Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662'% Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy Telefon 0432/731190 St. 11 (901) Čedad, četrtek, 19. marca 1998 “L’ospedale faccia capo ad Udine” L’incontro che si è tenuto mercoledì 11 marzo a Civi-dale sul futuro della sanità nel Cividalese, organizzato dall’associazione Ippocrate, è servito a far capire che, se finora gli effetti della legge regionale 13 si potevano vedere solo sulla carta, ora cominciano a farsi sentire anche sulla pelle della gente. La reazione verbale di una parte del pubblico ai tentativi di chiarimento del direttore sanitario dell’Azienda sanitaria del Medio Friuli, Roberto Ferri, è stata vistosa, a tratti scomposta, e verrebbe da aggiungere tardiva, non fosse altro perché l’occasione per cambiare la legge - il referendum regionale - è stato a suo tempo un flop in fatto di partecipazione popolare. Ma qualcosa si può ancora fare, hanno fatto capire da una parte i sindaci del distretto sanitario, dall’altra il presidente della Provincia. La proposta degli amministratori locali è quella di staccare l’ospedale di Cividale (o quello che ne resta) da quello di S. Daniele per aggregarlo a Udine, mantenendo gli attuali posti letto, ripristinando Chirurgia e Medicina e potenziando l’assistenza domiciliare sul territorio. A proposito di quest’ultima, il presidente della Comunità montana Giuseppe Marinig ha riproposto l’idea di convertire le strutture scolastiche dismesse delle Valli in altrettanti ambulatori medici. Da parte sua Giovanni Pelizzo si è fatto promotore di un’azione affinché venga modificata la legge regionale. U-na richiesta che va fatta ai consiglieri regionali, non tanto a quelli attuali quanto a quelli che verranno eletti in giugno. E qui si apre il capitolo delle elezioni regionali, importanti da questo punto di vista ma che potrebbero vedere una forte astensione da parte degli elettori del Cividalese, perdurando questa situazione. Inutile dire che le difficoltà interessano in primo luogo le Valli del Natisone, poiché sono le zone più lontane dai grandi centri. “Ammalarsi oggi da noi - ha detto il sindaco di Stregna, Claudio Garbaz, durante l’incontro - è una disgrazia”. Ma il disagio ormai investe un po’ tutti. E l’Azienda sanitaria? Niente paura, perché pensa a noi: sono stati già stanziati otto miliardi per il potenziamento delle strutture che ospitano l’Rsa ed il pronto soccorso... (m.o.) Janez Podobnik vrnil obisk koleguViolanteju Med glavnimi temami pogovora je bil položaj obeh manjšin Srečanje med predsednikom italijanske poslanske Zbornice Lucianom Violantejem in njegovim kolegom iz Slovenije Janezom Podobnikom je bilo prejšnji teden v Rimu ponovno potrdilo, da je mimo hudo obdobje nape-stosti in zaostrovanj, da nasprotno prevladuje z obeh strani volja po stvarnem dialogu in iskanju pri vseh odprtih vprašanjih najboljših rešitev za obe strani. Trije sklopi vprašanj so bili v ospredju pogovorov in sicer ratifikacija pridru-Zitvenega sporazuma med Slovenijo in Evropsko Unijo, tristransko sodelovanje med parlamenti Italije, Slovenije in Madžar-ke ter vprašanje položaja obeh manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. Kar se prvega vprašanja tiče je predsednik Zbornice obvestil slovenskega kolego, da je ratifikacija že na dnevnem redu in izrazil optimizem, da bo sporazum ratificiran. Glede sodelovanja med parlamenti trilaterale sta oba predsednika izrazila Zeljo, da bi se sodelovanje med P* Janez Podobnik tremi parlamenti poglobilo in to v obliki stalne delovne skupine. Ze jeseni, po parlamentarnih volitvah na Madžarkse, naj bi prišlo do prvega srečanja predsednikov treh parlamentov, ki bo na Podobnikovo pobudo v Sloveniji. Kar se tiče varstva slovenske manjšine je Violante povedal, da si vladna večina prizadeva za čimprejšnje sprejetje zakona, da pa postepek blokira desnica. Na sugestijo Podobnika, ki ga je seznanil, da je pred odhodom v Rimu sprejel delegaciji slovenske in italijanske manjši- Luciano Violante ne, je Violante obljubil, da je Ze aprila pripravljen sprejeti zastopstvo Slovencev. Na srečanju je Podobnik odprl tudi vprašanje vidnosti slovenskega programa RAI 3, ki ga v Benečiji ne moremo spremljati, v zvezi s projektom čezmejne televizije pa se je Violante obvezal, da se bo pozanimal, kaj je moč na državni ravni storiti za njegovo pospešitev. Violante se je na srečanju s Podobnikom dotaknil tudi občutljivega vprašanja odnosa do preteklosti. Kot je povedal Podobnik je predsednik italijan- ske Zbornice izrazil m-nenje, da “je dolžnost politike, da ne ostanemo ujetniki preteklosti”. Violente je predlagal, da bi predsednika obeh parlamentov po dogovoru s simbolno gesto obiskala tiste kraje, na obeh strani meje, ki so za obe strani najbolj občutljive. Podobnik pa je predlog vzel v razmislek. Naj povemo, da se je Janez Podobnik v Rimu sestal tudi s presednikom Senata Nicolom Manci-nom ter s predsednikom parlamentarne komisije za politična vprašanje Evropske Unije Antonijom Ru-pertijem in predsednikom parlamentarne komisije za zunanje zadeve Achillom Occhettom. Sicer je predsednik DrZavega zbora začel svoje pogovore v Rimu na vljudnostnem obisku v Vatikanu, kjer ga je sprejel drZavni tajnik Svetega sedeZa kardinal Angelo Sodano. Janez Podobnik ga je seznanil s težnjo in pripravljenostjo Slovenije, da uredi odnose med cerkvijo in državo na taki ravni kot v drugih e-vropskih državah. Pascolini si candida con il Polo Esce allo scoperto, l’ex sindaco di Cividale Giuseppe Pascolini. Lo fa per spiegare il suo ritorno, dopo tre legislature passate sulla poltrona di primo cittadino, dal 1980 al 1995, e dopo la sconfitta delle ultime elezioni. Sembra un cacciatore (il paragone non gli sembrerà certo irriverente) che per quasi tre anni è stato costretto a colpire le proprie prede con una fionda, e ora finalmente torna ad avere in mano un fucile. Pascolini sarà dunque il candidato di Cdu, Alleanza nazionale e Forza Italia, le forze del Polo, (m.o.) segue a pagina 2 Majhne občine za združevanje V Vidmu pomet na pobudo županje Filippi g Na pobudo Županje občine Tipana Marise Filip-pig so se na sedeZu videmske pokrajinske uprave zbrali Zupani malih občin (z manj kot 5000 prebivalci) videmske pokrajine in sc dogovorili, da bodo odslej nastopali skupaj. Gospe Filippičevi je bilo dosti do tega, da se uresniči to srečanje, kajti male občine, se zlasti tiste na goratih področjih, se nahajajo v resnično težkem položaju. Neugodnim razmeram, v katerih delujejo, se pridružuje se neznanska birokracija, malo finančnih sredstev, pa tudi majhne možnosti, da bi bil glas teh upraviteljev pravočasno usliSan na višjih upravnih instancah. Videmsko srečanje je bilo Sele prvi korak, kmalu pa bodo sledili drugi. (D.U.) beri na strani 4 V Zabnicah, Uvah in Beli Peči Slovenski jezik vstopil v šolo V Kanalski dolini slovenski jezik Se do pred kratkim ni imel vstopa v Solo. Niti po stranskem vhodu, kot se bodo spomnili vsi tisti, ki so ob koncu sedem-destih in začetku osem-destih let spremljali poskuse, da bi se Šolski prostori uporabljali vsaj za privatne popoldanske tečaje. Tečaji pa so se kljub temu zaceli in razvili v okviru aktivnosti kulturnih delavcev Kanalske doline, kar je bilo dovolj jasno znamenje, da se krajevna skupnost Slovencev ne namerava odpovedati lastnemu jeziku. Treba je bilo vztrajati dolga leta, a vprašanje je končno dozorelo. Danes so razmere na srečo bistveno drugačne. Slovenščina je v javno osnovno solo stopila skozi glavna vrata in sicer na pobudo didaktičnega ravnateljstva iz Trbiža, ki je udejanilo načrt za ovrednotenje kulturnega premoženja jezikovnih manjšin teritorija Kanalske doline. D.U. beri na strani 4 Ponediščak an nje kreativnost Lepo iniciativo Večernih srečanj, ki sta jo organizirala v Spietarskem farovžu združenje Blankin an Planinska družina Benečije so v petek 13. marca zaparli z zelo živahnim beneškim vi-etričam... s PonediSčakam. Pred Številno publiko je pokazu prerez njega kulturnega ustvarjanja. “Pokušali” smo od vsega po nomalo od njegovih najlepših stvari. Luciano Chiabudini je začeu narpriet s poezijo v slovenskem, furlanskem an italijanskem jeziku. Od telega bolj intimnega začetka je atmosfera rata-vala nimar buj vesela an živahna. beri na strani 4 Četrtek, 19. marca 1998 2 L’ex sindaco ufficializza la sua candidatura a Cividale per il Polo Pascolini, il ritorno Verrà sostenuto da Cdu, Alleanza nazionale e Forza Italia - L'Ulivo alla ricerca di una identità potrebbe alla fine presentarsi con due liste dalla prima pagina “Ci siamo ritrovati dopo qualche discorso interlocutorio da parte di qualche forza. Il mio nome è stato proposto dal Cdu, il mio partito, ed è stato accettato da altre formazioni. Sono propenso ad accogliere l’invito, sospinto dal fatto di essere di vecchia militanza politica e di avere u-na certa esperienza amministrativa, non solo a carattere comunale”. Così dice, aggiungendo che non c’è molto spazio per accordi con la Lega Nord, che pure Alleanza nazionale aveva preso in considerazione (d’altra parte i leghisti sono intenzionati a correre da soli), e con la Lista Moratti. L’ex sindaco guarda con occhio esperto e furbo al centro-sinistra: “Se gli attori rimangono quelli -afferma - penso manchi lo- ro quella capacità di collocarsi in una visuale positiva che non hanno perché sono sempre stati all’opposizione”. E se gli si fa notare che gli attori sono sempre quelli, un po’ su entrambi i fronti, risponde: “E’ vero che manca gente nuova, perché c’è resistenza, da parte di persone ca- paci, a partecipare alla vita pubblica. Se non c’è disponibilità, bisogna venga coltivata avvicinando i giovani, ai quali è opportuno venga detto che il fatto di occupare una poltrona non è un privilegio, ma un servizio”. Intanto sulla sponda dell’Ulivo niente ancora è deciso. Nel fine settimana il Pds si è riunito assieme ai laburisti cividalesi Giuseppe Paussa e Luca Manzini (si prospetta insomma la creazione della Cosa 2) ed ha lasciato capire che l’Ulivo non si dovrebbe presentare compatto, proponendo invece due liste, una del Partito popolare ed una della Sinistra democratica. E altri esponenti che, pur aderendo al centro-sinistra, non si riconoscono nei partiti? Per loro nell’Ulivo, a quanto pare, non c’è spazio, anche se un incontro in questi giorni tra il coordinamento dell’Ulivo e forze della cosiddetta “società civile” chiarirà meglio i contorni della questione, (m.o.) Incontro a S. Pietro La cooperativa “Napo” di S. Pietro al Natisone, in collaborazione con i tecnici delle organizzazioni sindacali (Cia-se) organizza per venerdì 27 marzo, alle 20.30, presso il Centro di raccolta di Ponte S. Quirino, un incontro tecnico e di assistenza per la campagna frutticola relativa all'anno 1998. PiSITLO iz Kima Stojan SpetiC % * Srečanje med Finijem in Violante-jem v Trstu je ze ob sami napovedi sprožilo niz kritik, a tudi pričakovanj. Prijatelj, sicer pristaS Vialentejeve stranke, mi je minule dni zagotavljal, kako bo srečanje koristilo Slovencem. Mene ni prepričal, koga drugega pa je. Soočenje je sedaj mimo in lahko rečemo nekaj preprostih ocen. O zgodovini praktično nic. Ce se je Violante spustil po spolzki poti zgodovinskega revizionizma, pa Fini ni popustil niti za milimeter. Se vec, privoščil si je korak nazaj v primerjavi z Verono, saj je v Trstu zapel hvalnico enotam salojske vojske, ki da so na vzhodni meji "branile italijanstvo”. Pri tem je jasno namignil na klavce zloglasne X. Mas Ju-nia Valeria Borgheseja, ker pa jih ni imenoval, je rehabilitacijo razširil tudi na vse ostale nemške hlapce na podro- čju “Adriatische Kuestenland”. Violante ni tej rehabilitaciji “sa-lojskih fantov” oporekal, paC pa je razvil tezo o “-dveh kulturnih genocidih”, ki v bistvu nespretno izenačuje Rižarno in Fojbe, rablja in žrtev, zločin in maščevanje. Brez vsakršne resne analize pojavov, ki so gotovo bolj zapleteni in protislovni kot ta Crnobela karikatura. Iskreno povedano pa me ta “psevdo-zgodovinska” razprava ne vznemirja preveč. Recimo, da sem nekaj takega pričakoval in me ne preseneča. Zaradi prigovarjanja omenjenega prijatelja pa sem kljub vsemu potihem upal, da bo tokrat moja skepsa postavljena na preizkušnjo in bo Gian Franco Fini vsaj za las spremenil stališče do Slovencev in nase pravice, da Živimo enakopravni v miru. Nasprotno. Tu je Fini nalašC potrdil vsa tradicionalna stališča tržaških fašistov. Kajti zanj smo “dovolj zaščiteni” in bi zakon o pravicah (zanj so “privilegiji”) pravzaprav ne bil potreben. Fi- ni vsekakor vztraja, da nas je treba prešteti in vnaprej poudarja, da bo dvojezičnost "toleriral'' kvečjemu na Krasu, kjer smo večina. Se pravi v Zgoniku, Repentabru, Dolini. Doberdobu, So-vodnjah in Steverjanu. In pika. O Benečiji niti besede. Najbrž zato, ker se zanj tu sploh ne postavlja narodnostno vprašanje. Sicer pa bi zahteva o preštevanju in preverjanju, kdo ima večino, Ze naredila svoje. V tem je dosleden. Kajti programski dokument “pikapolonice” v Veroni z novim, uglajenim besediščem utemeljuje novo ideološko podlago Nacionalnega zavezništva: “liberalni nacionalizem”. Veronska listina namreč poudarja neizprosno nasprotovanje “multikulturni razpršenosti" in “večjezičnemu Babilonu”. V tem pogledu sta trbizki Zupan in deželni poslanec Casula, ki oba pripadata Finijevi stranki, Se vedno par svetlobnih let pred njim. Kaj nam torej prinaša teatralni dialog med Violante-jem in Finijem? Gotovost, da se bo desnica kakor prej zaganjala v nase pravice in ovirala sprejemanje zaščitnega zakona, ki je se zelo daleč za obzorjem. Slovenija: je v ospredju vračanje Vprašanje vračanja gozdov Cerkvi postaja znova aktualno in obenem konfli-ktualno. V kratkem naj bi poslanci v Državnem zboru odločali o noveli zakona o denacionalizaciji, v okviru katerega naj bi država Cerkvi vrnila 28 tisoč hektarov gozdov. To naj bi bilo zapisano tudi v koalicijskem dogovoru med Ljudsko stranko in LDS, Čemur številni predstavniki tako politične kot civilne družbe nasprotujejo, med temi tudi nekateri Člani in poslanci LDS. Predsednik Drnovšek je večkrat poudaril, da se bo držal izrečenih obljub in ob tem same odločitve ustavnega sodišča, ki se je glede tega vprašanja odločilo s pičlo veCino glasov. Premier Drnovšek je Se dodal, da je vlada to primorana storiti, saj bi dru-gaCe prišlo do anarhije in nespoštovanja zakonov in predpisov. Ne glede na odločitve ustavnega sodišča, bo konCna odločitev politična in okoli tega vprašanja se zna bistveno zvišati politična temperatura. Ustavno sodišCe se je zavzelo za vrnitev nacionaliziranih gozdov Cerkvi, odločilo pa je tudi, da se ostalo fevdalno posest oziroma premoženje ne vrača. Taksna različna tolmačenja nekateri analitiki razlagajo z dejstvom, da je to cena, ki jo je treba placati, da se ohrani vladna koalicija LDS-SLS. Ne glede na končno odločitev parlamenta, kjer lahko nastanejo trazverzal-ne večine in manjšine, obstaja odrpto Se vprašanje, ali bo drZava gozdove vrnila v naravi ali bo zanje plačala odškodnino. In tudi glede tega vprašanja kaze, da so si stališCa države in Cerkve različna. Po neuradnih podatkih je drZava pripravljena pla- cati 35 milijonov mark in milijon mark trajne rente na leto. Država predlaga tudi drugo alternativo: Cerkvi bi izplačala v enkratnem znesku 65 milijonov mark in do nje ne bi imela veC nikakršnih dodatnih obveznosti. Cerkveni pogajalci takšne ponudbe odklanjajo in zahtevajo nekaj krat veCji znesek, trajno rento ter plačevanje socialnega in zdravniškega zavarovanja za duhovnike. Te vsote naj bi se Črpale iz državnega proračuna. Proti vračanju gozdov Cerkvi pa so se dvignili številni glasovi. Na tiskovni konferenci so se oglasili elani Društva za ohranitev slovenskih gozdov in ugotovili, da slovenski gozdovi so v samostojni Sloveniji bolj ogroženi kot kdajkoli doslej in da gre za potezo v smeri razdajanja nacionalnega bogastva Cerkvi in nekdanjim fevdalcem. “Ce bomo na tak naCin izgubili gozdove, bomo izgubili tudi svojo nacionalno identiteto” je povedal Alojz Campa, predsednik Društva za ohranitev slovenskih gozdov. V društvu ne nasprotujejo odpravi krivic iz preteklosti, vendar zemljišča in gozdovi ne bi se smeli vračati tistim, ki do njih sploh niso upravičeni. Akademik prof. Stojan Pretnar ugotavlja, da Cerkvi gozdovi ne pripadajo in da fevdalna lastnina je iz današnjega vidika celo popolnoma nezakonita. Pretnar kritizira odločitev ustavnega sodišCa in pri tem dodaja: “Živimo v času, ko je treba ustavnost države braniti pred ustavnim sodiščem”. Po Pretnarjevem mnenju torej, naj bi bila odločitev ustavnega sodišča prej politično kot zakonsko naravnana. (r.p.) Gli albanesi residenti in Slovenia hanno protestato nel corso di una manifestazione in piazza della Repubblica a Lubiana contro la violenza serba nel Kossovo. Tremila i manifestanti secondo la polizia É Krapež il ministro Unione italiana al voto I prossimi 25 e 26 aprile avranno luogo le consultazioni all’interno della comunità nazionale italiana in Slovenia e Croazia con il Fine di rinnovare il parlamento della minoranza italiana. L’assemblea dell’Unione italiana sarà costituita da 71 membri. 1 seggi saranno così suddivisi; uno per ogni Comunità degli i-taliani e inoltre I seggio per ogni 500 connazionali censiti all'ultimo censimento, nel 1991 quando Slovenia e Croazia facevano ancora parte della repubblica federativa jugoslava. É Krapež il ministro Da venerdì 13 marzo la Slovenia ha un nuovo ministro della difesa. Si tratta del 39-enne Alojz Krapež che è stato proposto dal Partito popolare (come il suo predecessore Tit Turnšek) ed ha raccolto in parlamento 43 voti a favo- re, mentre 20 sono stati quelli contrari. Subito dopo il voto il neoministro ha giurato di fronte al parlamento. Krapez è il quarto ministro della difesa sloveno dopo Janša, Kacin e Turnšek. Fatto storico a Londra La prima Conferenza europea di Londra a cui, venerdì 13 marzo, hanno partecipato i 15 paesi dell'Unione Europea e gli 11 paesi candidati all’in- gresso nell’UE e tra questi anche la Slovenia, è stata definita dal premier Janez Drnovšek un fatto storico. I 26 ministri degli esteri nella stessa occasione hanno concordato nel dire che l’impegno a trovare soluzioni pacifiche alla crisi nel Kossovo non si deve ridurre solo ad una presa di posizione verbale ma si dovrebbe tradurre in una maggiore autonomia del Kossovo all'interno della repubblica jugoslava. t KOMI 1 QlNBftl** četrtek, 19. marca 1998 Miran Košuta sui rapporti tra letterature italiana e slovena In Benecia un apporto tutt’altro che scontato France Prešeren e Dante Alighieri, sulla copertina del libro, sono vestiti allo stesso modo ma guardano in direzioni opposte. Sono i simboli delle poesia slovena e italiana e, così rappresentati, simboleggiano i rapporti tra le due letterature di confine. Il libro è '‘Scritture parallele” ed il suo autore, Miran Košuta, scrittore, traduttore e saggista (da poco tempo anche presentatore per la Tv slovena), è stato ospite giovedì scorso dell’incontro organizzato all’istituto Malignani di Cinema, rassegna al Ristori Inizia questa sera, alle 20.30, nel tetro Ristori di Cividale, u-na rassegna cinematografica curata dairamministrazione comunale e dalla società “Transmedia” di Gorizia. La rassegna prevede otto film, in programma ogni giovedì, per i quali è possibile sottoscrivere un abbonamento al costo di 40 mila lire, mentre il biglietto singolo costa 10 mila lire. Il Comune ha reso noti i primi quattro film. Questa sera verrà proiettato “Harry a pezzi", ultima fatica di Woody Alien, mentre giovedì 26 sarà la volta di “Crimini invisibili" di Wini Wenders. Il 2 a-prile toccherà a “The boxer” di Jim Sbendali, con Daniel Day-Lcwis, qu sii il 9 a-prile verrà proiettato “Benvenuti a Sarajevo” di Michael Win-terbottom. Udine alTinterno dell’iniziativa “E tu concilii l’italo e lo slavo” organizzata dall'Accademia europeistica di Gorizia, il Centro studi “Nediža”, il circolo culturale “Ivan Trinko” ed il Dipartimento di lingue dell’Europa centro-orientale dell’Università di U-dine. Košuta, che è stato introdotto da Marino Verto-vec, ha iniziato raccontando quale potrebbe essere la sua biblioteca ideale, composta da libri di scrittori come Magris, Bres-san, Maria Pirjevec, To-mizza, BratuZ. Personaggi che ritornano nei saggi raccolti nel libro, dove c’è “un progetto culturale forte, quello del dialogo”, ha detto Košuta, che si contrappone alla scarsa conoscenza che ancora esiste tra italiani e sloveni. Siamo ancora in presenza di una “multiculturalità passiva”, di un “cosmopolitismo di facciata” anche perché “una storia sbagliata ci ha costretto a procedere in parallelo, anche nell’arte e nella cultura”. Eppure ci sono anche delle note liete. Una di queste è rappresentata, secondo Košuta, dall’attività Da sinistra il preside del Malignani Illusi, Vertovec e Košuta in Benecia, dove esiste “un apporto che potrebbe sembrare scontato, ma chi conosce la travagliata storia di quelle terre, la mancanza di scuole slovene, il problema dell’emigrazione, sa che le opere realizzate hanno richiesto e richiedono maggior impegno e sacrificio che non a Gorizia e a Trieste”. Košuta ha quindi analizzato i contenuti dei capitoli, da quello riguardante le opere tradotte, all’editoria, ai ritratti di Kosovel e Rebula. Fino ai giorni nostri: “Il presente ci induce alla speranza -ha concluso il suo intervento - perché le iniziative culturali crescono, cresce il senso di multiculturalità anche perché entro breve faremo tutti parte dell’Unione europea”. In questo senso il libro “Scritture parallele”, per il suo autore, “è un piccolo passo verso un grande traguardo verso l’intercultu-ralità tra queste genti di frontiera”. Il secondo e ultimo incontro è previsto per oggi, giovedì 19 marzo, alle 18 sempre al Malignani con il poeta Marko Kravos. Michele Obit Sabato Gioia Danielis in galerija Sarà un evento molto particolare quello che la Beneška Galerija proporrà sabato 21 marzo. Il titolo della mostra, “Io sarò stata”, già ci introduce nel percorso autobiografico che Gioia Danielis intende presentare. Su una parete della galleria troveranno posto i primi esperimenti pittorici deH’artista udinese, lavori che lei stessa definisce ingenui ma ai quali è fortemente legata; di fronte due tele realizzate nel gennaio 1998. E in mezzo? In mezzo una performance danzata dalla stessa Danielis e da Anna Montina, danzatrice friulana che ha seguito diversi corsi di perfezionamento presso importanti compagnie europee. Quasi una anti-mo-stra dunque, dove al tipico cruccio dell’artista, cioè dimostrare la propria capacità tecnica, si sostituisce la necessità di esprimere diversi momenti del proprio percorso creativo e soprattutto u-mano. Una scelta coraggiosa questa di Gioia Danielis, non nuova comunque a simili rischi. Ricordiamo di lei le spiazzanti installazioni a Postaja Topolove (1995) dove da una candida cabina di teli bianchi invitava a guardare “il mare”. Così recentemente alla Fortezza di Osoppo dove nuovamente sfidava un ampio spazio verde con fragilissime strutture di tela battista, il materiale che ha caratterizzato il suo lavoro per diversi anni e al quale ha deciso di sostituire il proprio corpo nelle performance, talvolta crude, che rappresentano i suoi interventi più recenti. La brevità dell’azione danzata da Gioia e da Anna Montina rende consigliabile la puntualità; ore 19, sabato 21 marzo. ( m.ni.) Potrebna je razprava o naši kulturi “Vsebinska in finančna perspektiva kulturnih ustanov Slovencev v Italiji”. To je tema posveta, ki ga je predkratkim organizirala v Trstu Slovenska kulturno-gospodarska zveza z namenom, da osvetli sedanje stanje ustanov kot so Glasbena matica, Slovensko stalno gledališče. Narodna in studijska knjižnica ter Slovenski raziskovalni institut. Predvsem pa je bila želja prirediteljev načeti razpravo o bodočnosti teh ustanov in torej nakazati smeri razvoja slovenske manjšine v Furlaniji-Juljiksi krajini v celoti. Posvet je bil tako zastavljen, da so imele glavno besedo same kulturne ustanove, obenem so bili povabljeni k sodelovanju institucionalni sogovorniki tako iz Slovenije kot iz Italije. Zal je glas iz Slovenije zmanjkal, v imenu italijanske vlade pa je spregovoril podtajnik na kulturnem ministrstvu Willer Bordon, medtem ko je deželo F-JK zastopal Miloš Budin. Jasno je, da se je s posvetom le začela neka razprava, ki so jo vsi občutili kot potrebno, saj čimprej se bomo začeli soočati s spremenjeno realnostjo v kateri živimo in delamo, bolj učinkovito se bomo opremili in torej nudili naši manjšinski skupnosti realne možnosti razvoja. S propadom Tržaške kreditne banke in krize slovenskega gospodarstva se je namreč položaj manjšine korenito spremenil. Končalo se je obdobje določene finančne samostojnosti, ki je bila jamstvo in osnova tudi manjšinske subjektivitete. Slovenska manjšina in njene kulturne ustanove se v zadnjih letih lahko opirajo na javno financiranje, kar pomeni, da morajo na drugačen način uveljavljati svojo subjektiviteto. Eno od vprašanj v sredi-Sču pozornosti je bilo vprašanje avtonomije, ki jo morajo uživati kulturne ustanove. Le-te naj se opirajo na lastno članstvo, je bilo poudarjeno, vendar morajo dialogirati z drugimi manjšinskimi subjekti. In ob skrbi za vsebinsko plat delovanja morajo težiti tudi k gospodarnemu upravljanju. Vsi aktivni dejavniki slovenske manjšine tako v politični kot v kulturni sferi pa morajo imeti globalno, celovito sliko naše manjšinske skupnosti, njenih potreb in potencialov. Manjšinski ustroj je namreč kompleksen in hkrati zelo občutljiv, vitalen in perspektiven pa je le ko deluje v vseh svojih delih. In torej večja ko je avtonomija kulturnih ustanov, globlja mora biti zavest njihove usidranosti v manjšinski stvarnosti, njihova sposobnost nuditi učinkovite odgovore na potrebe manjšine. Drugo vprašanje, ki je bilo na posvetu postavljeno in bi se kazalo o njem zamisliti, je če sedanji sistem kulturnih ustanov odgovarja sedanjim potrebam manjšine ali je potrebna drugačna strukturiranost. V zelo intenzivni dinamiki sedanje družbe tudi statičnost lahko predstavlja veliko nevarnost. Zanimivo je, da se je tudi na tem posvetu odprla razprava o bipolarnem sistemu v manjšini in predvsem o njegovih pomanjkljivosti. Posvet je s tem, da je sprožil razpravo dosegel svoj namen, sedaj pa je potrebno zastavljena v-prašanja bolj podrobno razčleniti in poglobiti, (jn) Romina Cencig diplomirala v Vidmu Romina Cencig, Uan-covaizCrnegavrha, ki pa se je rodila v Laškem an živi z družino v Ipplis, je konec februarja ratala doktorica. Diplomirala je na Univerzi v Vidmu, na Fakulteti za tuje jezike. Študirala je kot prvi jezik francoščino, kot drugi pa hrvaščino. Svojo tezo “Nouvelles bistories tant tragiques tpie comiques” o zbirki francoskih novel iz 16. stoletja je briljantno branila 27. februarja letos. Romina je lahko upravičeno zadovoljna za u- spešen zaključek svojega univerzitetnega študija, se bolj veseli an ponosni nanjo so nje starši, oca E-gidio Uancu an niama Marija Stiefna, oba iz Crnegavrha, nona Milka an vsa druga zlahta, pa tudi številni Crno-varšanji, ki žive dol po Laškem. Prijatelji an še posebno elani Planinske družine Benečije čestitajo Rumini in ji Želijo dosti u-spehov v življenju, predvsem pa tako delovno mesto an tako življenje, da bo z njim zadovoljna. Nouvelles histories tant tragiques que comiques. Una raccolta di novelle francesi del XVI secolo. Questo il tema della ricerca ed il titolo della tesi con cui il 27 febbraio scorso si è brillantemente laureata presso la Facoltà di Lingue di Udine Romina Cencig. Romina si è laureata in Lingue e letteratura francese, ma ha studiato anche il croato come seconda lingua. Grande soddisfazione per la neodottoressa ma soprattutto per i suoi genitori Egidio e Maria, originari di Montefosca, ma residenti a Ipplis in comune di Premariacco. Alla neolaureata, che è attiva nelle associazioni slovene, in particolare nella Planinska družina Benečije, felicitazioni da parte di parenti ed amici e complimenti anche dalla nostra redazione. Četrtek, 19. marca 1998 4 V 2abnicah in Beli Peči poučuje Alma Prešeren Slovenski jezik dobrodošel v šoli s prve strani Didaktično ravnateljstvo je s tem naCrtom izrazilo voljo po "vzgajanju v evropskem duhu ter demokratičnem in večkulturnem sožitju, s premošCanjem zgodovinskih pregrad in predsodkov", kot je bilo zapisano v sporočilu tiskovne agencije ANSA. Ravnateljstvo se je za izvajanje načrta poslužilo dveh dodatnih sodelavk. Ena od teh je gospa Alma Prešeren, po rodu iz Slovenije, a v bistvu domačinka, saj je na Trbižu poročena že preko dvajset let z zavednim Slovencem Jankom Prešernom, iz znane trgovske družine. Alma Prešeren pouCuje slovenščino na dveh šolah in sicer v Žabnicah in Beli Peci, medtem ko poučuje v Ukvah kolegica Magda Ehrlich. ”V šolo sem prvič vstopila 19. januarja letos in to je bilo res lepo doživetje. Po 25 letih sem spet dobila priložnost opravljati svoj pravi poklic, saj sem kot študij opravila učiteljišče v Ljubljani”, pravi gospa Prešeren in je nad pobudo poučevanja slovenščine v javni soli resnično navdušena. Njeno navdušenje izhaja iz stopnje znanja, ki jo je našla pri otrocih: "Razveseljivo je zlasti dejstvo, da človek ne začenja iz ničelne točke, kajti našla sem veliko otrok, ki že delno obvladajo slovensko, pa ne samo zaradi družinskega okolja, pac pa zalo, ker obiskujejo tečaje središča Planika. Sicer pa je za uCe- L Cerkev v Ukvah B Lat nje slovenskega jezika veliko zanimanje", ugotavlja Prešernova in dodaja, da so bili starši vprašani za mnenje in so se stoodstotno (!) opredelili za poučevanje .slovenščine. Pouk poteka v okviru rednih šolskih ur in po poldrugem mesecu je po oceni gospe Prešernove opaziti lep rezultat, saj otroci to učenje sprejemajo z veseljem. Verjetno tudi po zaslugi didaktičnih metod, pri katerih učiteljica uporablja otroške pesmi Janeza Bitenca, kjer se simpatičnim besedilom pridružuje tudi napev. Gospa Alma Prešeren že po manj kot dveh mesecih vidi napredek tako pri otrocih iz slovenskih družin, kot tistih iz mešanih zakonov ali povsem italijanskih: "Otroci iz slovenskih domačij so pri pouku v veliko oporo, ker nimajo nikakršnih problemov z izgovorjavo. Hitro pa napredujejo tudi italijanski otroci, ki brez predsodkov sprejemajo večjezičnost teh krajev na tromeji." Lahko torej reCemo, da je bila odločitev za pouk slovenščine v javni šoli posrečena, Čeprav je bilo treba nanjo dolgo Čakati. Upati je, da se bo ta dober začetek razvil na najboljši možni način in da bo obenem prispeval k ohranitvi šol, ki so zaradi demografskega padca v dolini ogrožene. D.U. V Spetru na pobudo SDGZ, NTKB in združenja Invito O novih davkih Informativno srečanje o novostih v zvezi z davčno reformo Slovensko deželno gospodarsko združenje je v sodelovanju s Cedajsko podružnico Nove tržaške kreditne banke in združenjem Vabilo-lnvito priredilo v Spetru informativno srečanje o novostih v zvezi z davčno reformo. Srečanje je bilo namenjeno vsem, ki imajo pri svojem delu kakorkoli opraviti s fiskalo, bodisi da gre za podjetnike, gostince, trgovce ali tudi take, ki se ukvarjajo z neprofitnimi dejavnostmi, saj je danes vsaka dejavnost v večji ali manjši meri podvržena davčnim predpisom. O novostih, ki jih uvaja davčna reforma, so sprego- Z leve Stevo Kosmač, Vojko Kocjančič in Nadja Prašelj. vorili direktor SDGZ Vojko Kocjančič ter strokovnjaka podjetja Servis Nadja Prašelj in Stevo Kosmač. Predstavnik Nove tržaške kreditne banke Karlo Mezgec pa je navzočim govoril o kreditiranju in vlogi bančne ustanove. Majhne občine za združevanje Konferenca v Vidmu na pobudo županje iz Tipane s prve strani V palaci Belgrado videmske Pokrajine je navzoče župane pozdravil predsednik pokrajine Pe-lizzo, ki je za nelahek položaj in probleme malih obCin izrazil razumevanje. Uvodoma je županom spregovorila kolegica iz Piemonta Franca Biglio, ki županuje mali občini Marsaglia v pokrajini Cuneo. Dejala je, da pravkar zaključuje dolgo potovanje s kamperjem po številnih občinah Italije, kjer je skušala opozoriti na odprta vprašanja malih obCin, ki ne najdejo svojega glasu niti v okviru vsedržavnega združenja občin ANCI. Zakon Bassanini je dejansko povzročil malim občinam dodatne težave, saj je bil zasnovan predvsem na podlagi velikih obCin in urbanih centrov. Na konferenci je prišlo do večinskega soglasja glede predloga, naj se Na zadnjem večeru je biu Ponediščak s prve strani Poslušali smo z veseljem, kar nam je pripovedovati zgodbe an pravce od njega življenja, še posebno pa smo užival, kadar sta on an Giorgio Banchig - PonedišCak an Broskvili-jo - recitirala Beneško komedijo. Ali pa kadar je v Čedadu PonedišCak srečal Adelaide Risotri, ki mu jo je zaigrala Flavia Iuretig. Skratka Luciano Chia-budini nam je pokazu vse njegove ustvarjalne možnosti, od intimne poezije do smiešnih pesmic, od spominov iz njegovega življenja do zadnjih piesmi, ki jih je napisu za Senjam beneške piesmi an jih je v petak v Spietre zapieu an zaigru na kitaro. Ustvarila se je takuo lie-pa atmosfera, da se je publika se na duzim zadržala v farovže v veseli, družinski atmosferi. An vic ku kajšan se je sigurno veseliti tudi ob misli, kakuo je liepa an bogata naša kulturna an jezikovna tradicija. Zaparu se je takuo tel ciklus večernih srečanj. Takuo, ki je pokazala številna puhlika na vseh štie-rih pogovorih, so imiel prireditelji dobro idejo, saj je pru de tudi mi spoznamo an valoriziramo dielo domačih ljudi. ustanovi združenje malih občin videmske pokrajine, ki naj zastopa interese teh uprav v odnosu do Pokra-jine, Dežele in Države. Združenje naj bi bilo nestrankarsko ter nekonfesionalno in njegov cilj naj bi bil ustvariti pogoje, da dobijo tudi zahteve in predlogi Zupanov manjših upravnih enot ustrezno težo na pristojnih mestih. Županja iz Tipane je spomnila na dejstvo, da je v videmski pokrajini ob skupnem številu 136 obCin kar 109 uprav z manj kot 5000 prebivalci. Od teh je 29 obCin z manj kot 1000 prebivalci, medtem ko je le 20 občin z več kot 5000 prebivalci in 7 obCin, ki ima nad 10000 prebivalcev. Male občine torej predstavljajo zelo vazen segment javne uprave, za katerega ni dopustno, da bi še naprej ostal zanemarjen. Gospa FilippiCeva je bi- la po dogovoru imenovana za koordinatorja gibanja malih obCin v naši deželi in napovedala je kmalu novo srečanje Zupanov ter formalno ustanovitev združenja. Predstavitev v Kobaridu V petek 20. marca ob 19. uri bo v prostorih muzeja v Kobaridu predstavitev dveh knjig, ki sta posvečeni povojnemu obdobju v Benečiji. Prvo z nal-sovom “Pod senco Trikolore” je napisal prof. Pavel Petricig in jo bo tudi predstavil. V drugi “Piše Petar Matajurac" pa je izbor najlepših dialek-tlani spisov iz priljubljene rubrike Izidorja Predana-Dorica. TRIBUNALE Dl UDINE AVVISO Dl VENDITA IMMOBILIARE CON INCANTO Nella causa civile promossa DA MEDVESIG Bruno, SIMAZ Rosina, MEDVESIG Ada, MEDVESIG Lucia; CONTRO QUALIZZA Antonio, DUGARO Gina; avente per oggetto: SCIOGLIMENTO COMUNIONE (ne 1367/94 R.A.C.C.) Il sottoscritto Collaboratore di Cancelleria rende noto che il Giudice Istruttore dott. Andrea ZULIANI con provvedimento di data 02/03/1998 ha disposto la vendita all’incanto dei sottoindicati beni immobili, nello stato di fatto e di diritto, come specificato nella perizia agli atti del geom. C. Peressini: LOTTO UNICO Comune di Stregna N.C.T. Part. 2326 F.11 n,151 are 1.60 fabbricato ad uso abitativo e relativa area scoperta loc. Postregna. La vendita avrà luogo davanti al Giudice Istruttore, nella sala delle udienze civili di questo Tribunale, alle ore 11.00 del giorno 22/04/1998 al prezzo base d’incanto di L. 26.000.000 con offerte in aumento non inferiori a L.1.000.000. Gli offerenti entro e non oltre le ore 13.00 del giorno 21/04/1998 devono presentare in Cancelleria istanza su carta bollata da L. 20.000 (con l'indicazione del codice fiscale e del regime patrimoniale) accompagnata contestualmente dal versamento della cauzione di L. 2.600.000 e delle spese di L. 5.200.000 in assegni circolari trasferibili emessi in Provincia di Udine intestati alla Cancelleria Civile del Tribunale di Udine. Il pagamento del prezzo di aggiudicazione, dedotta la cauzione già versata, deve essere effettuato entro 30 giorni dalla vendita con le forme dei depositi giudiziari, tramite assegno circolare intestato: “CASSIERE PROVINCIALE P.T. DI UDINE CON IL CONCORSO DEL CONTROLLORE”. Le spese relative al trasferimento della proprietà e di voltura saranno a carico dell’acquirente. Ulteriori informazioni potranno essere assunte presso la Cancelleria Civile di questo Tribunale. Udine, 9 marzo 1998 IL COLL. DI CANCELLERIA VENDITE AFFITTANZE Si eseguono stime gratuite Zlata poroka Mile V saboto 7. marca Mila Rutar an Stiefan Podobnik iz Ucije sta praznovala njih zlato poroko. Okuole njih se je zbrala Zlahta, v parvi varsli njih pet otroc (ki jih vidcmo kupe z njim na fotografiji tie par kraj), zeti an nevieste, na-vuodi an pranavuodi. Se ankrat sta se Mila an Stiefan zmenila rinke, ku petdeset liet od tega, za podcartat, de ljubezan med njimi je se vedno živa. Na koncu mase, ki je bla v ci-erkvi svetega Lienarta v Uciji, pevski zbor jim je zapieu ’no pie-sam, ki Mili an Stiefnu stoji posebno par sarcu. Kar sta se parkaza-la na vrata cierkve, sta jih domačini an parjatelji “pokrili” z raj-žam takuo, ki se spodobi za prave novice. An takuo, ki če domača navada, sta zlata novica ponudla sladčine vsiem tistim, ki so jim čestitali. Praznovali so Se napri v objemu svojih te dragih v restavraciji v Tolmine. Se puno liep zdravja an ljubezni jim zeljo vsi tisti, ki jih imajo radi. pru takuo njih številni parjatelji iz Dreke. Sergio Savogna domenica 29 marzo TRIATHLON DEL MATAJUR ore 8: ritrovo a Savogna ore 9: partenza prima frazione in mountain bike ore 12.30: arrivo indicativo ultimi concorrenti e chiusura manifestazione sportiva a Masseri s ore 14: premiazioni Planinska družina Benečije 21.-22. inarca Izlet iz Lepene do Doma pri Krnskih jezerih in na Krn odhod v soboto 21. ob 14. uri iz Spietra Informacije: Germano, tel. (0432) 709942 * * * 29. marca Družinski izlet na Sabotin ob 7.30 odhod iz Čedada iz avtobusne postaje ob 8.30 Lovska koča na Vrhovljah - 1.30 ure hoje do koče Planinskega društva Goriških Brd na Sabotinu ELLE immob Štier manj v Dreki Na 1. ženarja lieta 1997 v dreSkem kamunu je bluo vpisanih na anagrafe 212 ljudi: 93 mo-zkih an 119 žensk. Na 31. dičemberja le tistega lieta jih je bluo štier manj, 207: 96 mozkih an 111 Žensk. Rodiu se ni obedan otrok. Umarle so štier Zene an Stieri možje. Proč je šlo živet pet ljudi: dva možka an tri zenske. Tle so paršli živet na devet, vsi mo-zki.Tele so številke demografskega gibanja dreškega kamuna. Ce na gre dobro po drugih gorskih kamunah Nediških dolin, kuo se moremo troštat, de puode dobro v Dreki, ki je tista občina, ki je začela umi-erat Ze puno cajta pred drugimi kamuni. Ziviet v Dreki nie lahko, v cielim kamune je ostala odparta samuo Se adna oštarija, tu vsaki vasi je ’na peščica ljudi, le malo jih je tistih, ki imajo manj ku šestdeset liet. Ki reč? Se bruo-zar de tarduo darže tisti, ki Sele gor Žive. di IUSSIG LUCIO S. PIETRO AL NATISONE (UD) Via Azzida, 82 - Tel. 0432/727819 prave... Dvie parjatelce sta šle v gostilno, se usednile za mizo, kuazale dva kafè an začele se poguarjat gor mez sude, ki sta zaslužile tele zadnje lieta. - Ist - je jala ta parva - pet liet od tega sem kupila ma-kinjo, stroj za šivat, ki mi je storia zaslužit dvanajst mili-onu! - Tuole nie nič -je jala ta druga - ist tri lieta od tega sem kupila ’no pastiejo latonovo, ki mi je storia zasluzit osemdeset milio-nu!!! Tu nediejo škua-dra od Savognese je igrala pruot škuadri iz Nem, ki je udobi-la gor v Sauodnji 3-0. Seviede, takuo, ki se gaja povsiero-de, kadar se zgubja, gledalci, špetatori, so začel dajat kaužo arbitru an uekal pruot njemu na vas glas. Ta narbuj arz-skačena je bila 'na mlada gospa, ki je arjula tu anj: - Arbitro, si do-bar samuo za tonte prat! An mož, ki je se-deu blizu nje, jo je poprašu: - Na zamierte gospa, pa kuo morete vi tuole viedet? - Viem, viem, še kuo lepuo - je hitro odguorila - ist sem njega žena!!! Giovanin je biu šu pomagat bandi-mat an turklat grozdje h velikemu ki-metu v Špešo. Vino so nalival tu ’no veliko Cisterno, an kadar Giovanin je šu gledat na varh če je bila puna, mu se j’ popuzinlo an je pa-du notar! Ta druga dva die-luca sta letiela viza-vat gospodarja, kaj-šna velika nasreča se je zgodila. - Al je umaru bu-ogi Gjovanin? - je hitro poprašu ga-spodar vas prestrašen. - Ne, ne, je šele ziu, ker vsakoantar-kaj se parkaže na varh za vprašat an kroštin!!! Na Univerzi v Tarstu se je v torak 10. marca lepuo vešuolala Catia Magnan iz Stare gore. Ratala je do-ktorca prava (giurisprudenza). Catia Živi na Starigori, kjer nje mama Vanda Po-drecca - Petamielova iz Ja-gnjeda darži butigo spominu na klancu, ki gre pruot svetišču. Tata od Catie, Paolo, je na žalost na naglim umaru že nomalo liet od tegà. Z mlado dohtorico se veseljo mama, družina, vsa zlahta an parjatelji an ji Zeljo, de bi imiela puno sreče tudi za kar se tiče dielo. Martedì 10 marzo, presso l'Università di Trieste, Facoltà di Giurisprudenza, si è laureata Catia Magnan di Castelmonte. Titolo della tesi: “Le diverse forme di organizzazione della gestione dei servizi pubblici comunali con particolare riferimento all’organizzazione delle Spa”. Con Catia si rallegrano la mamma Vanda Po-drecca, della famiglia Petar-nielova di Jainich, che gestisce un negozio presso il santuario, i familiari, i parenti ed amici tutti e le augurano tanti successi nel mondo del lavoro. an Stiefna iz Ucije Jagnjed: Cada Magnan doktorica četrtek, 19. marca 1998 Liliana an Sergio srebama novica Se je zgodilo v nediejo 8. marca. Tisti dan Sergio Balus - Mačkinu an Liliana Stulin - Fejčjova, obadva iz Gorenjega Tarbjà, sta šla h maš ku vsako nediejo, pa tisti je biu an poseban dan za nje. Kar sta se ušafala pred utarjam sta Sla z mislijo na petandvajst liet nazaj, na tistega 3. marca lieta 1973, kar sta ratala mož an Zena. Petandvajst liet potlè, s kajšnim dnevom zamude, sta ponovila tisti “ja”. An sta bla pru ku dva novičaca: on je imeu pušjac v škrici, ona je daržala v rokah pušji roži. Okuole nje, Zlahta an parjatelji. 2-lahti se je doluožu še kajšan, Erika an Matteo, njih otroc. An pru njih o-troc so jim lepuo piel sveto mašo kupe s skupino Beneških korenin. An potlè, ku na pravi ojceti, vsi na kosilo. Erika an Matteo, zlahta an parjatelji jim Zeljo, de bi njih Življenje teklo Se puno, puno liet po tisti poti, ki so jo prehodil kupe do seda. Vse narbuojše jim zelmo tudi mi an kar bojo praznoval zlato poroko... naj pokličejo tudi nas na fešto! — Mìnimatajur— Dielo an orodje v Marsine V Dvojezičnem vartcu narvič zvedo od nonu novi matajur Četrtek, 19. marca 1998 La struttura urbanistica e militare romana Colonie, municipi e città dell’impero La collina di Barda, fra S. Pietro e Azzida, sulla quale si sono osservate tracce del vallo romano del Natisone All’occupazione amministrativa civile e militare romana seguì la ripartizione amministrativa per centri di varia importanza e-conomica e militare. La struttura urbanistica primaria della Venezia romana era costituita dalle città, cui era attribuito il titolo generico di “civi-tas”. Città grandi erano, per esempio: Verona, «che fu una delle più ri-spettabili, e celebri città della terrestre Venezia, per cui da’ Greci e da' Latini Storici fu sommamente esaltata» (Filiasi), e che fu «così celebre per ricchezza, e per popolazione, e che l’esempio suo traeva seco la sorte del paese» (Tacito); Mantova: l’epoca della fondazione della città, secondo Filiasi, è i-gnota. Virgilio diceva che fu fondata dall’eroe Ocno |come Perugia], venuto quassù con gli Etruschi; più piccola Vicenza; poi Padova, fondata da Antenore, città sulla cui origine e nome il Filiasi sostiene una dotta disquisizione filologica, con i nomi A-tav, Patavis, Patax, Patav, Patu, Pades, Podincum, ritiene per l’influsso del nome Padus, il Po. I centri di massima importanza strategica, sottomessi o conquistati militarmente, assumevano il titolo di “colonia”. Vi immigravano cittadini romani o loro alleati con le famiglie, cui erano assegnate in proprietà terre da coltivare e che provvedevano alla difesa territoriale. Il titolo di “munici-pium” era assegnato ai ca-poluoghi di territori entrali a far parte dello stato romano. Nella Venezia o-rientale, al tempo di Augusto, avevano il titolo di “municipi um”: Aqui lei a, Oderzo (Opitergium). con il territorio fra il Piave e la Livenza. Aitino con la sua laguna, lulia Concordia con i territorio oltre il Tagliamento, Cividale (Forum lulii) con il territorio del Natisone fra il Torre e l’Isonzo, Zuglio (Forum Iulium Carnicum) con la Carnia. I diritti e le prerogative del “munici-pium” e la loro autonomia amministrativa, erano in rapporto alla soggezione spontanea o alla resistenza opposta alla conquista romana. 1 villaggi agricoli con le comunità di villaggi o distretti agricoli avevano il titolo di “pagus” ed erano retti da un funzionario preposto. L’aggettivo “paganus” deriva proprio da “pagus” e si trasferì poi agli abitanti del contado, restii ad accogliere la religione cristiana, più diffusa nelle città. Una borgata rurale costituiva un “vicus”, da cui viene l’aggettivo “vi-cinus”. Poi: “oppidum” e-ra la città fortificata, "ca-strum” l’accampamento militare, o la fortezza. “Forum” era il termine che designava un centro commerciale lungo una strada militare, che le circostanze potevano elevarlo a “municipium”, come accadde per Forum lulii. Aquileia divenne la città strategicamente ed economicamente più importante della regione Venetia et Histria e, come si è visto, ne fu la capitale. Tuttavia con Diocleziano (284-305 d.C.), quando lo sviluppo territoriale raggiunse la massima estensione, l’Impero Romano e assunse un nuovo assetto amministrativo, e fu ripartito in “dio-ceses”, prima dodici poi quindici, di cui una, la X, fu l’Italia. La “diocesis” a sua volta fu suddivisa in province: la Venetia et Histria fu allora inglobata in una grande Provincia, insieme alla Raetia, la Ci-spadania, parte del Nori-cum e della Savia, con capitale Milano. In buona parte sarà ereditata dalla circoscrizione metropoli- tana del Patriarcato di A-quileia. In una fase avanzata dell’impero (Costantino, 280-337 d.C.) fecero parte della poderosa struttura urbanistica anche una serie di opere militari, il “Limes italicus orientalis” o “Alpium Valium”, il Valle delle Alpi. Erano fortificazioni grandiose, consistenti in muri paralleli, alti fino a tre metri e larghi due, che si allungavano per diversi chilometri, in posizione dominante e protetti da fortini ed accampamenti militari. Questi i valli accertati anche archeologicamente: il Vallo di Tarsatica (Fiume-Rijeka), che si prolungava a nord per una trentina di chilometri; il Vallo del Circonio (Cerkniško jezero) ad est della zona paludosa; il Vallo della Selva di Piro (Hrušica) si estendeva a tratti per 18 chilometri; il Vallo di Longati-co (Logatec) con ostacoli murari e torri per quasi 800 metri; il Vallo di Nauporto (Vrhnika), sistema fortificato in direzione di Emona (Lubiana); il Vallo della Koritnica con posti di guardia sulla strada di Piedicolle (Podbrdo). 11 Vallo del Natisone, di cui non è chiarita la consistenza. Qui, con qualche incertezza, si sono notate opere difensive lungo il Monte Barda, ad Azzida, a Purgessimo, a Ponte S.Quirino, a Ver-nasso e ad Antro, sulla strada rimaneggiata dai Romani lungo la valle del Natisone. Per la costruzione del castello di Grunem-bergo, di cui si vedono i ruderi, pare siano stati utilizzati i resti di una torre romana. L’insieme di queste fortificazioni e apprestamenti difensivi era chiamato “Claustra Alpium", la Chiusa delle Alpi. (Venezia, 21 ) Paulo Petricig Ankrat, ki niesmo miei ne cieste ne nic tle gor von, smo miei samuo mulatiero, dol z Loga gor von smo nosil sierak: burje dol, sierak gor, v malin dol, moko gor. Ja, vse se je sieklo an na kravah se je živielo, an za siec je korlo puno orodja, puno atrecu: kosà, kosišče, osunjak, oslà, grabje, vile, puno reci, žbrinejo, varce za nosit kupe, an vse je bluo za gor na harbatu nosit. An tentega judje so Ziviel nicku gor na Zvin, ja, diela ga nie bluo. An smo jo siekli po dva miesca an pou za redit našo Zvino, parve dni vošta se je trava finila an potlè je bla pa nazaj za siec, pa otava Se ankrat. Anta smo jo siekli potlè, dok nie parSla slana, an tu koš kravan nosil. Zenske so pa grable za nan an lonce runale; kar je bluo suhuo, smo pa nosil kupe, tu kopò al domou tu hram. FalčjatriC jih nie bluo, je bla sama kosà. Je korko sklepat po dvakrat, trikrat, dipende, kuo je bla tardà, par kakin kraje je bla buj, se je muorlo vickrat jo sklepat an siec. Smo Ze o peti ta par trav bli an do osme zvičer smo jo dajal vsak dan, dok niesmo finii travo. Potlè, kar je bla ta še-konda za siec nazaj, otava, smo bli no mare buj tranku-il z dielan, smo buj se odpočil, ma dok je bla trava, smo nimar bli zguodnji za iti an pozno prid damou. Kosè se je kupilo, kosi-sce se je kupilo, kajšan je tu vas znau nardit, se je slo, se mu je nardilo pa zomado pa on je dau kosišče al dvie za dno zomado. Kosišče je hlodovo an ma dva krujca, potlè je ko-sier zeliezen an potlè gre an klin, za de se ustav koso, anta je na mestu; an potlè osunjak, voz hloda nardit. an oslà not an no mare vode notar, de se brus. Grabje glih takuo, jih nie dielo vsak tan domà, narvič so jih nosil taz Tarčmuna, tan je bla “fabrika” za grabje, na rokè però. Po zim so paračuval tele reči, kar je paršu snieg, ki se nie moglo iti von. Ja, so marskajšan runal v te Gorenj in Marsine, takuo so se pomal za nardit grabje, kosišča, osunjak, tisto smo le tle v Marsine kupoval. An gnuoj smo nosil tu košah če po njivah an kopal vse njive: kompier, pšenico smo sjal, sierak; tekrat nie blo cieste, nie blo kam. Sada se peje buj s karjuolo an se gleda kopat blizu cieste, se ima njivo, za de gre s karjuolo gnuoj, ma tekrat seje muorlo vse tu košu nosit an gor na harbatu. Potlè, ki je parsla ciesta, tek ima blizu cieste, se more an paipejat. Kar je snieg paršu, magar za Božič, marskaka hiša je imiela Zlik za gnuoj vozit ča po njivah, smo vozil tu zliku po ne dva kvintala an pou, an človek je peju zlik dou von ču njivo, je blo buj lahnò ku tu košu ga nosit. Tek je zidu hišo al stalo, an de kamnje je imeu kje von z vasi, anta kar je parsu snieg pa so kamne vozil z Zlikan. Pozime, tek je imeu malo an Stalo mikeno, je hodo an po senuo, je odmetau, je nardiu pot z lopato se do kopè, je vargu proč snieg an je šu z žbrinejo an je imeu 'no palco tan, je bla ku kjuka, natezaunjak se kliče, an je vetiegu uon, je vetegnu ’no puno žbrinejo an nesu domou; ja, tiste je runu potlè vsak dan, kar mu je manjkalo senuo. An ce ne se je nosilo tu zatiegi al pa brieme. Zatiego se pried zveže, ma se na nesè takuo lepuo, za brieme muorta bit na dva, ga nardi adan, ma buj težkuo, ne pride zvezeno takuo lepuo. Briemena smo runal, kar smo šli gu Matajur po kope, se je spuščalo dol po nit. Tle s te Dolenjega Marsina smo miei dvie niti, gor z Matajura du Gorenj konac, ta Gorenj Mar-sin, potlè gor s te Gorenjega smo muorli prenest ča na drugo nit an potlè je par-šlo pa dol v našo vas, v te Dolenji Marsin. An kar smo šli po njo, smo muorli vstat o štirih že zjutra, de smo šli gor uon, kar se je dan runu, smo bli Ze gor par kop. Je blo nimar po nih dvanajst brieman tu kop. Se nas je ušafalo gor magar osan, deset družin, ki smo nosil kupe. Kar je dan spustu, potlè je biu pront pa te drug, takuo de po an podan je hodilo dol senuo. An kake fažine, za darvà se je nu-calo tele niti, rna narvič je šlo senuo, je šlo puno sena dou uon. Ja, niesan van poviedu, kuo kor parpravt za kopò nardit. Za kopo nardit kor 'no stažje vpict, pried s stango jamo nardit, vpict stazje, potlè korjo tri ostove tah njemu an parbit s čvekali Ceh stažju, anta potlè pa njišče nardit če na tla, delia bo senuo gnjilo, de je senuo vzdignjeno. Ja potlè, kar se kopo nardi, fini, se pa klabuk nardi uoz liščja od kostanju, se cime polome nomare anta se zveze, se nardi, prederò an loz gor, an kolače. Nono Mario an nona Anita od Mattea Marsin, 19% Četrtek, 19. marca 1998 Risultati 1. Categoria Tavagnacco - Valnatisone 0-0 3. Categoria Savognese - Nimis 0-3 Juniores Mereto - Valnatisone 0-9 Giovanissimi Audace - Cussignacco 5-1 Pulcini Audace - Moimacco 1-6 Amatori Coopca - Reai Filpa 1-1 Valli Natisone - Mereto Capitolo 4-0 Piaino - Red Box Val Torre n.p. Pub da Sonia - Nationale Suisse 1-1 Sedilis - Poi. Valnatisone 0-1 Basaldella - Psm sedie 2-3 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Union 91 3. Categoria Buttrio - Savognese JUNIORES Valnatisone - Azzurra Giovanissimi Arcobaleno/Pro Osoppo - Audace Esordienti Audace - Union 91 Pulcini Com. Faedis - Audace Amatori Valli Natisone - Reai Filpa Poi. Valnatisone - Red Box Moulin rouge - Pub da Sonia La botte - Psm sedie Cividale Classifiche 1. Categoria Cividalese 49; Latte Carso 42; Venzo-ne 41 ; Domio 40; Tarcentina, Reanese 39; Union 91 37; Costalunga, Riviera 35; Torreanese, Corno 32; Bujese 31: Valnatisone 29; Tavagnacco 18; Cus-signacco 14; Ancona 11. 3. Categoria Lumignacco* 56; Paviese 54; Comunale Faedis 45; Fulgor 39; Stella Azzurra 37; Gaglianese 30; Serenissima 29; Savognese* 27; Nimis 24; Buttrio 23; Moimacco 21 ; Chiavris 15; Cormor 12; Fortissimi 11. JUNIORES Valnatisone 49; Cividalese* 46; Bressa/Campoformido 43; Comunale Faedis*, Natisone 42; Lestizza 41 ; U- nion 91* 36; Lavarianese 35; Cussi-gnacco 33; Azzurra* 32; Buonacqui-sto* 21; Sangiorgina Udine* 16; Fortissimi* 15; Flumignano* 12; Mere-to/Don Bosco* 5. Giovanissimi Audace 46; Pagnacco* 45; Biauzzo/A 40; Gaglianese* 39; Sangiorgina Udine* 37; Savorgnanese 35; Majanese* 26; Natisone 24; Arcobaleno/Pro O-soppo* 20; Astra 92* 14; Basaldella* 13; Bressa/Campoformido* 12; Cussi-gnacco* 2. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa Pulfero 32; Termokey Rivarotta 25; Chiopris 23; S. Daniele 22; Coopca, Warriors 21; Bar Corrado 20; Fant moda, Mereto Capitolo 19; Anni 80 18; Fagagna, Valli del Natisone 16. Amatori (2. Categoria) Polisportiva Valnatisone 30; Rojalese 29; Pub da Sonia 28; National Suisse 27; Grigioneri, Sedilis 22; Red Box 21; Moulin rouge 20; Piaino 15; Effe emme 14; Borgo Aquileia, Bar Roma 12. Amatori (Over 35) Pocenia 33; Costantini 32; Da Pippo 30; Pasian di Prato 29; Contarena 27; Fagagna, Free energy, Zoruttì 26; La Botte, Kryos 23; Al saraceno, Asaf 22; Joker club, Remanzacco 20; Eurocostruzioni*, Passariano, S. Daniele 19; Basaldella 18: Psm sedie. Eurospar, Axo club 16; Lestizza, Pozzuolo 15; Corte Orgnano, Passons 14; My car, Frigomec 13; Auto-tua 12; Crai Telecom 11; Mercato Bevande 8; Autosofia* 7; Old Afa, La bettola* 6; Billerio* 5; Borgo Aquileia 2. Le classifiche dei campionati giovanili e over 35 sono aggiornate alla settimana precedente. ' Una partita in meno La formazione cividalese vince a Tarcento e ipoteca il passaggio alla Prima categoria amatori Alla Polisportiva serve un punto Pari esterno della Valnatisone sull' insidioso campo di Tavagnacco - Vendemmia degli Juniores a Mereto I Giovanissimi battendo il Cussignacco si confermano in testa alla classifica - Pareggiano Real e Drenchia Dopo la sconfitta, nei quarti di finale di Coppa Regione, con il Rive d’Ar-cano, la Valnatisone ha continuato il suo cammino in campionato tornando da Tavagnacco con un pareggio a reti inviolate, risultato che può considerarsi un exploit visto che negli ultimi anni la squadra valligiana ha sempre perso in casa degli udinesi. Continua la serie di successi degli Juniores, impegnati nella lotta per la vittoria del campionato. I san-pietrini ormai hanno come unico avversario la Cividalese, che è distanziata di tre punti ma che ha già effettuato il proprio turno di riposo. Sabato non c’è stata gara, a Mereto di Tomba, dove i ragazzi allenati da Moratti hanno fatto centro per nove volte: Gianluca Peddis e Cristian Facin hanno fatto centro due volte, l'opera è stata completata da Del Gallo, Tiro, Alessandro Massera, Cristian Birtig e Clavora. Nel torneo notturno giovanile di Buttrio i Giovanissimi dell’Audace sono stati sconfitti per 2-0 dall’Union 91. Si sono prontamente ripresi nella gara di campionato vincendo di larga misura contro il fanalino di coda Cussignacco. Mattatore della gara è stato Maurizio Suber, che ha realizzato una quaterna. L’attaccante valligiano sta continuando gli allenamenti con la rappresentativaa provinciale di Udine. La quinta rete è stata siglata dal neo-tesserato Faracchio, un ragazzo della categoria Esordienti proveniente dal Donatello di Udine. Turno di riposo per gli Esordienti che sabato, a Merso ili Sopra, ospiteranno l’Union 91 che, nel girone di andata, ha impartito ai valligiani una severa lezione. Conclude la serie delle Ekipa začetnikov uspešno začela nogometni turnir Tolmin zmagal v Buttriu TOLMIN - TILA VENTINA 1-0 SaneI Kalakovič Tolmin: Luka Kavcic, Darko Jagodic, Edi Baloh, Sanel Kalakovič , Miladin Lazarevič, Dejan Marjanovič, Tim Žgavec (od 1’ drugega polčasa Samir Kalakovič), Mladen Jovanovič, Boris Tonkli, Nejc Rutar, Milenko Petrovič. Buttrio, 12. marec - Ekipa začetnikov (Esordienti) iz Tolmina je uspešno zaCela turnir v Buttriu, z zasluženo zmago na prvi tekmi svojega kola. DeCki, ki jih trenira Marko Pitamic, so gladko premagali roza-plavo ekipo Ti- laventine. Mladi slovenski igralci so se najprej približali golu s KalakoviCem. Ta se je znašel sam pred vratarjem pordenonske ekipe, ki pa mu je ob tej priložnosti uspelo ubraniti svojo mrežo. Zmagoviti gol je v 22. minuti prvega polčasa dosegel prav neustavljivi Kalakovič z neubranljivim strelom iz diagonale. Po zadetku je slovenska ekipa varovala dosežen rezultat, v drugem polčasu pa so Tolminci z nekaj posrečenimi skupinskimi akcijami ustvarili še nekaj priložnosti za gol. Drugega zadetka pa ni bilo, bodisi zaradi smole, bodisi po zaslugi nekaterih spektakularnih posegov pordenonskega vratarja. Tolminski začetniki bodo prihodnjo tekmo odigrali 1. aprila proti Nemam. (P. C.) gare giovanili la partita dei Pulcini che, largamente incompleti, hanno dovuto cedere l’intera posta agli ospiti di Moimacco. La rete della bandiera è stata messa a segno da Tiro. Venerdì sera il Reai Pulfero era impegnato a Tol-mezzo con la locale Coopca. 1 ragazzi allenati da Severino Cedarmas sono passati in vantaggio con Fazio, Chiabai - Pub da Sonia venendo poi raggiunti dai padroni di casa. Alcune infelici decisioni arbitrali hanno caratterizzato l’esito finale con la rete ingiustamente annullata a Luca Mottes. La Valli del Natisone, conoscendo i risultati delle altre concorrenti alla salvezza, è scesa in campo lunedì ospitando il pericolante Mereto di Capitolo. In formazione d’emergenza gli Skrati hanno superato gli udinesi grazie alle reti di Sirch, doppietta di Pollauszach e gol di Francesco Fanna. Un bel passo verso la promozione l’ha compiuto venerdì sera, a Tarcento, la Polisportiva Valnatisone di Cividale. Grazie ad una rete siglata da Catania i ragazzi allenati da Maurizio Savognese rabberciata lascia sfogare il Nimis Gli ospiti vincendo si portano a tre punti dai gialloblu SAVOGNESE NIMIS 0 3 Savognese: Cudicio (dal 35’ st Stefano Zuf-ferli), Bledig, Trinco, Giovanni Zufferii, Flo-reancig, Golop, Mene-ghin (dal 34’ st Luciano Stulin), Lombai (dal 1’ st Moreale), Dorbolò, Sturam, Saccavini. Savogna, 15 marzo -La Savognese è scesa in campo oggi largamente incompleta a causa delle assenze di Podorieszach e Marseu a seguito di squalifica, Valentinuzzi e Paolo Cernotta per acciacchi vari. 11 Nimis ha conquistato i tre punti grazie ad un gioco lineare e più redditizio di quello espresso dai gialloblu allenati da Mesa-glio. Dopo le schermaglie iniziali gli ospiti usufruiscono al 14’ di un calcio di punizione dal limite dell’area savognese. Il centravanti To-masino, con una battuta degna di uno specialista, fa passare il pallone sopra la barriera mandandolo ad insaccarsi alle spalle dell’incolpevole Cudicio. Due minuti più tardi replicano i gialloblu con un calcio piaz- Stefano Zufferli zato di Sturam deviato in angolo da un difensore. Sempre Sturam in evidenza al 23’. 11 portiere ospite respinge il pallone che Dorbolò non arriva a ribattere in rete. Il primo tempo si conclude senza altri pericoli per le due squadre. All'inizio della ripresa giunge il raddoppio degli ospiti con Orlando che, in diagonale, supera Cudicio. La sfera balte sul palo prima di insaccarsi. Al 13’ da buona posizione Dorbolò calcia troppo debole e centrale. La gara si conclude al 28’ quando una staffilata di Tomasino viene deviata da Bledig nella propria rete, (p.c.) Boer hanno ipotecato la promozione in Prima categoria. Domenica, ospitando i Red Box, ai cividalesi basterà un pareggio per conquistare matematicamente il salto di categoria. Due pretendenti alla lotta per la promozione si sono affrontate sabato a Merso di Sopra. 11 Pub da Sonia di Drenchia ha sfidato la Nationale Suisse, che si trovava alle spalle dei valligiani distanziata di un punto. I ragazzi del presidente Tomasetig sono riusciti a rimanere imbattuti grazie alle prodezze del “sempreverde” Carrer che in più di una occasione ha salvato la sua porta dai pericolosil attacchi portati dagli ospiti. 11 risultato è stato determinato dal vantaggio ospite ottenuto al 6’ e dal pareggio di Scudcrin al 36’. Il Natióna-le Suisse ha colpito anche un palo ed una traversa. , Quarta vittoria consecutiva per gli over 35 del Psm sedie di Cividale che si è imposto nella trasferta di Basaldella grazie alle reti di Pantaleone, Venica e Romano Bergnach. Nella poule scudetto di calcetto lo Spaghetto ha superato per 13-3 il Castenetto. Nel Tomeo Maxicono il bar Crisnaro ha battuto l’Alleanza assicurazioni per 13-5. Četrtek, 19. marca 1998 SREDNJE Polica - Čedad Se je rodila Alessia Dina Qualizza - Pekova iz Police an Roberto Peres-soni iz Čedada sta ratala Se ankrat mama an tata. Njih CiCica se je rodila na 23. februarja an so ji diel ime Alessia. Cičica je paršla di-elat družbo sestrici Mariki, ki diCemberja je dopunla dvie lieta. V družini je ries puno veseja za prihod tele druge CiCice. Alessi an sestrici Mariki želmo, de bi lepuo rasle, zdrave an sreCne. Tatje po naših vaseh So nam parSli pravit, de po srienjskih vaseh so tatje. Kradejo vsako sorto orodja, ki uSafajo po kletieh al pred hišah, kradejo darva, ki so lepuo zložene par pot al blizu hiše. Adni ženi iz Duge-ga so celuo ukradli, vetoCil gažoljo za kurjavo! Zatuo, ahtita se! SOVODNJE Tarčmun - Gradisca Veliko veseje v Piernovi družini “San obiesla an velik flok za oznant, de san še ankrat ratala teta” nam je jala Giovanna Trinco - Pi-ernova iz TarCmuna. Za tuole muore zahvalit sestri Mariji an kunjadu Paolu Ballaben taz Gradische, ki na 3. marca sta ratala mama an tata adnega puobcja. Emanuele, takuo so mu diel ime, je pru an moCan puo-biC: kar se je rodiu je pezù Stier kile. Za njega rojstvo so puno puno veseli mama an tata, ki so ga Čakal puno cajta, noni, strici, tetè, kuži-ni an parjatelji. Emanuelnu želmo vse narbuojse na lelim svietu. Sauodnja “Vartača” na diele Jih je bluo puno v sati na kamune v Sauodnji v novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA graph srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associalo all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.(X)0 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente poslale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska. 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana Stev. 51420-601 27926 11-IM.I za Slovenijo: 5 000 NI I OGLASI: I modulo 20 min x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% saboto 13. marca viCer na srečanju od domaCe pro-lo-co VartaCa. Ušafal so se za pregledat, kakuo je Slo na zadnjem Pustu, ki je biu pru v Sauodnji: v nediejo 15. so se zbrali parvikrat v teli vasi vsi pustje NediSkih dolin, na 21., 22. an 24. februarja je biu pa ples pod velikim tendonam. Takuo, ki lohni vesta, pru tisti od domaCe pro-loco so puno poskarbiel, da se tuole zgodi an vse Stier dni so dielal pod tendonam. Vsi so bli ries kontent, zadovoljni, za kakuo so šle reci an se želijo zahvalit vsiem tistim, ki so dal ’no roko, da pustovanje v Sauodnji je imeu tak uspeh, tak SuCeS. Le v saboto viCer so na-pravli program diela za lie-tos. Parvo stvar, ki jo orga-nizajo, bo “Triajur”, tista posebna tekma, gara, ki se nardi an kos z bicikleto, an kos par nogah an treci kos spet par nogah al pa... s ši-jam. Miesca luja organiza-jo senjam svetega Muhora an Fortunata v Sauodnji, vošta bo pa svet Louranac v Matajurju. Jesen bo spet Burnjak. Sevieda, v teku lieta organizajo tudi druge stvari. Le tisto vicer so nardi 1 nov “koordinacijski odbor” (gruppo di coordinamento). V njim so Ivo Busina-ro, Paolo Sedi, Germano Cendou, Paolo Cernotta, Maurizio Crisnaro, Sandra Cudrig, Romano Franz, Lorenzo Cemoia an Roberto Petricig. Zapustu nas je Giorgio De Cillia Giorgio De Cillia je biu zlo poznan predvsem v Vidmu, kjer je daržu znano umetniško galerijo (galleria d’arte) an je po-znu umetnike lahko bi jal iz cielega sveta. Umetnik je biu tudi njega tata Enrico De Cillia, ki je biu iz Treppo Grande. Tele dni Giorgio nas je zavojo boliezni an težavah par sarcu zapustu. Telo novico jo napišemo, zak ga poznajo tudi po NediSkih dolinah, posebno v Sauodnji, odkod je bila doma njega mama an kjer ima tudi žlahto an parjatelje. Njega mama je bla Jolanda Podrecca, ki nas je zapustila tri lieta od tega an počiva venCni mier kupe z možam Enricam v špietarskem britofe. DREKA Brieg Umaria je Sofia Malanova Za venCno je na svojim duomu zaspala Sofia Ruttar, uduova Tomasetig. Učakala je zaries lepo starost: 91 liet. Sofia se je rodila v Uerbovi družini, kar se je oženila je ostala le blizu duoma, sa’ je šla za nevi-esto v Malanovo družino. Nje mož je biu Stiefan. Njih družina je hitro zrasla an imiela sta sedem otruok, tri puobe Lojzi, Mirko, Marcello an Stier CeCe Mario, Eleno, Basilio an Marto. An dan, bluo je marca 1948. lieta je Stiefan Su po senuo blizu meje an se ni nikdar vic varnu. Sofija je ostala sama z nje veliko družino, v resnici je bla uduova, za burokracijo pa NEDISKI ZVON Vsako saboto ob 14.10 - Rai Radio Trst A Sodelujejo: Ezio Gosgnach, Flavia Iuretig, Michele Coren, Toninac an Ponediščak. Oni vam hojo pravli novice iz naših vasi, prav-ce, novice o športu an poslušal bota domačo muziko ne, kar pride ree, de nie imiela od ankoder obedne pomoči. Nje življenje je bluo ries težkuo. Puno je predie-iala an puno pretarpiela. Zadnje lieta je živiela v mieru na nje duomu, kjer jo je gledala an skarbiela za njo nje hci Basilia. V žalost je pustila vse nje otroke, neviesto, zete, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Pogreb ranjke Sofije je biu v sriedo 18. marca pri Sv. Stuoblanku. Naj v mieru počiva. NEDISKE DOLINE Spietar Naši noni hodejo v paleštro Donas, Cetartak 19. marca, v paleštri sriednje Suole v Spietre zaCnejo hodit na telovadbo, na gi-nastiko ljudje, ki žive po NediSkih dolinah an ki imajo vic ku šestdeset liet, pru takuo tisti, ki žive v počitniškem duomu, v rikoverje: sevieda, tisti, ki so se vpisal na teCaj, na korš telovadbe, ki ga or-ganizava že vic liet pru za naše ljudi buj par lieteh Gorska skupnost NediSkih dolin. TeCaj bo dvakrat na tiedan, vsak pandiejak an Cetartak, od treh do štierih popudan an puode napri do pu maja. Lepuo jih bo učila ’na terapista. Ragazza diplomata impartisce lezioni di tedesco e inglese sia a bambini della scuola dell’obbli-go che a studenti delle superiori e universitari. Inoltre è disponibile per traduzioni nelle due lingue anche di carattere tecnico e scientifico. Tel. 0432/727893 V Čedadu dajemo v najem prostore za urade ali stanovanje: 72 m2. Telefonirati v uradnih urah na telefonsko številko 0481/535713 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 23. DO 29. MARCA Prapotno tel. 713022 - Tavorjana tel. 712181 OD 21. DO 27. MÀRCA Čedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so txlparte samuo zjutra, za ostali cas in za ponoC sc more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Caro abbonato, se non hai ancora provveduto a rinnovare l’abbonamento al Novi Matajur per l’anno 1998, ti ricordiamo che hai ancora poco tempo per farlo. Per il rinnovo puoi rivolgerti presso il nostro ufficio oppure effettuare un pagamento tramite conto corrente postale, intestato a “Novi Matajur - Čedad/ Cividale - n. 18726331”. Se risiedi all’estero puoi utilizzare il vaglia internazionale. Ti ricordiamo che il costo è di L. 50.000 per l’Italia e L. 65.000 per l’Europa e Americhe per via normale. Per via aerea il costo è di L. 110.000 per le Americhe e Canada, L. 115.000 per l’Australia. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v Cetartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, Cetartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v Cetartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, Cetartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an Cetartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, Cetartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v Cetartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v Cetartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica PonoC je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zviCer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost NediSkih dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 \ 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08,20., 22.10.(od pand. do Cet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 1 1.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do Cet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoC ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad 731987 RonkeLetališCe..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje ...............724094 Sv. Lenart..., 723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipàna.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281