------    266    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Končan je krohot strelski na Du-naji, potihnil je vrisK za „ veliko Nemčijo" — tako silen je bil, da je primoral državnega kancelarja barona Beusta priti z Uaštajnskih toplic, da je ohladil vročino pangermanistov z govorom, v kterem med drugim pravi: „Avstrijska politika se ne sili več v zadeve
-----    267  -----
nemške." Nemštvo v Avstriji se ne sme cepiti od druzih narodov avstrijskih, ki z istimi pravicami, z isto zvestobo, z isto skušeno hrabrostjo stojijo v vrsti avstrijskih državljanov." — „Reform" govori v slovo nemškim strelcem tehtne besede rekoč: „Vsak trezen opazovalec strelske slovesnosti dunajske mora si misliti to-le: Ako teh Nemcev ne združi sila kakega mogočneža, oni sami ne bojo skovali edinstva. Ker Dunaj poznajo, domišljujejo si, da poznajo Avstrijo. Al Dunaj ni Avstrija. In ker jim je ploskala dunajska liberalna stranka, domišljujejo si, da jim ploska Avstrija. Nikakor! Drugim nenemškim narodom so Vaši klici po »svobodi" le odmevali kot klici po zatiranji druzih narodov. Zato so jih z nevoljo in žalostjo slišali, in celo med Magjare ste zasejali novo seme nezaupljivosti. Ta dunajska stranka je pri tej strelski razuzdanosti svoj zadnji atut izigrala: navzunaj ni ničesar pridobila, doma pa težave le pomnožila. Ako ta stranka z nemškimi narodi ostale Avstrije ne stopi v razmero bratinske enakosti, kmalu je po nji, — zginila bode". — To so pač besede moža, ki dobro pozna današnji stan Avstrije, kterega pa ne pozna popisana srboritost nemška.
—  Franc-Jožefova železnica se bode odprla na rojstni dan presvitlega cesarja.
—   Cesarski ukaz od 6. dne t. m. zapoveduje, da se ogerskim polkom (regimentom) dado za oficirje le sami Ogri, — polkom druzih narodov pa saj taki oficirji, ki razumejo narodni jezik dotičnih vojakov.
—  Delavci stopajo v dunajskih ljudskih shodih tako predrzno na noge, da ima, in to po pravici, že samavvlada strah pred njimi. V nekem shodu v gostil-nici Šperlnovi so se cel6 culi glasi za „socialno republiko"! Namenili so njihovi kolovodji na Dunaj sklicati shod delavcev iz vse Evrope, da se pobratijo; al vlada, bodeča se hudih homatij, je prepovedala ta shod. Ta prepoved pa bode gotovo naredila silen krik med temi ljudmi, ktere so liberalci po naročji nosili, ko so rjuveli proti konkordatu za nove verske postave. Zdaj — zahtevajo plačilo za to ljubav.
Iz Gorice piše „Domovina": Družba za vinstvo se napravlja v Gorici, in sicer na akcije (delnice). V seji 21. t. m. je dotični odbor, v kterem so udje kmetijske družbe in kupčijske zbornice sklenili, poslati na mini-sterstvo prošnjo za podporo kmetijske šole, kar tudi kmetijska družba prosi. Delnice po 100 gold. se izdajo; kakor hitro bo 40.000 gold. podpisanih, velja družba za ustanovljeno. — Vodstvo družbe naj bi prevzel vodja-profesor prihodnje šole kmetijske. Slišimo, da za zdaj ne bo nič s kmetijsko šolo, ker ne morejo dobiti ali ne morejo pogoditi se z italijanskim profesorjem, kteri bi jej imel biti vodja. Slovenskega profesorja ima deželni odbor prav izvrstnega. — Nov telegraf bomo imeli iz Trsta skoz Sočko dolino do Tre-biža, in sicer zato, ker burja pozimi telegraf po Krasu večkrat potrže.
Češko, Iz Prage. — Glavno naše mesto je tužno, je tiho; „nulla dies sine linea", pravi Latinec, pri nas velja pa: „noben dan brez tiskarne tožbe." Vkljub vsemu temu vendar ni potrt narod naš; v svesti svetih svojih pravic pričakuje, da se bodo vremena izvedrile. — Te dni so grajščaki Clam-Martiniceve stranke tukaj imeli shod, v kterem so se posvetovali: ali bi se udeležili novih volitev za deželni zbor ali ne. — Letina pri nas, kakor na Moravskem, je zel6 slaba; gosposke so vladi na ljubo pisale, da bode izvrstno dobra, a zdaj se kaže narobe. — Ravnokar je c. k, vlada poslala c. k. okrajnim gosposkam okrožnico (cirkulare), v kteri se jim oblast daje, kdaj da morejo prepovedati ljudske  shode   (tabore)   pod   milim   nebom.    Jedro   te
okrožnice je skor tako, da bi se lahko kar naravnost iz osnovnih postav izbrisal §. 3. Na Dunaji je ro-govililo na tisoče tujcev in besedovali so tako pre-širno — in vendar jim nihče ni prepovedal shoda. Je li to ravnopravnostV!
Hrvaško. Iz Karlove a. — „Zukunft" piše, da se tu obilo podpisuje pismo, ktero nezadovoljnost iz-rekuje s tem, kar se zdaj v trojedni kraljevini godi, in protestuje zoper sedanji deželni zbor, ki je po večem delu sestavljen iz uradnikov; zato se prosi v tem pismu, naj se skliče postavni deželni zbor.
Ogersko. Iz Peš t a. Nova postava za nabiranje vojakov je po večini zborovi sprejeta. Levica, ki jo je podreti hotela, v zboru ni zmogla, pa se tolaži s tem, da je postava le — začasna in da naposled vendar Ma-gjari dobo še svojo lastno armado. — Časnik „Pešt. Ved.", glede na prvi slovenski tabor v Ljutomeru, primerja žalostni narodni stan slovenskega naroda na Ogerskem (Slovakov) se stanom slovenskega naroda na Stajarskem, Kranjskem, Primorskem itd. ter pravi, da je narodni stan Slovakov žalostneji memo Slovencev. „Pešt. Ved." se radujejo, da se Slovenci čvrsto gibljejo, a boje se, da ,jim veselo upanje ne bi tako po vodi splavalo, kakor je Slovakom na Ogerskem." — „Zukunft" pristavlja tem besedam tolažbo: „Nikar obupati! Kdor sam obupa, zgubljen je. Brez duševnega boja ni zmage, po trpljenji pride veselje!" — Letina je na Ogerskem večidel dobra, in ker imajo še lanskega žita dojsrelj, bodo novino prodajali spet na južno Francozko, Špansko, severno Nemško itd., kjer je letina silno slaba.
Laško. — Pri sv. Lorencu v Lombardiji je 68 let staremu meščanu njegova 4. žena povila 31. otroka. Presrečni oče!