 50 prijavljenih sprejemnih aparatov, naj se taksa zniža na 10 Din mesečno. Uprava oddajne postaje bo s tem prišla do rednega kritja, mi pa do primernega vira prosvete, napredka in blagostanja. Eden v imenu vseh.
Tržne cene.
Cen« »o t dinarjih.
žitni In drugI prldalkli
pšenica............1 q
rž..............1 q
Ječmen............1 q
oves.............1 q
proso.............1 q
koruza (nova, »ulena) ...... 1 q
ajda.............1 q
fižol, ribničan.........1 q
krompir............1 q
Seno in slama:
sladko seno..........1 q
kislo seno . ..........1 q
slama ............1 q
Goveja živina:
voli I........ žive teže 1 kg
voli II........ žive teže 1 kg
voli III........ žive teže 1 kg
teleta ....... žive teže 1 kg
Prašiči:
6—8 tednov »tari...... komad
8—4 mesece stari...... komad
6—7 mesecev »tari..... komad
debeli ....... žive teže 1 kg
debeli .......mrtve teže 1 kg
Perutnina:
piščanec ......... komad
kokoš .......... komad
Mleko, mulo, »Ir, jajca:
mleko...........1 lit.
»metana..........1 lit.
čajno maslo......... i kg
•urovo maslo........ 1 kg
bohinjski lir......... 1 kg
•irček........... 1 kg
jajce........... komad
Kurivo:
trda drva..........1 m'
mehka drva.........1 m*
295-—	do 300'—
300 —	do 350"—
300 —	do 315--
290 —	do 320'—
300 —	do 350 —
325-—	do 350-—
290"—	do 300 —
600 —	do 860 —
125*—	do 200*—
100-— do 170*— 75*— do 100-— 55 - do 75--
7 25	do	8 50
6-50	do	7 50
6—	do	-•-
10 -	do	12—
200"— do 300'—
360 —	do 450 —
480'—	do 500 —
10'—	do 12'50
16"-	do 18"-
10— do 35 — 28-— do 40-—
2 50	do	3 —
10—	do	14-—
48—	do	6'j'—
40'—	do	—•—
28-—	do	32-—
8-—	do	10-—
150	do
2-
140 — do 160'-60-— do 120-
m
ii; Lilij
>»ltM<>|
.....
Dravska mitnica v Ptuju, ki je obstojala skoraj 100 let ter ovirala promet, se je po sklepu okrajnega zastopa Ptuj dne 31. okto-lt;fjjj bra t. 1. ukinila.
Premogovnik v sredi mesta so odkrili v
Ig Lodžu na Poljskem. Posebna komisija bo
|||
preiskala, ali se bo splačalo izkoriščati zaklade, ležeče pod zemljo. Treba bi bilo tudi odkupiti hiše itd.
Prašičjerejci, ali hočete imeti korist od svojih prašičev? Ce to želite, prečitajte si
znani strokovnjak č. g. župnik Anton Oblak in jo je izdala Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Knjiga je za vsakega prašičjerejca zlata vredna in za napredek njegove prašičje reje neobhodno po-
knjigo Naša prašičja reja, ki jo je spisal pri- i trebila. Kmetovalci, naročite si jo!

Najboljši In najtrpeZneJSf
ŠSVAtNI STROJI m KOLESA so: G
r^Gri ti^ner" iin wMlerw
za dom, obrt in industrijo, v raznih opremah. — Istotam švicarski
pletilni stroji MDubied". Pisalni stroji „Urania". Ugodni plačilni pogoji. Večletna garancija. Tovarniška zaloga:
Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Kmetje in kmetice!
kadar kupujete v mestu svoje potrebščine, podpirajte v prvi vrsti trgovce, ki v našem listu nudijo svoje blago 1
Svoji k svojimi	Svoji k svojimi

Marčen gospodar,
ur
si nabavi pred zimo _ _	dobro in trpežno blago
za obleke in perilo, katero gotovo najde v veliki zalogi in izbiri ter dobri kakovosti pri obče znani priporočljivi
tvrdki 91. Miklauc „Tri škofu"
■Cingarjeva ulica. JCjubljanci T red škofijo 3.
trgovina obstoji že 59 let ter drži v zalogi blago samo dobrih kakovosti iz prvovrstnih tovarn kakor pred vojno. 'Tsvrdka pošilja blago na željo tudi po pošti. - - \

ifiiu is rl
uiiuiu
Sijaji mlini n nagega!
———w Din
50 razglednic za 15 100 razglednic za 25 500 razglednic za 100 1000 razglednic za 150 50 različnih detektivskih in pustolovnih romanov za 60 Din razpošilja E. KRIŽMAN, Ljubljana. Poštni predal štev. 172.
rawa
v dosego zdravih živcev!
Bolni, utrujeni živci zagrenjujejo
življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bodljaje, trganja, omotico, tesnobnost, šumenje v ušesih, motenje > prebavi, pomanjkanje spanja, neveselje do dela in druge slabe pojave.
Vseh bolezni se boste oprostili
le s pristnim Kola Lecithln-om, vitaminov bogatim hranilnim sredstvom. Ta je postal za človeštvo izvor dobrote, pospešuje na čudovit način delovanje telesa, krepi hrbtni mozeg in možgane, Jači kite in ude, daje moč in nov živ-ljenski pogum. Pristni Kola-L e c i t h i n dosega čuda, dovaja prave hranilne snovi na skrajna mesta krvne tvorbe, oživlja, opogumlja in olirani telo mlado in sveže.
T
A
\


V/i
^ i
Prepričajte se sami,
da vam nič neresničnega ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveh tednlb pošljem vsakomur, ki ml piše
popolnoma zastonj
in franko malo škatlico Kola Lecithina in knjigo zdravnika z mnogo-stransko izkušnjo, ki se je sam moral boriti s to boleznijo. Pišite ml natančen naslov, pošljem Vam obljubljeno takoj brezplačno.
Ernst Pasternack, Berlin S. O., Milhaelkirchplatz 13, Abt. 316.
DEŽEVNICA V LASTNEM DOMU !
TRDA VODA ŽRE MILO !
Povzroča apnene madeže v perilu ! Deževnica
je mehka voda. — tPri močnem penjenju zaijamčuje popolno delovanje pralnega sredstva in tailao tudi ugodno poceni pranje. Trda voda |je za pranje perila nesposobna, ker naredi unilo večinoma iievpo-rabiio in tako prepreči penjenje in delovanje pranja.
Mehka voda za pranje I
Najenostavnejše in' najboljše sredstvo, da se trda studenčnica ali voda iz vodovodov omehča, je dodatek nekaj TiRI. Zatorej':
K vsaki pralni vodi vedno nekaj polnih pesti TRI!
11
banka
d. d.
Ljubljana
Telefon St.2149, 2968 Po«. žek. raC. 13.853
Stritarjeva ulica št. 2
(vogal Pred Škofije 1, nasproti magistrata)
Zlro-raiun pri Narodni banki
Nakup In prodaja valut In daviš. Sprejemanje vlog na tekoči ratun In hranilne knjižice, vnovlevanje Čekov In menic. Isdaja uverenj, garancijskih in kreditnih pisem, podeljevanje kreditov in Isvrlevanje vseh banSnih poslov po najkulantneJIHi pogojih.