18. štev- V Ljubljani, dne 9. maja 1901 XI. leto.
izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat ttBka; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni'1 v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Kmetje! Bodimo složni in delavni!
(Govor kmeta Jakoba Vrečkota iz Ponikve na shodu »Slovenskega kmetskega društva" v Šmarju pri Jelšah dne 21. aprila t. 1.)
Predragi slovenski kmetje-tovariši!
Današnji shod »Slov. kmetskega društva« je za naš šmarski okraj velikega pomena. Dolgo se je že pogrešalo društvo, ki bi delalo v korist ubogega in teptanega kmetskega stanu. Ali, hvala I Jogu, našli so se možje, ki imajo blagi namen, delovati v korist kmečkega stanu. 1 n t i možje so narodni in zavedni kmetje. Ponavljam še enkrat, kmetje so sprožili misel, da je potreba ustanoviti politično in gospodarsko društvo za šmarski okraj. Upam in nadejam se, da bodo tudi drugi okraji posnemali nas, in da se bodo tudi drugod kmetje združili, kajti le v združenju je moč. Društvo, katero bodemo danes ustanovili, ima namen, da bi vezalo vse kmete našega okraja v eno telo, da bi pač ne bil vsak isam za sebe, kajti samo jeden glas se ne vpošteva nikjer, ne na najvišjem, še manj pa na nižjem mestu. Zatorej, dragi kmetje-tovariši, je današnji ustanovni shod kmečkega društva važen za nas in našo bodočnost. Oglejmo se po svetu in videli bodemo, da se vse organizuje, samo mi kmetje smo zaostali za drugimi stanovi in to na našo kvar. Kaj vse so dosegli delavci in razni drugi stanovi, ki imajo svoja društva, in ki delujejo skupaj v organizacijah. Kaj so dosegli delavci? Dosegli bo, da delajo manj ur na dan, in da imajo večjo plačo. In zakaj so to dosegli? Zato, ker so združeni, in ker imajo Roditelje in zastopnike v državnem zboru iz svojih vrst. Vprašam pa: ali smo mi ubogi kmetje kaj pridobili? Naš delavni čas jo od svita do mraka in naš /aulužok jo — kakor jo nekdo izračunil — 10 viharjev ali f> krajcarjev na dan. Proteklo leto smo imeli državnozborske volitve. 1'rišel jo tudi naš novi slovenski poslanec v državni zbor. Stavili smo na njega županjo ali dosihmal še za kmeta ni *koraj nič storil, pač pa je glasoval za Postavo, po kateri bo še več naših sinov Podvrženih vojaški službi, in mi kmotjo Pa bodemo morali za to večji davek plačevati. Dragi tovariši kmetje! Združimo pristopimo z veselim srcem v »Slov. '^©tsko društvo«, kajti to društvo je na ^bri podlagi za kmeta. Društvo jo vorno, n* brezversko. Kmetje smo vsi kristjani, imamo vero, katero jo učil Jezus Kri-
in katero oznanjujo cerkev. V tej °r» hočemo živeti in jo tudi potomcem ^Pustiti. Društvo ni nasprotno veri in
tudi ne duhovskomu stanu kot takemu, I kakor tudi ni nasprotno drugim stanovom. Kmetje čislamo vse stanove, ker vemo, da so vsi stanovi potrebni na svetu. Toda drugi stanovi ne pustijo kmetov naprej in hočejo imeti pravico, da gospodujejo nad kmetskim stanom in zlasti duhovniški stan, da ima pravico nad kmetom. Kmetski stan mora priti do veljave, saj je on stan prve vrste, kajti kmet redi in živi vse od najnižjega berača do najvišjega gospoda. Kmetje moramo priti do jednukopravnosti z drugimi stanovi in moramo zahtevati, da se bodejo naši zastopniki jemali iz naših kmečkih vrst. To doseči je le mogoče, *,e smo kmetje združeni, in Če se ne bodemo dali zapeljati po zastopnikih drugih stanov. Duhovniki so ustanovili tukaj drugo društvo nam nasproti. Ali ima to društvo kmetu pomagati? Ne, to »Katol politično društvo« ima namen, nas knrnte razdvojiti. Mi nismo sovražniki duhovnikov ali naše prepričanje je, da je bolje za nas kmete, če se duhovniki no vtikajo v naše kmetske zadeve. Ako je kmet s kmetom v družbi, si drug drugemu bolj srce odkrijeta, kakor pa, če je morda še duhovnik zraven. In duhovniki tudi ne vedo za težave kmetskega stanu v popolni meri, če tudi mislijo, da jih poznajo, kakor tudi doktorji ne poznajo naših težav. Za te vemo le mi kmetje sami in le mi sami si moremo pomagati, na druge zanašati se ne smemo. Delati moramo, ako bodemo roko križem držali, ne bodemo nič dosegli. Delati moramo v prvi vrsti, da dobimo svoje kmečke poslance in delati moramo na to, da hodejo naši pridelki večjo ceno imeli. Rekel sem popred, da je nekdo izračunil, da ima kmet 10 vinarjev ali 5 krajcarjev zaslužka na dan. Jaz pravim, da kmet nima iz zemljišča nobenih dohodkov. Dragi tovariši kmetje! Ali sto že kcdaj razmišljali, koliko stane mernik pšenice, prodno se shrani? Ako računamo gnoj, plevico, žanjice in drage mlatiče, preračunali bodemo, da dobimo za mernik pšonico komaj toliko, kolikor delo stane in na dobiček šo misliti ni, (Neki kmet opomni vmes: Če ima kmet le škafec pšenice, pa šo tisto mora duhovnikom v bero dati). Ako kmet polja račun za celo, leto bode sprevidel, da mu no ostane skoraj nič in da nima šo 10 vinarjev na dan, čo tudi dela od ranoga jutra do poznega večera tako, da ima komaj tri ali štiri uro počitka. Kako pa naj si kmetje pomagamo na boljo? Pomagali si bodemo do svojih pravic, ako se pridno organizujemo in zdru*
žujemo v slovenska kmetska društva. Vsi okraji naj bi nas po« snemali in naj bi ustanovili taka društva. V slovenskih kmetskih društvih ima kmet prosto besedo in si lahko upa povedati, kje ga čevelj žuli. Slovenska kmetska društva so politične in gospodarske šole za kmeta in v teh društvih bo velika moč, če bodejo kmetje pametni in složni. Na taka društva, ki bodejo glas kmeta, se bode tudi na višjih mestih oziralo. Zatorej, dragi tovariši kmetje, združiti se moramo v društva in delati moramo, da pridemo do naših pravic. Ako bodemo složni in delavni, dosegli bodemo, kar želimo. V združenju je moč, v razdružnosti pa samo razpor. Bodimo složni, in tudi za nas bodo prišli boljši časi. Cerkev je obhajala pred 14 dnevi spomin Kristusovega vstajenja, Bog daj, da bi prišel tudi za nas čas, da bi obhajali vstajenje kmečkega stanu.«
Ta govor priprostoga kmeta, ki je govoril od srca k srcu, so navzoči kmetje živahno pozdravljali in odobravali.
Politični pregled.
Notranji položaj je bil zadnje dni precej napet in sicer vsled tega, ker so čehi zahtevali, da se mora ob jednem s postavo zastran zgradbe železnice skozi Bohinj v Trst, rešiti tudi postava zastran uravnave rek in stavbe kanalov na češkem in na Moravskem. Napetost je bila tako velika, da se je bilo že bati, da iz zgradbe železnice v Trst ne bo še nekaj let nič. No, stvar se je zadnje dni nekoliko na bolje obrnila in je upati, da se doseže sporazumljenje.
Vojna v Južni Afriki. Največji angleški časniki so začeli pripoznavati, da mogočna Angleška največja in najbogatejša država na svetu ne bo zamogla premagati Burov in zato priporočajo vladi, naj sklene z Buri mir. Tu se vidi, kaj je kmet, če ima Brce na pravem mestu. Ves svet občuduje to kmete, ki kljubujejo mogočni Angleški tako uspešno. Buri imajo šo 24.000 mož in začno te dni spet boj. Angleži imajo dosetkrat več vojakov, a 75.000 mož rabijo za varstvo železnic 20.000 mož je bolnih. Upanje je, da bodo Buri vendar zmagali.
Dopisi.
Od Sv. Trojico na Blokih.  Pri nas
smo imeli o pustnih dnevih volitve cerkvenih ključarjev, pa ne vemo zdaj dru-zega, kakor da sta kar gospod župnik in dekftn Kunstel odločila take, ki so naj-
manj ali pa nič glasov imeli, ne pa tistih, ki so po deset do petnajst glasov in tudi več dobili. Nas vendar skrbi, kakšno pravico ima dekan Kunstel pri naši cerkvi, ker moramo vse le sami plačevati. V pretečenem letu nas je popravljanje stalo čez dva tisoč goldinarjev, a dekan Kunstel se enega krajcarja nikoli ni dal za naše stroške. Kaka bi bila vendar taka pravica, kakor jo hočejo ti črni možje povsod imeti! Potem pa nam še oznanujejo s prižnice, kakšne liste naj beremo in namesto božje besede nam oznanjajo o plesu: ako boste plesali, ne boste imeli maše in tudi blagoslova vam ne bomo dali, ker to nam jo od škofa zapovedano. Mi vam bomo pa odgovorili: naj pa tudi dekan Kunstel in pa škof dasta biro in Ion. Radovedni smo, zakaj nas k volitvi ključarjev kličejo, ko glasovi nas davkoplačevalcev nič ne veljajo?
Trojiški narodnjaki.
Sv. Vid pri Ponikvi. »Rodoljub« ima rad našega fajmoštra. Dokaz temu je, da se njega in njegovih Činov večkrat spominja. Nate zopet nekaj:
Na Vel. noč je imel mašo. Ko je prebral spred oltarja evangelij, dejal je: »Vidite, ko bi ne dal žagreda zapreti, ne mogel bi maše brati in govoriti, tako bi me dušilo« Ljudje hodijo namreč žo od nekdaj v žagred. To nedeljo pa ga je dal župnik nalašč zapreti. Ljudje pa so prisilili mežnarja, da jim jo vrata odprl. Župnik ni vedel, da jo kdo v žagredu. Zato pa je hotel ljudi nafarbati. Kako so se mu oni v žagredu smejali, ko so slišali, kako župnik plavša. A Muhi je ta naš pop. Le možnar se nam smili, ko ga je hotel pozneje župnik v cerkvi tepsti, ker je odprl vrata.
Drugo nedeljo oznani mašo ob 7. uri. Med tednom si pa premisli in jo določi na C. uro. O tem je povedal le nekaterim šolarjem. Posledica pa je bila, da jo bilo več ko polovico faranov brez maše. Lep dušni pastir!
Mislimo, da ne more živeti, ako no kljubuje in dela zgage. Pil jo zoper to, da bi se stavila šola. Kjerkoli je mogel, jo spletkaril. Naposled je prišlo do zopetne, nepotrebne komisije. Okr. glavar jo bil prisiljen, povedati mu par krepkih tako, da je lajmošter pozneje le od strani zijala prodajal. Ne da nič, pa tudi drugim ne pusti dati. Ko bi se le šlo za njegovo malho, koliko jezikove župe bi takrat nakuhal v svojih debelih ustih.
Kjer le more, bi rad koga vgriznil. čuje se, da so je vozaril po Oradcu cele tri dni in ščuval zoper trgovko M., ker so je poštna nabiralnica njej izročila. Iz-posloval je neki, da so vršo tajne poizvedbe o njej. Fajmošter, ljubite svojoga bližnjega, a ne sovražite ga, jo dejal Jezus Kristus. Kaj, ko bi bil tisto tri dni, ko Vas ni bilo doma, kdo obolel in broz zakramentov umrl? Če Vam jo ros za duše, zakaj jih puščate samo in greste opravljat delo, o katerem bi lahko rekli, da je hudičevo.
Št. Jur ob južni železnici. Naše tri duhovne posode kar ne morejo spati, odkar prihaja »Rodoljub« v našo občino. Boli jih, če zve kmet, da so Črni in vode potrebni. Njih glavna skrb je sedaj zvedeti, kdo pere njih umazano perilo, in kdo da bere v Si, .lurju »Rodoljuba« — Zvedujejo po hišah. Pa tam so ljudje vsaj tako pametni, da jim  toga no povedo.
Prav tako, kaj pa jih briga. Boljše pa bi še bilo, ko bi jim ga naravnost pod nos pomoleli in jim povrh povedali, kar jim gre. V zadnjem času sprašujeta kapelana šolske otroke, kdo da bere »Rodoljuba«. To je pa že skrajna predrznost. — Tak mlečezobi in negodni kapelanček hoče vedeti, kdo da bere kak časopis, hoče nanj izliti svojo farovško, sicer nikomur škodljivo, jezico.
Tako daleč pa še vendar ne sega duhovska oblast, da bi prepovedali čitati kak časopis.
Na šentjursko nedeljo je pridigal pri nas šentviški fajmošter. Mož se povsod ponuja za slavnostnega govornika. Kako je pridigal ne vem, ljudje pa, ki so mu ušli iz cerkve, pravijo, da takih otrob še pri Kartinu ni dobiti. Kvasil je baje tudi o »Rodoljubu« in »Slov. Narodu«. Ju pa zopet kliče, da bi ga obrisala. Jo kakor otrok v plenicah.
Domače in razne novice.
Zaupnice dr. Susteršiču. Državni zbor je dr. Šusteršiča obsodil tako strašno, kakor ni bil še nikdar nobon poslanec obsojen. S 1H2 proti 33 glasom je državni zbor izrekel, da ima dr. Susteršič od Žlindre umazane roko. Vsaka poštena stranka bi bila na to rekla: Susteršič odstopi, ti nisi več vreden, da si poslanec. Toda naša duhovniška stranka ni tako rekla in s tem pripoznala, da odobrava celo nepoštenje, če so gre za njeno korist. Taka stranka je brez časti in brez poštenja, take stranke mora poštenega človeka sram hit*. Naša duhovniška stranka hoče zdaj ljudstvo prevariti. Pozvala je s posebno okrožnico vse župnike in kaplane, naj kujejo dr. Susteršiču zaupnice in delajo na to, da bo Susteršič izvoljen, kjer je le mogoče, za častnega občana. Ljudstvo zapeljujejo ti ljudje, naj odobrava in proslavlja sleparijo. Sramota! Tukaj se je pokazalo, kake vrsto ljuije so tisti duhovniki, ki se še sedaj zavzemajo za dr. Suštevšiča, ko sta ga obsodili dve sodniji in državni zbor. Ker trobijo klerikalci najgršo laži o tej zadevi, izide te dni posobna knjižica, v kateri je po uradnem zapisniku natančno objavljeno, kaj se jo govorilo v državnem zboru, in kako je bil Susteršič sramotno obsojen. Knjižica, ki ima naslov »žlindra v državne m zbor u« se naroči v »Narodni tlakami« v Ljubljani, Bn iztis velja 2 0 vinarjev; čo se naroči več nego 100 po 10 v. Prosimo vso somišljenike, naj skrbe, da se knjižica razširi, kolikor mogoče.
Zloraba spnvodnice. Oonja v ipor vodnicah zoper napredno liste so hrabro nadaljuje. Dno l. maja Ji bil odličen pristaš našo stranko, znan rodoljub iz Notranjsko, pri ljubljanskih frančiškanih pri spovedi. Spovednik ga jo so veda trdo prijemal, da no sme čitati naprednih listov, češ, da so prepovedani, in da je čitanje teh listov greh. Naš pristaš, občespošlovan poštenjak, pa so spovodnikovemu terorizmu ni udal, ampak rajo odšel brez odvoze, kakor da bi bil obljubil, da naprednih listov no bo ver Tiinl. Tu imaiim zopet slučaj očitno zlorabo spovodnice v klerikalno politično namene. Taki »lučaji se zgode vsak dan in potem ho klerikalci šo nekaj čudijo, da vera peša.
Čuden svetnik je fajmošter J. Ko-ritnik na Blokah. Ta človek nam je poslal popravek, v katerem priznava še več, kakor smo mu mi očitali. Popravek se glasi: »Sklicujoč se na paragraf 19. tiskovnega zakona zahtevam, da sprejmete glede notice »Ukraden tisočak« v »Domačih in raznih vesteh« Vašega lista v št. 16. t. L sledeči popravek: Ni res, da sem jaz od varovanke Minke V. obdržal 150 gld. za maše po ranjcih, katerih imen nisem vedel. Res je pa, da sem vzel za sv. maše le 4 gld., 146 gld. pa je dala za cerkev. Ni res, da nisem vprašal, odkod je denar in čegav je. Res ie pa, da sem jo takoj vprašal, če ni tu kaka nepoštenost, in je ona zatrdila, da ni, in da sem lahko brez skrbi, in na to šele sem denar vzel. Ni res, da sem lahko iz »Slovenca« izvedel, da sem vzel ukraden denar in istotako, kam sem ga imel oddati. Res jo pa, da tega iz »Slovenca« nisem mogel izvedeti, ker mi jo povedala napačno ime. Na Blokah, dne 1. maja 1901. J. Koritnik župnik. To je že višek nesramnosti. Ta fajmošter priznava, da je od njemu popolnoma neznanega dekleta vzel 150 gld. (ako je vse vzel za maše ali za maše in za cerkev je pač vso jedno) in menjal tisočak. Ali veste vi J. Koritnik fajmošter na Blokah, kaj bi bila v tem slučaju dolžnost poštenega človeka? Orožnike poklicati ne pa pobasati 150 gld.
Duhovnik obsojen radi žaljenja Veličanstva. Notranjski rogovilež V. M l ej-nik, kurat pri Sv. Ivanu pri Matenji vasi, je na jako slabem glasu. Nesrečni farani so že večkrat milo prosili, naj se tega človeka odstrani, a vso jo bilo zastonj. Mlojnik je brezobziren agitator, in zato je moral ostali na svojem mostu. Tudi v listih se je neštevilnokrat pisalo o njegovem počenjanju, toda škof se za vso to ni zmenil. Za časa zadnjih državno-zborskih volitev jo Mlojnik razvil velikansko agitacijo. Dne 24. januvarja je imel pri podžupanu Ogrizku v Rakitniku shod, na katerem je veliko politikoval, sramotil poslance, sramotil parlament in kakor kak anarhist na drzen način žalil cel" cesarja. Kadi tega je bil Mlojnik p<> orožnikih naznanjen sodišču in se je danes pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani vršila obravnava proti njemu. Obravnava je bila tajna. Zaslišanih jo bilo L« prič. Vilko Mlejnikje bil spozna" krivim hudodelstva r a z ž a 1 j e n j a Veličanstva in obsojen na štiri in o s e c e težke s posli po o s t r 0 n l' joče ter na povrnitev sodnih stroškov. Čostitamo, gospod knozoškof, ki ste gluh« in slepi za počenjanje svojih duhovnikov-
Razni dogodki v konsuiuneni društvu na Bledu in v nekaterih Hlijalkah
Posledico   duhovniškega utikanja v £°* spodarsko zadeve so se pokazale na BledU-Pokazalo se je, kako je treba delati, da pride konsumno društvo 8 c. kr. sod n ij 0 v dotiko. Na Bledu jo konsumno društvo, katero se bavi ne samo s prodajo špecerijskega  blaga, ampak  tudi h točenje"1 vina, ako se sme tako imenovali broztf* ki se tam toči.  Naznanilo se jo pred Htimi   meseci   na  merodajno mesto, konsumno društvo na Bledu toči 8t«u peni potijot, kar je c. kr. preakušova-hšče v Klostornouburgu dognalo. Sele dni soje izvedelo, kako jo sodnija razsodila.   Kaznovan jo bil predsednik ko
■sumnega društva na Bledu, Janez Zupan na 14 dni zapora in na globo 200 kron, predsednik filijalke na Bohinjski Beli, Jožef Peternel pa na 10 dni zapora in na globo 40 kron. Ne smemo pozabiti, da je v zadevi gori omenjenega naznanila na sodnijo, zaščitnih konsumnih društev, dr. "Susteršič, štirikrat v Radovljico privandral, a sv. Duh mu ni zamogel ali ni hotel pomagati. Dva predsednika sta bila navzlic vsemu temu kaznovana. Ni šlo drugače in ni šlo. Seveda določa razsodba, xia sodne stroške — koji niso majhni — plača zadruga. Mi pa pravimo: Plačal jih bode kmet! Le tako naprej? Ubogi kmet, upamo sigurno, da se ti bodo docela oči odprle in to kmalu. V svesti smo si, da je naš kmet prišel do spoznanja resnice. To se je pokazalo, ko se je vršil občni zbor konsumnega društva na Bledu. Pri tem zboru se je dokazalo voditeljem, kakor: Oblaku, Mraku in Pri-stovu, da je 600 kron dolga, kateri ni bil v račun vpisan. Kmetom se zdi to in ono sumljivo. Pri občnem zboru so kmetje •duhovnikom tako pravili, da jim bodo tisti, ne ravno uljudni priimki, še dolgo •dolgo po ušesih zveneli. Da bi se kmalu na bolje spreobrnilo — v to pomozi Bog!
Koliko je klerikalizeni vreden? Na ustanovnem zboru katoliškega političnega in izobraževalnega društva v Šmarji pri Jelšah trdila sta dva najeta govornika, da je edino liberalizem kriv, da kmet gospodarsko propada. Recimo, da je to res! Vprašati pa moramo za tem, zakaj pa klerikalizem, v čegar objomajočem varstvu jo naš kmet dozdaj sladko smrčal, tega svojega varovanca in pred tem njegovim sovražnikom branil, zakaj ga je pustil propadati? S tem se je klerikalizem ska-zal slabega varuha. On jo toraj kmetskomu stanu večji sovražnik, kakor pa od duhovnikov tolikrat prekleti liberalizem. Kmetje otresito se ga! Kmet s kmetom!
Namestniški svetnik Schvvarz ponesrečil. Bivši okrajni glavar v Postojni in v Novem mestu, Friderik vitez Schuarz, jo bil te dni v Cirinjanu pri Trstu na neki komisiji. Tam jo prišel mej dva vlaka in bil hudo poškodovan. Prenesli so ga v bolnico V Trst, kjer jo štiri ure pozneje umrl. Dasi je bilo vso polno raznih gospodov v tisti komisiji, vender ne ve nihče natančno povedati, kako se je zgodila ta nosreča. ■Uprav občudovanja vredon je hladnokrvnost, s katerim jo pronašal vit. Schvvarz •trasne bolečine. Ko so ga pripeljali v Prat, ga je tam čakal brzojavno naročeni -duhovnik. Schvvarz je dobro vedel, da mu ni pomoči, in jo vsled tega najprej zahteval, naj se ga prepelje na njegov dom, potem pa se udal in se pustil prepeljati v bolnico. Tu so mu grozno zmečkano nogo odrezali. Pomagalo tudi to ni.
Nove železnice. < S. Štefan pl. Danbach v Zagrobu je dobil dovoljenje, da sme izvrševati priprave za zgradbo lokalne Progo od Brežic čez Kostanjevico v Novo U\©sto in od kake postajo na progi Zidani *nost-Brežice do Sv. Križa, kjer bi se proga ^družila b projektirano železnico Orobelno Jlogatcc-hrvatska meja.
Sadjarstvo na Kranjskem. O. kr. kmetijska družba kranjska jo oddala letošnjo pomlad iz svojo drevesnice okroglo i6.0(X) dreves, njene podružnice so jih od-^alo najmanj 5000, zunaj dežele je bilo zakupljenih /. državno podporo 11.000 in 11 zasobnih drevesnic na Kranjskem se
je v deželi zasadilo po malem računano 9000 dreves. Iz tega je razvidno, da se je v naši deželi to pomlad zasadilo najmanj 50.000 visokodebelnih dreves, kar znači uspeh, kakeršnega razmerno ne more pokazati nobena druga avstrijska kronovina.
Premije za izboljšanje planin. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo 1000 kron za izboljšanje planin na Kranjskem. Prošnje za premije vložiti je do 15. julija pri glavnem odboru kmetijske družbe. Oziralo se bo le na zboljševanje, katera povzdignejo užitek planine.
Državna konje rej ska darila za kobile in žrebce. Na Kranjskem se bodo leta 1901. delila državna darila za konjsko rejo: a) za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno; b) za mlade zasko-čene kobile in c) za žrebce v naslednjih sedmih konkurenčnih postajah: dne 3. septembra 1.1. ob 10. uri dopoludne v L e s c a h za konje noriškega plemena, za okr. glavarstvo Radovljica, dne 4. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v Kranju za konje noriškega plena, za okr. glavarstvo Kranj, dne 5. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v K a m n i k u za konje noriškega plemena za okrajno glavarstvo Kamnik, dne 6. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne na Vrhniki za mesto L j ub lj a n o in za okrajna glavarstva ljubljanska okolica, Logatec in Postojina, dne 7. septembra t. 1. ob 10. url dopoludne v Ribnici za okrajno glavarstvo Kočevje, dne 13. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v Trebnjem za okrajni glavarstvi 11 u dol f ovo in Litija, dne 14. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v S t. Jerneju za okrajni glavarstvi Krško in Črnomelj.
Smar.ska gospoda Jožefa vozila sta so bila pred kratkim na misijon k Sv. Krni. Vračujoč se, sta se mudila pod Medvedovim selom pri Lujzi in Mici. Kaj sta tam iskala, oziroma kaj se jima je pri tem obisku pripetilo, povedano bo v zbirki povesti, ki so bo kmalu priobče-vala. »Ovetovi iz vrtov farovške morale okrog Sv. Roka na Spodnjem Štajerskem«, je ime tej zanimivi zbirki resničnih do-godeb. Omeni se za sedaj še toliko, da jo teh »cvetov« velik šop, kakor tudi, kar je sicer ob sebi umevno, da niti jeden cvet ne diši po liliji. —
Žganje ga je umorilo. 27. aprila ponoči je prišel okoli 30 let stari samski, slaboumni loncovez Peter Janež s Kozjega vrha, občina Prezid, okraj Čaber, v gostilno Pavla Turka v Sušju pit žganje. Jedva je spil >/» *ganja> Sa je zadela kap, in umrl je kmalu nato. Janež pa je popil žo dopoldno mnogo žganja.
Predrzni tatovi. V noči 29. m. m. so v Colju neznani tatovi kar na treh krajih poskušali vlomiti, pa se jim ni posrečilo kaj ukrasti, ker so jih še pravočasno pregnali.
Vse pride na dan. V Rošpohu pri Mariboru je umrl dno 17. aprila HOlotni posestnik Anton Pihlerič. tlospodinjila mu je Noža Košir, s katoro pa je živel rajni zaradi njenega življenja v pogostem pre-piru. Ko so je izvedelo, daje Košir vkljub temu imenovana glavnim dedičem, so začeli mnogi izrekati različne sumnje. Orož-niški vodja je preiskoval in dokazal, da je Kolir večkrat, nabirala strupeno rastline. Med tem je orožniku tudi priznala, da jo testament po njenem ljubimcu ponarejen   Da bi Pihlorira zastrupila, jo še
vedno tajila. Pri hišni preiskavi našli so žandarji na hiši in v kuhinji posodici z arzenikom. Zdaj so prijeli Koširko in jo gnali v preiskovalni zapor. Med potjo je priznala, da je dajala Pihleriču polagoma strup v jedila. Dne 29. aprila so izkopali truplo rajnega Pihleriča.
Uboj. Dne 20. aprila ponoči je šel rudokop Lovro Razinger iz Planine pri Kranjski gori s kmetiškim fantom Jož. Smolejem iz Planine pod okno nekega dekleta. Medtem, ko je Smolej klical dekleta, je stal Razinger za oglom hiše. Nakrat sta ga napadla fanta Lovro čop in Iv. Robič ter ga pobila na tla. Razinger je radi teških poškodeb umrl teden nato. Napadalca sta zaprta.
Nesreča pri streljanju s topiči. Dne 28. m. m. so v Št. Jurju pri Sv. Trojici streljali s topiči. Ker se dva topiča nista hotela vžgati, je pokleknil posestnik Ivan Umek iz Kapljevasi in prižgal vrvico z vžigalico. Smodnik se je unel, še predno se je mogel kmet umakniti. Ranjen je bil tako, da je pol ure nato umrl.
Zastrupljena vas. V vas Bacs-To-polya so prišli minoli teden cigani, ki so kradli ter so jih končno zaprli v občinsko ječo. Tu so jih ostrigli in obrili do kože, kar je za cigane najhujša kazen in velikanska sramota. Zato so se cigani strašno maščevali. Ponoči so zastrupili vse vodnjake. Zato je že naslednjega dne umrlo pet oseb. Orožništvo pa je vjelo cigane ter našlo pri njih mnogo različnih strupov. Več oseb v vasi je opasno zbolelo, a zdravniki so jih rešili.
Postajni načelnik v ženski obleki. Don Juan Parera, postajni načelnik v Le-ganesu na Španskem, ima zalo ženko in zalega sinčka.   Ali zala ženica noče ali ne more dojiti zalega sinčka sama, zato ji je galantni možiček kupil dve kozici, kateri molze zala ženica in hrani z njunim mlekom zalega sinka. Sinko uspeva ob kozjem mleku izvrstno in apetit ima sinček vedno naravnost klasičen. Kadar se zbudi, hoče imeti mleka, in zala ženka galantnega postajenačelnika mora skoro neprestano molzti svoji kozici. Te dni pa je morala ženka po nujnih opravkih v Madrid.   Predno se je odpeljala, pa je svojemu soprogu zabičila strogo, da naj pita sinčka sam ter naj pomolze kozici takisto  sam.   Mleko  mora  biti namreč vedno   sveže,   nanovopomolzeno   in še gorko.   Galantni  možiček   in preskrbni papa se je torej takoj spravil h kozicama, da bi ju pomolzel, kakor hitro je sinek začel kričati za mlekom.   Ali kozici sta bili navajeni zale gospe, ne pa bradatega in norodnoga gospoda.   Zato sta skakali in so z vsemi štirimi brcaje branili, da bi ju postajenačelnik pomolzel.   V silni stiski in vsled obupnega sinčkovega kričanja se je zatekel načelnik k duhoviti zvijači. Hitro se je oblekel v obleko svoje lepe ženice, vtaknil svojo brado za ovratnik jopice ter Bi zavezal na glavo ženin robec   Tako gre molzt vnovič, in res, kozici nista pogruntali sleparije, nego se dali mirno molzti. Ali v tem trenotku je pridrdral vlak na poBtajo.   Vse je klicalo načelnika, in načelnik jo tekel k vlaku, docela pozabivši, da je v Ženini obleki. Sprevodniki in strojevodja ter potniki so se krohotali, a z vlakom je dospel tudi višji železniški uradnik, ki jo mislil takoj, da jo načelnik — zblaznel.   Pomignil je torej dvema sprevodnikoma, naj zgrabita nesrečnika, da ga odvodeta v blaznico. Načelnik so jo branil, otepal se in pripovedoval, da je molzol kozici, da napoji sinčka; to vse pa je ljudi samo potrdilo v  veri,  da jo  poBtajonačelnik resnično blazen.  Končno pa se jo zmota vendarle pojasnila, načelnika so pustili, ali molzt no pojde nikdar več.
Turška vlada ne mara zidov. Pri
inozemskih vladah je posredovala turška vlada, da bi izseljevanje Židov v Turčijo prepovedale. Vlade pa se za to prošnjo ne menijo.
Ubog nadškof. Iz Lvova poročajo: Armenski nadškof v Lvovu Izak Izako-wicz je umrl brez imetka, dasi je bil član gospodske zbornice, tajni svetnik in posestnik železnega kronskega reda. Zapustil ni niti za pogrebne stroške, kajti ves svoj denarje razdelil med uboge. V svoji oporoki je prosil, naj ga pokopljejo najskrom-nejše. Na smrtni postelji se je bridko pritoževal, da ga je ogoljufal duhovnik Mar-dyrosiewicz, ki je poneveril v armenski zastavnici velike svote, dasi mu je nadškof zaupal docela.
Roparska romantika na Ogrskem. V občini Tissa-Szollos v hevezkem okraju se je pripetil te dni dogodek, ki bi delal čast vsakemu roparskemu romanu. Junak afere je neki Štefan Kisz, velikan, sila močan in neštetokrat kaznovan tat in ropar. Imel je celo tatinsko družbo, ki je delala škodo daleč na okoli. Kisz pozna vse ječe okoli in okoli. Zadnje podjetje tatinske družbe je bila velika tatvina lesa v občinskem gozdu. Tatvina se je posrečila, a ko so si tatovi les delili, so se sprli z nekim Juhassem. Ta je v togoti vzel puško in Kisza ustrelil na mestu. Na to so tatovi truplo pokopali, a tako površno, da so ga našli psi in ga izkopali. Lačni psi so Kisza malone docela požrli, ter je orožništvo našlo le še nekaj kostij in obleko.
Dobri pivci. Nemški prestolonaslednik se je vpisal na vseučilišču v Boni. O tej priliki je bil navzočen tudi cesar Viljem. Na Čast svojemu novemu tovarišu so napravili dijaki vseh akademičnih društev slavnosten komers. Vseh dijakov in drugih povabljencev je bilo okoli tisoč oseb. Gostje so morali biti prav dobre volje, kajti popili so celih 7500 litrov bavarskega piva.
Loterijske srećke.
■1* •!* •!* •!* m^t       »i« »1»
Građeo, 27. aprila. Brno, 3. aprila. Dunaj, 27. aprila. Uno, 20. aprila. Praga, 24. aprila. Trit, 4. maja.
11, 20, 4, 42, 65.
75, 39, 70, 47, 76.
89, 86, 25, 41, 76.
77, 47, 10, 72, 39.
52, 24, 87, 23, 35.
30, 43, 20, 90, 27.
Tržne cene v Ljubljani
4. maja 1901.
	X	•		K	v 1
! Pšenica, 100 kg	1660		Speh povojen, kgr. .	1	
Rež,        „ .	14180		Surovo maslo, „ . .	2	-
Ječmen,   „ .	14		Jajce, jedno....	—	B
Ovoe,      „ .	14 80		Mleko, liter ....	—	20,
j Ajda,       „ . i Proso,     „ .	13 40		Goveje     meso kgr.	1|28	
	40 80		TeleCje	r;$2	
Koruza, ,	12 80		Svinjsko     „ „	iViO	
Krompir,		—	Koštrunovo „ „	—	HO
Leča,     lit. . Grah,      „ .	—	20		i	50
	1—	■10	Golob......	—	60
Fižol       „ . Maslo,    kgr..	—	24	Seno,  100 kilo   , .	4	90
	1 2 40		Slama, ,.    ,, .  . .	4	40
i Mast,      „ .	1	10	Drva trda, klftr. . .	1	
Speh svež, „ .	1	aš	„ mel»ka,   „   . .	5	—
1. J" K:
a- <
iVeoblekev,--* 'Popravile.
G I« viia slovenska
biilniinioijilfli
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna, na Kongresnem trgu 14
Souvanova tiiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po 41/8°/0 od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloga dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. M. Hudnik,
predsednik. Poštna hranilnica ček. it. 849.086. Telefon št. 135.
i! Veliko denarja!
I
do toao kron na mesec
lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega stanu — (tudi kot postranski zaslužek).
VeC se izve pod „Reell 118" po anonenl pisarni E. KrlNtoluk, Innibrufk. Poštno predalo 36 (847-5)
Kava (cikorija) in sladna kava
družbe sv. Cirila in Metoda
v IJ ubijani
ki
se dobi v vseh špecerijskih prodaj al -nicah, in brez katere bi ne smela biti nobena slovenska hiša — je najboljša primes k pravej bobovej kavi, katera jej daje dober okus in lepo barvo! — Kupujte in zahtevajte povsod kavo družbe sv. Cirila in Metoda! šfe ^ šfe
Otvoritev podružne trgovine.
Naznanjam, da sem izven svoje, pred enim letom otvorjene
trgovine z mešanim blagom na Javorniku
odprl sedaj tudi flljalko v hiši g. A. Kolbl-na, katero sem založil posebno z železnino, vsakovrstno kuhinjsko opravo in posodo, okovi in orodjem za mizarje in kovače in z vsim potrebnim orodjem, za poljedelstvo. Naročujem tudi vsakovrstne Btroje, štedilnike, Železne peci, traverze in sploh vse; stvari te stroke po nizkih cenah.
Imam tudi posodo iz porcelana in glaževino vsake vrste v zalogi. Upeljal bodem tudi navadna železo in jeklo za kovače in ključarje, ter se priporočam: mizarskim, kovaškim, ključarskim int stavbenim mojstrom in sploh vsemu občinstva za obilen obisk, zagotavljajoč točno postrežbo itt dobro blago po najnižjih cenah. v
Štefan Podpac
(821—3) trgove« na Javorniku, <:«mij«U».
Doktorja pl. Trnkoczyja
že mnogo let izvrstno preskušana zdravila, redilna in diete tirna sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko.
Najceneje se dobivajo, če se naroča po posti v toj lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tndt eelo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom.
Za štedljive gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, ble-dično, za vsakega bolnika, sploh za vsakega so namesto brezmočno, razdražujočo kave in
ruBkega čaja Dr. pl. Trnkoczvjev
Kakao claHni  Hal priporoča kot tečno, krepimo, zdravo in najceneje hranilno '      qu aiduin  v*aj aredstv0 Bo,j0 kot 8|adna kaTa, Zavojček ('/, kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczjja
lOfJGČna kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujočo krepilno, bolest utošujočo, tok vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K.
KrOf?liCG odvajalne, želodec čiatilne. Odvajajo blato broz vsoh bolečin, kakor se to o        1 čoatokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujočo jo to sredstvo zoper bolezni ~kT morejo nastati vslod zapeho, napenjanja itd. Škatla 42 h, šest škatlic 2 K 10 h. — Pocnkrene kroglice. Škatla HO h, tri škatle 2 K.
Prcrji  Plinčni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirojen z lahko raztvarljivim apnonim 1 železom utoSuje kašelj, raztvarja sliz, lajaa bol in ka&olj, vzbuja tok in tvori kri. STokTenica 1 K 12 h, pol tucata 6 K. (24-0)
DrPTlilni a1i m,,,v vvoi (®WM|ttoi) priporočljiv jo kot boli uteSujoče, lajšajoče drgnenj"e o v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajočo drgnenje po dolgem hodu in
Žel.
težkoin delu. Stoklenica 1 K, šeBt steklonic 4 K 50 h.
Tinktura -ra Iriiria n^Aca preskuScno sredstvo proti
i inMura za Kurja očesa, nol0Btnim kurj,ni ,,»,..
bradavicam, rožonioi, žuljem in ozeblinam, Ima to veliko prednost, da jo troba s priložonim čopičom bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, Bost stoktoniu 3 K 60 h.
1K3T Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, ono-VuiUaiM inunk«. zarjamo Iste posebno na doktorja pl. Trnk6czyj* redlliie
pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnkdo*y;a
Živinski rft,Mm' prašek za notranjo rabo pri kravah, volih in
konjih. Zo blizu 50 let z najboljšim uspehom uporab-ljovan, kadar krave nočojo zreti, in da so zboljfiujo mleko. Zavojček z navodilom glodo uporabo 1 K, pot zavojčkov samo 4 K.
Prašičji rft,lim' in krmilni prašek. Varstvono in dietetično *  aredsttO za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mosa in tolščo. Zavojčok 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
- Varit v.im »tl»n>M.
Pozor! Zoli kdo samo odon kos od teh srodstov, torej so tudi omonjoni oden kos, takoj poštnim povzotjem pošljo.
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tiaek .Narodne Tiskarne* v Ljubljani-