advertise in the best slovene newspaper ★ Commerical Printing of All Kinds ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čilaielji v; CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU. sploh po in izven Amerike LETO xxxvni. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 4, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 146 Zadnje vesli Nanavadni vročinski val je v evelandu povzročil vodovodno točneje, krize še ni, ski. 1 • uporaba vode za trave okrog domov "^jevala, ji zmoglivost mest-I, ^^®vodnih naprav ne dolgo žiin» je clevelandski П Celebrezze včeraj apeliral omeji raba Inii^ ^^^opljenje. če prostov- se,. strani hišnih po- ^ zadostoval, po- dnjff t vode za vsake ka/n^- normalne svrhe pod %DaT ^.""^P^VGdala, je rekel cleveln«?^!.^*" j® pomniti, da landski občinski vodovod Angleži Živijo preko razmer! Možnost inflacije? LONDON, 3. avgusta—Britanska vlada je prišla do zaključka, da je glavni sovražnik države v Angliji sami to pa je prosperiteta. Več je na razpolago služb kot pa delovnih moči. Delavske mezde se dvigajo, enako pa se dvigajo cene. Finančni minister britanske vlade R. A. Butler se je odločil, da bo obdržal viednost angleškega funta šter-linga in sicer na višini $2.80 za en funt sterling. Hoče preprečiti vsako inflacijo. Britanska vlada je odredila,"" takn" ne le mesto kot •nesta • tudi" vsa okoliška male občine. opazovalnica za SDfPiv, ne vidi nobene ^^Poved: najvišje ^Чшј, najnižje 70. ™ Helena % 37 let, sta de vođn končno pa so bese-%a X tepež. Mož je zgrabil Ženi ^ "jo zamahnil po pograbila ^levo / ^ moža zabodla Ha Ko je prispela koncev na 4814 ^ %oža odPelja. por. iif^v Vinico, zeno pa v za-^vo stanje je resno. Jacksonu v South Va ttipH ^ j® končala preiska- folv »N/v •^ooriscu nastale so v voja- Pfeiskave članic razmere." Zaključek - ^ Ј® bilo oddeii^g^ vojaškega № podrnK ®"P"ščenih, am-i& tudi itv, »iso objavljene ^ttsk e odpuščenih mladih ^ %Wa tajna. Eisenhower v raz-telji '■^Publikanskimi vodi-«taZT mu bo njego-kandiH- bi ponov- Nož^: n ^ predsedniški ^Sodovini је namreč, da v ^^^ds^nik л še noben ^ Hi ђ ocakal 70 let, ako ĆA f umaknil iz Bele капд;д\ Ц Eisenhower izno-^^oje drii^ ' ob zaključku "^^secev ®'"^ene dobe par kot 70 let «*«.. spobiii " P'''hodnjega okto-^•»4 svoje 65. leto. ^^0, v ^a., je neki ^yrtle I* sta se nahajali ,»tora 55 let, ^ Y. in njena 21 i^4pik» ^ *^*'bara, na cesti t' ki Cest oez trak zem-v n t ' ^ dva dela, in Voyj ^ ««1 tovorni avto, ki je Rf« ^^P^otno smer. Obe da i nbiti. Oblasti me-nesrečo verjetno teH .®^®*iščina, ker je " iS ■*' ^ . lereono močan. b . " ®4enos .7^^ neuradni viri v v ® vojaško so- • sodh^ J^^t'ni v petek izre- пЛ y®«''telji, ki so 16. 1)?'^'» dikSt^".* . ^Vft Pp.rnnn. Y?.fl.7.- da mora kupovalec avtomobila, televizijskega aparata, hladilnika in podobno dati naplačilo v gotovini 33 1/3 odstotka, mesto sedanjih 15 odstotkov kupnine. To pravilo velja brezizjem-no. Minister Butler je omejil dajanje posojil, tudi brez izjeme. Podržavljena britanska Narodna Banka je morala enako omejiti dajanje kreditov drugim privatnim bankam. V zadnjih tednih se je opazilo na britanskem trgu, da so se dvignile cene, posebno premogu in jeklu, dvignila pa tudi tovor-nina za blago na železniških to-vorinih vagonih. \ Velika Britanija mora izvažati. Opazilo pa se je, da Angleži svojih produktov največ pokupijo doma, se torej premalo izvaža. Pred volitvami je britanska vlada v rokah konservativne stranke napravila poUtično ge-^to, da je znižala razne davke, v prvi vrsti osebno dohodnino. Britansko ljudstvo je imelo tako na razpolago več denarja, pa ga je vrglo na notranji trg. Posledica je bila tudi ta ,da so Britanci preko svojih razmer začeli kupovati na obroke, oziroma so si denar sposojevali. Nastalo je akutno vprašanje —cen. Visoke cene! V Veliki Britaniji se je vršil važen gospodarski preokret prav od leta 1949 dalje. Cene so se dvignile v tem času kar za 35 odstotkov, primerjaje z dvigom cen na primer v Združenih državah in v Zapadni Nemčiji, so se cene v zadnjih dveh državah dvignile le za deset odstotkov! V Združenih državah in v Zapadni Nemčiji je tendenca ta, da cene ostanejo stalne, neko stalnost cen so na splošno ugotovili v zadnjih štirih letih, v Veliki Britaniji pa so cene ostale nestalne in imajo tendenco dviganja. Posledica je ta, da se manjša kupna moč britanskega funta šterlinga. Na drugi strani pa se na mednarodnem trgu veča kupna moč ameriškega dolarja in zapadnonemške marke. Finančni minister Butler je dalje najavil, da bo z vsemi zakonitimi sredstvi ustalil cene, dvignil eksport, omejil uvoz, uredil domači trg, ki naj odgovarja dejanskemu stanju. Angleži naj producirajo, naj investirajo, toda več za zunanji izvoz, kot pa za notranji kpnsum. ^stai^ Roditeljem ponesreči katere so w akciie >v. ^iki K. tajna, ampak (I, trdiiv j® njen potek >n, "' •■raiin Л " •' F"*^" ^vaia ' proselčucija Jf^elitvj- ^'"rtno obsodbo z , ^ admirala Samuela Poirlf ker on da P«8kv:tw vodja vstaje. i> ®1 Avi '— odk^"?. ^ Izrael so 1% 8» ^ okostenelo kačo, P^ed je bila na zem- »UHjoni leti. Jugoslovani v Moskvi MOSKVA, 3. avgusta — Ob prihodu posebne jugoslovanske parlamentarne delegacije, ki se nahaja v Moskvi, se v diplofnat-skih krogih nagi. dvoje dejstev. Prvo je to, ua gre za prvi jugoslovanski parlamentarni obisk od leta 1948, ko so bile zveze med Moskvo in Beogradom prekinjene. Drugo pa je to, da skuša Moskva Jugoslavijo zopet prikleniti nase. Od svoje strani je pokazala dobro voljo, ker je črtala Jugoslaviji dolg do Sovjetske zveze, ki znaša v dolarski valuti $90,000,000. Komunisti v Varšavi VARŠAVA, 3. avgusta — V Varšavi, prestolici Poljske se je zaključil festival mednarodne komunistične mladine. Zadnjega sprevoda se je udeležilo na sto tisoče mladih komunistov iz celega sveta. Vsaka narodna delegacija je imela v sprevodu svojo narodno zastavo. V sprevodu je bila tudi zastava Združenih držav; ko so hoteli delegacijo z ameriško zastavo fotografirati, se je hotela umakniti iz sprevoda, pa je bilo prepozno. Epidemija polia BOSTON, 3. avgusta—Župan mesta Boston je proglasil danes nad mestom omejeno izjemno stanje. Mestne zdravstvene oblasti so bile pozvane na nujno skupno konferenco. V Bostonu imajo v letošnjem letu že 251 slučajev nastopa polia, ali eno tretjino vseh polio slučajev, ki so se pojavili v državah New England. Ne bo seje članom dramskega zbora Anton Verovšek se sporoča, da se redna seja ne bo vršila ta petek, pač pa bo prihodnja redna seja prvi petek v mesecu september. Redna seja Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. v navadnih prostorih. Prosi se vse članice, da so je gotovo udeleže, ker se bo ukrepalo tudi o balincarski tekmi. DRUGA PESEM; TREBA SE JE PRIVADITI! Zadhfl up, da bo mesec avgust prijetnejši, je šel po vodi, vsaj tako napovedujejo vremenske postaje. Washington pra\i, da bo avgust gorkejši nad norma-lo. V soparici in vročini smo premišljevali kaj naj se je, kaj naj se pije, kako naj se oblačimo, pa menda ni pravih receptov. Vsak se drži po svoje, dejstvo pa je, da so zdravniki z zadovoljstvom vzeli na znanje, da ta vročina s soparico ni povzročila posebnih "neumnosti," mislimo na storije s srčno kapjo in podobno. Najnovejši recept, ki bo menda edino pravilen, je ta, da se je tudi na vreme treba privaditi, ker vsa druga sredstva nič ne pomagajo. Boljše je še zmeraj, da imamo nad 90 stopinj vročine, kakor, da bi imeli kakih 15 stopinj mraza pod ničlo. Kako pa stanovalci prebivalci Afrike in raznih azijskih krajev, ki nimajo niti upanja, da bi se vreme sploh kdaj spremenilo! Večina Arabcev vstane zgodaj zjutraj ob petih, pa opjavi nekaj dela do devetih, se po-skrije po domovih, iz kate^ rih prilezejo ob šestih zvečer, ko se z delom nadaljnje. živijo stalno v vročini 110 stopinj, če bi kdo hotel delati, tudi v pisarni med 9 uro dopoldne in šesto uro zvečer, kaj bi doživel? Imeti bi moral ves čas če naj prepreči, da mu znoj-ne kaplje ne zmočijo papir kak robec ovit okrog glave, in pred sabo. Če mora pri delu nositi naočnike, jih sicer obriše, toda očala postanejo motna v nasledn jih minutah. Pa so se ta prebivalstva na svoje podnebje in svoje vreme navadila in nič ne tarnajo. Če bo tudi avgusta gorko, bo pač gorko, pomagati se ne da. Je pa trdno upanje, da bo le prišlo hladneje vreme. Te prednosti mi imamo. Kongres se je končno odgodil; razočarani predsednik Eisenhower —f IfloCi M Pozdravi Mr. in Mrs. Joseph in Mary Pugelj iz E. 161 St. se nahajata na obisku pri sestrični Mrs. Antoniji Skrlj v Denver, Colo. Pišeta, da je tam prijazno in precej vroče v dolinah, a na hribih, da je sneg, s katerim so se obmetavali. Trupla odkopana V Žužemberku so na 10. julija odkopali na senožetih in njivah nad sto trupel partizanov, ki so padli v zadnji vojni. Pokopali so jih na tamkajšnje pokopališče z vojaškimi častmi. Selitev v Californijo Danes sta se izsehla iz Cleve-landa v Californijo, poznana Mr. in Mrs. Tom Oblak iz E. 140 St. Njun novi naslov bo: 4327 Al-lott Ave., Sherman Oaks, Cal. Številni prijatelji in znanci jima želijo vse najboljše v novem bivališču. Solnčna roža Na vrtu pri Mrs. Plevnik na 18607 Kildeer Ave. imajo devet čevljev visoko solnčno rožo, ki je zrasla pod skrbno nego Mrs Josephine Simon, patera pa se je sedaj selila na 24080 Puritan Ave., kjer si je kupila mal lep dom. Vile rojenice Vile rojenice so se zgla^e pri Mr. in Mrs. Joseph Hrvatin ml. na 20871 Wilmore Ave., ter ju obdarile s krepkim fantkom, prvorojencem, ki je tehtal osem funtov in pet unč. Tako sta postala Mr. in Mrs. Steve Barton petič stari oče in stara mama, Mr. in Mrs. Joseph Hrvatin st. na 19401 Mohican pa prvič stari oče in stara mama. S tem dogodkom pa je postala Mrs. Mary Krašovec na 17101 Waterloo Rd. petič prastara mama. čestitamo! Na potovanju po opravkih Mr. in Mrs. Marian Mihalje-vich, ki vodita znano potniško agencijo Mihaljevich Bros. Travel Bureau na 6424 St. Clair Ave., se podata na potovanje v Seattle, Wash., Portland, Oreg., in San Francisco, Calif., in sicer po trgovskih opravkih. Na potovanju bosta do 31. avgusta, v svojem uradu pa bosta zopet 1. septembra. Med časom njune odsotnosti bo urad zaprt. JULIA VIDMAR Kakor smo včeraj poročali, je preminila včeraj zjutraj v Woman's bolnišnici, kjer se je faa-hajala komaj dva dni, Julia Vi&, mar, rojena Jevec, stanujoča na 1011 E. 71 St. Bolehala je leto dni. Doma je bila od Ljubljane, odkoder je prišla v Ameriko leta 1906. Družina je živela več let v Leadville, Colo., odkoder se je preselila v Cleveland leta 1938. Soprog John je umrl leta 1929. Bila je članica društva sv. Vida št. 25 K.S.K.J. Bila je mati desetero otrok, od katerih so štirje že umrli. Tu zapušča šest otrok: John ml., Louise, Johanna, Albert, Mrs. Josephine Gliha in William ter štiri vnuke, v stari domovini pa pol sestro. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary. 4- ANTON MAURICH Kakor smo včeraj poročali, je v sredo ponoči umrl v St. Alexis bolnišnici, kamor je bil prepeljan prejšnji dan, Anton Maurich, star 60 let, stanujoč na 663 E. 160 St. Rojen je bil v Hrušici na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 48 leti. Bil je član društva Kras št. 8 S.D.Z. Soproga Anna je umrla leta 1947. Tukaj zapušča dva sinova in eno hčer, Stanley, Mrs. Dorothy Cestarich in Yoeman Anton, ki se nahaja pri mornarici v Washington, D. C., ter brata John v Canton, O. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 10. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Sve-tek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.30 uri in nato na pokopališče Calvary. + ELIZABETH L, MARSHALL Kot smo včeraj poročali, je nagloma preminila na svojemu domu Elizabeth (Betty) L. Marshall, rojena Meredith, stanujoča na 15220 Sarenac Rd. Stara je bila 35 let. Družina se je preselila sem iz Erie, Pa., pred dvemi leti. Rojena je bila v Freeport, O. Tu zapušča soproga Joseph, pet otrok: Robert, Richard, Patricia, Margaret in Cynthia ter brata George v Freeportu. Truplo bo ležalo v pogrebnem zavodu Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., do petka zjutraj ko bo odpremljeno za pokop v Erie, Pa. 4 FRANK PAVLESICH Nenadoma je umrl v sredo Frank Pavlesich, stanujoč na 12 W. Sherman St., Millvale, Pa. Rojen je bil 1. 1891 v vasi Piru-tine, Belokrajina. Zapušča ženo Mary in druge sorodnike. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Pearson & Murphy na Butler in 48th St. EDINI USPEH-SLOGA V ZUNANJI POLITIKI WASHINGTON, 3. avgusta—Ameriški kongres je od-godil svoje zasedanje na začetek januarja 1956. Ko je kongres, spodnja zbornica in senat, sklenil, da preneha z delom, so se oglasili kongresniki s komentarji, kaj sodijo o delu 84 kongresa. V glavnem so se izrazili pohvalno. Republikance je najbolj skrbelo, kaj bo dejal predsednik Eisenhower. Poročila iz Bele hiše javljajo, da je Eisen-hovyer z delom kongresa nezadovoljen, ker je bila večina njegovega programa odklonjena, oziroma ni bila sprejeta dokončno v katerikoli obliki in vsebini. Sam Rayburn, poslanec iz Texasa je voditelj demokratske večine v spodnji zbornici. Ray-burn je že začetkom zasedanja kongresa naglasil, da so demo-kratje za sodelovanje z republikanskim predsednikom Eisen-howerjem, da pa bodo mislili s svojo glavo in uveljavljali svoj program. Ko se je spodnja zbornica od-godila, je dal tudi Sam Raybum komentar o delu spodnje zbornice, pa trdil, da je bilo delo plodonosno. Ko se je dotaknil posameznih točk Eisenhowerje-vega programa, je pri vsaki točki posebej podčrtal kaj je demokratski program. Demokratom je šlo za demokratsko idejo in ne za zamisel Bele hiše. Poslanec Martin je vodja republikanske manjšine v spodnji zbornici. Tudi on se je oglasil k besedi in bral levite demokratski večini. Sicer delo v spodnji zbornici ni bilo skozi in skozi pasivno, brez uspeha, vendar pa je Martin očital demokratom, da so oni krivi, če Eisenhower ni uspel s svojim programom. Spodnja zbornica je nekaj napravila, lahko pa bila napravila več, je končal Martin svoj komentar. Edini v zunanji politiki Ameriški podpredsednik Richard Nixon je dal svoj komentar, v katerem je v glavnem izrazil svoje zadovoljstvo nad delom 84. kongresa, priznal, da bi se bilo lahko napravilo več, z veseljem pa je ugotovil: Da je bilo malo zasedanj ameriških kongresov, kjer bi se pokazala tako velika sloga med obema strankama, ko gre za ameriško zunanjo politiko, kot ravno v 84. kongresu. Ta sloga je tudi pomagala, da je da-nes Amerika močna v zunanjem svetu in te sloge se mora veseliti vsak Amerikanec. Pogajanja s Kitajsko V Ženevi sami, kjer se pogajate ameriška in kitajska delegacija, danes ni bilo nobenih uradnih sej. Obe delegaciji sta bili v stikih s svojimi vladami v Washingtonu, oziroma v Pekingu. Državni tajnik John Foster Dulles je za to pogajanja od svoje strani dal posebno izjavo, v kateri je pomembno naglasil, da so pogajanja s komunistično Kitajsko, če naj vodijo do kakega uspeha, možna le, ako se Kitajci obvežejo, da bodo sporna vprašanja reševali le mirnim potom in brez uprabe sile. Dulles je zanikal, da bi bilo glede Formoze in njene bodočnosti sploh kaj pozitivno sklenjenega. Kitajce pa je posvaril, da, če bi oni uporabili silo, bodo dobili odgovor s silo, to pa bi praktično pomenilo vojno v Aziji. VOJNI UJETNIKI . .. SEOUL, 3. avgusta — Vlada južne Koreje je danes pozvala kitajsko vlado, da naj brez odloga da svobodo in vrne 20,000 južnih Korejcev, ki se še nahajajo na Kitajskem. Ujetnike so Kitajci polovili za časa vojne na Koreji. Bolezen Dobro poznani Charles Wick iz 19071 Kenwood Ave. je bil odpeljan v ponedeljek v Euclid-Glenville bolnišnico. Obiski niso dovoljeni. Želimo mu, da bi se kmalu zdrav vrnil na svoj dom. V bolnišnici Splošno poznani trgovec Mr. Anton Anzlovar se nahaja v St. Luke's bohiiloici, soba št. 5218. Prijatelji ga lahko obiščejo od 2.30 do 3.30 ure popoldne ter od 7. do 8. ure zvečer. Želimo mu čimprejšnjega okrevanja. Tajnik odide članom društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. se sporoča, da se redna seja vrši v soboto zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prihodnji teden se bosta tajnik in njegova žena, Mr. in Mrs. Peter Ster podala na počitnice v Nor-walk, Conn. Med tem časom se člani lahko v društvenih zadevah obrnejo na njegovo hčer na domu na 2005 E. 224 St. Bolezen Mrs. Mary Tabor iz 1553 E. 221 St. se nahaja v Polyclinic bolnišnici, kjer jo prijatelji lahko obiščejo. Želimo ji, da bi čim preje okrevala. Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je včeraj vrnil domov Mr. Louis Ogrin, 19900 Tyronne Ave., ki se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice, darila in vo-ščilne kartice. Prijatelji ga lahko obiščejo sedaj na domu. Zarja ima zopet vaje Po eno-mesečnem oddihu bodo Zarjani nocoj zopet pričeli z rednimi pevskimi vajami v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Vabi se vse pevce in pevke, da se gotovo udeleže. Razprodaja obleke V Anžlovarjevi trgovini z modnim blagom na 6214 St. Clair Ave. imajo v teku ves ta in prihodnji teden veliko razprodajo, na kateri si lahko nabavite razne potrebščine in oblačila po zelo znižanih cenah. Posebno matere, katere imajo otroke, ki se prihodnji mesec vrnejo v šolo, si bodo veliko prihranile na potrebščinah. Popravek V žahvali za pokojnim John Zidan je bila pomotoma označena letnica njegovega rojstva kot 1883, kar pa bi se moralo glasiti 1895. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEndereon 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) .-$10.00 - 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Yeaf^—(Za eno leto)____________ For Six Months.-_.(Za šest mesecev) __ For Three Months-—(Za tri mesece)_____ -------$12.00 ----7.00 -----4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 10 LET JAPONSKE PREDAJE (1) Prve dni meseca avgusta leta 1945 je Japonska doživela velikanske spremembe. Dne 6. avgusta je bila odvržena nad japonsko mesto Hirošima prva atomska bomba, nato še na mesto Nagasaki in Japonska se je predala. Imperialistična cesarska Japonska se je v prvimi dneh leta 1945 predala brezpogojno. Zavezniške čete, v glavnem Amerikanci, so vkorakali na japonsko ozemlje in je bila Japonska v svoji zgodovini prvič zasedena po tujih četah. V prvih dneh meseca avgusta leta 1955 se spominjamo tega dogodka. Morda bo kdo iz vrst ameriških Slovencev dal pripombo, da kaj nas briga Japonska, po tistem znanem ruskem "da je car daleko in bog visoko," pa je tudi japonski cesar z Japonsko vred za nas daleč, daleč in nas niti ne more zanimati. Če smo taki, postavljamo na laž sami sebe. Tudi slovenski ameriški fantje vojaki so bili tisti, ki so v zadnji svetovni vojni opravljali vojaško službo na Pacifiku, to pa radi Japonske. Sicer pa nam veleva splošna politična izobrazba, da poznamo Japonsko. Amerikanci se bodo spomnili prve in druge svetovne vojne. Prvo svetovno vojno so v Evropi začeli Nemci, drugo Nemci in italijanski fašisti, v Aziji pa japonski impe-rialisti. Bili smo torej v vojni, čutili smo velike posledice vojne in. jih čutimo danes. V vojni, v kolikor gre za razne materialne in'človeške žrtve, po vojni, v kolikor gre za težka gospodarska vprašanja. Ce pa je bila Japonska v zadnji svetovni vojni in pred njo silna gospodarska moč v Aziji in je vsaj posredno povzročila silne gospodarske spremembe v isti Aziji, kjer je zainteresirana tudi Amerika, bo splošni politični interes z ameriškega stališča vzeto, za to Japonsko po desetih letih predaje tudi med nami podan. Začetne dni leta 1945 meseca avgusta je Japonska položila orožje. Najmodernejša azijska država z najmodernejšo azijsko vojsko je izgubila vojno. Japonske čete so bile postopoma razorožene, Japonci so se morali umakniti na malo japonsko otočje. Japonska je morala sprejeti nase silne družabne spremembe, novo ustavo in je sedaj veliko vprašanje ne samo za Ameriko, marveč tudi za Azijo kakšna bo bodoča vloga te Japonske. S to Japonsko je treba namreč računati. Ne gre za državo, ki bi imela kakih 15 ali 20 milijonov prebivalstva ali celo manj. Japonska je država, ki ima danes 88 milijonov ljudi, ki ima prestolico Tokio s 7,800,000 prebivalstva, Tokio je torej tretje največje mesto na svetu. 2e če povdarjamo številko 88 milijonov Japoncev, se bomo pri tej številki ustavili in priznali, da tako številno prebivalstvo mora imeti gotovo vlogo v svetu. Ce pa še naglasimo, kar je v ostalem življenje potrdilo, da gre za narod neverjetne energije in življenske volje, nam bo še posebej pred očmi, da se tak narod ne da potisniti ob steno, vsaj ne za trajno. • ■ AdA i Ameriški državni tajnik John Foster Dulles, kadar je najbolj odkrit, gleda na azijsko vprašanje s temi očmi: "Ce bi se združile vse sile Sovjetske zveze, komunistične Kitajske z industrijsko sposobnostjo Japonske, ki bil ameriški položaj na splošno vzeto v veliki nevarnosti." Dulles torej imenuje Japonsko v zvezi s stomilijonsko Sovjetsko zvezo, s sto in sto milijonsko Kitajsko, pa posebej povdarja industrijsko sposobnost—Japonske. Naj takoj omenimo, da se vršijo v Londonu pogajanja med Sovjetsko zvezo in Japonsko o kakem sodelovanju. Gotovo gre Sovjetski zvezi za tem, da pride z Japonsko do navadnih normalnih odnošajev. Gotovo je Japonski veliko ležeče na tem, da nekam odlaga svoje industrijske produkte, tudi v Sovjetsko zvezo, tudi v komunistično Kitajsko. Mednarodna trgovina zahteva protiusluge. "Daj— dam!" Ko se japonska delegacija pogaja v Londonu s sovjetsko, kateri načeljuje Jakob Malik, se je oglasil tudi predsednik japonske vlade Hatoyama in je zatrdil, da je sodelovanje Japonske z Združenimi državami osnovna politika japonske vlade. Ne bomo trdili, da hoče Japonska obrniti Združenim državam hrbet. Trdimo pa, da bo Japonska vodila tisto politiko, katero bodo narekovali lastni japonski interesi, interesi 88 milijonskega japonskega naroda. Ce ne danes—pa jutri. L. C. UREDNIKOVA POŠTA Vabilo na piknik EUCLID, Ohio—Društvo Euclid Pioneer št. 158 S.N.P.J. priredi svoj piknik v nedeljo, 7. avgusta na Kaliopovi farmi. To bo prvi piknik odkar sta se združila društva št. 450 in št. 158 S.N.P.J. Dolžnost vsega članstva je, da se udeleži. Za prazne želodce in suha grla bo vsestransko dobro preskrbljeno. Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da vsak član vzame za 50 Ф trošnih tiketov, katere dobite pri tajniku. Vabi se vse članstvo, kakor tudi vse ostale znance in prijatelje. Odbor kliče vsem—dobrodošli v naši sredi! Charles Zele, tajnik. Seja krožka št. 1 Prog. Slovenk WICKLIFFE, Ohio — Redna mesečna seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk se vrši v četrtek, 4. avgusta. Članice ste pro-šene, da se seje gotovo udeležite. Članice, katere ste zaostale z i asesmentom, pa prosim, da iste-I ga poravnate na seji. Na seji bo podan rezultat našega zadnjega piknika. Razpravljale bomo tudi o našem bazarju. Ako katera članica želi kaj šivati za naš bazar, lahko dobi potrebni material na seji. Prodajne znamke tudi še vedno zbiramo. Na svidenje na seji, nocoj, 4. : avgusta v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Theresa Gorjanc, tajnica. Slovenec odlikovan Robert Lauretig, stanujoč na 11806 Tuscora Ave., je bil pred nedavnim odlikovan po Ohio State Safety kouncilu za hrabrost, ki jo je izkazal ko je rešil neko žensko iz Columbus, Ohio, pred utopitvijo v Scioto reki. Lauretig, ki je sin Mr. in Mrs. Joseph in Jennie Ra;sperger iz 18730 Meredith Ave., je na večer 28. junija 1953, ko se je še nahajal kot študent na Western Reserve univerzi, pomagal rešiti iz reke dve majhni deklici, nato pa je ponovno skočil v vodo, da reši njuno mater, ki je bila zajeta v avtomobilu, ki je zdrknil 20 čevljev globoko v reko. Ženska, Mrs. Charles Garner, in hčeri Patricia, stara pet let, in Terry, sta-1 ra dve leti, bi utonili, da jih ni rešil mladi Robert. Mož Mrs. Garner se je sicer nahajal na obrežju, a je bil brez moči, ker ni znal plavati. Za svojo hrabrost je bil Lau-j retig odlikovan pri ceremonijah ! v Beaumont Hall in državni var-i nostni oddelek mu je podelil krasno gravirano uro in ploščo od Bulova Watch Co. NA POČITNICE— V AVTOMOBILIH WASHINGTON, 3. avgusta— Trgovinsko tajništvo je objavilo zanimivo statistiko, iz katere sledi, da je Amerika polna domačih in tujih letoviščarjev, da pa se je in se vrši potovanje v letoviški kraj po 85 odstotkih v—avtomobilih. ZANIMIVOSTI Drago plačana podjetnost. Na dobrih 50 m visokem mostu čez reko Harlem v New Yorku se je prerekala družba razigranih fantičev. Eden med njimi, 17-let-ni William Oliver, je pripovedoval, da se je prostovoljno priglasil za padalca. Tovariši so se mu smejali, češ da je za to preboječ. "Takoj vam pokažem, da se motite," je rekel Oliver, in skočil čez ograjo v reko. Padel je na hrbet in takoj utonil. Čez dobro uro so potegnili mrtvega iz vode. Boj proti pijančevanju v Franciji. Francoska vlada nadaljuje lani začetki boj proti pijančevanju. Med raznimi ukrepi je tudi sklep vlade, da morajo zdravniki vsakega šoferja, ki zakrivi prometno nesrečo, takoj preiskati, če pije. Preiskati morajo tudi ubijalce in razbojnike takoj po storjenem zločinu. V tovarnah in večjih podjetjih bodo pospeševali prodajo brezalkoholnih pijač, prodaja alkohola pa bo dovoljena samo nekaj ur dnevno. Vlada bo upostavila več zdravstvenih ustanov za zdravljenje alkoholikov, obolelih od kroničnega alkoholizma ali duševnih bolezni v zvezi s pijančevanjem. Golob pismonoša v službi fotoreporterja Blizu otoka Helgolanda pri Bremenu so priredili nedavno veliko pomorsko regato—tekmo z jadrnicami. Ker s Helgolanda ni moč prenesti fotografij ne po telefonu, ne po radiu, je vzel neki reporter na Helgoland goloba. Brž ko je fotografiral regato, je privezal filmski posnetek golobu na nogo in ga izpustil. V pičlih štirih urah je priletel golob v svoj golobijak v Bremenu, kjer so ga že čakali laboranti, ki so film razvili in napravili kopijo, da so večerni-ki še isti dan objavili sliko. Najhujša vročina na dnu morja Najbolj vroč kraj so našli znanstveniki inštituta za oceano-grafijo univerze v Kaliforniji na dnu Pacifiškega oceana pred zahodno obalo Srednje in Južne Amerike. Na Albatros Ridgeu, velikanski podmorski planoti, je vročina, ki pritiska iz notranjosti zemlje, dvakrat večja od povprečne vročine kjerkoli drugod na svetu. Strokovnjaki domnevajo, da je ohlajena zemeljska skorja na tem mestu, tanjša kakor drugod. Če odštejemo osebje vojne industrije in notranjih zadev ter osebje, ki dobiva plače iz državnega proračuna, honorarne uslužbence, prostovoljne delovne brigade in učence v gospodarstvu, je bilo v gospodarstvu Jugoslavije leta 1952 zaposlenih 1,348,200 ljudi, od teh 1,060,950 delavcev. Največ zaposlenega osebja sta imela industrija in rudarstvo, in sicer 516,300, dalje gradbeništvo 167,500, promet 163,900, trgovina 157,800, gozdarstvo 87,500, kmetijstvo 81,900, obrt 73,800 itd. Največ žensk je bilo zaposlenih v trgovini—30.6/'' celotnega števila zaposlenega osebja v trgovini, v kmetijstvu 29.0, v industriji in rudarstvu 25.8, v obrti 23.3'r, v gozdarstvu 16.1, v prometu 9.9,'f najmanj pa v gradbeništvu—7.9Največji odstotek zaposlene delovne sile v gospodarstvu je imela Slovenja—29.4—najmanjši na Makedonija—12.8' f. Ko je bil Hitler na krmilu v Nemčiji, so ubili v deželah pod gospostvom fašizma nad 6,000,-000 Židov. Največ, in sicer 3 milijone, so jih ubili na Poljskem. V Rusiji, kolikor so jo zasedli Nemci, so ubili 2,100,000 Židov, na Balkanu 740,000, v Nemčiji pa približno pol milijona ,tako da jih je ostalo samo še 21,000. Kako nastane biser—"Školjkina solza"— Se+ev bisernic in žetev biserov—Domiselni ribič Mikimoto—Kralj umetnih biserov Kako nastajajo biseri? To vprašanje je že od nekdaj zanimalo ljudi. V starih časih so verjeli, da se ob lepem vremenu školjka dvigne na morsko površino, odpre zaklopke in počaka, da pade mednje kaplja rose; iz tega nastane biser. Na vročem soncu se rosa očisti in biser je tedaj lep. Starorimski učenjaki so mislili, da je biser školjkina solza. Učeni Grki pa so sodili, da biser nastane, če trešči strela v morje. Resnica o nastanku biserov se je človeštvu približala šele v začetku našega stoletja, ko je Louis Bontane izrazil domnevo, da nastane biser iz mrtvega telesa kakega zajedalca, ki dospe v školjko iz njegovega jajčeca ali tudi iz zrnca peska. Leta 1907 je Japonec Nikiša-va objavil uspehe svojih raziskovanj, da nastane biser, če žive celice plašča, ki izločajo biserno matico, pod vplivom kakega tujega telesa prodro v telo školjke in s svojo delitvijo nare-de vrečico okrog tujega jedra. Osem let pozneje je Alverdes eksperimentalno potrdil Nikiša-vino ugotovitev in prvi v Evropi vzgojil umetni biser. Prvi znani umetno vzgojeni okrogli biser je verjetno nastal v prvih letih našega stoletja. Japonec Tatsuhe Mise je s posebno iglo vložil pod školjkin plašč drobno svinčeno jedro, okrog katerega se je potem nabrala skorja iz biserne matice. Za pridobivanje umetnih biserov obešajo žene-potapljači, ki se pogrezajo 7 do 8 m pod morsko gladino, posebne kletke iz debele žice, namazane s katranom in oblepljene s peskom, kakih 6 m pod vodo na splave iz bambusa. Tam vise kletke od poletja do jeseni. Potem jih prenesejo v gojilnice, kjer jih na žičnih ali bombaževinastih mrežah spustijo na dno zaliva ali pa spet obesijo na splave in pustijo tako viseti do junija prihodnjega leta. Tedaj "posejejo," kakor pravijo, te približno leto dni stare bisernice na trdo morsko dno, v globini 3 do 5 metrov, Tam ostanejo dve leti, potem jih potapljači spet poberejo in jih prepeljejo v končno gojilnico. Zdaj so piijavljene za vstavljanje jeder. Bisernicam razklenejo lupino. V vsako vstavijo lesen klin, nato jih položijo na suho, da se same še bolj odpro. Operaterka odpre z ostrim nožem bisernico tako, da ji prereže mišico, ki zapira lupino, ne sme pa poškodovati plašča, to je mehkega tkiva, ki tvori biserno matico. Zrnce, ki naj postane jedro novega bisera, je treba delno oviti s koščkom odrezanega plašča. Za tako jedro je najprimernejša kroglica apna, školjka se takoj po operaciji zapre in jo položijo v vodo. Po operaciji ostanejo bisernice nekaj tednov v gojilnih napravah pod splavi, da si opomorejo, potem jih še enkrat pregledajo, in očistijo. V treh do štirih letih bodo v njih nastali lepi biseri. Japonec Kokisi Mikimoto, po poklicu ribič, je bil triindvajset let star, ko ga je pot zanesla na mornariško razstavo v Yokoha-mi, kjer je prvič v svojem življenju videl rastavljene školjke in bisere. Začel se je zanimati za stvar in prišel na misel, da bi se dali proizvajati tudi umetni biseri. Nastanil se je ob morju in začel v nove školjke vlagati tuja telesa, od drobcev stekla mimo raznih kovinskih zrn do kroglic pa-rafina. Dve leti se je mučil in trapil s temi poskusi. Plankton in morski tok sta mu odnesla in uničila večino ostrig. Ostal mu je le majhen del školjk, ki jih je položil na plitvo morsko dno v zavarovanem kotu zaliva. Čez dve leti, ko sta Mikimoto in žena, ki mu je pomagala pri delu, skoraj obupala zaradi naporov in neuspehov, se je pre-j prostemu ribiču nasmehnila sreča. V neki školjki, ki jo je bil položil na morsko dno, je našel biser, v neki drugi pa celo tri bisere. To ga je ohrabrilo, da je nadaljeval svoje poiskuse. Tedajci se je lotil sitematične-ga dela in dobil za gojitev umetnih biserov na razpolago otok Takotu. 'Posejal" je na dno morja 50 tisoč školjk na 270 ha prostora. Prva žetev ni bila zadovoljiva, naslednja, v letu 1901 pa naravnost presenetljiva. Ko se je zvedelo za uspehe, ki jih je dosegel, je šel glas o Mikimotu po vsej Japonski in cesar je naročil, naj privedejo nenavadneda moža na njegov dvor, da mu bo razložil, kako je napravil svoj "čudež." Mikimoto je obiskal cesarja in mu razložil svoj postopek, nato pa odšel domov z zagotovilom, da ga bo država podpirala pri delu. Svetovno senzacijo pa je zbudila njegova ponudba umetnih biserov na evropskem trgu, ko je japonski ribič ponudil bisere za četrtino cene, ki je bila dotlej v veljavi. Na višku svoje dejavnosti je Mikimoto mogel zadostiti komaj 75 odstotkov povpraševanja po umetnih biserih. Tedaj seveda ni bil več ubog ribič, temveč bogat trgovec, ki se je povzpel do naslova "kralja umetnih biserov." V svojih podjetjih je zaposloval kot operaterke večinoma ženske, ki so za to delo najbolj pripravne. Druga svetovna vojna pa je prekrižala račune Mikimotu in njegovim sodelavkam. Moral je izdati skrivnost dvojega načina pridobivanja umetnih biserov in s tem izgubil monopol. Začeli so gojiti umetne bisere tudi v Avstraliji, in to z velikim uspehom. To je Mikimotu zagrenilo življenje. Umrl je v starosti 96 let, po njem pa je ostal samo niz biserov, ki nima dvojnika na svetu: 47 prekrasnih biserov, ki predstavljajo bajno vrednost. Vse drugo je utonilo v krutosti posledic, ki jih je prinesla Japonski izgubljena druga svetovna vojna. —Dolenjski List Sestreljeno letalo SOFIA, 3. avgusta—Slučaj sestreljenega letala, ki je vzletelo v Londonu in je bilo namenjeno v judovsko državo Izrael, pa je padlo na tla na bolgarsko zemljo, je sedaj popolnoma pojasnjen. V letalu je bilo s posadko vred, 58 ljudi, ki so vsi našli smrt. Bolgarska vlada je naj-prvo trdila, da je to potniško letalo sestrelilo njeno protiletalsko topništvo. Danes so v Sofiji priznali uradno, da so potniško letalo sestrelili bolgarski lovci pilotje, letalo je bilo torej obstreljevano v zraku. Bolgarska vlada dogodek obžaluje in je tudi javila, da je uvedla kazensko postopanje zoper svoje pilote, ki so sestrelili potniško letalo. Plačala bo tudi odškodnino. MANJ DELA— ISTA PLAČA V mestu Elyria, O., so nameščenci občine stopili v mezdno gibanje. Gasilci in stražniki so zahtevali pet procentno povišanje plač. Občinski svet se je postavil na drugo stališče in je sklenil, da plač ne bo povišal, znižal pa bo delovni čas. Gasilci, ki so morali biti pripravljeni 72 ur na teden, so zahtevali za sebe 56 ur dela. Občina jim je dovolila zmanjšanje delovnega časa na 63 ur v tednu. Policaji so bih na službeni dolžnosti 48 ur v tednu, v bodoče bodo le 44 ur, plača pa bo ostala ista. * Tudi v Ameriki so davki visoki. Delavec, ki zasluži na leto $4,500, mora dcJati v osmih urah dve uri in 32 minut za davke, za hrano pa le uro in 38 minut! Streljanje na sodniji v Carlisle, Pa., je bil klican na sodnijo 60 letni Haines. Razprava se je vrsi a tožbi njegove žene, ker ]e Percy Haines v zaostanku živnine. Razpravljujoči sodiu f Hainesu naložil, da plačuje svojo ženo $50 na mesec. Hain ^ je prišel v spor s sodnikom, ® terega je spraševal, kako Д plača, ko pa nima denarja. » je Haines zagrabil pištolo, s Ijal najprvo na ženo, nato advokata in sodnika in pos tragičnega dogodka: advo mrtev, trije drugi ranjeni, ш temi tudi sodnik. Tragika v tragiki v predmestju Toronta v York je mestni stražnik tu, ki je ukradel avtomobi-jal je znamenja ,da se tat us vi in preda, je svarilno ust zrak, ko pa vse ni nič je oddal strele v voz v Streli so povzročili, da ]e voznik izgubil kontrolo na ^ anom, avtomobil pa je . skupino potnikov, ki so ca na avtobus. Dvoje deklet je ^ na mestu ubitih, tretja je odnesla težje rane. Mestna čina je uvedla preiskavo per stražnika, češ, da je ^aP no ravnal. NOV ŽENIN MARGARETE , Britanska princezinja „g reta bo dne 21. avgusta star let. S to starostjo postane bodna in ne več pod Bast let. S to starostjo postane bodna in ne več pod kon britanskega dvora. Poroe bo lahko s komur bo ona V Londonu krožijo vesti stopil' stotnik Peter Townsend ozadje, v ospredje pa Wilton. Wilton je vsaj P škega stanu . . . PET OTROK UT0HI^9. se- V Kannapolis, N. C-, s® ^ go lila družina Houston so starši raztovarjali^PP ^ so se otroci igrali v bližnje niku. Domačim štirim se je pridružil še otrok Otroci so zašli predaleč v ^ -------------- jT- 1^0 gi" in so vsi skupaj utonin, bila zakonca Houston poslena z vselitvijo v novo MISSISSIPPI PROTI ČRNCEM golili V državi Mississippi governerja. Tekma med dati je bila ostra, posebne _ ^ ne ni bilo na nobeni str& razmere v Mississippi p& j čilno, da je vsak kandida demokratski, imel na da ločevanje po plemeni ne. Volilna parola je da se bo obdržal # pouk med belci in črnci џг bi bilo treba uporabiti o ^ no silo! KO Dve atrakciji na nocojšnjem program^ V rokoborbi prošli so se spoprijele ženske-r" bke, je izšla zmagovito son, 150 funtov tehtajoca^^^gii-voznica avtobusa v gpo su, Minn. Smatra se jo najmočnejših rokoborbk- џе bo dobila priliko, da se z June Byers, ki nosi kron" pijonke. Rokoborba s6 vrši na P . v Cloverleaf Drive-In križišču Warner, Granger i g) nal Rd., kjer se spojite ee in 17. Poleg teh dveh, bo do atrakcija spoprijem dve ^ kanov, Tex (Davy McKenzie, 290 funtov џ hrust iz San Antonio, Ipd 270 funtov tehtajočega ^ Von Albers iz Munich, gtP V tretji rundi pa se po je Clevelandčan Fred BoZil^' slovenskega rodu, in Joe pello iz Iowa City, bivši ski čampijon Zedinjenih Rokoborba se prične ob po končanem progvainu . 10. ure se prične kazati f' ENAKOPRAVNOST I STRAN 3 ®®®®®®®®®®®®®®®®®®(ГХГХј^^ Postojanka je padla (nadaljevanje) Zmago je dal zadnja navodi-la pred napadom. Borci so se sezuli. Bosi, z orožjem pripravljenim za strel, so se .pričeli pomikati straneh asfaltirane ceste proti mostu. V temni noči so se razločevali 6 obrisi postav, upognjenih na-do zob oboroženih, ki so tiho, oprezno pomikale proti 'icrjeni postojanki. Na levi strani tik mosta se je Migalo enonadstropno poslopje ^ opazovalnim bunkerjem na » je skozi lino groze- težkega mitral jeza. aleč naokrog je bila sama favnma. Na vseh štirih vogalih faši-Rlfpostojanke so bili beton-^ bunkerji, od katerih so vo-1 rovi naravnost v poslopje. vsakem bunkerju je bila po-vljena težka breda. Za beton-° ograjo in na strehi poslopja ^ stala molče dva minometa. ostojanka je počivala po-^eznjena v temo. Poleg bun-ffjev okoli poslopja in na streli! ^ b®deli stražarji. Razsvet-j® t'ilo eno samo okno. ^^&ni so se na znak usta- Bhsk je s svojimi fanti posta- kn 1^^°' ^"^Gl je ukaz, da takoj odo obvladane straže, pre-*%bzaMdonaimMt. sak je razmišljaj samo eno: ce je vse to le prevara. Kaj ščal podoficir obve- oK„ komando tako, kot je ^scala Danila naše. Grjetnost tega je bila majh- Ha Y ^^^4onski obveščevalec je že urah oblečen v čez H ° odšel v dolino in ne v spremljal iz bliži- čani^^ ^^lijanski premik. Poja-kom Г opaziti. Pred mra-tincoif P^'išel v bližno fašistične Valk Zmago. Obvešče- J^ost^' • ^ mraku čez Vg~ ' opazila ničesar sumlji-—^_j__Qbstajala je še možnost, da so se odločili za obrambo z lastnimi silami in da je posadka v Gorici bila v pripravljenosti za pomoč. Toda vsaka, tudi najbolje zasnovana akcija, je nosila s seboj nevarnost. Nekaj se je moralo tvegati. Od gruče na cesti se je ločila skupina. Na čelu je bil Zmago, za njim namestnik komandanta Pile, Abi, komandir čete Zvon-ko, Stepko in obveščevalec. Odšli so proti postojanki naravnost po cesti. Neslišno so se bližali. Zmago je zakašljal. Iz teme se je v smeri postojanke zaslišal glas. "Ferma. Kdo je?" Zmago je takoj v italijanščini odgovoril. "Patrulja." "Eden naprej, ostali stoj," je ponovil isti glas. Zmago je odšel naprej. Ostali so z napetim orožjem pričakovali, kako se bodo razvijali dogodki. Italijan, ki je zaustavljal, se je približal Zmagu. Dal je signal. V temi se je zasvetila zelena luč žepne baterije. Zmago mu je vrnil dogovorjeni znak z enako svetlobo. Italijan je iz teme polglasno vprašal: "Parola di ordine?" Zmagov glas mu je odgovoril: "Breda." Iz iste smeri je zaslišal odgovor: "Bari." Vse je potekalo po načtru. Nikjer ni bilo čutiti pasti. Italijanski komandir straže se je približal Zmagu. "Je vse v redu?" ga je nagovoril Zmago v italijanščini. "Kot je dogovorjeno," mu je živčno šepetal Italijan. "Iz mi-traljezov sem pri popoldanskem pregledu pobral udarne igle, prav tako sem onesposobil tudi mine. Sedaj moramo najprej razorožiti stražarje," mu je govoril. Med tem so se neslišno približali Pile, Abi, Zvonko in Stepko. Zmago je ukazal italijanskemu komandirju straže, naj ga vodi k prvema stražarskemu mestu. Odšli so. Pri bunkerju, kjer je bedel stražar fašist, se je oglasilo: "Kdo je?" "Capo pošto," mu je odvrnil komandir straže. Stražar je poznal njegov glas. Sumljivega ni opazil ničesar. Najbrže je mislil, da je to vsa-kovečerni obhod stražarskih mest. Obesil si je puško na rame. Giuseppe se. mu je približal. Ko je prišel do njega se je obrnil nazaj in glasno ukazal Zmagu in ostalim: "Avanti, avanti—Naprej, naprej." Zmago, Pile, Abi in Stepko so se približali. Kot blisk je skočil Zmago naprej ,nastavil fašistu napeto brzostrelko na prsa in mu šepetaje ukazal dvigniti roke. "Stai cito!—molči!" mu je zagrozil. V tem mu je Abi strgal puško in že je razoroženega odgnal nazaj. Prvo stražarsko mesto je bilo zavzeto. Za njim je prišlo drugo, tretje in četrto. Brez posebnih težav so bili obvladani vsi štirje stražarji v bunkerjih. Partizani so dobili sept štiri nove težke italijanske mitra-Ijeze. Toda akcija se je šele pričela. Medtem, ko so bile zunaj postojanke obvladane italijanske straže, so v njej za razsvetljenim oknom nič hudega sluteč delali kasno v noč trije fašistični oficirji.—Komandant in dva pomočnika. V dveh velikih sobah pa so mirno spali fašisti, po večini skvadristi, ki so tudi >pod Nemci hoteli ostati zvesti fašizmu. Partizani in Giuseppe so se približali vhodu v postojanko. Razorožiti je bilo treba še stražo na strehi, tri oficirje in 47 spečih fašistov. Italijanski komandir straže je odprl vhodna vrata. Bosi in z napetimi brzostrelkami so partizani neslišno zavzeli svoja mesta pri spalnicah. K pisarni, kjer so bedeli fašistični oficirji. EVEN PLAY-DAYS ARE PAY-DAYS JERRY WMEN YOU OWM U S. SAVINGS BONDS ! Her TDM— WHAT A WAY TO EARN A UVING ! ; Wd'- : l A V/; - Vi/ —7^.1 ' t ii>»i И 'A ч li4'«l!V Wi Hat a grand and glorious feeling to ically relax while on vacation, yet know tliat iniporlant savings goals are gelling cloyer all llie time. That's how you'll fed will) every U. S. Savings l?ond you buy. I'oi Uonds go right on earning money for you — no matter where you are or what you're doing. Sl.irt fei'litig good today. .loin the Payroll ^иујмц,* I'|;tn where you work. Just tell your pay j!('ir>e how niuch you want to save each :муЈчу. Yc'ur сотраму invests this money f'4 yon in U. S. Scries K Savings Monds. !hrn tl e money yon woik'-(i so hard for, ^!»rt» wo'-kiiii.' е'|ча11у h.ud for yon. W In n h"|f! tn mmturily (V years arid .4 monll) CH.'li Sp, јм F. l')ond ji.iys an nvi'Kigfj of '''/o PT VfDf, coinpoundi'd seiiiiimiin:i'!y. Vi ill) aM.iMiatie u,sli'n.'.l(>n privil>";c. it will go PT.i';;' it,at simie tine inle)'-t foi 10 tn-Mc )e;us. f or esample. save jnst S'i.T.'i a week—in 5 years you'll have $1,025; in aiiollior I \(Mrs and 8 months -you'll have a total of §2,137. The sc'cicl of saving is system. And system is the whole, idea of the I'ayroll Savings Plan. Gf( in the Plan, stay in the I'lan, and you'.ll get wliere you want to go. 1 LL ^ уп'"' intrrcsl ris currrnt јуптс, (isii \i'iir htiniter alwiU 3'/o Srncs /.' lionds ih'it ihry in'crvst scinidniumlly 1>у 1 rcuiuiy ch;':-L. Antuial limit, iti'"-r , i; The Treasury U^partmcnt thanfiSt Л (Council and The V. S. Coi'crniwnt iio'-s not -".n Icf , ' lor iheif f}nfriniii' li' II I' Itn ENAKOPRAVNOST je odšel spet Zmago z nekaj tovariši. Le Stepko, mlad, nizek, plečat fant, doma nekje iz Dalmacije, se je povzpel po stopnicah na streho, da opravi s stražarjem pri mitraljezu. Komandir Blisk je medtem prestavil zasedo na most. Njegova naloga je bila da s svojimi fanti zadrži Italijanom prihajajočo pomoč in ščiti umik onih v postojanki, če bi bilo to potrebno. Zmago je stal pri vratih oficirske sobe in čakal, da se vsi razporede. Vsi so pripravljeni. Pritisk na kljuko in vrata so se s truščem odprla. Pred italijansko komando fašistične posadke so stali partizani z napetimi brzostrelkami. V sobo se je prvi pognal Zmago. "Alto le mani!" je zakričal. Presenečeni fašistični oficirji so se zaprepaščeni počasi dvignili. Le komandant je sunkovito segel za pas. Prepozno. Krrrk je zaregljal na vratih rafal brzostrelke. Tenente se je prijel z obema rokama za prsi, poklenil in s spačenim obrazom izdavil: "Mama mia." Zrušil se je. V istem času so ostali vpadli v spalnice fašistov. Ti niso bili nevarni. Orožje so imeli naloženo v stojalih in še predno so se prebudili, je bilo že last partizanov. Na poziv, da vstanejo in dvignejo roke, so se leno pretegovali, misleč, da je spet nočna vaja. Kratek rafal brzostrelke jih je hitro osvežil. Smešen prizor. Ko so zagledali na vratih partizane, niso dvignili samo rok, temveč so molili kvišku tudi noge. Stepko je v tem času na strehi razorožil spečega stražarja, ki se je šele po krepki brci prebudil. Pred postojanko so prišli vozniki z vozovi. Devetinštirideset fašistov čr-nograjčnikov je padlo v partizanske roke. Vsi preplašeni so stali v vrsti, povezani med seboj. V Brdih se je danilo. Ljudje po vaseh so vstajali in se pripravljali na delo. Čez Steverjan mimo Huma in Šmartnega se je proti Kojske-mu vila dolga kolona. Napol gole fašiste, kakršne so dobili v posteljah, povezane med seboj z vrvmi, so peljali neprespani in utrujeni partizani naprej proti Benečiji. Na čelu kolone je šel spet zmagovalec Zmago. Po vaseh so fantje mirili va-ščane, ki so hoteli na mestu obračunati s starimi sovražniki, znanci iz soškega mostu. Ti so se preplašeni z grozo v očeh umikali udarcem pobesnelih briških žena in deklet, ki so jih napadale z metlami in pestmi. Za kolono so škripali zvrha naloženi težki vozovi, ki so vozili vojni plen. (KONEC) MUSICUHIVAl 4401 Worrensville Center Road NEAR THISTLEDOWN RACETRACK NOW THRU AUG. 14 BRIGADQON NIGHTLY 'RAIN OR SHINE' CURTAIN 9:30 EXC. 7:30 SUNDATS TICKETS: 31.50« $2.00 $2.50 $3.00 fm.-SAT.: $2.00' $2.50 $3.00 $3.50 *0n sale only ai theatre box office Cleve. phone reserv. MO 3-9550 TICKETS AT HALLE'S, BURROWS Fiee Bus Meets Van tken Rapid T:W & 6:10 3 SOBE SE ODDA v NAJEM DRUŽINI BREZ OTROK. Naslov se poizve v uradu tega lista. ^ ATOMSKE KONZERVE Zrezek, ki so ga pokazali zastopnikom ameriške živilske industrije na nedavni konferenci, je bil videti, kakor da so ga prinesli naravnost od mesarja. V resnici pa je bil star že nad 6 elt. Decembra 1948 so ga obsevali z atomskimi žarki, potem pa so ga spravili v shrambo z normalno temperaturo in ven-da rse ni pokvaril. Z atomskimi žarki obsevana živila se tako rekoč sploh ne pokvarijo, ker ti žarki uničijo povzročitelja gnitja. Če shranimo takšna živila tako, da ne pridejo znova do njih bakterije, ostanejo presna kakor prvi dan. Težava pa je seveda v tem, da je potrebna strogo določena količina atomskih žarkov, da uničujejo bakterije in da ne škodujejo živi-' lom, niti ljudem. To količino so strokovnjaki že ugotovili. Vzlic temu pa za zdaj atomskih žarkov še ne bodo mogli uporabljati za konserviranje živil, ker imajo živila po njih okus, kakor da so prismojena. Oglašajte v Enakopravnosti DELO DOBIJO ŽENSKE IŠČE SE ŽENSKO, staro pod 45 let, za delo v kuhinji in pri "sendvičih," po 4 dni v tednu, med 10. zj. in 2. pop. $1.00 na uro. Mora razumeti angleščino. Zlasite se pred 6. uro zvečer. N•6 telefonirajte. CARL'S CAFE 1301 Marqqetle Rd. DELO DOBIJO MOŠKI Išče se moške, 30 do 60 let stare, ki imajo izkušnjo kot MEHANIKI aU VARILCI da bi se naučili ravnati kolesa - osi - ogrodja na zasebnih avtih in trukih Plača od ure, počitnice, zavarovalnina in druge podpore. To podjetje obratuje že od leta 1908 in večina naših delavcev je z nami že več let. Pokličite PR 1-2424 in vprašajte za PETE HONOR MARY WITR TEE THOUSANDS OP. PILGRIMS who com* to The Shrine of OUR LADY d CONSOLATION CABET, 0Ш0 ^ '0 Ш AUGUST • Days of Special Pilgrimage SUNDAYS August 7, 14, 21, 28 MASSES 6:15, 8:00, 10:30, 12:00 E.S.I, FEAST OF OUR LADY'S ASSUMPTION, AUG. 15 Masses for all language groups continuously from 5:00 - 12:00 a.m. Confessions heard in all languapes. Blessings and Solemn Procession with the.lmage of Our Lady of Consolation Shrine of Onr Lady of Consolation, Carey, Ohio MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE Air-CouditJoned Nizke, nizlce in J OTROŠKE REDNE 1.49 do 1.99 POLETNE OBLEKE - do - $ ao t manj Vaša izbera več vrst hladnega, tenkega blaga. Več atraktivnih barv in stilov. Mere 9 do 18 mesecev, 1 do 3 let in 3 do 6 let. žal, da vsied omejenih zalog, ne moremo sprejemati poštnih in telefonskih naročil. Otroški 1 in 2-komadni PLETENI SLEEPERS 1 39 Udobni, dolgotraj- / f ni lepi pleteni v Sleepers v Maize, Mint ali svetlo \ \ plavi barvi. 2- \ komadni stili v merah 1 do 4 in J 'F I 1-komadni stili v merah 3 do 6. OTROŠKI RHUMBA SUNSUITS Vedno popularne redno $1 Rhumba solnčne obleke iz svetlo pisanega plisse blaga. Kompletno z nabranimi vrstami zadaj, v več lepih barvah. Žal. ne sprejmemo poštnih ali telefonskih naročil. 59c Bombažne srajčke 2 za $1 $1 Pletene srajčke ali kimone (neredne) 2 za $1 29c Baby Mae Training hlačke 4 za $1 1.39 Terry pletene kopalne brisače $1 59c Baby Mae Receiving blanketi __.^___2 za $1 1.69 Philippine obšivane oblekce $1 Baby Mae rjuhe za zibelko $1 OTROŠKI RHUMBA SUNSUITS Vedno popularne redno $1 Rhumba solnčne obleke iz svetlo pisanega plisse blaga. Kompletno z nabranimi vrstami zadaj, v več lepih barvah. Žal. ne sprejmemo poštnih ali telefonskih naročil. 79 OTROŠKE PLISSE CABANA OBLEKE 2-komadne obleke, kombinacija živo pisane športne srajce z boxer hlačami iz enakega blaga. Udobne, lepo pristojajoče, v merah 3 do 6. POTREBŠČINE ZA NOVOROJENČKE 59c Bombažne srajčke _________________________2 za $1 $1 Pletene srajčke ali kimone (neredne) 2 za $1 29c Baby Mae Training hlačke ____________4 za $1 1.39 Terry pletene kopalne brisače ...........$1 59c Baby Mae Receiving blanketi __.^___2 za $1 1.69 Philippine obšivane oblekce ________________$1 Baby Mae rjuhe za zibelko ___________________________ $1 59c Prešate podloge, 17x18 inčev, (neredne) _________ 89c Prešf.te podloge, 18x3-5 inčev (neredne) __________ $1 Podloga iz gumija ___________________ 1.98 Flamielette blago za rjuhe _ 1.99 Novelty blanketi za zibelko Л za $1 ______2 za $1 . 88c jarda 1.59 jarda ___________1.49 Redno 3.75 "CURITY" PLENICE Z manjšimi hibami, fine kakovosti. Polne mere 21x40 inčev. V zaboju. 2.79 Redno 2.49 BIRDSEYE PLENICE 27x27 inčev velike, zavite v cello- 4 QQ phane papirju za večjo čistočo. Po | posebno nizki ceni. Poštna in telefonska naročila sprejeta — Pokličite CHerry 1-3000 The May Co.'s hladni oddelek v kleti z otroško in dečjo opravo STRAN 4 ENAKOPRAVNOST ILKA VAŠTETOVA UPOR ZGODOVINSKI ROMAN 'gospe po vratu, potem je spretno popravila pričesko vrh glave, vzela z marmorne plošče diamantni diadem in ga pritrdila Izi v lase. "Je prav tako, gospa?" je vprašala gledaje gospejino sliko v ogledalu. "Prav, Metka. Zelo si spretna," je pohvalila Iza in vstala. Metka ji je poravnala dolgo vlečko iz bele čipkaste tančice in tiho občudovaje odstopila. Cili-ka je prekobalila noge, pokrite z dolgim empirskim oblačilcem, preko naslonila na tla in molče stopila okrog lepe mačehe. Ma-nica pa je vzela iz škatlice dragoceno slonokoščeno pahljačo ter čipkast robček in z zadovoljnim, skoraj materinskim nasmehom podala oboje gospodarici. "Naj se te še jaz nagledam, preden gremo!" se je tedaj od odprtih vrat oglasila gospa Tekla Jelovškova pl. Fichtenau, žena konfiniranega župana in sestra snahe gospoda Coppinija. Bila je prav tako oblečena v plesno toaleto. "Ču-do-vito!" je pristavila, ko je stopila bliže. "Ali ni kakor princesa iz pravljice? Kaj praviš, СШ ?" Cilika je stala ob strani, na-mrgodila zajčjo ustnico in izjavila kratko, skoraj neprijazno: "Nič!" "Kaj?" "Nič ne pravim. Kvečjemu to, da bi bilo bolj pametno, da ostane Iza doma." "Ali si ob pamet, otrok!" "Jaz ne, ampalk Francozi bodo, ko Izo zagledajo," je Cilika suho izjavila. In ni pogledala mladi mačehi v oči. Iza je prebledela . . . Ali je dekletce opazilo, da ji dvori general. Da vsak dan dvakrat jaha čez trg in se ozira v okna Copi-nijevega stanovanja? . . . Mučna zmedenost se je polotila lepe žene . . . Ali nima pastorka prav? Ali bi ne bilo bolje, da se generalu izogne? "Saj bi res ostala rajši doma. Verjemi, Tekla, da mi storite vsi veliko uslugo, če greste brez mene na ples." "Ampak, dušica! Ali res ne razumeš, da se Francozom ne smeš zameriti—zaradi svojega soproga! Ali si pozabila, da je že zdavnaj minil rok, v katerem bi se morali po Napoleonovi zapovedi vsi brambovski častniki vrniti? Ali se ne bojiš, da vam požgo Pogance, ker Langerja Tedaj je skočial k njej Cilika in jo divje objela. Jok je stresal dekletova šibka ramena, nenadoma je izpustila lepo mačeho in zdirjala v sosedno sobico, kjer sta spali z varuško Manico. Vrgla se je na posteljo in divje zahlipala. Prestrašena je prihitela Iza za njo. "Cili! Cili." je pomirjevalno gladila pastorko po glavi. "Iza! Zamudili bomo sprejem!" je s praga priganjala gospa Tekla Jelovškova. "Lahko noč, Cili! Mirna bodi! Ves čas bom mislila nate!" je šepnila Iza. Cili je planila kvišku in zgrabila Izino roko: "Ali res, Iza?" "Res." Z iskreno ljubeznijo si je dekle pritisnilo mačehino roko k razgretem licu, potem jo je izpustila. Iza je odhitela za Jelovškovo. Zdaj je bila prepričana, da se Cili boji zanjo, čudna tesnoba ji je stiskala srce, ko je pomislila na generala, še nikoli jo misel na kakšnega človeka ni toliko razburjala. Trudila se je, da bi mislila na kaj drugega, pa ji je njegova slika stala tako razločno pred očmi, da ji je ude iz-preletaval drget . . . Ali se ga res boji? . . . Sklenila je, da mu svojega strahu nikoli ne pokaže. Ostala bo proti njemu vljudna, a brezbrižno hladna kakor doslej. "Nu, vendar že!" ju je pozdravila gospa Frančiška Coppi-nijeva, še mlada vdova pred sedmimi leti umrlega okrožnega glavarja. S težavo sem jo prignala," se je smejala njena sestra. "Še v zadnjem trenutku se nam je hotela skujati." ''Oh, saj je razumljivo! Iza se zaveda ,da s svojo lepoto, prav nič ne spada med nas," je s poudarkom in ne brez zavisti vzkliknila gospa Coppinijeva, ko je Iza stopila v polno luč velikega lestenca, ki je visel sredi Cop- PRVIČ DANO V PRODAJO! Proda se dobroidočo gostilno z D 2 in D 3 licencami, katero vodi sedanji lastnik 13 let. Na vzhodni strani. Za podrobno^i pokličite med 1. in 3. urb popoldne. PR 1-6366 IŠČE SE STANOVANJE ■ za družino ■ z tremi otroci, dva gresta v šolo. Želi se 4 ali 5 sob. Imamo dobra priporočila. Pokličite po 5. uri popoldne. EN 1-7840 se vedno m domov? Iza! Lepo te prosim,, ne delaj neumnosti! Ali misliš, da grem jaz rada na ta ples—brez moža? Ampak vem, da se okupatorju ne smem zameriti, ker bi to položaj mojega konfiranega soproga moglo še poslabšati. Zdaj pač ne moremo siliti z glavo skozi zid." (nadaljevanje) "Medve se bova dobro razumeli, ali ne Metka? Stari znanki sva še iz Ljubljane." Metka se ji je hvaležno nasmehnila in prikimala, čutila je: če bi izpregovorila.eno samo besedo, bi planila v glasen jok. Mlada poganška gospa jo je razumela. "Manica!" je zaklicala skozi nizka odprta vrata v sosedno sobico. Na prag je stopila stara varuška z lepim, leto starim otro-čičkom, modrooko Florico, na rokah. Z zadovoljstvom je Iza opazila, kako so se Metki zasvetile oči pri pogledu na ljubko dete. "Manica! To je Metka, ki bo prevzela tvoja hišna dela, da tebi ne bo treba odslej misliti na ničesar drugega kakor na moje najdražje." In Iza je iztegnila roke in prijela veselo vriskajoče punčko ter pristavila: "Pelji Metko v njeno kamrico, da odloži svoje stvari. Potem ji pa odpri na hodniku kovček, ki naj ga izprazni, da pridem do plesne obleke, ki mi jo popravi šivilja za generalov ples. Pokaži Metki omaro, v katero naj znosi ostale obleke." CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT JAPANESE - AMERICAN — Responsible couple, 1 chilr!. 6 years old, need large 4 room aoart-ment. Prefer W. or W. Suburbs. Personal and credit references. Modernate rental. MUseum 4-4764 DOMESTIC HELP ELDERLY WOMAN who wants good home with mother and son. Light housework. Stay. Small salary. Call after 2 p.m. — NEwcastle 1-2557 REAL ESTATE BY OWNER — Leaving city, will sacrifice for quick sale, 6 spacious modern rooms, expandable; 1 room finished: full basement, enclosed porch, face brick, tiled bathroom, built-in tub, new boiler. $16,500. A value unchallenged. — 7246 South Rockwell Call PRospect 6-7861 or DEarborn 2-3179 Comer 5 room Brick BUNGALOW Full attic, full basement, insulated hot water heat, 1 car garage, near schools and churches. $14,500. 4056 W. 21 St. CRawford 7-4324 BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY - MEAT - LIQUOR — Growing S.W. location. $270,000 gross yearly. Excellent for partners. SAginaw 1-5687 FOOD AND VARIETY STORE — 13309 Baltimore Ave. — Established business. Reasonable rent. 20 years in business. Retiring. Mitchell 8-9814 SMALL LUNCHROOM—Seats 12. Good location. Fully equipped. Price $3,500. Call — FOrest 6-9798 CEMETERY LOTS — 6 lots — Fairmont Cemetery, 95th and Archer Ave. Near front entrance. Reasonable. Call — PEnsacola 6-1117 Tako je bila Metka takoj zaposlena, kar ji je preko prvih ur v službi še najbolj pomagalo. Odšla je s starko v tesno predsobo, kjer so drug vrh drugega stali-ob steni deloma izpraznjeni, deloma še polni kovčki. "Tegale bo treba izprazniti," je pokazala Manica na največjega prav na dnu. "Tukajle je pa tvoja kamra." Odprla je vrata v majhno, preprosto pobeljeno izbico, kjer je bila v enem kotu postelja in poleg nje stol, v drugem pa obešalnik za obleko. Pod nizkim okencem z razgledom na dvorišče je stala šivalna mizica s stolom. To je bila vsa oprema Metkine kamrice. Metka je postavila svoj s črtastim platnom prevlečeni kovček na tla, slekla jopico, vzela iz kovčka bel, skrbno zlikan predpasnik in stopila k Manici, ki je v predsobi jemala kovčke s kupa in jih skladala na stopnice, ki so vodile iz predsobice na podstrešje. , % Naposled je Manica odprla velik lesen kovček in pripomnila; "Te-le obleke boš znosila v omaro, ki stoji v moji kamri tam onkraj gospejine sobe. Lepo jih jemlji ven, da jih preveč ne zmečkaš." In vzela je sama nekaj oblek iz kovčka, jih razprostrla in obesila dekletu preko lakti. "Tole bodo pa gospa danes teden oblekli za generalov ples," je rekla naposled in previdno izvlekla belo, s srebrnimi čipkami obrobljeno in z dolgo tenčičasto vlečko opremljeno svileno obleko. Strme so obvisele dekletove oči na tolikšni krasoti. "No, pojdiva!" jo je spomnila starka in držala z visoko dvignjeno roko plesno toaleto kvišku, z drugo rok pa odprla vrata v gospejino sobo. "Ali je vlečka močno umazana?" je vprašala Iza, ki je sedela z otrokom na kolenih v naslanjaču pri nizkem oknu. "Nu, vsekakor jo bo treba oprati in zlikati, preden jo šivilja popravi. Ampak ne vem—," s pogledom je starka pomenljivo ošvignila mladenko, ki je nesla obleke mimo nje v sosedno sobo. Iza je razumela. "Metka!" je ustavila dekle na pragu. "Ali znaš lepo likati?" Metka se je okrenila in v nežno rožnati obrazek ji je šinila temna rdečica. "Teta Marjeta je rekla, da znam bolje likati kakor ona, ker imam dobre oči in se mi roke ne tresejo," je skromno odgovorila. "Svilene srajce in čipkaste kravate gem morala vedno jaz likati." Iza se je malce nasmehnila in dejala: "Potem ti brez skrbi zaupam svojo plesno krasoto. Kar tamle na posteljo jo razprostrl, Manica, da mi Metka odpara vlečko." Bilo je čez teden dni, dne 8. oktobra. Tistega dne so Coppi-nijevi zelo zgodaj večerjali zaradi plesa, ki ga je francoski general Zucchi priredil na magistratu. Po večerji pa se je po stanovanju začelo nervozno tekanje, kakršno je običajno ob takšnih prilikah. Najbolj mimo je bilo v poslopju na dvoriščni strani, v Izinih skromnih prostorih. Za priprtimi vrati je v Manični sobi spala mala Florica, v Izini spalnici pa sta bili Manica in Metka pred toaletno mizico zaposelni z na-pravljanjem svoje gospe. V naslanjaču poleg okna je čepela— z nogami na stranskem naslonilu—Cilka, zatopljena v občudovanje svoje ljubljene Ize. Zadnjikrat je potegnila Metka z glavnikom preko vsakega izmed temnih kodrov, ki so viseli Z globokim vzdihom je Iza prijela za vlečko in si jo vrgla preko roke. Manica ji je skrbno ogrnila gola ramena s šalom iz mehkega kšmirja, povrh pa jo je odela v toplo ogrinjalo iz težke črne svile. ZIDARSTVO Zgradim novo hišo ali garažo; izvršim popravila in postavim klet pod staro hišo. Za pojasnila se obrnite na zanesljivega gradbenika JOHN YAGER IV 1-5702 ZAVAROVALNINA na ШбО BIZNES - AVTO - ŽIVLJENJE Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi DANIEL STAKICH 815 EAST 185th STREET poleg St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934 pinijeve sprejemnice. Res je bil njen bledi obrazek, obrobljen s črnimi lasmi, tako krasen, da sta zdrava, a povprečna obraza obeh sester, dasi prav čedna, kar vidno stopila v ozadje. Bleda Izina lica je pokrila rahla rdečica nejevolje. "Frančiška!" je očitajoče prosila in pristavila proti starčku, ki se je dvignil iz naslanjača: "Ali gremo, striček?" Iz sosedne sobe sta tedaj pridrvela oba Frančiškina otroka: desetletna Marija in osemletni Karel. Za njima je počasi stopal njun domači učitelj, teolog Janez Zalokar. "Oh, teta Iza, prosim, prosim, pokaži se!" je živahna Marija prijela Izino črno ogrinjalo in ga razgrnila. "Mmm! čudovito!" Iza pa, ki je neprijetno začutila občudujoči pogled mladega teologa pri vratih, se je zdajci odločno otresla: "Moj bog, nehajte že! Saj se menda niste zarotili, da napravite nocoj iz mene domišljavo gosko! .•. . Prosim, stric!" In vzela je na rob mize prislonjeno,* s srebrom okovan opalico in jo ponudila starčku. "Lahko noč, otroci!" Odšli so. Gospod Coppini, v svečanem, nekoliko staromodnem črnem fraku in črnih, pod kolenom z belimi atlasnimi pentljami pre-vezanih hlačah, z mogočno na- ščeperjeno belo čipkasto kravato in belo pudrano lasuljo, je b . —višok in slok—lep ženi kar primeren spremljevalec. Z vidnim ponosom in gracijo minu* lega stoletja je vodil Izo z dvignjeno roko med množico gleda -cev, ki se je nabrala pred magistratom. V pritličnem prostoru, izpremenjenem v garderobo, so sluge odyzeli damam ogrinja a in vsaka od njih je pred og e-dalom še enkrat kritično pre merila frizuro in toaleto. Na o so odšli po okrašenih leseni stopnicah navzgor v prvo na stropje, kjer je bila sejna dvo rana izpremenjena v plesno dvorano. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v - - -Enakopravnosti 649 EAST 185th ST.. KE 1-8187 Jerry Petkoviek. lastnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose. ki vam najboH ugajalo. EUCLID POULTRY Jerry FetkoTiek. lastnik Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday 9 A.M. to 12 Noon IVanhoe 1-8288 QUALITY AT A PRICE-EASY TERMS. STAKICH FURNITURE CO. lAMES D. STAKICH, Prop. 16305 Waterloo Road SEDAJ JE ČAS ZA POKRITI VAŠO STREHO ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. Nate delo je poznano kot prve vrste: ie zanesljivo in jamčeno. Cene so zmerne. Se priporočamo v naklonjenost. Lahko pišete na ta naslov R. F. D. 1 (Rl. 44). NEWBURY, OHIO ali pokličite telefoniCno Newbury 1-283 — PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT — Oglejte si vas finančni napredek ... in vašo bodočnost! Tam je — črno na belem — na hranilnih vložnih knjižicah tisočerih in tisočerih vlagateljev pri Society. To so ljudje, ki redno vlagajo del svojega zaslužka na hranilno vlogo pri Society. In ne glede koliko vi zaslužite, važno je to, kar največ šteje za vašo bodočnost, koliko vi prihranite! Tisti del je vaš — in ko ga imate na hranilni vlogi pri Society, ga imate na razpolago kadar ga rabite. če ni vaš finančni napredek to, kar bi vi radi, da bi bil, vas vabimo, da obiščete enega izmed naših 9 priročnih uradov... pričnite s svojo hranilno vlogo ... in začnite graditi vašo finančno podlago s rednim hranjenjem pri Society. I M t H f C I T v o r « i I v I i A N 0^ j Founded 1849 ' - MKMBCR FKOKRAi (ОвРО«»Т *N »»WA NO#] . 'OOR^ORATiO** STRONG and SECURE ШШ ;:v ^јјЕ 'ШкМШШшШл [јрШЖгШК':s.?#f. '< MlMm