30. številka.
V Trstu, v sredo 13. aprila 1892.
Tečaj XVI
„E D I N O S T"
*hit|rt ilvakrar tih teden, vunkn iredo in loboto oh 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
r.A vne leto ffl. «. —; izven Arit. 9,— gl. ta polu leta . 3.—; , , 4.50 , za četrt leta , 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnieah tobaka v TrstU po i nov,.
T (Jorici in t Ajdovščini po <* nov. N» narcčbe brez priložen* naročnin« •• H>ravnii-vo no ozira.
EDINOST
OglUl in oznanila se rafune po S nov
vrniioa v petitu ; za ĐaalCVS * debelimi črkami h« plačuje prostor, kolikor bi ffa
obaoglo na vaiinih vrstic. Poslana, javne zahval«, oamrtclca itd. račune po pogodbi.
Vsi dopisi »e pošiljajo uredništvu Piazza Caserma št. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker nofran kovana ne ne sprejemajo. Hokopiai se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in initerate prejema upravnlitvo Piazza Caserma št. a Odprte reklamacije o proste poštnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
■ V .dlaott J. mri"
ifeng"
ln* hiti
Vabilo na naročbo.
Ob začetku drugega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovć svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vaiočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta n 1.50
Uredništvo in upravništvo.
Radikalizem mej Jugoslovani.
Akordi, porajajoči se ▼ vladnem „Pressbureau* na Dunaju, odmevajo tudi po predalih ljubeznjive „Triesterice" naše. To je že stara, vsem znana stvar. Bog ne daj, da bi hoteli a tem česu očitati našemu ofioijozu. Kakor človek ne more šiveti od samega zraka in najgorečnejši ljubimec ne more živeti od same ljubezni, tako mora imeti vsako časnikarsko pod' jetje — ako so mu preredko sejani naročniki — jasli, iz katerih soblje. Sicer bi moralo revše poginiti. Če prav pomislimo, moramo le čestitati gospodi pri omenjenem podjetji časnikarskem, da so jo toli srečno pogodili, izbirajo si svoje — reditelje. Tu je vir, ki ne vsahne nikdar: ne Škoduje mu ni toča ne moča.
Ker pa je tako, moramo vsakako — hočemo ali nočemo — poštovati izjave, koje je zJaj pa zdaj čitati na prvem me atu naše „Triesterice." V teh izjavah za-govarjajo se dosledno vsakočasni ukrepi in nazori vladnih krogov: to so nekaki
PODLISTEK.
Kako se je ženil!?
Pripoveduje Leviti.
(Dalje.)
Danes sedi Reza pri mizi in plete; pa — čudno! — terana ni danes nič na mizi, čeravno bi ga ubogi Mevža kaj rad vlekel.
Govoril je o letini, o hudem vremenu, o kačah — kako je on danes dve vidil, ki sta se tepli, ter se prekrižal, — o strahovih : kako je pred meseoem ropotalo po vratih skednja, kder on leži.
„Veš kaj, preljuba Rezika, jaz bi ti rad nekaj na uho povedal, česar bodeš gotovo vesela44 — izgovori vse na enkrat, potegnivši prav močno iz smodke ter puhnivši velik oblak dima v zrak.
Do tedaj je govoril o tem in onem ter se ni drznil izgovoriti, kar mu je največ težilo dušo. Sedaj se OBrči, ono drhta-joče trepetanje v notrajnosti, koje je do tedaj občutil, spremenilo se je v upanje
„Gelogenheitsgesanga" v proslavo vladine modrosti. Ker pa se dandanes ne vlada po trdnih načelih, je povsem naravno, da so posamični ukrepi vlade mej sabo v strogem protislovji. Naravna posledica tej disonanci je ta, da tudi popevke „Triesterice" niso mej sabo v soglasji: danes te malo pobožajo, jutri te zopet pokregajo na tisti znani očetovsko-strogi način, ki toli lepo priBtoja vsakemu oficijozu. Le ljudje, ki imajo oficijozni slovar pri rokah, umejo karati tako medenoBladko, a zajedno tudi groznoresno, da bi moral najtrmogla-vejši politiški grešnik v vsej ponižnosti ukloniti tilnik svoj ter obžalovati zmote svoje.
Tudi mi Jugoslovani smo deležni materinske skrbi in ljubezni naše „Trie* sterioe*. V sobotni številki svoji opozorila nas je na veliko nevarnost in pogibelj, ki nam preti. Radikalizem je ona grozna pošast, ki naB utegne pogoltniti, ako se pravodobno ne zavemo nevarnosti.
Radikalizem jel se je širiti mej Jugoslovani — jadikuje skrbna Triesterica in obsoja seveda one, ki izzivljajo to grozno pošast.
Kranjski Slovenci lo še nekoliko v čislih, kajti tu radikalizem — kakor meni poluuradni list — Še ni dosegel vidnih vspe-hov, na čemur gre zasluga poslancem Šukleju, Klunu in grofu H o h e n-w a r t h u, Tem poslednjim gospodom privošča „Triesterica" najlepši „Fleisszet-tel." Za danes ne bi bilo na svojem mestu premotrivati vzroke, zakaj se „radika lizem* ni razširil po Kranjskem, in pa, koliko zasluge je pripisovati na tem omenjenim voditeljem Slovencev P Zahtevati pa moramo uajodločneje od vladnega moni terja, da nam jasno in točno odgovori na nastopna uprašanja : Zakaj je ista „Triester Zeitung," kadarkoli sta poslanca Klun in Šuklje po vsej pravici žigosala tržaške odnošaje in prečudno politiko vladino ob obalih Adrije — zakaj je, uprašamo, dosledno pritrjevala onim, ki so strastno napadali ta dva poslanca radi njunih izjav o nezdravih odnošajih v mestu naSeui P Gosdoda Klun in Šuklje nista radikalca
in 8topivfii k njej reče jej na uho tihoma naslednje prelepe besedice:
„Srce mi hoče počiti, ljuba Rezika, tako gorko te ljubim; vzemiva se !*
„Ho, ho, ho" — zasmeji se Reza — si-li na tčme padel P Norec!"
PaffM-----
Dragi braleo je morda vidil kedaj razumnega psa, kako dene rep med noge, gobec povesi ter gre, ako ga gospodar srpo pogleda ali cel6 vanj zakriči.
Tako nekako storil je tudi naš Mevža; v sroe ga je zadelo Rezikino krohotanje; glavo je povesil, vstal raz stol ter stisnivši krčevito med zobe ubogo vržinko, ki mu je v ustih tlela, odšel je skozi vrata na prag ter od tam počasi kobacal po ozki stezi proti skednju, kder sta z Jožkom imela svoje gnjezdo.
Kakor oparjena mačka šepai je ubogi Miha po ozkej stezi v svoji butici žvekaje, kako bi se nad Rezino ošabnostjo znesel.
„Ti ošabnica, ti, ki misliš, da bodo reB vsi za tabo letali, ako imaš par krajcarjev dote; jaz ti pokažem, kako so fanta sprejme, ko stopi v hišo in še takšnega
—	to zatrjuje Hlovesno „Triester Zei
—	torej tudi njuna kritika ni mogla^biti pretirana in je bilo vsakako vse, kar Bta zahtevala ta dva zmerna in n ere dika 1 n a moža, osnovano in utemoljeno. Zakaj je pa dosledno zbijala šale iz omenjenih dveh poslancev, kadarkoli sta povzdignila glas svoj v ta namen, da označita krivice, ki se dogajajo slovenskemu življu po Primorskem, ki predstavlja zajedno — in ako mislimo na ta fakt, se nam vidijo krivice še gorostasnejše — večino prebivalstva v deželi P Kako to, da proslavlja danes zmernoBt in državniško modrost gospodov poslancev Kluna in Šukljeja, dočim je do sedaj — in bode najbrže tudi v bodoče — dosledno obsojala vsako tudi najskromnejšo besedioo istih dveh poslancev, izgovorjeno na korist slovenskega življa po Primorskem P Dokler obračata ta dva poslanoa ost zgovornosti svoje proti „radikalcem", dotlej sta moža uzor pravih politikov, kakor hitro pa se zavesta, da treba misliti vsaj nekoliko tudi na koristi n&roda, ki ju je poslal na odlično mesto, da tam zagovarjata njega koristi, tedaj sta pa smešna prenapeteža: tedaj prenehata biti kar nakrat „zmerna" poli tika in se označujeta pred svetom kot prenapeta sanjača in obrekovaloa Zlasti g. kanoniku Klunu se je to pripetilo že večkrat. Danes Bta gospoda Klun in Šuklje politika, na kojih ni najti madeža ; d stavimo svojo glavo, da ju ožigosa ista „Tr. Ztg." pri prvi priliki kol zagovornika neosnovanih „pretenzij" drsnih in nikdar sitih Slovencev, kakor hitro ukreneta kaj, kar bi utegnilo pripomoči, da svet izve resnico o naših odnošajih. Taka je naša poluuradna tetka ; mi si je niti ne moremo misliti drugače, nego s poznano dvojno mero v roki.
Kranjska je torej še nekoliko v čislih
—	ali Istra, Istra! Tu se širi radikalizem, da je groza ; in poslanci te dežele preselili so z vso prtljago svojo v eks tremno nacijonalni tabor! Nevarnost je velika, da se ljudBtvo povsem okuži po „ekstremno nacijonalnih" in p a n a 1 a v i-s t i š k i h idejah. Perspektiva v bodočnost
kakor sem jaz ! Kdo ima več denarjev od mene, ki imam v kasi petsto lepih goldi-narčkov P Kdo ve bolj od mene ravnati živino, obdelovati polje, čistiti travnike P Kdo bolj od mene bi ljubil otroke, ako bi mi jih Bog dal P ! Vsaj me ima vsakdo rad, celo zadnjikrat, ko sem bil v Trstu ter sem šel pit pivo, stregla mi je deklica mnogo lepši — ali ne, tako lepa, kakor ti in vendar se nisem vanjo zaljubil, kakor se ne morem v nobeno drugo, razven tebe; — ti mi pa take ošabno odvrneš, ako te resno prašam, je-li hočeš biti moja žena! — Za tabo sem vedno hodil misleč, da me ti gotovo ljubiš, zdaj pa vidim, da sem se prevari! — nič, nečem te! tudi ako me prideš prosit ter padeš pred menoj na kolena! — K vragu vse babe; vse so enake, vse hudobne ter druzega ne isČojo, nego uboge možke za nos voditi. Nikoli več ne pogledam nobene, ker dobro vem, kake so!" — Tako mrmral in sklepal je med seboj poluglasno in čestokrat zaletel se mu je glas iz grla in govoril je glasno, kakor bi se s kom pomonkoval — ne da bi so bil sam tega zavedel.
je grozna — kdor ne verjame tegs, naj čita le „Triestorico" našo. Kdor pa ne priseza na to, kar trdi naša tetka in nje reditelji, je — naj se zvija, kakor hoče
—	panslavist. Na križ torej žnjim !
Ne prihaja nam na misel, da bi reagirali zaresno na podtikanja panslavizma
—	kdo bi neki mlatil prazno slamo! „Panslavizem" je tako potreben vsem nasprotnikom narodnosti nase, kakor ribi voda: brez panslavizma niti ne bi mogel izhajati pošten be-s c h w i htigungshofrath. Kako neki pobijati skromne zahteve Slovencev, ako ne priskoči na pomoč denuncijacija o panslavizmu 1
Ali podtikanje radikalizma rodoljubom po Istri, to pa znači drznost, katerej ne najdete para: drznost pa zato, ker je gola laž! Kako si tolmačijo vender gospdda radikalizem P V deželi, kjer te mora večina boriti sa najprimitivnejša prava državljanska; v deželi, kjer se mora večina prebivalstva boriti sa oanovno šolo; v deželi, kjer ae kratijo tej večini v zakonih zajamčena prava narodnega jezika v šoli in uradu ; v deželi, kjer oblastna manjšina neizprosno gospoduje večini — v tej deželi podtikati iati nesrečni in tlačeni večini r a d i k a 1 i s e m, to je početje, ki se ne da kvalifikovati. Gospoda imajo res Čudne pojme o radikalizmu. Po takem je res težko — nemogoče — izogibati se očitanju radikalizma. Slovansko prebivalstvo Istre se poteza za to, da bi se mu dovolile vsaj mrvice onega, kar ▼ polni meri uživajo drugi; to prebivalstvo nima druge želje, nego da se tudi zanje uveljavijo temeljni zakoni : če je to radikalizem, potem seveda prebivalstvu Istre ne kaže druzega, nego da vztraja v tem grehu, bodi to komu ljubo, ali pa ne. Radikalizma — kakor ga namreč razumevajo rassodni in pravični ljudje — isvestno ni mej nami; če pa gospdda ie v tem vidijo radikalizem, ako zahtevamo, da ae nam da to, kar neizogibno trebamo sa svojo narodno ekzistencijo; ako vidijo radikalizem v stremljenju našem po izvršenju ustavnih določil: no, pa vzemimo v božjem
„Mevža ti mevžasta !" oglaai bo kar
na enkrat nekdo za njim. Bil je pajdal Jože. — „Kako zaljubljen ai bil pred časom in kako modruješ sedaj; vendar spoznavaš, kaj so ženske. Slišal sem ves tvoj pogovor, ki si ga imel sam aeboj ter is njega pozvedam, da te je vendar le opekla kopriva. Neža gotovo ni maslo za te; na-Bolila ti jih je koj, ko si jo podrezal a tvojo nerodnostjo; ne — da? Ha, ha, tumpec zaljubljeni!"
„Molči! da bi te spak ... kaj tebi to mari; ako se mi danes pri njej ni posrečilo, pa grem drugam — tebe ne pra-Šam, kam."
»Ej, in saj Bi modroval pred trenot-kom, da nobene več ne pogledaš, če bi te na kolenih prosila ! Noro si in ostaneš; kaj hočejo dekleta b takim teslom početi, kakoršon si ti s svojo šepavo nogo P Vendar pa, ako bi bil moje svete poslušal ter se po njih ravnal, ne odvrnila bi te."
„Saj sam nič ne veš; kako bi mi ti hotel svetovati I"
(Dalje prih.)
z m a
nam
im^nu na svoja pleča odij radikali-Kajti narodna ekzistencija naša je in nam mora bifci vender bolj pri hiou, uego prijateljstvo kogarsibodi ; naposled je tudi nam sveta dolžnost skrbeti za-ne : Če ne drugače, pa na račun radikalizma.
Deželni zbor isterski.
(VIII. seja, aprila 1892.)
Dr. Vergottini čita zapisnik, kateri se odobri.
Predsednik omenja včerajšnjih dogodkov in si prizadeva, opravičiti posl. "Wrtsaerinanna.
PohI. S e r b i č čita interpelacijo na vlado glede zahteve deželnega odbora, da mu morajo cestni odbori dopisovati v ital. jeziku. — Interpelacijo izroči predsednik vladnemu komisarju.
Posl. Seršič čita potem enako interpelacijo tia deželni odbor. Predsednik izjavlja, da cestni odbori niso avtonomni. Ne reče pa nič, kaj se bode zgodilo z interpelacijo.
Preide se na dnevni red.
Dr. Costantini predlaga resolucijo, da bi se razdelila šolska zaklada v 2 dela: enega za Italijane, druzega za Slovane.
Dr. V o 1 a r i ć opozarja na nepravilnost, da se obravnavajo taki predlogi kar nenadoma. Poslanci morali bi jih dobiti 24 ur prej v roke. Predsedništvo ne bi smelo tega dopuščati.
Italijani prihajajo s tem predlogom zdaj, ko so prav dobro oskrbljeni, a mi slabo, zdaj, ko se je že toliko potrosilo in «tno vsi doprinašali, zdaj, ko imajo Italijani neprimerno več razredov, nego mi; zdaj je tak predlog neumesten, ker smo mi z našim denarjem pripomogli ra, italijanske šole. — Pozivlje se na grofa Co-roninija izjavo o priliki, ko bo je trdilo, da nekatere dežele razmerno preveč doprina-šajo k državnim potrebščinam. Ako je notranja zveza, doprinafiati morajo vsi udje. Dobro, naj se razdeli dežela, ali v vseh obzirih in pravično. Razmere so pri nas, kakor v Dalmaciji, kjer so se Latini povlekli v mesta. Ako gremo par korakov iz Poreča, čujemo naš govor. Mesteca na obali so sploh otočići, ki so se pozneje pridružili. Ako je Italijanom zdaj tesno, naj se zopet odločijo. — Kako je s zemljiško odvezo ? Otoci in Volovski okraj nimajo dolga, a morajo doprinašati v to svrho. Vrnite nam prej, kar smo plačali, da ne ostanemo s praznimi rokami, nego da bodemo imeli kapital za troške. To treba izvesti povsod in v vsem. Dati nam morate primeren del deželne zaklade, dati eksekutivo, potem se ločimo popolnem. Živeli bodemo eden poleg druzega v miru. — Da pa nas hočete pustiti bore in gole, potem, ko ste se vi dobro oblekli, to ni človeško.
Posl. M a n d i ć slaže se s predgovor-nikom. Dr. Costantini povdarjal je, da sumničimo in napadamo Italijane, da jim pravimo .vampiri", „sanguiHUge* itd. A to gre na posameznike in dr. Costantini ne more zanikati, da v vrstah Italijanov ni taoih ljudij. Vselej se jih je imenovalo. Kaj bi se opravičili.
Vi hočete da Hrvati in Slovenoi skrbe sa svoje, a Italijani za svoje šole. V tem obziru odgovarjal vam je lepo moj drug, da hočete zdaj, ko ste se lepo oblekli za mimo, naj bi mi ostali goli in bosi v mrazu. To vašo željo zadela bo ista OBoda, kakor razne vaše zakone, katere sklepate za to, da se nepotrjeni vračajo z Dunaja. V tem obziru delajte, kar hočete, mlatite prazno slamo, kakor Nemci na Česk em ; dosegli vender ne bodete nič. Mi, se ve, glasovali bodemo proti.
Večina glasuje potem za resolucijo.
Dež. odbornik dr. C 1 e v a predlaga in zagovarja potem svojo resolucijo, da se
pregledajo in popravijo hrvatske čitanke, l večinom hrvatska.
ker je v njih mnogo spisov iz hrvatske zgodovine. Kvasi o vsem mogočem, kar ne spada k predmetu.
Dež. glavarja namestnik dr. D u k i č zahteva, naj ga predsednik pozove k predmetu. Galerija: cito.
Dr. V o 1 a r i ć prosi za besedo.
Na galeriji ugovarjanje.
Predsednik jo opominja.
Posl. M a n d i č : Kakoršne ste vzgo* jili, take imate !
Dr. V o 1 a r i č zopet poudarja, da bi treba tako resolucijo poslancem dati v roke vsaj 24 ur prej. Kjer je več naroda, tam treba več sol. Ako primerjamo s številom naroda, vidimo, da imamo mi premalo šol. Reklo se je, da v šolah ni napredka, ker otroci ne razumejo hrvatskega jezika. A to je ravno narobe res, ne samo v mestih, nego tudi po deželi, kjer se v 2. letu počenja z italijanščino in potem vedno več. Dalje je rekel dr. Cleva, da je manji uspeh, odkar se je privlekla politika v šolo. Pogleda naj, na katerej strani je več politike. Italijani se Bploh mešajo v naše zadeve, posebno pri volitvah. Naj ostanejo raje v mestih. Predla gatelj omenjal je tudi naših prednikov v tem zboru, s katerimi da so Italijani tako lepo izhajali. Ni mnogo let, odkar so sedanji poslanci govorili tudi italijansko — pokažite, koliko ste se ozirali na njihove želje in predloge. Pa tudi bivše poslance lahko vprašate, kako mislijo. Ste se kedaj na nje ozirali. Ko je predlagal eden izmej njih, kakor sem včeraj omenjal, naj se izda zemljevid Istre z ital. in hrv. imeni, zavrgli ste ga. In dotičnega ste, da si je delal — kakor trdite — na vaše zadovoljstvo, v zahvalo tako lepo spremili iz Poreča!
Ob pričetku zbora, 1. 1861., zahtevali bo oni poslanci, da morajo takratni 3 uradniki znati dež. jezike. Koliko je zdaj uradnikov, a koliko jih razume deželne jezike ? Že posl. Ravnikar je zahteval, da se mu pripozna pravica govoriti v našem jezikil. Naši poslanci so mnogo potrpeli od 1. 1861. do 1883., a vender ni prišlo do sporazumljenja. Navadno trdijo oni, ki dobro razumč jezik, da ga ne razumejo. Naj govori dr. Cleva hrvatski, kar dobro zna, odgovarjali mu bodemo mi italijanski. Vse one opazke pa, da hrvatski jezik ni opravičen, so neopravdane.
Glede čitank ne odgovarja, ker mu niso znane. Vsakako je pa gotovo, da so bilo italijanske čitanke že konfiskovane. Ako je v naših nekaj o hrvatski zgodovini, je prav. Vsaj se nahajajo v deželi stari spomeniki n. p. v Baški najstareji kralja Zvonimira. Čitajte zgodovino .... (na galeriji cvili trpinčen pes), .... mi se ne bojimo zgodovine. Ona vam priča, da so bili Hrvatje že pričetka 7. stoletja tu. Glasovali bodemo proti resoluciji.
Potem govori posl. Babuder in med drugim spomne vladnega komisarja, da je njegova dolžnost braniti vlado. — Ta ugovarja.
Posl. dr. Štanger: Dr. Cleva je govorit, da sploh nekaj reče. Da pobijam v kratkem njegove trditve, poslužim se tega, kar mi je pri ro k ah. (Čila iz poročila.) Ne vem torej, kje je našel knjige, o katerih deželni odbor v svojem poročilu trdi, da jih ni l
(Vrata na galeriji se vedno odpirajo in zapirajo. Predsednik kriči.) Govornik nadaljuje: Dr. Cleva trdi, da nismo Hrvati. Kaj pa naj bi bili, ako govorimo hrvatski? Da ne pripadamo kraljevini, znano nam je ravno tako, kakor da Italijani ne pripadate Italiji, da-si govorite italijanski.
Prvi svoj govor v tem zboru imel Bem italijanski, meneč, da kaj dosežem. A prepričal sem se preoej o nasprotnem. Zakaj bi torej govoril italijanski, ako se naši predlogi vender prezirajo in zavržejo. Mi smo tako prisiljeni odločno pokazati, da smo tu in da bo služimo našega prava. Naj se zna, da Istra ni italijanska, nego
Dr. D u k i č izraža svoje začudenje, da dr. Cleva v svojem svojstvu kot deželni odbornik prinaša v zbor predloge, ki žalijo Hrvate in Slovence, da-si bi moral dež. odbor braniti nas. Predlagatelj čital je neke tekste, o katerih dvomim, da obstoje. Ako obstoje, ni vitežko, staviti tako zahtevo na vlado.
Posl. M a n d i č ustane. — Tulenje na galeriji.
Predsednik zagrozi se poslušalcem, da bode dal sprazniti galerijo.
Posl. Jenko: Bodemo videli!
Posl. M a n d i č izraža, v soglasji z dr. Dukićem, svoje začudenje, da je deželni odbornik napadal Hrvate in Slovence na tak način in s takim tonom. On bi moral biti mož, trezen, hladen in ne govoriti za občinstvo, ki je tn za mano. (Pokaže na galerijo). On nas je hotel ^smešiti. Prav je, da se goji v čitankah patrijotizem. Smo Ii mi krivi, da kaj ta-cega ni najti v vaših čitankah P
Večina potem sprejme resolucijo.
Dr. Costantini poroča v imenu poiitično-ekonomnega odbora in predlaga, naj se posl. Mandič izroči deželnemu sodišču v Trstu.
Dr. Štanger neče zagovarjati Mandiča ali predstavljati ga kot nekrivega. Nego hoče samo povdarjati, kako slabo se tolmači imuniteta s trditvijo, da bi se morala spoštovati samo pri političnih upraša-njih. Tega ne trdi noben avtor. Neumestno je, zboru odvzeti delavno moč, in to vsled strankarske denuncijacije. Odbor bi moral take zadeve natanjko pretresati in pretre-sovati, kajti tako poročilo, kakor denašnje, je brez zmisla. Tako bi se moglo prigoditi tudi uredniku poBl. dru. Tamsru, da ga kdo toži, ker ga hoče šikanirati. Preiskovati bi torej treba, kdo toži, zakaj toži itd., potem predlsgati. Ravno o učitelju Grosmanu pisana je resnica, kakor že mnogokrat. Kolikorat je že tožil, a vselej umaknil tožbo. Onega, ki je poslano podpisal, naj bi tožil. „Giovine Pensiero" prinesel je članek proti županu Lovranskomu. Njegov sin odgovarjal je v poslanem v „Naši Slogi" in branil očeta. Podpisal je poslano in tudi izjavil, da prevzame vso odgovornost. Uredništvo je ob enem pristavilo opazko, da prevzema samo toliko odgovornosti, kolikor mu je nalaga zakon. Zato torej naj se sodišču izroči urednik posl. Mandič? — Sicer pa, ker že tako predlagate, glasovali bodemo z vami, da se nam ne bi kaj krivega podtikalo.
Predlog sprejet enoglasno.
Dr. Costantini nasvetuje potem v imenu istega odbora, da se izroči Bu-zetskemu okr. sodišču posl. F1 e g o.
Dr. D u k i č : Ko je došlo uprašanje okr. sodišča, izročilo se je ta zadeva po-litično-ekonomičnemu odboru. Da bi se bil volil imunitetni odbor, ne bi bil prišel tak n e z m i s e 1 pred zbor. Tu gre za čast zbora! Ne želim, da se sklene nekaj, po čemer bi bilo sklepati, da ni pravnikov v zboru.
Odbor ni niti razumel, kaj zahteva sodišče. (Čita dopis sodišča. Na galeriji velik nemir. Dr. Dukič zahteva energično, naj predsednik vzdržuje red.) Sodišče torej ne zahteva, da bo poal. Plego izroči vsled obtožbe po onih §§, katere navaja odbor. Tu so se torej pokazali oni velikani, ki nazivljejo nas barbare. — Potem reče nekoliko besed v ital. jeziku in predlaga, naj se poročilo vrne odboru.
Že ko je govoril hrvatski, stikali so nekateri pravniki glave vkup. Naposled pripoznal je poročevalec dr. Costantini resnico D u k i č e v i h trditev obečaje, da popravi predlog v tem smislu.
Predsednik uprasa dra. DukiČa, da-li vzdržuje svoj predlog.
Dr. Dukič odvrne, da ne, ker je poročevalec že popravil. Sicer pa, da je to poročilo v vsacem obziru ponesrečnno, ker trdi, da treba ozir imeti samo pri političnih zločinih in tudi, ker trdi, da Be nima nič druzega preiskovati. Odbor je popolnem ua krivi poti. Dajo primer. Da-
nes sem v zboru. Najde se človek, ki me obtoži zločina. Ako me zbor kar tako na kratko izroči, sem že kompromito-v a n, ako se tudi pozneje dokaže, da vse vkup ni nič res. Odbor je ravno za to, da preiskuje, je li obtožba opravičena ali ne. <Taz ne branim posl. Flego, nego zaradi časti tega zbora opozarjam večino na vse to.
Predlog se potem sprejme enoglasno.
Potem pride na red stoprav zadnja (III.) točka dnevnega reda V. seje.
Dr. B u b b a poroča namreč o proračunu zemljiško-odvezne zaklade za 1. 1892.
Dr. Dukič Bklicuje se na dr, Amo-roaa, kateri bo je nepovoljno izrekel o tej zakladi še leta 1872. Po preteku 20 let se tudi on ne more bolje izreči i ae čudi, da deželni odbor ne ukrene potrebno, da se ta zadeva vender enkrat že radikalno predrugači. Likvidacija vršila se je leta 1865 in takrat določila se je dolžna svota na 1,368.000 gld.
Ako se primerja denašnji dolg, kateri iznaša:
a)	za izplačanje obligacij in obresti .......... 280.000 gl.
b)	državi za poBojilo . . 390.000 „
c)	dolg odvezancev . . . 420.000 ,
Vkup 1,090.000 gl. torej je razvidno, da po vseh odplačilih v dobi 45 let, v katerem času sta se izplačala preko 2 milijona gld., se ta dolg ni znižal skoro nič.
Neče ponavljati, kar je manjšina predlagala že pred leti o urejenju te zaklade, da se že enkrat kmet razbremeni. Dežela lahko pokrije prvo svoto pod a) z 10% doklado na davke, kateri postotek po pogodbi iz 1. 1875 mora predpisati. Ako bi država odpustila svojo terjatev pod b), kakor drugim deželam, bi mogla dežela tudi odpustiti dolg obvezanoem. (Na galeriji kašljanje, kihanje, smejanje).
Predlaga resolucijo v tem smislu, katero predsednik pogleda in — spravi.
Govori še poslanec Babuder in so preide v specijalno debato.
Dr. V o 1 a r i č izjavlja, da bode glasoval proti proračunu. Govori samo, da omenja nekatere Činjenice. Dokler ne pomaga država, ne bode bolje. Kaj koristijo lepe knjige i snažno pisani rnčuni — vse to ne napolni blagajne. Vsako loto treba več ljudij pri upravi, ker manjkajo pregledi. Za upravo potrosi se preko 13.400 gld., torej več, nego ona koristi.
(Na galeriji silbii nemir).
Govornik povdarja, da Be poslanoi opominjajo po enkrat, potem se jim odvzame beseda. Predsednik pa ima vso mogoče obzire proti galeriji. Vedno jo opominja, a galerija dela, kar hoče. Na njo ima torej predsednik večji obzir, nego na čast zastopnikov naroda, kajti neče, da bi ukazal izprazniti jo.
Posl. Mandič: Ne sme !
Na to vender predsednik zaukaže poslušalcem, naj se oddaljijo. A ti obsede.
Posl. Mandič: Kako ubogajo!
Predsednik zopet zaukaže, ne slugom, nego direktno poslušalcem.
Prvi vstane vodja dež. kmetijske šole, za njim gredo drugi počasi z mrmranjem in psovaujem.
Samo eden obsedi. I temu mora predsednik reči, da zanj ni izjeme.
Ko je izpraznjena galerija, ozmerja predsednik prav krepko slugo, ker da proti njegovi prepovedi spušča tudi otroke na galerijo.
Dr. V o 1 a r i č nadaljuje : Upravni troški se niso znižali in vpisujejo se k tem taki, ki no spadajo k njim itd.
Predsedniku je žal, da je izgnal razgrajalce, ukaže slugu, da naj vrata odpre. Potem, da naj jih zapre. Naposled da naj jih pripre, ker da mora biti Beja javna. Sluga, ves zmeden, ne ve, kako bi mu zadovoljil.
PohI. Mandič: Kličite jih nazaj I
Dr. A m o r o s o pouči predsednika, da zadostuje, ako on izreče, da sme ob-
činatvo notri priti, ako tudi nobeden ne pride.
Priskače na to mal 7 leten otrok in ae vsede. Nekoliko za njim pride odrasčen človek. Sedita nekoliko časa; sluga ja ogleduje, naposled se ohrabri in ju zganja ven. Odrasli hoče ubogati, otrok se ne uda. Na to priteče na pomoč drugi sluga in ko-nečno se jima posreči s združenimi močmi nest i ga ven. Druzega pustita potem v miru in kmalu se zopet napolni galerija.
Dr. D u k i č : Dežela lahko zadovolji svojim dolžnostim, ako se razumno postopa. Odveč je nakladati dež. odboru naj bode strog, ako se nič ne premeni. — S železniško predlogo (Trat-Poreč) hočete nas zamotati v nove dolgove, hoče se zopet ustanoviti zaklada, slična zemljiško-odveznej. Ali prej naj se uredi in poravna staro, pod katerim ječč nesrečni prebivalci te dežele.
Uvele so se nove zemljiške knjige, da bo pomaga posestnikom, da se jim omogoči kredit, a te bo se zamazale s zem-Ijiško-odveznimi intabulacijami. Vse dežele dobile so pomoč od države, a večini se niti ne sanja, da bi se za to prosilo. Kajti hoče se, da je kmet odvisen od vladajoče sedanje stranke, da mu bode delila „milosti". S tem pa samo raste razburjenje naroda proti deželni upravi. —
Ako se kaj predlaga, predlaga naj se tako, da je upati vspeha. Ravno v tem ■lučaji pa ni srednje poti, nego, ker je bolezen radikalna in treba radikalnega zdravila, izvršiti se mora ali vse ali nič.
Večina sprejme potem proračun in resolucije odbora.
O resoluciji dr. D u k i ć a se ne glasuje, ker je hrvatska.
Posl. B a b u d e r poroča še o prošnji Terezije vdove Baša za trimesečno plačo po amrti njenega moža in predlaga, da se prošnja ne zasliši. Sprejeto brez debate. Sklene se seja.
DOPISI.
V Štorjah, dne 5. aprila 1892. [Izv. dopis.] Zelo redki so dopisi iz naše vasi, sato se nadejam, da bodete blagovolili sprejeti nastopne vrstice v cenjeni Vai list. —
Dne 3. aprila t. I. je bil za našo občino jako pomenljiv dan, koji ostane is-vestno vsakemu v prijetnem spominu. Omenjenega dne počastil je našo vas prvo-krat a svojim pohodom c. kr. okrajni glavar sežanski, blagorodni g. Ivan Simzig.
Tega dne bilo je ljudstvo že zgodaj na nogah ter se pripravljalo za sprejem, akoravno je bilo določeno, da pride gosp. glavar šele ob 3. uri popoludne. — Popolu-danska božja služba vršila ae je že ob 1 V» uri, da ne bi nikdo zamudil skazati gospodu glavarju čaat in spoštovanje. —
Točno ob treh popoludne zasliši se pokanje topičev in iz stolpa sem pritrko-vanje zvonov, v znamenje, da je zaželjeni gost že blizu. —
Starešinstvo se županom na čelu in šolski voditelj pričakovali so dostajanstve-nika pred vasjo. Ko se je voz približal, pozdravili so čakajoči prišleca s primernimi besedami, Po pozdravu je šel pričakovani gospod se spremstvom skozi vas. Raz hiš vihrale so zastave. Ljudstvo pa je dostojanstvenika spoštljivo pozdravljalo.
—	Blizu oerkve stal je slavolok s primernim napisom. Tu je pričakovala odlič-nega gosta mladina, lepo razvrščena, in mnogobrojna množica.
Ko se je gospod glavar približal slavoloku, pozdravila ga je šolska mladež se živijo-klici. — Na to pozdravi prišleca g. kapelan s cerkvenim starešinstvom. Belo oblečena šolska deklika Mimica D e 1 a k,
—	se trakovi v narodnih barvah ob ramenih — pa mu izroči lep šopek svežih cvetlio s primernim nagovorom v imenu vse šolske mladine. —
Gospod glavar zahvali se preprijazno na tem dokazu vdanosti. Od tod podal se
je v cerkev, kjer je opravil kratko molitev ter se je jako povoljno izrazil o cerkvi. Iz cerkve šel je v šolo, kjer so tudi vihrale zastave, in katere vhod je bil okusno odičen se zelenjem in venci. Izrazil se je povoljno tudi o novem šolskem poslopji, da je namreč sobana jako prostorna in svetla. —
Pogledal je tudi šolski vrt ter se zanimal za vse v njem.
Od tu šel je se starešinstvom v občinsko pisarno, kjer je trajala starešin-stvena seja kaki dobri dve uri. Po dokončanoj seji posetil je gosp. glavar v obče priljubljeno gospo D e 1 a k, soprogo I. podžupana. — Ta gospa pripomogla je mnogo, da se je tako izvršil spejem. Srčna hvala jej !
Razun tega posetil je tudi na željo hišnega prijatelja in čestitelja, še neko drugo bogato družino v vasi. —
Naposled smo se dlje časa razgovar-jali v družbi gosp. c. kr. okr. glavarja pri kozarcu pristnega terana.
Vršile ao se tudi razne napitnice. Pogovor pa se je sukal večinoma o gospodar-darakih zadevah, kar kaže, da je visoko-rodni gospod kmetskomu stanu jako naklonjen.
Mej ljudstvom pa je še vedno govorica o nenavadni prijaznosti in dobrosrčnosti tega gospoda. — V par urah pridobil si je sroa vseh občanov, koji izvestno nikoli ne pozabijo tega dne.	M.
Različne vesti.
Deželni zbor trža&kl imel je v petek zvečer svojo drugo sejo. Po prečitanju zapisnika prve seje oglasi se posl. d* Angeli, da interpeluje vladnega komisarja, kako je to, da je stolni k a p i t e I sestavljen iz samih Slovanov ter da so do cdla izključeni italijanski prelati ? Interpelant na-glaša, da v prihodnji seji predloži posebno interpelaoijo v tej zadevi, ako ga Be zadovolji denašnji odgovor vladnega komisarja. Poslednji odgovarja, da škofijski ordinarijat sam nasvetuje ministarstvu sa bogočastje dotične osebe, koje naj se imenujejo kanoniki. Ministerstvo pa pritrdi tem nasvetom, ako ne najde ničesar, kar bi utegnilo nasprotovati postavam.
Posl. d1 A n g e I i ni zadovoljen s tem odgovorom. Vlada mora res poštovati Želje ordinarijata, ali poštevati mora tudi moralne in dušne potrebe škofije, osobito tam, kjer žive različne narodnosti. V Trstu pa prevladuje italijanska narodnost v toliki meri, da bi ae poprej smelo, zanemarjati druge narodnosti (A, v tem grmu tiči zajeo! Op. ur.); okoli škofa tržaškf-ga so zbrani samo taki duhovniki, ki prezirajo naš (italijanski) jezik in naše običaje, će ae že zanemarjajo dušne koristi — ker se vlada ne more vtikati v dotične kompetenoe ordinarijata — ali poštevati bi morala moralne koristi one narodnosti, ki daleč nadkriljuje druge narodnosti po svoji kulturi, po svojih načelih in po svojem napredku. To je velik pogrešek vlade, da tega ne stori. Krivde noče naialivati na lokalno vlado, dobro vedoč, da je ta poslednja svoječasno stavila osrednji vladi predloge, različne od onih, ki jih jo stavil ordinarjat, ali dobila je negativen odgovor. Govornik izjavlja slednjič, da v prihodnji seji predloži dotično interpelaoijo.
Posl. Dompieri poroča potem o predlogu, da Be premenita dva §§. mestnega štatuta v tem zmislu, da tudi tehniki dobe volilno pravico. Posl. Burgstaller na-glaša v generalni debati, da s to preosnovo se ustreza želji maloštevilnega rasreda prebivalstva, dočim je svoječasno manjšina deželnega odbora predlagala, da so da volilno pravo tisočem meščanov, to je vsem onim, ki plačujejo najmanj 5 gld. prihod-ninskega davka, vstevši državne doklade. Takrat so obljubili, da hočejo poštevati ta predlog manjšine. Tri leta ho pretekla
od takrat, a ae se ni predložil nasvet manjšine. To je krivica, ako se ustvarja privilegij za nekatere posamične — če tudi zaslužne — a se na drugi strani dela krivica mnogim, ki plačujejo davek svoj v denarju in krvi. Tu ni trebalo posebnih priprav, kajti v takih zadevah se ni smeti postavljati na strankarko stališče, ampak na stališče pravice in načel liberalizma in napredka. Deželni odbor bi bil prav lehko že v tem zasedanju predložil svoje poročilo. Govornik se čudi, da ravno desnica mora vedno apelovati na liberalizem, izjavljajoč, da ne more glasovati za ta predlog, ki je protiven pravici, svobodi in napredku. Predlaga torej, da se poročilo vrne deželnemu odboru z nalogom, da je predela v zmislu, kakor zahteva desnica glede na plačevalce prihodninskega davka.
Temu predlogu se je protivil poročevalec Dompieri predbacivAje desnici, da je ona zakrivila da se volilni red že ni preosnoval v liberalnem zmislu. Predlog Burgstallerjev ne znači druzega, nego da bi se IV. razred pomešal z različnimi elementi, kojih polovica nima v Trstu domovinske pravice in ki so — več ali manj — odvisni od državne uprave. Taka preosnova ne bi bila liberalna in narodna ter ne zasluži, da bi jo podpirali oni, ki ljubijo svojo domovino, svojo narodnost in svojo avtonomijo. (Te izjave g. Dompierija so značilne za liberalizem italijansko-radikalne gospode. O priliki več o tem. Op. ur.)
Predlog Burgstallerjev pade; preide se v podrobno debato. V podrobni debati se posl. Raff. Luzzatto protivi nameravani preosnovi, pojašnjujoč, da se je desnica svoječasno zato upirala preosnovi volilnega reda, ker so dajali na jedni strani, a jemali na drugi strani; to je : kratiti so hoteli volilno pravico oko-ličanskih someščanov. Trebalo bi torej obče preosnove.
Mej govorom Raff. Luzzatto-a rogovilila je levica, češ, da vse to bi bil moral povedati v generalni debati. Govorniku so posezali v besedo. Slednjič izjavlja govornik — ker mu že ne puste govoriti — da se on in njega somišljeniki vzdrže glasovanja. Ker se je 17 poslancev — mej temi tudi okoličanski poslanci — vzdržalo glasovanja, ni bilo postavno število glasov, potrebno za premembo štatuta. Tako je stvar padla v vodo za sedaj.
V soboto, dne 9. aprila je bila III. seja. Prečita se predlog d' A n g e 1 i j a zaukazati deželnemu odboru, da predloži vladi resolucijo v zadevi imenovanja kanonikov za stolno oerkev sv. Justa, v smislu, kakor je govornik predlagal v zadnji seji.
Posl. Pahor se protivi temu predlogu, dakazujoč, da trditve d' Angeiija niso resnične. Govornik poživlja večino, naj se pokaže vBaj nekoliko pravično in liberalno do duhovščine in slovenske narodnosti. D' Angeli trdi potem, da je sovraštvo škofijskega ordinarijata proti mestu tržaškemu zistematično. Dr. 0 a m b o n meni, da vlada bi morala Čuvati ne le „narodnost" dežele, ampak tudi vero samo, kojo izvestno ne pospešujejo duhovniki, sovražmi narodnosti in nevešči deželnemu jeziku. Posl. R a s c o v i c h meni, da se zadevi tej pripisuje prevelika važnost, kajti vlada izvestao ne vstreže želji dežele. Potegu bo vsprejme z večiuo glasov resolucija d'Angelia, s kojo se poživlja vlada čuvati narodne pravice prebivalstva tržaškega pri imenovanji kanonikov.
Posl. Burgstaller prečita potem poročilo, ki je pridejano resoluciji, zahtevajoči, da se t u d i z a hiše po okolici ustavi progresivno višanje davka od stanarine. Resolucija se vsprejme brez debate.
Potem se vsprejmeta postavni načrt, tikajoč se samudnih obresti od občinskih doklad na državni davek ter postavni načrt, s katerim se oproščajo doklad na stanariao nove zgradbe se stanovanji za delavce.
Slednjič se je vsprejela resolucija, predlagana po apecijalnem železniškem odseku, kojo priobčimo prihodnjič.
V soboto zvečer je bila tretja in zajedno zadnja seja. Po prečitanju zapisnika poslednje seje vsprejeli so predlog posl. Liebmanna, zaukazati deželnemu odboru, de podpira peticijo deželnega zbora isterskega, tičočo se uporabe klavzule o vinski carini v novi trgovinski pogodbi z Italijo. Posl. V i e r t h a -1 e r je poročal potem o postavnem načrtu, tičočem se gnojišč. Tem povodom je predlagal posl. dr. Morpurgo resolucijo, izrekajoče obžalovanje, da uprašanje o vodovodu Še vedno ni rešeno in s kojo se vlada poživlja, pospešiti koncesijsko obravnavo. Potem se je vsprejei ta postavni načrt.
Slednjič je poročal posl. Burgstaller o postavnem načrtu o varstvu ptičev, koristnih poljedelstvu. Posl. N a -bergoj jo predlagal, da naj se naslov postavi glasi :„.... z državo neposredno zvezano mesto tržaško z okolico vred". Poročevalec zavrača Nabergoja, da je že v izrazu „z državo neposredno zvezano mesto" umeti tudi okolioo. Predlog Na-bergojev se je odklonil.
S tem je bilo završeno letošnje zasedanje deželnega zbora tržaškega.
Večina deželnih zborov je zaključila svoje zasedanje. NajzanimejŠa so bila seveda zborovanja v deželnem zboru češkem in tirolskem. Na češkem se je zrušila na-merovana in po Nemcih toli zaželjena „sprava", v tirolskem pa se je dogodilo nasprotno : tu so bo sporazumeli liberalci in konservativci glede na novo šolsko postavo. A tudi poslednja seja deželnega zbora kranjskega bila je velezani-miva, pri kateri *ta povdarjala posl. T a v č a r in Hribar, da se narodnost slovenska ne more razvijati pod sedanjo upravo hodisi politično ali justično, finančno ali prometno. Posl. Hribar je grajal tudi poštno direkcijo tržaško, ker se dosledno brani, da bi uvajalo v urade slovenske pečate. — Na mesto dež. glavarja Otona Detele izvoljen je v deželni odbor kranjski dr. F. Pape ž.
Deželni zbor goriški jo bil učeraj nepričakovano sklenjen, dasi je še več točk nerešenih. Železniško uprašanje rešilo se je potom nujnosti, ker ua dnevni red je imelo biti postavljeno v naslednji seji. Dovoljene so podpore: 50.000 železnici Tržič-Červinjan, 50.000 za tramwaj is Gorice v Červinjan, 100.000 za vipavsko železnico. — Dr. Anton Gregorčič je podal obširno in krepko interpelacijo zaradi Spinčičeve zadeve.
Stara naia prijateljica, „L' Eco del Litorale", ne zamudi nobene prilike, ko je možno nasprotovati pravicam Slovanov. Nedavno smo priobčili izborno interpelacijo posl. V o 1 a r i č a, tičočo se slovenskega bogoslužja po Istri. V tej interpelaciji je interpelant dokazal glasom raznih dokumentov, ki se se sedaj nahajajo širom Istre — da ne govorimo o veliki množini onih, ki ao jih sežgali naši „prijatelji" —, da se je po Istri od pradavnih časov bogoslužje vršilo v slovenskem jeziku ; trditev svojo je podprl tndi g. interpelant sklicevaje se na razne druge spomenike, kamenene in bronene, nahajajoče se po Istri. V avoji 40. Številki so je pa oglasila „L' Eoo del Litorale" trdč, da vse toni ros, kajti slovenskega bogoslužja ni bilo nikdar v Istri. — Po takem je posl. Volarič ve-doma govoril neresnico; oni Volarič, ki je sam duhoven, dr. bogoslovja in odličen cerkveni dostojanstvenik. Sovražtvo „konservativnega" lista goriškega do 81ovanov je torej toli silao, da insultuje celo lastnega odličnega stanovskega sodruga. A ne samo Volarič je lažnik, ampak tudi oni papsži so bili lažniki, ki so izdali rasne eneiklike in bule v obrambo slovenskega bogoslužja. Strast nekaterih laških „konservativcev" je zares neugasna.
Predavanje g. V. Holza, vršiv&e se v aoboto zvečer v dvorani „Slov. Čitalnice', je bilo velezanimivo in je občinstvo živahnim odobravanjem izražalo svojo zado-voljnost. Predavanje g. Holza priobčimo v kratkem pot črto našega lista.
„Sokolov večer", vršivši se pretečeno nedeljo, bil je prilično dobro obiskan, a proizvajanje posamičnih točk vršilo se je uprav uzorno, da moramo izreči brezpogojno pohvalo. Pišoče recenzije, nas Slovence čestokrat sili rodoljubje, da zatis-nemo jedno oko; toda glede na nedeljni „Sokolski večer* odpadejo vsi oziri: bilo je lepo — in kar je lepo, zasluži hvalo. Tamburaši naši so utrditi še bolj svojo Blavo in tudi pevci so kaj lepo rešili svojo nalogo. Dramatični odsek nas pa je iznenadi! to pot: tako dobro se že dolgo ni igralo v Trstu, nego v nedeljo; vse je bilo dovršeno — v kolikor je dovršenost sploh možna pri diletantih. Po vsej pravici moramo pohvaliti gospodičini-igralki Kobalovo iu Ćenčurjevo ter gospode igralce Križa, Janšo, Sošica, Šmuca in Vodopivca. Želeti je res vspešnega razvoja dramatičnemu odseku „Tržaškega Sokola*, da bi mogel vspešno buditi veselje do slovenske govorice mej tržaškim občinstvom.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu nabrali „Čarande" pod Gradom 6 for., za „Kuthhm noBtciim* 4 for., Brana npn-4oauuia aa 11, up ji ji a 2 for.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal neimenovan njen prijatelj 61 raznih, deloma zelo dragocenih knjig. — Pri drugem občnem zboru posojilnice v Radovljici so nazoči zadružniki zložili 30 gld.; po predlogu g. M. Pesjaka iz Kamne Gorice ho je nabrani znesek obrestonosno naložil, posojilnično ravnateljstvo bode pa skrbelo za nadaljno nabiranje doneskov, dokler naložena vsota ne naraste na 100 gld., in se posojilnica v Radovljici vpiše kot pokroviteljica naši družbi. — Posojilnici vVitanjiin Čr-nomlji sta darovale po 10 gld.; posojilnici v Gornjem Gradu in v Šmihelu pri P I i b e r k u po 5 gld.; g. K. P e -stevšek je nabral v veseli družbi 2 gld. 60 kr., in g. M. Ko kalj je daroval 50 kc. — Zahvaljujoč se gg. posameznim darovalcem isto tako kot slavnim domo-rodnim društvom usojamo Bi beležiti to prepričanje, da so naši denarni zavodi — domoljubne smotre podpirajoč — vredni tudi sami isto take domoljubne zaslombe.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
• Slovanski Svet" ima v 7. št. naslednjo vsebino : 1. Jan Amos Komensky. 2. Načelne izjave ob odloženju Dunajskih punktacij. B. Češki deželni zbor: Odlog punktacij. 4. Liturgija rimske cerkve. (Dalje.) 5. Oče naš (Prve vrste v vseh slovaških jezikih s cirilico). 6. Narodna pesem (arbsko-hrvatska v latinici, popol-njena). 7. Ruske drobtinice. 8. Dopis. 9. Ogled po slovanskem svetu. 10. Književnost. —
Domači oglasi.
Ivan Prplnn PriP°roS* 8To.il trgovin
IVđll rrciuy v Via del Bosco št. 2
(uhnd na frgu staro mitnice, Piazza Barriera vecchia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, karo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka. t ulici Sorgente (blizo tehtnico Ronada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Josip Kocjančič, yulT*rw;c-
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjiini pridelki. Cl.
Martin Kržp Piftzza a- oi^vanni, &t. i.
mul tiII |\|	trgovina z mnogovrstnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Tiskarna „Dolenc"
della Casorma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih conah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl.
Anton Lampe,
naslednik Jakob Hočevarja. Via Barriera vecchia St. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrat, moko, riž, sočivje, fino morav&ko maslo itd.	Cl.
Afiffin Iprio ^'a Farneto št, 18, T. nad-
nillUlI JCI lt», Htropje — izdeluje moške obleke po najnovejšem kroju, izdeluje tudi obleke za c. kr. uradnike. — PoatreJlia točna in hitra.
5—12
Otilija Kančnik, v^a^Jrt"*!
III. nadstr. priporoča se uljudno vsim častitim damam iz slovenskih krogov v Trstu in na deželi za izdelovanje novih in prenarejanje starih klobukov, koje izdeluje po jako ni'zkej ceni. 3—4
Ivan llmplf čevljarski mojster, Via Ro-■	UHIOIV magna St. 6. priporoča so
slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko spadajoča dela. - Solidno delo, — hitra postrežba — nizko cene.	60--25
Antnn \#l*0ha0 trgovina z steklovino MIIIUI1 VlaUBU, lončenino in lesenino itd, v ulici Via Canale (prva prodajalni ca poleg „Ponte rosBo") aa priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem.	Cl.
U. M revija, Vi'il®e,:sdere
Priporoča slav. občinstvu vsake Vrsfo moke, otrobov, turŠice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah.	Cl.
Ivan Ifsannlinl ni,P»tl T*likd *°J»*-
Ivan l\allUUDI, niCfti priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in dragim blagom; razpošilja tudi na, debelo ▼ množinah od 6» kil. naprej po najnižji oenl.
Mlekarna Frana Gržine Petra
na Notranjskem (Via Cainpanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat , na dan fri&no opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (fri&na) smetana. Na zalite vanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Isti je odprl tudi podružnice' v ulici S. Seloaitlano blizo solnega trga.	Cl.
Fronifl llolsklf PiazzettB Cordarioli št. I" Vel IIJ U UDldll 3 blizo novega trga, prodaja izvrstne jestvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah.
Ifoml Pni i a žgnnjarija in tobakarna v IVarUI U Ulj d, ulici Vla Aroata, nasproti hišo Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter.	Cl.
Anton Krajcer,
Piazza Bariera ree-m . ehia, pekar ija in trgovina z različnimi jeatvinami: moko, rižem, oljem, kavo itd. Priporoča se najudaneje alavnemu občinstvu.	Cl.
Anton Ščnka
Via Barriera vecchia St. 1»
------III. nadstropje, izdelujf
možice obleke po najnovejšem kroji. V njega de> lalnici vsprejemajo se tudi naročila na raznovrstno motko ln žsniko perilo, koj* so Izdeluje lično in po najugodnejših cenah.	Cl.
Rla?ina Tnno lastnik krčme k „Ruskim DlaZllla I UIIO, Toplicam", Via Giulia St. 8, uljudno proBi za mnogobrojni obisk svojo krčme, kjer se pije izviBton isterski teran, in se še boljše skrbi za želodec.	7 — 25
■Sn
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum nega druStva, poprej Pertotova, pri
porofia se najtopleje slavnemu občinstvu Točijo se vedno izborna domaČa oko ličanska vina.	Cl.
„Osteria al Cervo" STE
kavarne „Fabris" priporoča dobra vina in izvrstno kuhinjo. — Za delalski stan hrana opoludne in zvečer neverjetno v ceno.	Cl.
Vekoslav Moder, pe8kk-v
mojster „Piazza Caserma", ho priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseli vrst kruha, . i slaščio, čokolade, vaeh vrst moke itd. po
B. Modic m Grebene, "sVlLal. najnižjih cenah._
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Antnn Pn^lrai na vo«lu ulice Ghe«»
MIILUII ruurvaj, inCecilia,toči izvrstno domače žganje ; v tabakami svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-Blovenske poštne tiskanice.	Cl
Gostilna „Stoka", isrSMStS^,
polog kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mostu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna.	Ci. |
A Piskov i r Corso št 20'
M. t ItJfcKUVlO, nadstropje
uglasbovttleo glasovirjev, cerkvenih urgelj, harmonijev itd. Izvršuje tudi vBake vrste popravila.	4-4
Gostilna „Alla Groce di Malta"
i Via Valdirivo št. 19 (poleg Piazza della Zonta) priporoča se najtopleje tržaškim Slovencem in na 1 deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obiBk prosi gostilničar Covacich
jj	čevljar v ulici .Čase rma
Andrej i%a>< Wly priporoča se najtopleje
slovenskemu občinstvu. -- JJajelegantnejSe ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
HnCPfl' v	»Cnierm«1, glavni shaja-
UvOvU iiftči tržaSkih Slovoncev vseh stanov. N* razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Škropilnice proti peronospori
zistem Candeo, in drugih ziatemov imamo zroiraj v zalogi. Ker pa kaže, da letos se jih bo n nogo potrebovalo, prosimo uljudno gospode posestnike, naj blagovolijo se z naročili hitro oglasiti, da zamoremo o pravem času druge preskrbeti in vsem kupo-valcem postreči.
Imamo tudi izvrstne žvepljalke, trdne in lahke, katere le fini prah trosijo, ki se ves oprime perja, če tudi se naložijo s žveplom v krepah.
Cene so jim ostale tiste poprejšnjih let, akopram so ene in druge mnogo zbolj-sane, t. j.
Candeojovo skopilnice z vao pripravo 10 gold., žvepljalke 5 gold.
Priporočamo se tudi za vsakovrstne druge stroje, in za vse kar knjim tiče.
Živic in družb. 2-v Trstu, ulica Zonta 5. -m
Gosp. P. T.
naročnikom piva i/ pivovarne in slauovnice v Senožečah nsoja si podpisano opraviteljstvo naznaniti, (la se bodo zaloge v Sežani in Kozini dne 9. t. 111. otvorile.
Opraviteljstvo.
2-3
SOL A
3-12
za popolno izvežbanje v krojnem risanji, prikrojevanji ter šivanji
oblek in perila po dunajskem načinu:
Piazza nuova št. 2 I., III.
CO
Nič yeč kašlja!
Balzamskl pntoralsklprah
ozdravi vsak kašelj, plućni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg
k.katlja velja 30 novi. 28 —100
MODA
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da ima veliko zalogo
SLAMNIKOV
za gospode, dame in dečke, kakor tudi za okraienje potrebnih, vseh barv trakov. Podpisani pere in popravlja slamnike po najnovejši fasoni. — Priporoča se torej slavnemu občinstvu.
MIHAEL PRAŠEL
Corso, Stv. 21. 1-3
c/a
1S92
VINOGRADCI i
Varujte vaie trte pred „PERONOSPORA* o pravem Caeu
s priznanim sredstvom za sikanj« pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudečega bakra. Delo je točno izvrieno. Jako koristno o rabi tekočine. Ne utrudi delavca. Rabi se lahko več let brez da se pokvari.
Bolje so od vseh drugih.
350 prvih nagrad pri raznih nateoanjih.
Iznajditelj je bil odlikovan z kolajno in najvišjem priznanjem gosp. Viktor Vermorel Villafrrnche na Francoskem. Edini zastopnik za Avgtro-Ogersko
Henrik, Pegan v Trstu,
VIA SANITA št. 17. Cena prosto carine gl.	Brezplačni zamot.
Franko na postajah in na brod v Trstu. 20—2	PLACA SE NAPRED.
Dijurnist
z 1 gld. 50 na dan, popolnoma vešč nomikemu in slovenskemu jeziku v govoru in pismu ter ima izurjene lehko čitljivo pisavo, VBprejme se takoj v neki Gtraski pisarni. Naduljni pogoji so: Razumen ročen delavec, neomadeževano življenje, prost vojaščine in brez dolgov, neoženjen, popolnoma zdrav. V slučaju, da je dotiČnik posebno poraben in da se uzorno vede, more se nadejati stalnega na me&čenja s pravico do penzije. Prošnje v nemškem in slovenskem jeziku s prepisi spričeval vred je doposlati : „201.191", G raz, post-lagernd.	3—3
Gostilna Piano
v Križa pri Trstu priporoča se si. občinstvu zagotovljajoč dobro postrežbo z izvrstnimi vini in okusno kuhinjo.
Črno vino po 36 kr. liter. Belo m „ 32 „
99 10-12
Krasne uzorke šalje se zasebnikom badava. Knjige za krojače nefrankovano.
Tvari za odjela.
Peruvien i dosking za visoko svečenatvo; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolaše, livrč; sukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se
pere, plaid za patnike od 4—14 for. itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene anknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud nudjitju, to jodvti podnose krojačke troškove, neka se obrati na
Iv. Stikarofsky-a u Brnu.
Veliko skladište sukna u Austro-Ugarskej.
U mojem Btalnom skladištu u vriednosti od milijuna for. a. r. te u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, du preostane mnogo odrezaka; svaki razumno miideći čovjek mora sam uviditi, da se od tako malenih oata-naka i odrezaka nemože poalati uzorke ier nehi u kratko blaga preostalo. Ponudjaju li pojedine tvrdke odrezke to razašilju li uzorke, tada su ovi od čitavih komaila, nipošto od odrezaka.
Odreže i, koji se nedopadaju, zamjenjuju se il se povrati novac. Kod naručbe treba navesti boju, duljinu i cienu.
Pošiljke jedino uz poštaruko pouzetje, 24-5 preko 10 for. franko. 12 24 Dopisuje u njemačkom, madjarskom, češkom, poljskom, talijanskom i francezkom Jeziku.
Grlena bol kaialj, hreputavica, promuklost, nazeb, zadavlca, rora, zapala uatljuh Itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH	1-8
Prendinijevih sladkišah
(PA9TIGLIE PRENDINI) ito Jih gotovi Prendinl, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnu noeih, nuvadne jutranje hreputaviee i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem »vih sladkišah.
Opazka. Valja h o paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato troba uvjek zahtjevnti Pren-dinijeve sladkiše (PaHtiglie Preudini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih HladkiHah ima ntinnuto na jednoj Strani „Pastiglio", na drugoj „Prendini".
Clena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju «e u Prendlnijevoj ljekarni u Trstu
(Farmarcia Preudini in Trieste) i u slavnijih ijokarnah svieta.	27—52
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrtitnegn zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano speeijalitoto.
Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja-Čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijaČem prijeten, rezek okus in ho dobiva le pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za «00—1U00 litrov) vfttevši pouk o uporabljanju.
Razun teh specijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma. konjaka, finih likerov itd najbolje in nenadkriljivo kakovosti Recept prilagajo so gratis. Cenik fruuko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialitaten-Fabrik
20—20	in IMtAG.	37-50
Iščejo se solidni zastopniki.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc IT h tu.