Novice.

Izhajajo 1. in 15. vaacega meseca. Cen» jim je z» Jîdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naroènino sprejema tisniti dati, plača za dvoBtopuo petit-vrsto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa nredsištvo.	za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr,
bila, kakor tudi okolstava, da je bila ta éola samo kmetiâka, namreč le vinarska in Badjarska, ne pa i poljedelska ter sploino kmeiiška; obedve ti okol-stari sta bili uzrok le malemu átěvílu njenih učencev. Malo Število uèencev šole na Slapu bilo je toraj prvi povod temu, da sejo je po ISletnem, osobito za vipavske kmetovalce Jako blttposlovnem delovanju, ii Vipave na Dolenjsko preueslo. Tukaj na Gjmu ie jo j« èe jako razširilo, postala je ii same vinarske in sadjarske, splosna kmetiska ëola. Število uiSencev áole na Grmu je ktnalo jako narastlo, id danes, v trinajstem letu njenega obstanka, iteje ji*!! 33. Ako pa pozvedujemo, od kod da so ti uŽenci doma, od kod da jih je najvei, kaj tvemo? Žalostno resnico, da jih je narmaoj iz Doleojskega. Od 33 je le 10 Dolenjcev, ťrrej niti tretjinal Žalostno pa resniéno je to. Sploh se trdi, da je kmetijetvo pri nas na Dolenjskem v obče najbolj v lastanku, da so No-tranjci, posebno Vipavci, v vinarstvu in sadjarstvo dalei pred nami, v poljedelstvu in iivinarstvu da nas pa Gorenjci jako nadkríljujejo. Dolenjski gospodarji, verjemite, da je èista in gola resnica, kar smo koj v prièetku tega članka povedali, da je oamreè éo)a, đa je kmetiâka lola prvo in najiidatnejèe sredstvo v namen dosege kmetiškega napredovanja, in iz tega sledečega kmetiákega blagostanja. Ko se je pri neki priliki slavnemu nemškemu vojskovodji generalu Moltke-ju na-pivalo, odzval se je napitnici s tem, da je rekel : pri Sedann zmagal je âolmoâter. S tem hotel je slavni moŽ reČi, da je zmagala pri Sedanu nemàka omika, nemška izobraženost. In ako gremo daaes na Ceiko, ali pa na Ogersko, ter vpraSamo: „Kaj pa je uzrok, kaj je povod krasnem« napredku vaSega kmetijstva", kaj nam bodo odgovorili tu i tam? Naàe kmetijske Sole so mu uzrok, so mu povod. Nasa kmetijska Šola na Grmu uredjena je tako, kakor so one na ČeSkem ali Ogerskem, seveda našim podnebnim in drugim razmeram primerno. Njeni učitelji izobraževali so se na jednacih zavodih, kakor češki ali ogerski. Lju-beien do stvari gojé njeni učitelji gotovo v isti meri kakor oni, Tudi upliv šole na Grmu, njen
ki ga priredi
IMllU poliličiio flmtTO za Doleiijsto
10. sept 1.1. ob 3. uri popoiudne v Žužemberku
s sledečim vsporedom : O delovanju državnega zbora, poroča državni poslanec g. Fr. Pověe;
o deželnem zboru poroča poslanec gosp. dr. ïg. Zittiik.
__QPBQR,
Gospodarske stvari.
Pet deželnih ustanoT.
V drugič že objavljamo danes razpis slavnega deželnega odbora, v katerem razpisuje pet deželnih ustanov kmetijske Šole na Grmu. Kakor dozdaj Se vsako leto, smatramo i letos ob tej priliki za naěo dolžaost, naňe dolenjske gospodaije na ta razpis opozarjati, in to tako le: Da bi si naš kmetijski etan opomogel, đa bi napredoval v svoji stroki ter se do blagostanja pospel, v ta Damen delujemo Slovenci vseh pokrajin z raznimi sredstvi že leta in leta. Osobito pri nas na Kraiy-skem poseglo seje Že zgodaj po najboljšem sredstvu, po šoSi, kakoršnih imajo po vseh deželah, ktere se smejo dandanes ponaiati t umnostjo, napredkom in iz tega izvirajočim blagostanjem; po šolah, ktere so te dežele privedle na visoko stopinjo kmetijskega gospodarstva. Prvi poskus v tem ozira se je pač izjalovil. Za časa slavnega Hliibeka v Ljubljani ustanovljena kmetiska šola, morala je po le par letnem delovaiyi prenehati. Zakaj da je morala prenehati, nam ni do dobrega znano, vendar se nam dozdeva, da je bila njena nepraktična, ali recimo njena ne popolnoma strokovna ureditev temu kriva. Druga ustanovitev kmetijske sole na Kranjskem, ustanovitev deželne vinarske in sadjarske sole na Slapu pri Vipavi, sponesla se je že veliko veliko boljši. Toda okolstaya, da je ta šola takorekoč na skrajni meji dežele, in tako blizo druge, goriške kmetiske iole umeščena
oJSiridea sgrabljivi uspeh t gospodarskem napredovanju postal bi, da, postati bi moral y prilićao mali> letih po lepi, plodai oa^i Dolenjski tak, ka-koráuega lamoremo po Čeáki ali Og-erski občudovati. Toda naši dolenjski gospodarji postati bi morali dnigaSni molje, moije, podobni Cehom, Ogrom. Oni bi morali svoje, lastnemu gospodarstvu namenjene siuoye z veseljem, da, s ponosom na Grm, r strokovno izobrazbo pošiljali, ne pa proti njej — da se razialjivo ne izraiimo — oebrižni biti. Osobito bi morali v prvi vrsti to naši premožni gospodarji storiti, to je tiati, kateri imajo poleg lepega obširnega posestva tudi še potrebna denarna sredstva, da za-morejo svoja zemljiáča po naukih umnega, naprednega kmetijskega gospodarstva urediti ter uzdrže-vati. Preialostno, in — brez ovinkov povedano — presramotiio je ie, da pošiljajo v ěolo na Grm veÔinoma le taki dolenjski gospodarji svoje sinove, katerim ni namen, po dovršeni ěoU sina doma na lastnem gospodarstvu obdržati, ampak nameu, ga s trebuhom zi kruhom po sveiu pognati.
Kes je sicer, neovrgljiva resnica je, da potrebujejo dandanes veleposestniki strokovno izobraženih gospodarskih pomočnikov, kajti s starimi „vaupti", osobito v vinarstvu, d&ues izhajati ni več mogoiie; ali žal, in zopet žal, da gre veČina takih, na Grmu izâolanih učencev iz Kranjske vèn, kje na Štajersko, HrvaŠko itd. se zgubijo. Kaj ima dežela, kaj ima od dežele izdrževana ňola na Grmu od takih učencev? Dve leti truda, znebiti će — pri štipendistih — dre leti obilnega stroška, druzega pa nič. Namen šote s takimi učenci ni nikakor dosežen, nase dolenjsko kmetijsko gospodarstvo ne bode po tacib učencih nikakor napredovalo. Zato, premožni dolenjski gospodarji, domačemu gospodarstvu namenjene sinove poáljite na Grm, to bode Vam in Vaiim sinovom ter celi deželi v korist, ker bode âola svoj namen dose^^la.
Dull po žveplu T mot^tu ali Tinu.
V „Dolenjskih Novicah" podučili smo naSe vinogradnike že večkrat, kako se odpravlja duh po žveplu iz moSta ali vina, katero je bilo iz žveplauega grozdja napravljeno. Pri vsem tem je kaj dosti vinogradnikov po Dolenjskem, kateri letos svojega jako plesnivega grozdja le za to žveplali niso, ker so se bali, da bode moŠt, oziroma da bode vino po žveplu smrdelo. S tem, da grozdja pravilno Žveplali niso, prouzročili so si veliko škodo na letošnji trgatvi, Še veliko več^o pa aa trtah za prihodnja leta Letos pridelali bodo namreč veliko manj vina, kakor bi ga, ako bi bili grozdje pravilno žveplali ; za prihodnja leta prouzročili so si pa èe veliko večjo škodo na trtah vsled opustitve Žveplanja, ker ee bode bolezen se
veliko bolj zaplodila in ker bodo prijele trte jako slabeti, koneČno tudi usihati. Kaj hasne draga saditev ameriških trt, njih požlahtnitev, obilno gnojenje in àkropljenje, ako jih pa prepustite grojzdoi plesnobi, da Vam jih ona ugoiiobi, uniči.
Ne bodite vendar neverni Tomaži, iu ne pričakujte, da bode ta bolezen pri nas drugačne nasledke imela, nego jih j« imela v Italiji in povsod drugod, kjer ee je že pred 50. leti prikazal«. V Italiji in povsod drugod kjer se je prikazala, uničila je trte popolnoma, dokler se jej ni pričela se Iveplanjem prav resnobno nasprotovati. — In to storila bode čisto gotovo tudi pri nas, ako se bod« žveplauje še naprej popolnoma opui^Čalo, ati pa le nepravilno zanikerno ir^vrsevalo, kakor je to žali Bog elučajuo bilo.
V Italiji in povsod drugod, kjer so se žveplanja trt lotili, pridelovali so in pridelujejo še dandanes po žveplu dišeči oziroma smrdeči uioSt. Zaradi tega pa tie pijejo po žveplu smrdečega vina, kajti odpravijo ga že iz mo.^ta in sicer na kaj priprost način. Ko je molt dokipel, presna-mejo — pretočijo — ga v popolnoma dober ni Ž zakajen sod po bakrenem ne počinjenom liju, katerega pa po vsakih 5 do 10 Škafih prav dobro z čisto ruto izbrišejo. Ako nimajo bakrenega l^a — leja. lakovnice — denejo pa v lesen lij bakrene pokrivače ali rene, sploh bakrene predmete, katere med presnamenjem vina isto tako z čisto ruto obrieujejo. Ako ne izda jednokratno tako presna-manje popolnoma, ponovijo ga v drugič, in duh po žveplu je gotovo popolnoma odpravljen. To je vsa ceremonija, ktera je paČ tako prosta in tako po ceni, da se gotovo ne iiplača grozdje nežvep-lano pustiti. Češ, da bi mošt, oziroma da bi vino po žveplu ne dišalo. Se manj se pa izplača zaradi tako malega truda trte zanemarjati, ki bi brez žvepljanja gotovo opeSale. Kdor ni dozdaj letos svojih trt pravilno Žveplal, in to že vsaj dvakrat, si tudi s sedanjim Žveplanjem dosti koristit ne bode, ker je že zamujeno. Kdor je pa do zdaj že enkrat aH dvakrat svoje trte žveplal, žvepla naj jih, ako se plesnoba Širi, le brez strahu Še v tretjič ali makari ČetrtiČ. Zaradi duha mošta oziroma vina po žveplu, naj tega nikar ne opusti, ker se da, kakor povedano, tako jednostavno odpraviti. Kdor se hoče pa prepričati, kako izdatno je pravilno žveplanje proti grozdni plesnobi, podá naj se v vinograd kmetiške Šole na Grmu, bodisi v Cerovce ali pa v Trško goro. V jednem kakor drugem je uspeh istinito krast^n, toda žveplalo se je že trikrat; v prviČ koj potem, ko so trte dobro ozelenele — to prvo žveplanje je naj- | izdatnejše — v drugič koj po odcvetenju zaroda, in v tretjič ob veliki maši. Zdaj Žveplajo, ^ kjer se kaj plesnobe v novič prikaže, že Četrtič- j
Id tako postopsti bi morali vbí vinogradniki brez izjeme, potem prišli bi bolezni t okom. Ako bodo pa le nekateri žveplali, pa ňe ti ne vsi pravilno, ne bode te nadloge nikdar konec. Vsi iigovori, da ni éasa za iveplaiije itd eo jalovi. Privaditi 8« mu moramo Dolenjci, kakor smo se èkroplenju trt, — ne pomaga nié.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Novo mesto. Cesarjev rojstni daa se je tuđi letos slavil kakor vsako leto. Mil. g-osp. prost imel je slovegno sv, maso v priëo mnogoštevilne množice pobožnega ljudstva. Vse uradniátvo in korporacije so bile navEoèe in po av. maSi velebl. gospodu okrajnemu glavarju udanostne izjave do prcsv vladarja iirekale
V	Aschu BO bile na cesarjev rojstni dan velike demonstracije. Ko je godba svirala cesarsko pesem, so nemški nacijonalci žvižgali in potem zapeli „Wacbt am Rbein". Poklicano oroíniítvo je veé oseb aretovalo.
V	Celovcu so imeli odposlanci takoime-novanih akademičnih podružnic za ustanovitev katoliškega vseuiililèa v Soliiogradu 23. avgusta v hotelu „Karntnerbof zborovanje. Govori se, da je bilo mej iborovalci tudi nekaj Slovencev. Pred hotelom in v sosednih ulicah se je zbrala mnogoštevilna mnoiica, ki je, prepevaje „Wacht amRhein" in „Bismarcklied", hrupno demonstrovala. Nakrat je zaèelo leteti kamenje. Demon-strantje so hotel bombardirali in ga hoteli šiloma naskoiiti. Policija ni bila kos demonstrantom, vsled iesar so bili poklicani vojaki. Priělo je vei stotnij vojaštva, ki je vzdrževalo red. Zborovanje v hotelu je župan razpustil, paŽ pa je zborovalcem ponudil policijsko spremstvo. Razni zborovalci so spremstvo odklonili. Sli ao sami in bili napadeni tir tepeni.
Izgredi čeSkih Nemcev. Međ řeákimi Nemci je hud boj zoper vlado. Minole tedne je priálo tudi do hudih izgredov, zlasti v mestu Graslic-u. Mnogo jih je bilo ranjenih, pet jih je že umrlo. V Vrchlabí so Nemci uprizorili velike demonstracije, Razbili so vse šipe pri okrajnem glavarstvu in pri ratnih drnzih hišah. Orožniki so morali z bajoneti razganjati mnoïico. Sest oseb je bilo are-tovanih, Izgredniki so hoteli aretovance šiloma oprostiti. Naskakovali so obíinsko hižo, na kar je bil jeden aretovanec izpuščen.
K^i je novega po Sirofcem svetu?
Nemčija. Kakor v lanskem letu z vojnim brodovjem, tako je imel letos cesar Vilieui II. Bvojo pasijo z dovoljenjem gradbe novih kanalov. Zbornica pa je ta predlog odklonila, kar je cesarja
tako razjezilo, da kuha maščevanje. Najmanj, kar stori, bo sprememba ministerstva.
Nemška ravnopravnost Iwlaje na Pruskem naredba, vsled ktere ne ame noben Ćeh prestopiti meje, da bi se tam naselil,
V Belgradu pride zaradi „zarote" zoper raz-kralja Milana pred porotno sodišie 46 obtoiencev. Vsekakor bogata Žetev za Milana.
Anarhistični izgredi v Parizu. Preteéeno nedeljo so uprizorili v Parizu anarhisti in proti-republikanci poulično revolucijo. Velikanske množice so naskoèile samostane in samostanske Šole ter tri eerkve, v katerih so vse razbili in one-éastili, upravo zmetali na ulico ter tam zafgali. Z redarji so prièeli boj ter streljali. Ranjenih je tiad 300 oseb, mnogo teh je že pomrlo. Napo-Žili so vsi znaki obnovljene reTolucije.
Obnovljena preiskava zoper Dreyfusa se
ni dognana, Vuak dan je zaslišanih već prii, katerih izpovedbe so jako razliéne. Zato se še tudi ne vé, izpade li nova sodna razprava ta Dreyfusa ugodno ali ne.
Na Portugalskem razsaja kuga, kojo so zanesli v Evropo iz ïadije. Umrlo je že več oseb.
Piše se nam:
Iz Novega mesta. — Občni zbor vseh svobodnih obrtnikov obrtne zadruge za sodni okraj Novo mesto se je vršil 20. avgnsta t, 1. Ob 10. uri zjntraj otvoril je začasni zadružni predsednik obrtne zadruge gospod J. Appe zborovanje, V daljšem govoru omenja potrebo organizacije obrtnih zadrng, in sicer ne samo za posamezne okraje, ampak priporoća oenovanje zveze Tseh okrajnih zadrug na Kranjakem v veliko deželno obrtno zadrugo. Kaže na žalosten položaj posebno klobaiarskega, Čevljarskega in krojaškega obrta po deželi, odkar ao se v Ljubljani otvorile konfekcijske prodajalne, ktere prêté pogin malemu obrtniku. Omenja težak položaj čevljarjev v Tržiiu; kakoáno življenje je bilo pred iO leti, in kako žalostno je danei pod pritiskom tovarn. Povdarjal je, da malemu obrtniku manjka skupnega živjjenja in delovanja za obstanek malega obrta, Da^e pravi, da, ako se po nasveta ministra Dipaulija vpeljejo instrnktoiji v priučevanje obrtnih zadmg, naj bodo to razumni obrtniki, kteri poznajo potrebo obrtniškega stanu, ter bodo koristili obrtniku in državi, ne pa uradniki, kteri potrebe obrtnika in obrtnije ne poznajo ; kteri bodo sicer napisali dolga poročila, ktera pa ne bodo ne obrtniji niti državi hasnila. Povdarja nadalje ; Zadruge naj bodo prisilne in naj obsegajo vse obrtnike. Ako hočemo obrtniki, da dosežemo zaželeni stnoter, ne aničajmo'se z medsebojno konkurenco, izgineta naj izmed obrtnikov ne-voiyivost in sovraštvo. Učenci naj se obrta učé pri mojstrih, ne pa v tovarnah ali samb v golah. Fo ukn naj bi bila obrtno-nadaljevalna šola, ïïstanové naj ae kurzi za pomočnike in mojstre, bposobnostna spričevala naj bi nas varovala konkurence. Sedaj ahko vsak kapitalist, ki ee ni učil obrta, prične katerikoli obrt, a to je silno napačno. Juristi morajo izdelati svoje âole in čtvljarji ne morejo biti advokati; tako
Dftj izvrluje tndi obrt le tisti, ki se more izkaiati, da se je obrta zadosti naućil. V tem smialn naj ae prenaredé zakoni. Vlada mora skrbeti xa strokovne lole, ker je obrtnik Bteber državi, kakor kmet. Tudi deželni zastop mora iti obrtnikom na roko in nikakor ne sme ostati samo pri nasvetih in željah deželuib poslancev. — S prvim govornikom se je strinjal tudi gosp. Anton Wei s. Polagal je odbornikom zadruge na srce, da le udeležujejo pridno sej in razodevajo svoje mnenje. Već ljudij več vé; a ziuženimi močmi pa moremo priti do cilja.
Zborovanja se je na prošnjo obrtne zadruge udeležil tudi gosp, državni poslanec dr. Krek. V daljšem govoru je gosp. Krek izpodbujal obrtnike k organizaciji v obrtno zadrugo, omenjal je pomanjkljivosti v sedanjih obrtnih zadrugah, kako napake odpraviti, da poitanejđ zsdrnge obrtnikom koristne, in povedal je, kako naj se ustanovi mocoa obrtna zadruga. — Klobučarsti mojster gosp. Dav. Franíifi iz Novega mesta je obširno govoril o važnosti obrtnega stanu in koristih za državo, ako ga vlada podpira. Priporočal je odločni skupni odpor proti kapitalistom in gojitev čuta obrtniške skupnosti međ zadružnimi člani Vsi navzoči obrtniki so mu živo pritrjevali, ko je priporočal ustanovitev avtonomnih zadrug. Vae zborovanje je bilo podučno in obrtnikom gotovo koristno.
Potem je bila volitev naćelništva. Voljeni so sledeči gospodje obrtniki: Ivan Appe, načelnik, iz Kandije; Anton Wais, podnačelnik. iz Novega mesta; odbornikom pa gg,: FranjoPicelj iz Novega meita^ Jurij Gregore iz Novega mesta; Avgust Kiissel iz Novega mesta; Mihael Mramor iz Novega mesta ; Jožťf Žibert iz Žabje vasi; Peter Gorupič iz Kandije ; K o k a I j, kamnosek, iz Bršlina ; l ran P i n t H r iz Novega mesta ; Golob iz Straže ; Franc Honigman iz Novega mesta; Janez Me-hora iz Novega mesta; Jožef Jazbec iz Novega mesta, Jao«z Znane iz Smihela. Nadomestoiki so sledeči gg.: Davorin FranČié iz Novega meata; Alojzij Bajec iz Novega mesta; Jožef Matko iz Kandije; Janez Eecelj iz Kandije; Franc Zupane iz Toplic; Josip Kos iz Novega mesta.
DomaČe vefiti.
(Premembe pri dnttováíini.) Preč. gosp. žnpnik iz Trebelnega Mihael Barbo, nastopil je mi-noli teden faro v Beli Cerkvi. — Preč gosp. Janez Vider gar gre iz 8t, Jarja pod Eumom na župnijo St. Vid pi Zatičini. — C. g. P. Florus Kline prestavljen je v Nazaret na štajersko, 6. g. P. Metod M i s i č pa je priiel za gvardijana v kapucinski samostan v Celje.
(Diplomo častnega meščanstva) izročil ja mestni zastop novomeški minolo nedeljo veleblag. gospodu Josip Gerdešiču, sodnijskemu predsedniku. Isto je kaj lepo v krasnopisju napravil gosp A. Kuda. Platnice pa ao umetno ročno delo iz slav. bukvovezne I. BonaČa v Ljubljani.
(t Albin grof Margberi), lastnik grajščin Otočce in Stari grad, umrl je avgusta na avojem gradu Otočce po kratki bole/:ni, star 68 let. Umrli je bil jako prijazen in priljuden gospod, ter ga grofovski stan ni oviral, s kmeti prijazno občevati. Bil je tudi kaj dobrih rok, in maraikteremn sosednemu gospodarju j« v stiski pomagal. V mlajáih letih bil je deželni in državni poslanec, ter se prav vspešno za narodne in gospodarske stvari potegoval. Zapustil
je sina, Kndolf grofa Margheri-ja, ki je sedaj okrajni glavar v Radovljici, in âtiri hčere groiic«. Pogreb je bil sijajen, in vdeležba velikan-ika. Vse plemstvo in vsi búžnji grajščaki so se snidili k pogrebu. Tudi Novo mesto je bilo prav obilno zastopano. Truplo je bilo v St. Petru k počitku položeno.
(f tttanko Pirnat.) V Mokronogu umrl je tuinoli torek ondotni notar, gospod StHnko Pirnat po dolgem bolehanji, star 40 let. Rodil se je v Storeh na Štajerskem, študiral je gimnazijo v Ljubljani ia visoke sole na Dunaju. Pozneje služboval je v Ptuju, Ljutomeru in Brežicah; pred desetimi leti prišel je v Zatičino, in pred tremi leti v Mokronog, Zadnja leta je tudi pesni skladal, ktere lo jako dopadale, ter so se nektere v koncerte „Glasbene Matice" sprejele. Radi svoje možatosti, l^jubeznivosti in uzornega značaja bil je visoko čislan, ter ostane nepozaben. Pogreba udeležilo se je tudi Dol. pevsko društvo in Dol. Sokol.
{"t" Gospod Hochmayer), vpokojeni arhivar, rodom novomeščan, umrl je v Saiajevu.
(f Jožef Vrtačič), posestnik iz Žihovega Sela umrl je včeraj po dolgi, hudi bolezoi. Bil je kaj razumen gospodar in je vsled njegovega možatega značaja užival občno spoštovanje.
(Novomeški vojaki.) Med novomeškimi vojaki-kade ti, ki so študirali po vojaških áolah, so letos dovršili ter postali oficirski nadomestniki gospodje : Mnhvič Franc, kteri gre v Lvov in Anton Koi, kteri gre v Olomnc. Izšolal se je tudi gosp, Frane Klemenčtč, sin vodje novomeških sodnijskih pomožnih uradov; žalibog je silno obolel na rematizmn ter leži na vsem truplu hrom v toplicah Lipik na Hrovaskem, kteremu želimo, da kmalu ozdravi,
(PreVKVišeni gospod knezoškof ljubljanski) je, vračujot se od cerkvenega blagoslov-Ijenja v St, Petra, v Mačkovcu z voza stopit, ter si prijazno vaško kapelico ogledal, ter tam zbrane ljudi pohvalil, da se za olepšavo potrudijo, mnoge je prijazno ogovoril, posebno otroke, ter jim pridnost in ubogljivost priporočal, kar ju vašćanom silno prikupljivo bilo. Prevzviáeni obiskal je tndi bolnišnico v Kandiji ter se celo uro mudil pri bolnikih, pri vsacemn bolnika posebej se je pomudil; nekemu težko bolnemu je še posebej blagoslov podelil. Majhnega bolnega dečka, ki je že precej okreval, je vprašal, če se že veseli, da bo domov šel. Touček je odgovoril, da ne pojda Prevzvišeni pravi: „aaj »i že skoraj zdrav, potem bodeš lahko šel", „Jaz bodem tnkaj ostal", pravi Tonček, „tukaj mi je prijetneje, kakor doma".
(Sv, misij on) bo Podgradom od 5. do 13. septembra pod vodstvom preč. gg. frančiškanov P. Efrema, P. Salezija in P. Ecehijela.
(Gospod doktor Ivan Vavpotič,) c. kr. okrajni zdravnik v Novem mestu, preselil se je iz pl. Fichtenan-ove bise na glavnem trgu v novo mestno hišo poleg drevoreda ali poleg davkarije.
(Občinska volitev v Novem mestu.) Pred občinsko hišo na Črni deski je prilepljen naslednji „Ra^las" : Ker ao postali volilni imeniki pravomoftni, razpisuje se volitev občinskega odbora s tem, da voli vsak volilni razred sest odbornikov in tri namestnike. Kot dan volitve določuje ae 7. september 1899 in sicer: za III.razred 8.—II, ure dopoldne, za IL razred od l'/î- —3. ure popoldne, za I. razred od 4,-6, ure popoldne. Volitve vršijo ae v mestni dvorani.
(Vabilo k koncertu) v korist gospođu kapelniku v gostilni pri gospodu Jakaz-n v soboto 2, septembra 1899. Vršil se bode po minoli godbi
^ glavnem trgu, ktera bo oh Va^. zveèer. — Udom godbenega društva in sploh slav. občinatra so gotoTO w»ane velike težave, s kgteriiai se ima kapelnik boriti. Tem vrifcje priznanje zasluži tedaj gotovo mož, ki_z Deuraorno pridnostjo in jekleno vatrajuostjo apolnuje dolžnosti svoje, Grdbeno društvo je zategadel v na-aen, da ai poboljša g. kapelnik v nekoliko svoje gmotno »tanje, dovolilo prireditev koncerta, ter proai g. ude in slav. oMinstvo, da z radovoljaimi doneski omogoĚijo ttataen društva. Posebna vabila se ne izdajo, in ima vsakdo prost vstop.	Godbeni odbor.
(Romanje v sveto deželo) ae letos ne bo Tržilo, ker se ni dovolj udelfžnikov oglasilo.
(Prihodnji živinski somenj) v Črnomlju hode dné 7. septembra t. 1.
(Konjska dirka v Št. Jerneji) bo kakor vBako leto tudi letos in aicer dné 17, septembra,
(Društvo „Mestna godba v Rudolfo-Tem") ima doslej 112 plafujo.ih društvenikov. Bile 80 različne zapi-eke, ki so odbor ovirale, da se ni mogel prirediti javnih glasbenih produkcij, pred vsem, da poletna doba ni ugodna za godbo v omejenih zaprtih prostorih; odboru pa bode v kratkem mojoče druStvenika zadovoljiti tudi v tem ozvru.
(Solakemu npravništvn Glasbene Matic« v Novem mestu) podaril je gosp. dr. Ivan Ta v fia r, deželni odbosnik i poslanec znesek 100 gld. ; bodi muza velikodušni dar topla zahvala! — Vpisovanje za redni glasbeni pouk v zimskem polnletju 1899/1900 bode 16. in Ifi. septembra t. 1. od 10 do 12, nre dopoludne in od 4, do 6. ure popoludne v Čitalničnem poslopju pritlično. Natančneje «e naznani o lepakih ter sklicajti ae na objavo v „Uol, Nov." z 6 15. julija t. 1. Opozarjamo, da je tudi pred rednim vpisovanjem šoliko upravništvo lahko pismeno vpraáaíi' vsaJÍemu se dado potrebna pojasnila.
(Nesreča.) V Dolenji nemški vasi pri Trebnjem je pri posestniku Megli č u preâid, ki je sJniajuo prišel z dvorišča v sobo, potegnil 2 leti starega dečka iz zibeli in mu odgriznil tri prste desne roke, levo oho in dellevega lica. Otrok je nekaj dni potem umrl.
(Družba sv Mohorja) rojakom svojim naznanja veselo novico, da je Število ndov družbe svetega Mohorja tudi letos napredovalo 1 Družba šteje namreč 78.103 ude, t. j. 972 več, kakor lani, in 6563 več, kakor predlanskem. Vidimo torej, da število Mohor-jttDov stalno raste — naj tako ostane i v bodoče 1 Izkaz kaže, da je družba najbolj napredovala v krški flkcfiji (424), v lavantinski (364) in v tržaško koperski (103). Nazadovala e najbolj v ljubljanski (149). V drugih je ostalo itevi o nekako na isti visočini kakor lani. Udom se bode letos razdelilo vkup 468.618 knjig. 2a prihodnje leto (1900) pripravlja odbor Mohorjanom že sedaj lep knjižni dar. Izdali bodo II. zvezek ^Slovenske Pesmarice", ki se je že od mnogo stranij zahteval, lepo okrašeno knjigo „Anton Martin Slomšek", liîgvorijevo „Pripravo na smrt" itd. — Odbor se nadeja, da bode tako družbi ohranil stare ude ter privabil še prav mnogo novih! To daj Bog!
(Eaki se zopet rede.) Gospod lekar Josip Bei-gmann, ki je tadi najemnik ribStva v Težki vođi, je že večkrat, poalednjič pa spomladi nasadil v Težki vodi 1000 rakov, o kterih ae je prepričal ob jfsra pri Znančevem mlinn, da so ae ohranili in tndi zredili. Tudi uložene poatrvi so od spomladi že prav lepo velikost dosegle. Želeti je, da bi otroci liili poavarjeai, da ne love in ne preganjajo živali,
ktera ieda) obeta zopet nekdanji dohodek naši Dolenjski.
(Konec sveta.) V Dolenčevi tiskarni t Trsta je iišla mala, 80 strani obsegajoča knjižica pod go-renjim naslovom. Pisatelj Amon ZagorSek slika v poljudni besedi in lahko umljivem smisla vzroke pogina naše zemlje in našteva posamezne slučaje takega pogina potom naturnih df^godkav^ nadalje pa govori tudi o vzrokih pogina človeikega rodu s — «ocijal-nega stališča. Knjižica ee dobi za ceno 25. novcev v vseh slovtnskih knjigotržnicah v Ljubljani in drugod.
(Dvoje lepih moli tveniko v) prišlo je na svitlo v katoliški bukvami v Ljubljani, in sicer nova knjiga; Sv. Frančiška Ssleškega Filo tej a ali navod k bogoljubnemu življenju — Po iivirnikn pcslovenil Anton K r ž i C. 605 strani. Cena v usnje vezanej knjigi 90 kr, z zlato obrezo 1 gld. 20 kr. — V petem natiau pa je prišel na svitlo molitvenik Pot v nebeaa ali življenje udov tretjega reda sv Frančiška SerajSnskega, ki laed svetom živijo. — Spisal O.Nikolaj Mean ari č, frančiškan. 683 strani. Cena: usnje 90 kr,, zlata obresa 1 gli. 20 kr.
Poslano.
Obrtna zadruga sodnega okraja Novo mesto je izbrala zaupne može zn volitev davčnega pridobnin-skega d.i,vka IV. razreda, ktera bo 13. septembra, da si ti zaupni možje volijo potem iz svoje srede previdne može, kteri bodo pri davčni komisiji nam obrtnikom pravično postopali,
Obrtniki, blagovolite sledečih 30 mož voliti v IV. razred; Leopold Kopač, klobučar, štev. 73 iz Novega mestai Jurij Gregore, deznikar, Št. 80, iz Novega mesta; Franc Majzelj, mesar. Štev. 7, ii Bele cerkve; Mihael Mramor, usnjar, štv. loi, iz Novega mesta; Jožef Jazbec, mesar, štv. 111, iz Novega mesta; Ivan Appe, pečar. Št, 51, iz Kandije; Peter Gorupič, kovač, št. 30, iz Kandije; Sitar Ignacij, trgovec, àt, 43, iz TopUc; Josip Zupane, tesar, st. 4, iz Toplic; Davorin Frančič, klobučar, št 103, iz Novega mesta; Janez Pintarj slikar, št. 106, iz Novega mesta; Avgnst Kiissel, klepar, Št. 81, iz Novega mesta; Jožef Pehanij gostilničar, št. 23, iz Žužemberka; Karol Ponikvar, krojač, št, 21, iz Mirne peči; Dimitrij Štefanovic, čevljar, št. 257, iz Novega mesta; Jožef Dular, mlinar, št. 10, iz Valtevasi; Franc M i rtič, krojač, st. 21S, iz Novega mesta; Franc Picelj_, čevljsr, st, 171, iz Novega mésta; Jakob Skrajner, mlinar, št. 40, iz Gotnevasi; Vincenc S b eu ni g, krojač, át. 28, iz Smihela; Janez Golob, zidar, št. 41, iz Spodnje Straže; Franc Kor man jun-, gostilničar, St. 1, iz Malega Slatnika; Alojzij Novijan, gostilničar, žt. 7, iz Mirne peči; Anton Gačnik, mesar, at. 102, ii Novega mesta; Anton Peršina, mizar, št. 3, iz. Ločne; Alojzij Windischer, trgovec, St. 84, iz Novega mesta; Janez Recel j, kolar, St, 28, iz Kandije; Jožef KoSiČet, ključavničar, št. 129, ii Nove^ia mesta; Anton Kokalj, kamnosek, št 27, iz Bršlina; Anton Kušlan, podobar, àter. 220, iz Novega meata.
Darovi za novomiiko dijaško kuhinjo.
Gospod nadniitelj Valentin Burnik v Metliki je nabral la dijaško kuhinjo v NoTein megt.ii 38 gld, 80 kr. Darovali lo Bledeči dobrotniki ; Dovgan Fr proSt, 3 gld,, Šamer J., c, kr. Bodnik, 1 gld., Sturm Henrik, sod priitiv, 60 kr., Jlano Jos., c. kr. sod.

kwicelUt, 20 kr, Driaj Matija, c. kr. sod. kan cel iet, 80 br., Fleiscl-»um Job., o, kr. i«d. praktikant, 20 kr., RrehariiS, poa., 20 kr.; Kožar Anton, c. kr. d»kar, 1 gld., Jerman Job,, o, kr. daTĚni lontrolor, 60 ki., LniMler Fran, c. kr. dávící priítay, 60 kr., Oajtiu Fran, o. kr, poltar, 2 gld., dr. Dereani Mano, sdíamik, S gld., Globoinik Janko, c. kr. notar, 1 gld,, Jutraž Lndrik, C. kr, dftïSni praktikant, 60 kr., VnkšinlÉ Davorin, oekrhnik ko-niende, 2 gld., Gangl Leopold, ravnatelj posojilnice, 1 gld., gotpft JakopiE Marija 20 kr., goapa KamenSek 20 kr., gospa Proseuik A, 40 kr,, gospa Weibl Amalija SO kr, gospa Žigon 60 kr, gospa Salloker Marija 60 kr., gpdč. Kapelle Fani 20 kr,, gpd6. Pe»Urc Magda, niiieljicji, 20 kr, Buniik Valentin, naduíitelj, 1 gld., KriiĚnar .îoa., néitelj. 60 kr, GuStin Milan, níitelj, 50 kr , Guštin Darko, trg. nradnik, 60 kr,, Wacha Fran, lekarnar, 1 glil., Franc Jakoli, «idarski mojster, 60 kr„ Golot Franc krojaSki mojster, 60 kr,; OnStin Franc, trgovec, 1 eld, SknSek Friderik, trgovec, 1 gld,, Govanec Karol, trgovec, 60 kr., Weiss Leopold, posestnik, 60 kr., Weiss Fran, posestnik, 60 kr., liartič Fran, posestoik, 60 kr., VukSiuii Jos., itostilnićar, 1 gld., TrĚek Anton, posestnik, 60 kr., Koren I., 30 hr., Hranilovič Janko, trgovec, 1 gld., MežnarSič Fr., uuesar, 60 kr., Pezdirc Marko, posestnik, 30 kr.. Makar Danijel, posestnik, 1 gld., gospa Heyne EG [sr., Fai Emanvel st., poa. 60 kr.. Fox Emanvel ml., trgovec, 60 kr., Mucha Anton, trgovec, 50 kr., Pavloviić Jakob, žnpnik, 1 gld., Jaree Alojiij, kaplan, 2 gld, Novak Jožef, kaplan, 2 gld,, Ne-niaui£, dubovnik, 1 gld.
Blagemn gospodn in vsem dobrotnikom najtopl^Ěo Ea-hvalo. Bog plati ter obudi mnogo poanemalcev. Začetek Šolskega kta je tTi, dijakov vie tuđi veliko ,îitevi!o — novcev pa malo, Natnanjain, da bodo podpirani dijaki dobili brano pmc 18. sept., kakor je bilo i lanako leto. Kdor ima radi dyaáke kabinje kaj govoriti, naj se oglasi pri meni 16. a!i 16. septembra.
Dr Jos. Marinko.
Loterijske številke.
Gradec 19. avgusta 85 61 88 32 15 Trst 26. „	33 74 38 47 12
t
Žabega srca naznanjamo, da je gospod
hivSi tovarniški poslovodja v Št. Janžii,

27. t. m. na sTojem domu v Polj« pri TržiiiSu po niuini bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspal, ter da se je po^eb vriil 29, t, m, na grobljn v Gabrijelah pri Sv, Trojici
'Sv. maSe zaduSnice se bodo čitale pri Sv. Troiici in v Novem mesta.
Zahvaljujemo se vsem, ki so se pogreba udeležili, alt ki so nam sicer izkaiali soiSalJe.
(246	Žalujoči ostali.
Oklic.
A 197/38
Daljni pogoji ee bodo pri
C. kr, okrajna aoilnlja v Mokronog» I.,
dne 10. avgusta 1899.
Povodom smrti naSega oieta, oziroma brata, vi-sokorodnega gospoda
lA lllbifia Mafgheri-ja Commaiiílofina,
posestnika graščin Otošice in Stari grsd,
so nam doSli toliki dokazi Ijnbazni in spoštovanja za pr« dragega umrlega, da ne moremo posamezno se zahvaliti vsem, ki so iikazali svoje sointje, ZaUgadslj smo primorani, tem potom vsem prijateljem in znancem, zlasti pa slaT. občinskemu lastopu umrlega ter slav, iae,HÍanski gardi uovomeSki najiskrenejSe se zahvaliti.
Grsd Otočiće, 25. avgusta 189).
Rudolf grof Marglieri,
(248)	za roilbino,
TTXň««« tipreime se v ponk v prodajHÎnn z ma-UIjI^UCIj nHfakUttntm blagom iiri Ani Božič v
Novem rreatu.
(244)
TT ř P TI i* ^^	poštenih stariseT
*J C II vel sprejrae v pouk t trgovino z meĚa-nim bJagom Jos. Vokaè na Dvoru pri Žužemberku.
í^fan^kX-OTii/i ^^ dijska iz boljših h' í3t(lHU>eWl|tí je dobiti v Kandiji, Več po»
upravnistvo „Dol. Novic".
é
(220-2)
Vsled predloga dediiev po, v Mokroaogu umrli pogeatnici Gli Simoncič, dovolila se je prostovoljna prodaja v zapiišiino Bpadajočih «emljiSi vlož. št. 16 in £09, kat. ob«. Mokronog, to je, na trgu ob cesti v Mokronogu ležeče hiSe z gcajjcdarskim po-«lopjem. inventurne vrednosti 7300 gld. in gozda v Pelmrju, vred-aoiti 300 gld.
Za iznriitev dražbe doloii) se je novi narok
na 6. septembra 1899 dopoldne od 11.-12. ure pri tej sodnlji.
Kupnino plačati je z eno tretjino pri dražbi, drugo tretjino potem v dveh mesecib in zadi^o tretjino v 14 mesoib po dražbi,
Pravice zemljeknjiinih upnikov ostanejo nedotakigene.
Daljni pogoji ee bodo pri dražbi naznanili.
Dragotin Novak
v Trebnjem
priporoÉa
sYojo sífižo za
m-------—
posebno vsakovrstno dobro žganje, poljski gips, cement itd.
Ima tudi veliko zalogo lepih pozlačenih in posrebrenih nagrobnih križev po jako nizki ceni!
Že^fliije in prodaja Izvrstnega apna na drobno in na debelo PoSiijajo se tudi celi vagoni po zelo znižani ceni.
Se uljudno priporoča (247-1)	Dragotin Novak.
(241)
k
Naziiiinilo.
Na c. kr. gimnaziji v Rttdolfûvem se priène novo àolïko leto dna 18. septembra 1899 s slovesno službo ^ožjo na fast sv. Duhu
V	L rasred se bodo vpisovali nfenci, ki se niso «prejeti, due 1&. septembru. Oglasiti se morajo v »preiflst^u svojih etarisev ali njih odgoycirnih zastopnikov ter B seboj prinesli krstni list in obiskOTalno izpričevalo (iolsko naznanilo).
Sprejemni izpiti se vrĚe 16. septembra,
V	ostale razrede (11.—VIII.) se bodo sprejemali učenci 16. in 17. septeaibríL.
Takse znaáajo 3 çld. 10 kr. za nèence, ki vstopijo na novo; za druge 1 gld.
C. kr. g-imnazijsko ravnateljstvo, V Budolfavem, L septembra 1899.
(237)
št 8566. Razpis!
Na kranjski kmetijski Šoli na Grmu pri Novem mastu, 1. dvoletairn poučevanjem in slovenskim učnim jtizikom, je izpraznjenih
i^C^ pet deželnih ustanov
za prihodnje ěolsko leto 1899/1900, katero se pridne 4. novembra 1899,
Pravico do teh ustanov imajo elnovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim vspehom dovrâill ljudsko Šolo, Prednost imajo t&kí kmetski sinoTi, od katerih je upati, di se bodo potem na svojem domu a kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovnino dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko p& si morajo sami preskrbo Fati,
V šolo se sprejemajo tudi:
1.	Plačujočl učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine lui leto, in
2.	eksternisti, ki zunaj Šole stanujejo in plačujejo šolnino.
ListnoroĚno pisane slovenske prošnje, ki morajo lïiti kolekovane s koiekom 50 kr., se imajo
do 16. septembra 1899 'VSO
izročiti yodstvn kranjske kmetijske Šole na Grmu pri Novem mestu,
Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo do-vràano ljudtke ali srednje šole, zdravniško potrjilo o ňvratem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju.
Vsak učenec mora se podvreči vsprejemnemu iïpitn, ki se raztezi na slovenski jezik in priprosto rwtSunstvo, in od vspuha tega izpita je odvisne, ali se đotičnik v Šolo sploh sprejme,
Prošnjam za sprejem proti plačiln je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha z&radi vzdržavanja učenca,
Pristavlja'se, da imajo učenci, ki dovrše to Šolo, le dve letf vojaške prezentne službe.
Od deželnega odbora kranjskega. _V Ljubljani, dné ll. avgusta 1899. (226-2)
v--
Cešplje na drevesu o*
prodi oskrbništvo grajičine Ruprćvrh, (238)
Mišm aa porođaj
z vsem gospodarskim poslopjem in gruntom _ v Kandlji pri Novem mastu. V hiši se na® haja stara znana goitiiua poprej rečono pri ®	„ŠtruiDbeljnu". — Več pove
S J. Konda v Kandiji it 43., p, Rudolfovo.
V '196—41
il
Do J. Vaupotié,
C, kr. okr. zdravnik v Novem mestu
ordinira od sedaj nadalje T novi mestni hiši -= nasproti drevoreda.
II
mmmi I
kupuje podpisani
rumen vosek in voáine ali satovje, kakor tudi med.
Prosi se, da bi Čebela proč otresali, kateri jih. sami tarejo.
Franc Murn,
(243—1)	leotar in svečar v Kandyi pri NoTem mesta.
Lepo posestvo,
neg» poslopja, vrtov, njiv itd. se skupaj ali na drobno proda. — Več o tem se izvé pri Seljaku na Bučki.
^■filTmvaTlio obstoječe iz 4 sob in vseh
potrebnih prostorov je dobiti od 1& septembra počenli v Novem mestu, Dllančove ulice b, št. 47, I. nadstropja.	August Lussr.
P. n.
Prečftstiti duhovščini, gospodom uradnikom in slftv. občinstvu naznanjam ter se priporočam, da imam
veliko zalogo V suknenem blagu.
Tudi nepremočljive lodne iz kamelnih dlak xa. havaloka ponudim po najnižji ceni. Riivno tako Izvršujem obiske po najnovejšem kroju in nizki ceni, pfj dogovoru tudi na obroke. Usireči hočem vsaki ielji cenjenih gg. naročnikov. Za okusno delo jamčim.
Z odličnim spoštovanjem
Jakob Mikolič,

Šivalnih strojev
T Ljubljani, llDnajska cesta št 13.
Dva mlinska kamna,
Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek,
trgoTfie T Metliki, n
Prodaja plemene žmne.
Na kmetijski Mi na Gmn se bode prodalo t torflk 12. septembra 11. nekaj lepe živine âvicke pasme Id sicer:
1 bik, star 12 mesecev, 8 telic, v starosti 6 do 18 mesecev in 2 kravi.
Knpci naj ae blagovole imenovanega dne zglasiti eb 11. dopoludne
(francoska kamna) 10 palcev debela, 36 palcev široka ima na prodaj Janez Lusar, Ool. Gomile p, St. JernejJ
ÎSlI Dvoje posestev r^'p'Sr^iV^ri!
daj. Pi'i istih je vse potrebno gospodarsko poslopje in njive. Vei pove lastnik Franc Jelene pri kolodvoru, p. Novo mesto.	(231-2)
pri vodstvu kranjske kmetijske Sole na Grmu. UV6| GSGfll gPOZflfl! StiSk3 IIIC
ï^ncacfobstoječe iz zidane hiáe, kleti, J. uscatm, hleva, dveh svinjakov, poda, ko-Mlca (toplar), dïeh vinogradov, vrta in štirih njiv je iz proste roke na prodaj. Cena je 1500 gld. — Več pove laatnik Matija Palćer v Gorenjem Vrhpolju, pi Št Jernej.	(240)
Bukvovezna dela
napravi
lepo in točno po primerno nizki ceni
Ir^fiva ImiTOTEZflica y Novem mestu.
v grajsčiiii Bíynof cai7-2) je na prodaj
večja množina vina
domaćega pridelka. Telefon v Novo mesto.
ste ceno za oddati v grajščin! Bršljn pri Novem mestu.
Knpci 31 iste lahko isaki fiaa ofçledajo. {2S8-a>

m f Mi
Foudeljek H. septembra t. 1. ob 10. uri zjutraj se bo na lici mesta T najem oddala pristava Koi^jek, ki se nahaja v obilni Knežja vas, sodnega okraja Trebeiij. Ista obstoji ii hiae, içospodarskiii poslopij, 43 oralov njiv, travnikov in pašnikov.
K temu posestvu pripada tiidi še 3r» orfilov hoste, ter se vse skup za primerno ponudbo tudi proda.
(233)
Nov* mesto: OdsoTorni nrednik, uidi^BMli, uloinîï ia tiâku i. Kra|M>.
J