Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Tret, Ulica Martin dedla Libertž (Ul Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria *8/II. Pošt. pred. (casetla post.) 431. Požt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 40 Ur NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna Ur 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedirione in abb. postale I. gr. ŠT. 505 TRST, ČETRTEK 2. JULIJA 1964, GORICA LET. XIII. &c!IožfffJc*tnž 11 tlvzvliiinti bveiu V sredo so sc sestali voditelji skupin, ki so zastopane v deželnem svetu, in se sporazumeli, da bo prihodnja seja sveta v sredo, 9. t. m. Na tej seji bodo deželni sveto-vavci izvolili člane dveh komisij, od katerih je gotovo najvažnejša tako imenovana pari teina komisija, ker bo dejansko od te komi sije odvisno, kakšni bodo izvršilni zakoni posebnega deželnega statuta. Na seji, ki je bila 1. t. m., je bil prisoten tudi svetovavec liste Slovenske skupnosti dr. Jože Skerk. Ob tej priložnosti je izročil predsedniku deželnega sveta dr. De Rinal dinij-u posebno vlogo ki n zaradi važnosti obravnavanega vprašanja objavljamo v celoti Na zadnji seji deželnega sveta ste spot o-dnevni red prihodnje seje, ki med dru-^lni predvideva izvolitev č'anov paritetne ^misije, ki jo določa 65. člen Posebnega statuta dežele Furlanije-Julijske krajine. Ta ^misija ima nalogo, da pripravi izvršilne c'°loč'be Posebnega statuta in določila o prebodu državnih uradov v sk'op deželne uprave. Dnevni red tudi predvideva izvolitev 5 delnih svetovalcev v komisijo za razdeljevanje skladov, ki so določeni za potrebe Trpkega ozemlja (komisija za Trst), kot 0llienja 70. člen statuta. ^ tej zvezi si dovoljujem Vas opozoiiti, ^ bi bilo primerno, če bi pri predlaganju 1,1 izbiri imen upoštevali upravičene zahte Ve sWenskega prebivalstva dežele. imenovanje slovenskega člana v paritet-110 komisijo, ki jo določa 65. člen, je celo rie°bhodno potrebno. ^ okviru te komisije bi morali namreč ob ^rav. za Uoj mvnavati in pripraviti vsa tista polno-na zakonska sredstva, ki so potrebna Podrobno obraz'ožitev in izpopolnitev "Oločil Posebnega statuta, ki zadevajo kori-S|' ’n pravice slovenske narodne manjšine. Ker bodo v tej komisiji sodelovali tudi 111 - katere bo imenovala osrednja vlada, r)l to bilo po mojem mnenju najbolj primer-I mesto, od katerega bi pristojni organi ^ 0 dobivali predloge in zakonske osnut- „ ’ ki bi mog'i tvoriti osnovo za ureditev Paših 11 vprašanj. To tembolj, ker bi bili o-^ en.)eni predlogi in osnutki rezultat dela Va'lificiranega pristojnega organa. y Ker menim, da je vprašanje zelo važno, ds Prosim, da pravkar obrazložene misli oštevate. Dovoljujem si Vam sporočiti, da na Vašo razpolago za morebitna nadalj-Ja Pojasnila. NOVA VLADNA KRIZA Od konca zadnjega tedna je Italija ponovno brez prave vlade. Poslanec Moro, ki je predsedoval vladi, v kateri so poleg 'krščanskih demokratov, socialdemokratov in republikancev prvič po 'letu 1947 sodelovali tudi socialisti, je odstopil. Sredinsko-levi-čarska koalicija, ki bi bila morala vladati do konca sedanje zakonodajne dobe in bi morala imeti v parlamentu eno najkrepkejših večin, se je razbila po komaj šestih mesecih obstoja. Kriza je navidez nastala zaradi banalnega vzroka. Minister za prosveto Gui, ki je krščanski demokrat, je vključil v proračun svojega ministrstva nekaj desetin milijonov več podpore zasebnim šolam, o čemer ni obvestil ministra za državni proračun Gio-littija, ki je socialist. Po italijanski ustavi je ustanavljanje zasebnih šol sicer dovoljeno, vendar se takšni zavodi morajo sami finančno vzdrževati in ne smejo predstavljati nobenega bremena za državo. Dogaja pa se, d,a zasebne šole (gre namreč v ogromni večini za katoliške šole) kljub temu dobivajo že ves čas po vojni določene državne podpore, čeprav se temu upirajo vse stranke, razen krščanskih demokratov. Povečani izdatek tem šolam pa je tokrat sprožil v poslanski zbornici val protestov pri opoziciji in, kar je najvažnejše, pri sami socialistični vladni stranki. Zgodilo se je naposled, da so se poslanci morali izreči, ali so za laično ali konfesionalno šolo, pri čemer so se seveda pripadniki laičnih strank izjavili za prvo. Krščanski demokrati so tako ostali v manjšini in omenjeni člen proračuna ni hil odobren. Zanj niso glasovali niti nekateri ministri, zaradi česar je predsednik Moro odstopil. PROGRAM JE POVZROČAL RAZKOLE V KOALICIJI Po splošni sodbi pa to ni bil glavni in resnični vzrok sedanje krize, saj so se že več časa pojavljala v vladni koaliciji in zlasti v notranjosti dveh najmočnejših vladnih strank — demokristjanske in socialistične — nesoglasja, kar so seveda spretno izkoriščali politični nasprotniki vlade in tisti tisk, ki je v rokah ali pod vplivom politične ter gospodarske desnice in komunistov. Program sredinsko - levičarske vlade je predvideval izvedbo določenih reform, pri čemer bi bil! prizadeti tudi interesi velikega kapitala. Program je nadalje predvideval ustanovitev dežel in začetek izvajanja gospodarskega programiranja, 'kar bi predstavljalo za državo veliko finančno breme. Ze ob svojem nastanku pa se je morala sedanja vlada spopasti s posledicami precej hude gospodarske krize in sprejeti vrsto ukrepov, ki naj pripomorejo k ozdravljenju gospodarstva v državi. Ti ukrepi pa, kot je razumljivo, niso mogli vzbujati simpatij v javnosti in so povzročali precej te- žav zlasti v socialistični stranki. Ta je namreč bila dolga leta v opoziciji, je zaradi vstopa v vlado doživela razkol in se najbrž v zadostni meri še ne zaveda, da je oblast v demokratični državi tesno združena tudi z odgovornostjo. Del demokristjanske stranke (njene sredinske struje, ki je že načelno proti sedanji vladni koaliciji in jo v parlamentu podpira le zaradi strankarske discipline, ne jemljemo v poštev) in baje celo nekateri demo-kristjanski ministri, so mnenja, da bi morala vlada najprej skrbeti za odpravo gospodarske krize in šele nato misliti na izvedbo reform, zlasti tistih, ki zahtevajo velike izdatke. Če bi namreč hoteli izvesti vse hkrati, bi se gospodarski položaj mogel še poslabšati. Takšno modrovanje pa je naletelo na odpor zlasti pri tistih socialistih, 'ki so ob razkolu sicer ostali zvesti stranki, vendar so po svoji miselnosti in po svojem gledanju na gospodarsko ter politično dogajanje še vedno bližji skrajni levici kot ostalim vladnim strankam. Ti so zato pričeli javno nastopati proti določenemu delu demokristjanov, češ da je njihovo stališče le pretveza, da se odloži in morda celo onemogoči izvedba bistvenih točk vladnega programa. Nepristransko pa je treba tudi priznati, da utegne postati resno in lojalno sodelovanje s stranko, kakršna je danes Kršč. demokracija, zelo problematično. V stranki se namreč bije hud boj med mnogimi strujami, ki gredo od izrazite desnice do izrazite levice. Huda nasprotstva obstajajo nadalje med raznimi »veljaki«, kar seveda močno ovira učinkovitost celotne strankine akcije. Vse to vzbuja pri ljudeh, ki imajo opravka s tako stranko, občutek negotovosti in zlasti občutek nezaupanja. Medtem ko pišemo, je predsednik republike zaključil posvetovanja, vendar še ni nikomur poveril mandata za sestavo nove vlade. Zdi se pa, da bo ta naloga ponovno zaupana poslancu Moru, ker so se zanj izrekle vse štiri sredinsko levičarske stranke. Kriza seveda ne bo s tem odpravljena, ker se bodo še’e začdla pogajanja med strankami za novo vlado. Kako se bo ta kočljiva zadeva rešila, še ni mogoče danes natančno predvidevati. V glavnem obstajajo tri možnosti: ali se obnovi dosedanja vladna koaliicja (Kršč. demokracija, socialisti, republikanci in socialdemokrati) ali pride do Vlade Kršč. demokracije, socialdemokratov in republikancev z zunanjo podporo socialistov ali pa se sestavi začasna vlada, ki bi bila na oblasti, dokler se med, sredinsko-levičarskimi strankami ne razčistijo sporna vprašanja. Potrebna pa je vsekakor hitra in temeljita rešitev vladne krize, ker se bo drugače Italija znašla v še težjem političnem in gospodarskem položaju, kakršen je danes. RADIO TRST M • NEDELJA, 5. julija, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Zborovske skladbe Rada Simonitija; 10.00 Prenos sv. maše iz Stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Lepi janičar«. Napisa! Rado Murnik. Četrti in zadnji del. Igra RO., vodi Lojzka Lombar; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.00 Zlata risanka: Arnthony Richard; 16.00 Maloznane velike ljubezni - Franc Jeza: »Ibsen in deklica na otoku«; 16.30 Baletna glasba; 17.30 Vabilo 'na ples; 18.30 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel; 21.00 Iz slovenske folklore - Lel ja Rehar: »Nesrečna boš sedem let«. • PONEDELJEK, 6. julija, cib: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Iz slovenske folklore - Lel ja Rehar: »Nesrečna boš sodem let«; 18.30 Sodobna italijanska glas ha; 18.55 Tržaški in gorički pianisti. Roberto Repi-ni: Impromptu in Fugato Doriano Saracino: Dve skladbi za klavir, Carlo de Incontrera: Dimensioni in ritmi, 19.15 Iz Lovčevih zapiskov - Ivan Rudolf: »Vidra«; 21.00 Giuseppe Verdi: »Nabucco«. V odmoru (približno ob 21.45) Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar. • TOREK. 7. julija, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Zenski liki; 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa; 19.00 Solisti, gostje v Trstu. Na stekleno harfo igra Bruno Hoffmann; 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: »Peter Klepec«, pripravil Jožko Lukeš: 21.00 Radijska novela: Giuseppe Berto: »Osvoj:-tev lune«; 22.50 Sodobna simfonična g'asba. • SREDA, 8. julija, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Pogled na svet; 18.30 Orkester v osemnajstem stoletju - Johann Sebastian Bach: Brandcm-burški koncert št. 1 v F-duru; 18.55 Slovenski romantični samospevi. Izvajavci: sopranistki Gojka Berginc in Karla Otta, tenorist Dušan Pertot in baritonist Marijan Kos; 19.15 Tržaška g'edil;šči: »Gledališče San Pietro«,«, pripravil Claudio Ghcr-bitz; 21 00 Simfonični koncert orkestra tržaške filharmonije. Vodi Emilio Suvini. Sodeluje pianistka Enza Ferrari. V odmoru (približno ob 21.35) Obletnica meseca - Rado Bednarik: »Ob stoletnici ustanovitve Prve internacionale«. ■ ČETRTEK, 9. julija, ob: 11.45 Folklorni mozaik; 12.15 Potovanje po Italiji; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Pevski zbori JuMVe i-ranne in Furlanije: Zbor »Montasio« iz Trsta; 18.30 K var- f tet v dvajsetem stoletju; 19.15 Prazgodovina našej dežele: »Kraške jame, spomeniki davnine«, pri-! pravil Dante Cannarella; 21.00 »Večer z oboževav-j ci Djune June«, radijska komedija, ki jo je napisal Edniond Kinds, prevedel Ivan Šavli. Igra RO., režira Jože Peterlin; 22.50 Slovenski in jugoslo- j vanski solisti. Klarinetist Miha Gunzak, pri k la- j virju Marijan Lipovšek. • PETEK, 10. julija, ob: 11.45 Glasbeno potovanje, po Evropi; 12.15 Žena in dom; 18.30 Najlepše ro-i mantične simfonije; 19.15 Jadransko morje - Goj-rriir Budal: »Ime, izvor in razvoj jadranske kotli-1 ne«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert o-1 perne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Poli-1 tična demokracija in industrijska družba: Sabino Samele Acquaviva: (1) »Politična družba in socialni ustroj«. • SOBOTA, 11. julija, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Zavojevavci gora - Dušan Pertot: »Predhodniki planinstva«; 14.40 Karakteristični ansambli; 15 00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Klatež«. Komedija v treh dejanjih, Guida Cantinija, prevedla Nada Konjedic. Igra RO., režira Jože Peterlin, 18.30 Slovenski in jugoslovanski skladatelji - Primož Ramovš: Sinfonietta. Slovenski fil-; harmonični orkester, dirigira Samo Hubad; 19.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc; 20.45 Vokalni kvintet, ki ga vodi Humbort Mamolo; 21.00 Vabilo na ples; 22 00 Simfonične p. nitvc -Ernest Bloch: »Voice in thc VVilderness« za v:olon-čelo obbligato. Bliskavica nad Berlinom V petek popo’dne so podale Združene države Anglija in Francija skupno izj ivo glede berlinskega vprašanja. V njej ug tav’ ja jo, da prijateljska pogodba med Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo ni prav nič spremenila pravnega položaja sovjetske con.' Nemčije in vzhodne polovice Berlina. Nadalje trdi dip'omatska izjava, da km pravico govoriiti v imenu vseh Nemcev samo zahodnonemška vlada v Bonnu. Zahodne veesile tudi trdijo, da je samoodločba vseh Nemcev edina pravilna rešitev nemškega vprašanja in nemških državnih mej in da hoče Sovjetska zveza za vedno razdelitev Nemčije. Sovjetski dopisni urad Tass je še isti dan odgovori', da prijateljska pogodba z Vzhodno Nemčijo še ne pomeni delitve nemškega naroda. Zahodnim silam očita, da nočejo priznati Zahodne polovice Berlina kot 'samostojno telo samo zaradi tega, da morejo tam obdržati svoje čete. Iz obrambe prehaja sovjetska diplomacija tudi v napad. V petek, torej vse n-> i-sti dan, je izročila v Moskvi poslrnikom treh zahodnih velesi' protestna pinrrto proti volitvam nemškega državnega predsedniku v zahodnem Berlinu. V piirnri je rečen ), da BerHn ni del zahod n; nemškega ozemlja in da to tudi nikoli ne bo. V Bonnu pa o Igo- TEDENSKI KOLEDARČEK 5. julija, nedelja: Ciril in Metod 6. julija, ponedeljek: Dušica, Jan 7. julija, torek: Manica, Vilihald 8. julija, sreda: Liza, Špela 9. julija, četrtek: Veronika, Verenka 10. juli ja, petek: Ljubica, Amali ja 11. julija, sobota: Olga, Savi j Vatikanski list brani Pija XII. Vatikanski tednik »L’Osservatore delia Domenica.< je izšel v petek v posebni izdaji na 80 straneh, ki je vsa posvečena ravnanju papeža Pija XII. med drugo svetovno vojno. Članke so pri peva'i duhovniki in "laiki, katoličani, pa tudi nekato'ičani. Poleg tega p inaša posebna izdaja tudi vrsto dokumentov. V uvodnem članku je rečeno, da je v teku nekak proces v javnosti proti papežu Piju XII. Toda premnogi so pozabili, da si je Pij XII. iz vseh svojih moči przadeval, da bi preprečil drugo svetovno vojno in prihranil triko č'oveštvu neizmerno trpljenje. V članku so omenjene tudi obdolž'tve, d,a Pij XII. ni dovolj storil, da bi prepreči' iztrebljenje Judov v Tretjem Reichu. Ven dar pa o tem niti ni več potrebno razpravljati, je rečeno v članku, ker je jasno, da ta>ko pačenje zgodovine ža'i 'krščansko in č'oveško vest. V nekem drugem uvodnem č'anku piše, da zgodovina »brezobzirno ^azbije laži in pogreške. Ohrani samo resnico, resnea pa ožarja Pija XTT. z gloriolo«. Pred krpitikim je objavilo ameriško zunanje ministrstvo uradne dokumente ;z katerih je razvid.no, da ie imel P;j XTT :eta 1943 pomis'ekc, da bi javno '-b^odi' grozovitosti nacistov, ne da bi se istočasno obrnil tudi proti sovjetskim neč'oveškost:m. Zavezniška poročila o grozotah nacistov je smatral sicer za utemeljena, istočasno pa za propagandistično pretirana. CASTROVA SESTRA POBEGNILA Sestra Fide'a Castra, Juana Castro Ruiz, je pobegnila s Kube v Mehiko, kjer sc skriva, da je ne bi Castrovi agenti ugrabili. Povedala je, da sta vzpostavila njena brata na Kubi strašen teror in da je v ječah najmanj 75.000 ljudi, s katerimi zelo grdo ravnajo. varjajo, da so zahodni Berlinčani že v let''1 1954 iin 1959 vo'ili državne_a predsedn >k-'-i Cernu bi ga torej 'etos ne smeli? Volitve : so samo simbolični znak, el,a tvorijo vsi ! Nemci enoto. Ta trditev je nedvomno resnična. Res P*1 je tudi, da vzbuja neprestano rovarenj1’ tajnih nacističnih družb strah pred kak'!111 novim nemškim povračilnim gibanjem Bei-'in bo zatorej ostal še nekaj časa jabo'K° razdora. LUEBKE SPET PREDSEDNIK Kandidat krščanskih demokratov, d >$'-'• dan ji predsednk republike Heinrich Lueb’ & je bil v zahodnem Berlinu ponovno izvojcl1 za predsednika Zahodne Nemčije. Sovjeti s'J tudi tokrat protesti ra'i proti temu, da s° Nemci voliM svojega predsednika v Berlin^ kjer je tbkrat izjemno nasedal nemški par‘ lament. Luebke je debil 710 g'asov od lOf glasujočih. Predsednik bo os ta1'. nada’jn.i11*1 pet let. Tito pri GomulKi Jugoslovanski predsednik Tito se j.; n1'-dil na 7-dnevnem obisku na Poljskem, ki r je imel politične razgovore s poljskimi ^ lastniki, zlasti s predsednikom vlade in g'aV' nim tajnikom delavske partije Gomu'^ Predmet razgovorov je poi'eg odnosov me obema državama tvoril zlasti sedanji po)0' >.rj v mednarodnem komunističnem gibanj^' Tito in Gomulka sta ugotovila, da je sta1'1" šče kitajskih komunistov škodljivo ne razvoju svetovnega komunističnega g'ban.r (emveč utegne tudi škodovati miru na svet11' Po naj novejših vesteh je bi'o medtem Moskvi že odločeno, d,a bo v začtku nove101' bra sklicana predhodna konferenca kom1]' matičnih partij, ki bo samo uvod v poznal ”o vrhunsko komunistično konferenco, ^ kateri naj bi se dokončno razčistili odn^1 med Moskvo in Pekingom. Robert Kennedy na Poljskem Ameriški minister za pravosodje Robe Kenncdv je bil s soprogo in tremi otroki tridnevnem zasebnem obisku na Poljske Kennedy je obiska1' Varšavo, K-akov in z1,3 no romarsko svetišče Jasno Goro, kjer s ie sestal1 tudi s pol jskim primasom kard. 03 lom Višinskem. Zanimivo je, da je ameriški gost povs bil naravnost triumfalno sprejet. RRITANSKI PREDLOG ZA CIPER Ve'ika Britanija je pripravila nov n ^ za rešitev ciprske krize. Po tem načrtu Ciper bil priključen Grčiji, Turčija pn b' /rmeno dobila kak d ug otok v Egejske mor ju a''i pa del Trači je, kamor b: n s ’ RO tisoč ciprskih Turkov. , Za ciprsko krizo se zanima tudi De Ga111 'e, ki baje tudi ima svoj predlog za uredit^ sporne a vprašanja. Francoski predsed"^ je te dni spre jel turškega ministrskega Pr® ^ sednika Tnonuja, še prej pa re je sestal grškim predsednikom Papand.reum. Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni Eiigclbert Besednjak a Odgovorni uredni'k: P . Lcgiša » Tiska tiskarna i-Graphis« — Trst, 111 Sv. Frančiška 20 telefon 29-477 Vešče okoli blišča cerkvene umetnosti Pisma uredništvu Stiki mod narodi v obliki obmejnih pasov In Množičnega turizma prinašajo narodom v ogrom-ni večini samo dobre stvari. Razumljivo pa je, ^ vzrastejo ob robu velikanskega osebnega in “tagovnega prometa tudi drobne zlorabe da zajedajo beli dan tudi manj všečne človeške lastnost- Lahko bi jih našteli celo vrsto, in morda bi celo to prav, ker bi koga to le pobudilo, da 1 jih skušal odpraviti. Pisatelj Boris Pahor in še nekateri drugi so v tisku na obeh straneh meje upravičeno zamerili slovenskim potnikom iz Slo-Venije na Tržaškem, da se zanimajo samo za bla-8°. ki visi po tržaških štacunah, dosti manj pa za slovenske ljudi, ki hodijo v Trstu okoli in ki imajo kot slovenska skupnost svoje probleme, ki so *°l vsii problemi senčna plat sončnega medseboj-n°8a obisikovanja narodov. Sicer pa Boris Pahor Ve> kaj ne bi vedel, da za tako ravnanje obiskoval-Cev iz Slovenije obstoje čisto razumljivi človeški razlogi. y veliki poletni turistični sezoni se vsakokrat p°javlja v Sloveniji problem, kako in koliko bo Mogoče obvarovali velike zaklade umetniških sta-ITl Po tisočih slovenskih cerkvah, posebno po sa-^otnih podružnicah, znamenjih, ki bi jih radi ne sunio nepostavno, temveč naravnost tatinsko od-Mjali prekupčevalski zmikavti z umetniškimi stajami, stilnim pohištvom, staro srebrnino, zla-arskimi starimi izdelki, slikami vseh vrst in polnim blagom. Prva leta po zadnji vojni je bilo razno umetnico blago, zlasti cerkveni umetniški predmeti, izpostavljeno bolj okvaram po vremenskih nopri-,'kah kakor pa tatinskim rokam. Meje so bile ta- krai a't v Evropi prave trnove meje, preko katerih ni 'ta mogoče uganjati preveč tihotapstva. Kakor hi-. o pa so se z videmskem sporazumom iz leta . odprle meje med Italijo in Jugoslavijo, a pre-■! 'l®t kasneje še z Avstrijo, so umetniške stvari Pridobile na vrednosti, ker jih je bilo postavno 1 nepostavno mogoče kupovati, odnašati in na-Prodajati. V Avstriji in Italiji je toliko let po ojni vzrasla nova plast imovitih gospodarskih i^j so sj zaželeli olepšati svoja stanovanja j , '"p z umetniškimi starinami in tudi naivnimi st • ■ . liuc*ske umetnosti. Zato so prihajali av- r,JSki, italijanski in drugi tuji prekupčevalci ' tli tu- v Slovenijo, da bi dobili stare ikone, cerkvene •ke, kipce Boga, Matere Božje, angelčke-putte, 'iptihe, komade stilnega pohištva, staro srebrni-in zlatnino in podobne stvari. Nekaj so poku-Pl'i pri ljub iteljih umetnosti v Sloveniji in lepo ^Postavno odpeljali s svojimi avtomobili, nato j* Prišla še diruga težja faza. Naročali so blago 11 ljudeh, ki so jih srečavali po hotelskih in kamniških prostorih in ki so rabili denar za svoje bave. Ti so kratkomalo hodili po samotnih cer-v®n, po cerkvenih podstrešjih, po še bolj sa-. oln>h gorskih sta/rih znamenjih. Večidel je šlo ■ 'nlade ljudi, z že določeno kulturo, ker so znali en>ti stilno vrednost starih predmetov. Zakon o ePovedi izvažanja umetniških predmetov je sicer vsee; vsi v Sloveniji že kaj kmalu izšel po vojni, a !Po so v povojni porevolucijski dobi bili videti tisoči cerkvenih umetniških predmetov brez s^sPoda,rja. Ne tuji prekupčevalci iz dežel, kjer cerkve in cerkvene ustanove sicer v veliki ča-'n ine domači nepridipravi v deželi, kjer je prkev utrpela veliko škodo na svojem ugledu, se ls° zmenili za to, da je njihova kraja cerkvenih ^e.dmetov nele navadna tatvina, ampaik božji rop. aIPrej so začeli izginjati umetniški cerkveni pred-, etl iz obmejnega pasu, nato iz Vipavske doline jjjPr. Sanabor) in nato po kranjski deželi. Oblasti j kai kmalu ugotovile tudi zaradi številnih pri-U ’ da se je razpasla široka kraja umetniških Ij^metov. Polovili so nekaj mladih ljudi po Ljub-ta.ni ,'n obsodili. Sele letos so udarili po cerkvcnih v okolici Maribora. S precej trdimi zapor-obS?* !cazni’rni' oc* onega in še več let ter kar z Vs !rnim poročanjem v dnevnem tisku so vzeli Va veselje do kraje po starih cerkvah. Skušnja-hsoč in tisoč nezastraženih cerkva in znamenj f,jv. Vsei Sloveniji je bila pri visokih cenah umetni Kln cerkvenih predmetov v tujini prevelika, da 2adrtm° zavest ° nedotakljivosti skupne lastnine obl “Va'a pohlep po lahkem zaslužku. Cerkvene pa so tudi izdale zaščitne protiukrepe in m^-zapirati po jutranjih bogoslužen j ih cerkve v Sq j 'J1 in težje nadzorovanih krajih. Nič več ni-Vai “Jale cerkvenih ključev kateremukoli obisko-je -U. ?tar'i'h gotskih in baročnih cerkvic, temveč val v' naprej zmerom nekdo spremljal obisko-se bo morda pojavil kaik primer kraje *ynost v Sloveniji t Dt) IlIOlClcl pUJdiVlI c|niAkih predmetov, toda ja ve, da se to zelo strogo kaznuje, a kar je glavno, prekupčevalci onstran meja vedo, da je doba lahkih kraj cerkvenih predmetov v Sloveniji minula in da se s tem ni šaliti. Sicer pa je bilo tega precej tudi po Italiji, kjer sta takemu postopanju ku-rnovala še lahkovernost cerkovnikov in pomanjkanje izobrazbe v umetnostni zgodovini n.katerih preprostih duhovnikov. Zelo zanimivo in napeto branje bi bila knjiga o tem, kdo vse ni ropal umetniške in arheološke zaklade na Slovenskem v zadnjih sto letih. Nekateri dajejo primat temu početju vojvodinji Me-klenburški, živeči na Dolenjskem, ki je znala iz toga razviti pravo mednarodno zunanjo trgovino, ki je peljala do bogatih zbirateljev umetnin in ljudske folklorne ustvarjalnosti v Ameriki. Najhujše praznine v naših umetniških zbirkah sta napravili obe vojni, a glavni tatinski dihurji so bili oficirji. Neprestane razstave umetniških predmetov v Narodni Galeriji v Ljubljani, gosta mreža lokalnih muzejev po Sloveniji, izdaje umetnostnih zgodovinarjev in etnografov, ki registrirajo in opisujejo razne vrste umetniških predmetov, a končno skrb in samozavest cerkvenih oblasti, da lahko varujejo cerkveno imovino, da najdejo tudi v civilnih oblasteh popolno razumevanje, so skrčile na normalni minimum možnosti kraje v tisočih in tisočih cerkvenih stavb in znamenj na slovenski zemlji- Albert Rejec Ne vleče več Poljudne stave na nogometne tekme (to-tcca'cio) v Italiji ne vlečejo več tako kot pred leti. Upadanje zanimanja za to vrsto ljudsike loterije dokazujejo številke o dohodkih letošnjih stav, ki so se v nedeljo zaključile. V igralski sezoni 1963/64 je bilo namreč vplačanih za stave kar eno m:lijar-do in 133 milijonov lir manj kot v lanski sezoni. Vzroke iščejo v nerednih tekmah in tudi v igranju nogometnih skupin slabših vrst. Prav gotovo pa tudi v tem, da so v začet-iku pre tek'e sezone povišali ceno stavnega listka kar za 50%, to je na 150 lir, ki jih le ni vsakdo pripravljen vreči proč za milijoninko upanja. Tako se je vsaj v tem pogledu ponesrečila špekulacija s podražitvijo. NAJSTAREJŠA ŽIVAL Pred nekaj tedni so ujeli ribiči v Zmajskem jezeru na Južnem Kitajskem veliko želvo, ki je prav gotovo najstarejša živeča žival na zem'jj. Na ščitu ima namreč želva napisano: »Izpuščena od menihov samostana Kon-čen v 14. letu dinastije Ming«. Ta dinastja je vladala na Kitajskem med leti 1388 in 1644. želva, katero so tudi sedaj spustili na svobodo, je torej stara 562 let. Druga ze'o stara želva (toda »samo« 200 let) živi na otoku Tonga. Tja jo je prinesel kapitan Cook in jo daroval kralju Tubno. Živali so dali ime Tuima’ila in se še prosto giblje v vrtovih sedanje vladarice. SLABA REKLAMA Ameriška vlad,a je izdala poseben zakon 'za pobijanje raka, ki bo stopil v veljavo 1. januarja. Vsi cigaretni zavojčki bodo morali imeti natisnjen na sprednj)i strani jasen opomin, da kajenje škodi zdravju in da povzroča raka v grlu, ki je lahko tudi smrtno nevaren. Kadilci se 'bodo pr,i vsaki cigareti spomnili, kaj jih čaka. Tobačne tovarne se seveda upi-ajo z vso silo laki »reklami« za svoje izdelke. Spoštovano uredništvo, z velikim zanimanjem sem prebral odgovore r>;sa'tellja Borisa Pahorja v zadnji številki N. 1. Reči moram, da sem bil presenečen nad njegovim pogurmrm nastopom iri odkritostjo. Priznati mu je treba, da ga odlikuje resničen »civilni« pogum in da ima čut za aktualnost. Oglasi se vedno, kadar je potrebno, da slovenski pisatelj, pa čeprav živi v »inozemstvu«, zavzame stališče k dogajanju v slovenski narodni skupnosti. Tako je bilo tudi itokrat. Nihče ni tako odkrito pokazal na boleča mesta ikot ravno on. Posebno nam tržaškim Slovencem je spregovoril iz srca. Izrazil je tisto, kar čutijo mnogi mod nami, pa tega ne znajo izraziti tako dobro, ali za svojega neugodja spričo tistega, na kar je opozoril Pahor, sploh ne znajo spraviti v besede. Zato se mu zahvaljujem za njegov pogumni in iskreni nastop tudi v imenu vseh nas, katerih čustva je izrazil. Ostal je v skladu s slavno tradicijo slovenske književnosti, da je bila vedno — in bolj kot politika — občutljiva za resnično slovensko problematiko in vedno prva v obrambi največjih in najplemenitejših slovenskih in človečanskih vrednot. H. D. OPOMBA UREDNIŠTVA: Prejeli smo še več pisem naših bravcev, ki izražajo Borisu Pahorju priznan/e za njegov intervju. Vendar se nam zdi, da zgornje pismo dovolj dobro strnjuje v sebi misli in zadoščenje vseh, zato naj nam njihovi pisci oprostijo, če njihovih dopisov ne objavimo zaradi pomanjkanja prostora. Spoštovano uredništvo, dovolite, da izrazim v N. 1. svoje zadovoljstvo nad birmo za slovenske otroke, ki je bila v ponedeljek popoldne v cerkvi Sv. Antona Novega. Bil je res lep in prisrčen praznik, ko je množica otrok in botrov ter botre, pa tudi staršev napolnila veliko cerkev. Birmanci in birmanke s svojimi botri so bili razpostavljeni ob stenah po vsej cerkvi, v obliki velike elipse, od glavnega oltaria pa spet nazaj, na eni strani dečki na drugi deklice. Bil je res krasen pogled in marsikdo je bil ganjen ob pogledu na toliko množ'co slovenskih oOrok, ki so prejeli zakrament svete birme. Zelo dober vtis je napravila na vse slovenska pridiga nadškofa msgr. Santina. Njegova izgovo- ■ rjava je bila res dobra, popolnoma pravdna in ■ jasna. i Hotel pa bi pripomniti samo to, da bi bilo bolje, če bi duhovniki že prej opozorili botre in birmanke, da niso pctr.bni šopki, ki so pri birmanju samo v napotje. Tako bi marsikomu prihranili nepotrebni strošek, sebi pa neprestana opozorila, naj dajo birmanke šopke iz rok. Mari/ V. Spoštovano uredništvo, redno poslušam oddaje »Radia Trst A« in moram reči, da so v splošnem prav dobre in zanimi-i ve, vse od kraja. Pa bi le rad omenil tudi neka-l tere pomanjkljivosti, ki me nekoliko motijo in j najbrž tudi drage poslušavce. | P,-va r>< :mnikliwost je ta, da se napovedovavci prevečkrat zmotijo, ne da bi potem popravili na-nako, aili pa i: o .pravijo bre^ opravičila poslušav-cem. Zdi se mi, da se napovedovavci drugih radijskih postaj ne zmotijo tolikokrat. Nekatere stvari tudi napačno paglašajo, zlasti imena krajev. Prav ner>HWno pa je pretirano izgovarja- nje polglasnikov, taVo da se mi z'i. da normalnega c sp’' h >'e znajo več izgovoriti. I>wa reč so programi. Rad poslušam zlasti nedeljske novele. Toda 'ad bi slišal kaj bolj modernega. ike" nr iigai»;o nr-obno sodobni am riški in angleški pisatelii. Na sporedu na so sanv stari pisatelji iz prejšnjega stoletja, ali pa 'ilovenski in italijanski iVatere že i‘ak pozna, kdor se malo zanima za književnost. Zakaj niso nikoli ni sn> redu predavanja o modernih ameriških angleških, francoskih, nemških ali drugih sodobnih pisateljih. in zakai ne p reč i l a i o nikoli kak'' niihove novele? Zelo rad bi slišal kaj o današnjem angleškem romanu, ali o tistem, kar se dogaja v francoski književnosti. Sartre in Mauriac npr. za naš radio sploh ne obstojata. Nekoč sem se pozanimal, kaj je temu vzrok, pa so m' odgovorili, da nima-io pravice do prevodov sodobnih pisateljev. To se "■>’ zdi nesmiselno, ker radio mora biti sodoben. Predavati o njima pa mora biti venda- dovoljeno, ali ne’ 1 n prav tako o druirih zacvmivih d našniih n:fn'el jih. Tako npr. lahko slišimo najnoveišo glasbo, ničesar pa o najnovejši svetovni književnosti. Študent Nabrežina: 3. RAZSTAVA DOMAČIH VIN V ponedeljek zvečer se je v Nabrežini zaključila 3. razstava vin, ki jo je priredila devinslko-nabrežinska občina s sodelovanjem Kmetijskega nadzorništva in še nekaterih drugih ustanov. Svoje pridelke je razstavilo 20 vinogradnikov iz raznih vasi v občini. Posebna strokovna komisija, ki ji je predsedoval agronom dr. Radillo, je že v soboto zvečer ocenila razstavljena vina in razglasila izid svojega dela. Za bela vina je prejel prvo nagrado Mirko Radovič iz Nabrežine, druga nagrada je bila dodeljena Alojzu Lu-pincu iz Praprota, tretja pa Celestinu Per-totu iz Nabrežine-kamnolomi. Za črna vina je bila določena ena sama nagrada, ki jo je prejel Franc Šemec iz Prečnika. Posebno nagrado pa so prisodili Avgustu Radetiču iz Medje vasi za njegov odlični merlot. Razstava, ki je trajala tri dni in je bila seveda združena s pokušnjo vin, je privabila mnogo ljudi iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev. Popestrile pa so jo tudi razne druge prireditve, kot tombola, nogometna tekma med »mladimi in starimi,< in koncert godbe na pihala. Odprtje raztave je bilo v soboto zvečer. Poleg župana Škerka so se slovesnosti udeležili predsednik deželnega sveta dr. De Ri-naldini, župani sosednih občin in drugi predstavniki oblasti. Dr. Rinalldini je ob tej priložnosti pozdravil navzoče tudi v slovenščini. RAZSTAVA RISB V NABREŽINI Nabrežinska slovenska osnovna šola je priredila te dni razstavo risb svojih učencev, ki je bila odprta od sobote do srede. Ta razstava je. bila nekaj izrednega po svoji kvaliteti, kar je plod posebno skrbne mesta dobili dve učenki lani in letos nagradi na mednarodnem natečaju v otroškem risanju v Forte dei Marmii) in velike nadar-tode pri pouku risanja (saj je znano, d,a jenosti otrok. Na žalost pa je razstava vzbudila vse premalo pozornosti med prebivalstvom in je bila s strani odraslih zelo slabo obiskana. Čeprav je tega delno najbrž kriva tudi Slaba propaganda, vendar je treba zlasti ožigosati dejstvo, da si razstave niso ogledali niti nabrežinski izobraženci in tudi ne vsi pedagogi, ker je prav gotovo znak grobega nezanimanja za uspehe in razvoj šolskih otrok. Poleg risb so bila v posebni učilnici razstavljena tudi številna otroška ročna dela. Morda bi bilo prav, če bi zato razstavo ponovno prikazali ob kaki drugi priložnosti, v zvezi s kakim drugim kulturnim dogodkom in izven šolskih prostorov. Lahko bi jo prenesli tudi še v kak drug kraj ter jo izpopolnili z najboljšimi risbami z drugih šolskih razstav. Taka razstava bi lahko pomenila velko privlačnost za našo javnost, odr prta pa bi morala biti seveda dalj časa in ne samo kak dan. ZA OHRANITEV PLODNE ZEMLJE Prejšnji teden je tržaški občinski svet raspravljal o ukrepu ministra Pieraccinija, ki je vključil med zazidljiva zemljišča tudi področje pod Rovtami in tako obsodil na smrt tamkajšnje vrtnarstvo. O vprašanju, je prvi govoril podžupan Cumbat, ki se je v imenu odbora obvezal, da bo občinska u-prava tako spremenila regulacijski načrt, da bo področje pod. Rovtami določeno za vrtnarstvo. To je edina pot, ki preostane, če hočemo, da bodo vrtnarji ohranili svojo zemljo. Svetovavec dr. Pincherle pa je vztrajal, naj svet s posebno resolucijo ponovno podkrepi svoje stališče, čemur pa so se uprli pripadniki vladnih strank in desnica. Za to resolucijo go poleg predlagatelja glasovali le svetovavec SSL dr. Simčič, indipendentista in komunisti. Prizadeti vrtnarji pričakujejo, da bo od bor držal besedo in čimprcj pripravi spremembo regulacijskega načrta. MASCHERINI RAZSTAVLJA V DEVINU Najodličnejši tržaški kipar im sploh eden najboljših sodobnih italijanskih kiparjev je Marcdl lo Mascherini, ki ima zdaj osebno razstavo v parku devinskega grad.u. Razstava obsega 41 kipov v bronu, ki ji*1 zdaj delno hranijo že razni tržaški im drugi muzeji. Ta samostojna Mascherinijeva razstava, pripravljena v čudovitem zelenem okolju nad morjem, ki se posebno poda Mascheri-nijevem skulpturam, prikazuje umetnikov razvoj od. še močno naturalistične in ze' meljsko povezane deklice pod naslovom »Poletje«, do današnjih njegovih formalno sproščenih in stilistično po vsem izvirnih >n čisto osebnih Mascherinijevih kiparskih stvaritev. ČESTITAMO V cerkvici na Kolonji sta si pred dnevi obljubila večno zvestobo g. Aleksij Givardi in gdč. Gi'a' cijela Guštin. Ženin je ročni stavec in je bil 40 pred kratkim zaposlen v tiskarni »Graphis«. Mlademu paru iskreno čestitamo in mu želim0 mnogo sreče v novem življenju. Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi Novi list. MALI OGLASI Prodamo žensko in moško slovensko narodu0 nošo. Ponudbe na uredništvo N. L. Številna dekleta in tudi ženske v zreli dobi Slovenije in Hrvatske bi se rade poročile z seljenci. Ponudbe po možnosti s slikami na uredništvo N. 1. pod »Dekleta«. Obisk na velesejmu Tržaški velesejem že mnogo 'let ne nudi posebnih presenečenj, vendar je obisk razstavišča na Montebellu vedno prijeten. Ponavadi se vsak otoiskovavec (seveda pa je obisk velesejma navadno družinska zadeva) najprej povzpne po stopnišču, ki vodi v paviljon, kjer je razstavljeno pohištvo, skoraj nasproti vhodu. Značilnost letošnje razstave pohištva je v tem, da je razstavljenih bolj malo spalnic, zato pa več knjižnic, salonov, študijev in kuhinj. Zdaj že odločno prevladujejo kuhinje iz plastičnih snovi, lesene takorekoč Izginjajo. Med, knjižnicami pa smo videli tudi taikšno, kjer se eden izmed delov v obliki zaprtih vrat zgoraj izvleče in povesi ter položi na tla, tako da predstavlja spalni divan za eno osebo. V hipu je možno ta divan spet »zapreti« v knjižno omaro. Edina slaba stran te knjižnice — divana je v tem, da je precej velika, prevelika za normalno stanovanje. Vsekakor najde tisti, ki namerava kaj kupiti, veliko izbiro za vsak okus. Moški obiskovavci se radi ustavljajo v pavilijonih, kjer prikazujejo ladijske družbe modele svojih ladij. Združene jadranske ladjedelnice so razstavile model svojega velikega luksuznega motornega čolna, ali bo- je rečeno jahte »Bora* v posebnem bazenčku z mostičkom, ki predstavlja seveda največjo vabo za otroke. V bazenčku so tudi žive ribice. Podobnih čolnov je razstavljenih še več: pri enem smo prebrali na tabli, ki 1 stoji zraven, da lahko vozi s hitrostjo 75 km 1 na uro im ima avtonomije za 7i/2 ur vožnje. Vendar je to: draga zabava. Toda glede na gnečo avtomobilov na cestah bo verjetno vendarle vedno več takih, ki se bodo za konec tedna rajši odpeljali na izlet po morju Na letošnjem velesejmu je razstavljenih veliko preprog, še več pa izdelkov umetne obrti in folklorne umetnosti, sardinske, sicilske, furlanske, marokanske, siamske in iz drugih deže'. Prav č? 'ni so kovinski izdel ki iz Siama in posebno usnjeni izdelki iz Maroka, ki gredo tudi zelo v promet, zlasti ženske kopalne torbe, copatke in drugo iz rumenega usnja z vtisnjenimi barvnimi ornamenti. Veliko je na letošnjem velesejmu knjižnih stojnic. Nekatere večje italijanske založbe ponujajo svoje enciklopedične izdaje z raznih področij znanja, zlasti iz zemljepisa, zgodovine in umetnostne zgodovine. (Nadaljevanje na 9. strani) ŠPETER SLOVENOV Po Nadiški dolini se je kar dobro razvila ena izmed, novih gospodarskih panog, ih sicer lov na divjačino. Lovska zveza skrb' tudi za razmnoževanje divjačine. Lansko le' to je potrošila v ta namen skoraj en milij'00 lir; letos ima za to v svojem proračun0 nekoliko manjšo vsoto. Lansko leto so imd1 nedeljski lovci precej sreče. Ustrelili so kat štiri srnjake, 33 jerebic, 113 zajcev, naj ve0 pa fazanov. Prejšnja leta se jim je zverjad in perjad po naših gozdovih dosti bolj skrivala. V gornjih številkah pa seveda nis° všteti vsi tisti fazani in zajci, ki jih l°ve divji lovci na skobec. GORENJI BARNAS Danes teden so slovesno pokopavali msgr-Janeza Petričiča, kanonika v čedajski stol' niči. Zbralo se je še dokaj pogrebcev, odprav je bil delavni dan; prisotnih je bil0 tudi veliko število furlanskih in slovenskih duhovnikov. V stolnici se je poslovil ° pokojnega msgr. Commana, ki je v govor0 očrtal dušnopastirski lik staroste videmskih duhovnikov. Iz Čedada se je razvila za pogrebnim v°’ zom dolga vrsta avtomobilov. Sprevod Jc šel najprej v Speter, odtod je pa krenil ^ domači Gorenji Bamas. V cerkvi je izreke zadnji pozdrav g. Peter Hvalica, nakar s? krsto spustili v jamo na farnem pokop3'1' šču. Vztrajni delavec v vinogradu Gospod0' vem naj v miru počiva! Z OBČINSKE SEJE V četrtek, 25. junija je bi’a seja goriškega mestnega sveta precej vroča. Ozračje se je vnello, ko je deimokrščanski svetovavec Cu-lot obžaloval, da se je pri popevkah v Spo-letu žalil ugled, Go ice in armade in mu je komunistični svetova'ec Battello odgovarja1, češ da imajo tisti verzi zgodovinski in fol-k’ori stični pomen. Mlsovski zastopniki so začeli vpiti in so zapustili dvorano v znal: protesta. Ko so se duhovi malo pomirili, so mestni možje nekaj časa mirno razpravljali o tekočih zadevah. Iskra se je pa zopet vnela ob mterpe’acij(i odvetnika Pascolija, ki je kritiziral županstvo zarad.i proslave odporniškega gibanja in zaradi spominske knjižice, katero je občina izdala ob tej priložnosti. ŽTipan sam, čigar oče r en era 1 se je tudi u-deležil odporniškega g'banja, je ostro zavrnil imisovfko kritiko Pridruži’! so se mn tudi zastopniki drugih str ank, med temi tudi odvetnik Sfiligoj, ki je opozorili m fašistična preganjanja, zlasti tudi Slovencev. Nastop misovcev proti odporniškemu giba nju iso enoglasno zavrnile vse stranke. DIJAŠKI ODER V nedeljo zvečer so nastopili dijaki slovenskega znanstvenega liceja iz Trsta v Katoliškem domu v Gorici s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda« v skrbni režiji prof. Jožeta Peterlina. Glavne vloge so bile dobro zasedene, čeprav niso bili premladi g’asovi preveč v skladu z osebami v igri. Ig a, ki te po Cankarjevi zasnovi nima živahnih delanj, je gladko stekla. Večji skupinski pni-/01'i so pa 'e bili nekoliko premrtvi. To so Pa le majhne hibe, če pomislimo na m'ad,e igralce. * MunalbUu dolina Centa: NI ČEŠENJ V prijazni Centi so imeli že nekaj let sem tepo navado, da so praznovali prvo nedeljo v juliju dan češenj. Debele, črne »tarčent-ke« so bile ponos kraja; kot zadnje so šle vedno dobro v prodajo. Ljubitelji sladkega sadu so prihajali v velikem številu k prazniku češenj, ko jih drugod, naokoli že m več, ker je po prislovici že »sveti Vid četenj sit«. Letos je pa krajevna turistična zveza ta Praznik odpovedala, ker češenj — sp'oh iv. Napadli so jih črvi, slabo vreme je pa še svoje dodalo, da so razpokale. Razstavljati 'n ponujati gostom torej ni kaj. Praznik če-tenj nameravajo nadomestiti s praznikom kakega drugega kasnejšega sadja. ŽALOSTNA SMRT ( Deška neprevidnost ima včasih zelo ža-'°stne posledice. V petek zjutraj se je ta pCsn>ca pokazala. Trije dečki iz Mina pri Pitrgesslmu so se igrali nad strugo Nadiže. ^ed njimi je bil tudi trinajstletni Franko ^°grič. Stikali so po votlinah v skalah nad v°d.o in iskali ptičja gnezda. V hipu se je spodrsnilo omenjenemu dečku na spolzkih Heh in je omahnil deset metrov g'oboko v rečno strugo. Pri padcu je treščil z glavo v ostro čer, ki moh iz vaiov, in si je prebil 'obanjo. Tovariši se sprva niso niti zavedh kaj se mu je pripetilo. Ko je prišla pomoč, Je bilo že prepozno. Pred igro je režiser raztolmačil v prijetni besedi Cankarjev pomen in vsebino njegovega de'a. Žal, da je gledalo to Cankarjevo umetnino le majhno število občinstva, ker :e sezona za g’eda’iške nastope v dvorani že mimo. POSVETITEV NOVOMAŠNIKOV Na praznik sv. Petra in Pavla je posvetil goriški nadškof štiri dijakone iz naše nadškofije v mašnike. Vsi štirje to doma iz Furlanije. Pripominjamo, da ni bil že več let posvečen v mašnika noben slovenski bogoslovec. Nekateri izmed naših duhovnikov so že v letih, nekateri so zapos'en,i v izven-dušnopastirski službi; zato se bo v doglednem času poznalo pomanjkanje dušnih pastirjev po fatrah. Kar sedem slovenskih novomašnikov je pa bi'o posvečenih v nedeljo na Sveti g n i. Izredna slovesnost je pritegnila tja na tisoče ljudi, ki so v natrpani baziliki sledilli pomenljivim obredom. PEVMA Prejšnji teden sta sl obljubila v naši farni cerkvi kar dva para večno zakonsko zvestobo. Naša domačinka Šuligoj Danila se je poročila z ženinom Pintarjem iz Ločnika. Nevesta ie dčlavka v tovarni, ženin pa polagate11]' plošč. Zavezal ju je nevestni bratranec g. Srečko Šuligoj, župnik iz Medane Drugi par sta pa naša stara znanca France Valentinčič in De'ica Levpušček. France, sedaj usllužben kot bolničar, je znan kot pevovodja okteta »Planika«. Zato so pevski tovariši tudi 'lepo prepevali pri poroki. Nevesta izhaja pa iz znane slovenske družine. Konča’a je slovensko učiteljišče in ie sedaj uslužbena kot poštna uradnica. Vsem no-voporočenim voščijo vsi znanci dosti veselja in s"eče v novem stanu. OBIČAJNA TOMBOLA Že sto let 'se menda zbira na praznik sv. Petra m Pav'a pot Gorice in dosti okoličanov k običajni javni tomboli na Travniku. Lep večer je letos privabil še več ljudi kot po navadi. Potrpežljivo so čakali skoro poldrugo uro, od sedme in po1 do devetih, da so dali s trobento znak za začetek igre. Po sedmih številkah so potegnili prvo kva-terno za 10.000 lir. činkvino 20.000 lir je odneha Matilda Klanjšček iz Zgornje ja Cerovega Tombolo 70.000 lir sta si pa delila Goričana Pividori in Carfi. žvižgi in spuščanje balončkov pod večerno nebo so spremlja1 i srečne dobitnike, ko se je razigrana množica začeta razhajati. GABRIJE Po naših vaseh se je začela doba živahnega mladinskega vrveža. Za njim ne zaostaja niti naša vas. Mladina, oziroma prosvetno društvo »Skala«, je organiziralo tridnevno prireditev, na travniku »Pod Škarpato« b'iz i J rinkotove g ost Pne. Pravzaprav ie bit to samo tridneven ples in pa v nedeljo tekma •’ briškoli. Na brjarju so se pari prav pridno vrteli, čevapčiči so dišali in tudi dobro vin-ce je teklo. Drugih posebnosti pa ni bito. Veseli smo, da se tudi mladina zabava Nekaj več kot samo vrtenje in metanje briškole pa menda še zmore? NAŠI DIJAŠKI ZAVODI V Gorici delujejo uspešno že več let trije dijaški zavodi. Zavod sv. Družine ati Siro-tišče je namenjen bolj za dekleta, slovensko Alojzijevišče je zavod, ki ima namen vzbujati v gojencih tudi nagnjenje za duihovslce poklice. Tretji je pa bolj laični zavod Dijaški dom. V torek je povabil ravnatelj zavoda dr. Sancin zastopnike tiska na sestanek, pri katerem je da' tudi izčrpne podatke o učnem in vzgojnem delovanju Dijaškega d.o-ma Ustanova deluje že od konca vojne d a1 j e v okviru Dijaške Matice, ki je zdaj skupna za Gorico in Trst. Na Svetogorski cesti inta danes stavbo, ki ustreza vsem sodobnim zahtevam. Vend.ar ji še manjka nekaj rekreativnih prostorov. Iz razgovora z ravnateljem povzemamo, da je imel Dom letos 76 notranjih gojencev, in sicer 14 višješolcev. 48 nižješolcev, med temi največ v prvem razredu im 14 osnovnošolskih učencev, število zunanjih gojencev, ki prihajajo samo k 'ek-cijam, je znašalo okrog 15. Učni uspehi zavodovih gojencev se ujemajo s celokunnim povprečkom šolskih ocenjevanj. K precei dobremu izidu so pripomogle tudi ponavljalne lekcije. Za dijake s popravnimi izpiti se bo odpr1 3. avgusta poseben tečaj. Ravnatelj je poudaril, da ima zavod tudi vzgojni namen in da hoče biti d.ijakom res drugi dom ne zgoN internat. Vzgojitelji se shajajo vsak teden k peuagoshlm Dijakom pa so na razpolago polepi bogate knjižnice tudi sobotni poučno-razvedri'ni ve čeri s predavano, filmi, nastooi, dr žabni-mi igrami, da se razbije monotonost zavodovega življenja. Ze''o se gojijo tudi šport, odbojka in namizni tenis, kar je precej pripomoglo k zelo dobremu zdravstvenemu stanju gojencev. Dijaki se udejstvujejo tudi v baletni in glasbeni šo'i, kolikor jim pač čas dopušča, ker so vsak dan odmerjene najmanj štiri ure za strogo učenje in šoksko popravo. Vendar je uspelo, da so gojenci in gojenke pripravili dobro uspelo zaključno prireditev Iz poroči'a povzemamo, da tudi ni bilo večjih disciplinarnih prekrškov. Na koncu je ravnatenlj še podčrtal, da nima vzgoja v Domu nikakšnega protiverskega obeležja in da je rojencem dovoljen čas za versko u-dejstvovanje. Takšno sliko je podalo vodstvo zavoda, ki fcijub kakim pomanjkljivostim, v ši važno nalogo za našo učečo se mladino na Goriškem. ZEMLJA SE DEBELI Sliši se sicer neverjetno, a je po znanstvenih izsledkih dognano, da postaja naš planet vsak dan za najmanj tri tisoč ton težji. Vzrok pa je meteorski prah, ki lega na zeme'jsko površje. Seveda ga normalno niti ne opazimo, ker ga pade 71 odstotkov v morje in se na dnu nabira v vedno debelejšo plast na kopnu se ga nabere le za 21 odstotkov. Kljub velikim množinam bo tvoril ta izpodnebni prah, če bi bil porazdeljen enakomerno po vsej zemeljski površini, do leta 2000 le neznatno debe'o plast IZ KULTURNEGA ŽIVLJKN.IA Gradnik v angleščini Prvič se je angleško govoreči svet obširneje srečal s slovensko poezijo v domačem jeziku pred desetimi leti, ko sta prof. W. K. Matthews z ox-fordske univerze in prof. A. Slodnjak pripravila za Basila Blackvvella v Oxfordu izbor iz Prešerna. Kasneje je izšlo še nekaj takih prevodov (The Parnassus of a Small Nation, Slavonic Antho-logy, An Anthology of Modern Yugoslav Poetry) in končno letos pri založniku Johnu Calderju v Londonu izbor Gradnikove lirike. Knjižnica (Selected Poems by Alois Gradnik. Ti anslalcd by various hands. Edited and intro duced by Janko Lavrin. London, John Calder 1964.) obsega le 48 strani; od teh je 7 strani posvečenih uvodu, na sLraineh 15-48 pa si sledi 34 pesmi. Na posebni prilogi je tudi Gradnikova slika. Lepo število prevodov je dalo neutrudnega prof. Janka Lavrina Pri prevajanju so mu pomagali še drugi, domači in tuji prevajalci (A. Lenarčič, K. Ri-chards, W. K. Matthews, Paul Selver), ki jih že poznamo iz zgoraj omenjenih zbirk slovenske poezije v angleščini. Da je teža prevajalskega in sploh vsega dela okoli antologije ležala na ramah Janka Lavrina, priča uvod in kair 11 pesmi, ki jih je v celoti sam prevedel, tor še osem drugih, pri katerih je so-prevajalec. Tudi izbor iri ureditev' sta njegovo delo, kar je morda pri vsej stvari še najbolj kočljiva in težaška zadeva, zakaj ko predstavljaš tujini pesnika majhnega naroda, moraš dodobra poznati talko pesnika kakor okolje, v katerega njegovo poezijo presajaš. Kljub raznim malenkostim, ki bi se dale pripomniti ik izboru, moraimo izraziti Lavrinu vse priznanje za sicer majhno po obsegu, a izredno skrbno in tenkočutno sestavljeno antologijo, kjer lahko srečaš Gradnikovo širino in seveda njegovo globino, oziroma bolje rečeno to, kar je za Gradnika tipično. Gradn'k je prikazan kot pesniik ljubezni in smrti; prikazana je njegova življenjska in umetniška filozofsk i z-poved; njegova duhovnost in snovnost; prikazan jo o.nauiK Ko, i iaS c c ze ne največji, vsaj najbolj tipičen tolmač kmečkega sveta in njegovih vrednot; deloma je prikazan tudi Gradnik kot razpoloženjski lirik. Podani so tako vsi j vsi glavni aspeikti njegove lirike s poudarkom tistih, ki jih urednik kot najmočnejše označuje tudi v svojem uvodu: Gradnikova umetniška in življenjska filozofska izpoved. Gradnik in njegov kmet, Gradnik erotik in Gradnik kot razpoloženjski lirik. V tehtnem, čeprav skopem uvodu, daje Lavrin angleškemu bralcu najprej kratko orientacijo o zemljepisni in zgodovinski sliki Slovenije, oriše v nekaj potezah našo literatumo tradicijo od Trubarja preko Prešerna do Moderne, 'kjer se pomudi nekoliko tudi pri njenih predstavnikih, pa do Gradnika. Tega predstavi le z dvema podatkoma. datumom 'rojstva in poklicem (sodnik). Nakar našteje vse njegove samostojne pesniške zbirke do leta 1945, vključu joč tudi Vidmarje ' i’-bor v Svetlih samotah. Povojnih zbirk in izborov ne navaja. Pri oznaki Gradnika pravi, da je pesnik pretežno razmišljujočega tipa, ki zna svoj miselni svet čudovito pretopiti v ustrezno obliko. Prvi spilošni občutek, ki ga imamo pri Gradniku pravi, je ta, da je moderen humanist v najboljšem pomenu besede. Ta humanizem se občuti v vseh njegovih filozofskih pesmih, v katerih izraža svoje poglede na človeka, življenje in svat. Zatem prihaja Gradnik erotik, v 'katerem je motiv ljubezni-smrti izredno močen. Pravi, da Gradnik ne pozna vrzeli mod življenjem in smrtjo. Ta dvojnost, da je paradoks Gradnikove pesmi. Od ljubezni do rodne grude, do kmeta, ki ga je taiko lepo naslikal v ciklu pesmi Kmet govori, pi prehaja Gradnik na vse človeštvo. Njogov modernizem ni nikdar ločen od humanizma, nasprotno, še bolj ie z niim oovezan. Kot lep primer za to navaja pesem Mrtvi vojak v tujini in pa Gradnikovo prevajalsko delo, ki kaže pesnikovo širino in zanimanje. Lavrin zaključuje svoi uvod z ugotovitvijo, da je Gradnik ne le »dož« slovenskega Parnasa, marveč velik in pomemben ustvarjalec v okviru vseh jugoslovanskih književnosti, V izbor so vključene naslednje pesmi: Izpoved, Eros-Thanatos, Pisma (I, III, V, VI, VII), Noči, De profundis (I, II, V, VII), Besede iz groba, Napis na grobu mladega dekleta Zim'' (Vsi v beli je svetlobi naša soba), Molčeče ure, Pogo- vor 2 (A vse drugače govori s Teboj), V tujini 1 (O kako daleč, daleč si, Medana), Kmet govori Bogu, Kmet govori učenjaku, Kmet govori sodniku, Kmet govori menihu, Kmet govori pokojni ženi, Kmet molči, Vstajenje, Večerne sence VI (Kolikokrat sem rekel mu: Razum), Mrtvi vojak v tujini, Madona, Fontana in vodni curek, Stara ura govori, Veliki teden, Crv, Orel in smreka, Večerne sence. Šele podrobna analiza vsake posamezne pesmi bi lahko odkrila pravo sliko vrednosti prevodov. Na splošno pa moramo reči, da so prevodi verni, da se zvesto držijo izvirnikov, da so se prevajalci zelo potrudili, ohraniti kar se da Gradnikovo pesniško melodijo. Le tu in tam so si pomagali s kakšnim 'kopičenjem sinonimov al: parafrazo, da so lahko izpolnili metrično shemo, ali pa so morali kak stavek originala izpustiti. Veliko prednost in ceno pa daje tem angleškim prevodom — rima. Vse pesmi so rimane in sicer pretežno tako, kakor v originalu. Ce primerjamo te prevode z nekaterimi iz znanih antologij slovenske poezije v tujlih jezikih, predvsem romanskih, tedaj šele spoznamo pravo vrednost talkih prevodov, kakor je ta angleški. V celoti pa predstavlja Lavrinov anglešiki Gradnik nadvse lep prispevek k poznavanju slovenske poezije v svetu. Obenem je še živečemu knezu našega Parnasa v čast in zadoščenje, da osvaja njegova poezija, iki so ji dala zemljo, rast in korenine naša goriška Brda ter naše soško sonce, vedno širša obzorja in postaja last sveta, za katerega je imel Gradnik vedno široko odprto srce, pa čeprav se navidezno zdi, kakor da bi bil prisluhnil le lastnemu srcu. Marijan Brecelj Rimski producent Carlo Ponti in ameriška filmska družba »Embassy Pictures« snemata skupaj film »Poroka po italijansko«. Režira Vittorio De Sica. Glavni vlogi igrata Sophia Loren in Mar-cello Mastroianni. Zunanje posnetke za ta film, ki je povzet po igri Eduarda de Filippa »Filome-na Marturano«, snemajo v Rimu in v Neaplju. Na letošnjem dubrovniškem poletnem festivalu bo na sporedu 77 nastopov. Od tega jih bo 25 dramskih, dva operna, trije baletni, 33 koncertnih, 12 folklornih in še slovesna uvodna predstava. Po leg jugoslovanskih ansamblov bo sodelovalo tudi 12 skupin iz tujine. UNESCO ZA RAZVOJ ŠOLSTVA IN ZNANOSTI Izvršilni svet organizacije UNESCO je pred kratkim zaključil v Parizu svoje 67. zasedanje, kateremu je predsedoval dr. Rodolfo baron Castro iz Salvadorja. Na zasedanju so razpravljali v glavnem o osnutku programa te organizacije Združenih narodov za leti 1965 in 1966. Osnutek je predložil glavni ravnatelj UNESCO-a, Rene Maheu. Po tem načrtu bodo v organizaciji UNESCO še naprej posvečali glavno skrb vzgoji, vendar bodo bistveno povečali tudi njeno aktivnost znanstvenega značaja. Kar zadeva vzgojo, poudarja načrt potrebo po načrtovanju šolstva in izobrazbe, po izobraževanju učiteljev in po izboljšanju učne tehnike. Precej bo povečana skrb za ekzaklne in naravne vede, za katere sta bili že ustanovljeni dve sekciji UNESCO-a; prva bo skrbela za mednarodni napredek znanosti, druga pa za apliciranje znanosti in tehnike na gospodarski razvoj. Pri vsem tem si bo UNESCO še naprej prizadeval za utrjevanje človeških pravic in za pospeševanje miru med narodi. Načrt tudi predvideva, da naj UNESCO poveča svoj trud za izmenjavo in razširjavo idej s pomočjo tiska, radia, filma in televizije. Izvršilni svet UNESCO-a je ob koncu zasedanja sprejel resolucijo, ki priporoča programski načrt kulturne organizacije Združenih narodov splošni konferenci, ki bo zasedala v Parizu oktobra in novembra letos. KONGRES PEN-KLUBOV Prihodnji mednarodni kongres organizacije PEN klubov bo drugo leto na Bledu. Tako je bilo sklenjeno na 22. kongresu PEN klubov, 'ki je zasedal zadnje dni v Oslu. Leta 1966 pa bo kongres PEN klubov v New Yorku. Letošnji kongres PEN klubov je trajal do 27. junija. Na njem so razpravljali o aktualnih problemih iz sodobnega literarnega ustvarjanja in o akcijah za navezovanje čim tesnejših in čimbolj iskrenih vezi med pisatelji po vsem svetu. Ob koncu tega leta bo v Budimpešti sestanek izvršilnega odbora te pisateljske organizacije, na 'katerem bodo razpravljali predvsem o navezovanju stikov. Jugoslovanski PEN klub ima štiri centre in sicer v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Skopju. Jugoslovansko delegacijo je vodil Josip Vidmar. Mednarodna organizacija PEN klubov združuje zdaj PEN klube več kot 70 narodov. Operno gledališče Massimo Bellini v Catanij' je naročilo skladatelju Angelu Muscu, naj zloži opero po romanu »II gattopardo« Giusoppa Toma-sija di Lampedusa. Libretto bo napisal Luig' Sguarzina. „ Jezik in slovstvo ”, št. 4 in 5 Zadnja, četrta in peta številka revije »Jezik in slovstvo«, ki jo izdajajo slovenski slavisti preko svojega društva, prinaša na uvodnem mestu esej Janka Jurančiča o Vuku Stefanoviču Karadžiču, reformatorju srbskega jezika, za stoletnico njegove smrti. Glavni prispevek te številke pa je razprava Borisa Urbančiča o novem slovenskem pravopisu. V razpravi opozarja na dobre strani nove izdaje pravopisa, nato pa se obširno ukvarja z njegovimi slabimi stranmi, pri čemer pušča bolj ali manj v nemar sloviti spor o tem, če je bolje pisiti »bralec« ali »bravec«, in se poglablja bolj v druge pomanjkljivosti novega pravopisa, katerih odkrije presenetljivo veliko. Predvsem očita nova izdaji pravopisa, da je preobširna in preveč nepregledna, ker je kotel biti novi pravopis tudi nekak kritični slovar slovenskega jezika. Boris Urbančič ugotavlja, da je manjkal avtorjem pravopisa jasen koncept, kaj vse naj ta praksi namenjeni jezikovni priročnik obsega. Celo avtorji sami se v besedilu svojih predgovorov oziroma slovničnih navodil za rabo besed ne drže svojih pravil, zlasti ne, kar zadeva pravilo, da naj pravopis uveljavi tiste oblike ki so v splošni rabi. Avtorji novega pravopisa pi so po Urbančičev! sodbi dosledno dajali prednost neživim oblikam in celo izrazitim arhaizmom. Nedosledni so bili pri navodilih glede pisave tujk. Urbančič hudo kritizira težnjo slavistov, ki so sestavljali novi pravopis, da bi radi odpravili tako praktične enočlenske izraze kot so avtocesta, obra-tovodja postaj enalčelnik, predgovornik, pr.-dtekma predjed, predsoba, protidokaz in druge. Po vsej sili so hoteli, da bi se uveljavila dvočlenska pisava takih pojmov, na primer avtomobilska cesta, po- stajni načelnik, prejšnji govornik itd. Posebno ljubezen so pokazali avtorji novega pravopisa, kot že rečeno, za arhaične, zastarele izraze. Graja tudi njihov pretiran purizem, ki pa ni dosleden, saj dopuščajo nekatere v najnovejšem času v slovenščino uvedene tuje izraze, za katere imamo dobre slovenske besede, medtem ko preganjajo take tujke, ki so se že davno udomačile v slovenskem jeziku in za katere slovenščina sploh nima nadomestila, kot n. pr. za besedo pobornik. Dopuščajo pa besedo novinar, ki je na novo izposojena, medtem ko ima slovenščina svoj izraz: časnikar, ki je že dolgo v rabi. Boris Urbančič zaključuje svojo razpravo 0 novem pravopisu z besedami: »Takšen priročnik ne more biti normativen in tudi njegova praktična vrednost je zelo omejena. Po nepotrebnem dela učenje slovenščine težko, ovira njem razvoj In Povzroča neenotnost in zmedo, predvsem pa ne daje prave slike besednega zaklada našega knjižnega j°' zika. Lahko je kvečjemu nedosegljiv in neuresničljiv ideal za tiste, ki verjamejo, da so njegovi ikt'!' torii in metode najboljši in najsodobnejši«. Izmed ostale vsebine te zadnje številke revij1-' »Jezik in slovstvo« naj navedemo še naslednje Pomembnejše prispevke: Bratko Kreft piše o odnosih med Krležo in Cankarjem; France Bezlaj je ot>ja" vil zanimive misli o etimologijah, zlasti o izvoru raznih slovenskih besed; Tomo Korošec nadaljuj6 svojo razpravo o izvoru slovenskega narodnega 'mena Slovenec. France Jesenovec piše o govoru slovenskega otroka, Berta Golob o interpretacij' poezije. Polog tega najdemo v reviji še razne druge, delno prav zanimive in aktualne sestavke s področja slovenistike. GOSPODARSTVO Jiriza v vzhodni Kriza gospodarstev držav vzhodnega bloka se kaže tudi v njihovi zunanji trgovini. V okrilju COMECON-a — Organizacije za gospodarsko sodelovanje vzhodnoevropskih držav — so skušali že z raznimi sporazumi vzpodbuditi medsebojno trgovino teh držav, a brez trajnega uspeha. Leta 1962 je znašal delež držav vzhodnega bloka v svetovni trgovini samo 11%, lani pa se je še znižal na 10% in to ne zaradi nazadovanja njihove zunanje trgovine, ampak zarad.i njene stagnacije, medtem ko je ostali svet pokazal lan j posebno živahen napredek v zunanji trgovini. Zunanjetrgovinska stagnacija vzhodnih držav se je posebno negativno odrazila v sovjetski zunanji trgovini, katere 70% odpade na trgovinsko izmenjavo s sa- Jugoslovanski izvoz V mesecu aprilu si je jugoslovanski izvoz precej opomogel, po nezadovoljivem izvozu v marcu. Vrednost izvoza je znašala v aprilu okrog 21,5 milijard deviznih dinarjev, kar je 16% več kot v aprilu lani. Prve štiri mesece letošnjega leta je znašala vrednost jugoslovanskega izvoza 83 milijard dinarjev nasproti 70 milijardam v Jstem razdobju lani. Opaziti pa je določeno zaostajanje izvoza živinorejskih produktov m drugih živil. Vendar pa v nasprotju z načrti jugoslovanskih načrtovalnih organizmov uvoz hitreje narašča kot izvoz, kar ima za posledico nadaljnje poslabšanje trgovinske bilance. Do konca aprila je znašal uvoz že 37% vsega za letos načrtovanega uvoza, vendar gre v glavnem za uvoz surovin. U-v°z potrošnega blaga se je celo zmanjšal v Primeri s prvimi štirimi meseci lanskega eta. Kot kaže, bo morala jugoslovanska industrijska proizvodnja v prihodnjih meseci1 povečati svoj doprinos k izvozu. ZAHODNA POMOČ INDIJI Devet zahodnih držav in Svetovna banka 'ur »International Developmcnt Association« 1 Zveza za mednarodni razvoj) so se obvezale, da bodo sodelovale pri izvedbi projektov, predvidenih za četrto leto tretjega "tdijskega petletnega gospodarskega načrta, s Prispevkom v znesku ene milijarde in 25 jdilijonov dolarjev. S tem se je zvišal cestni prispevek teh držav in ustanov v pr-štiri,1 letih tretjega indijskega gospodarskega načrta na 4 milijarde in 445 mi-'ionov dolarjev. Od omenjene vsote ene Milijarde in 25 milijonov dolarjev bodo Prispevale največ Združene države in sicer . a milijonov, najmanj pa Avstrija, en mili-Italija bo dala 36 milijonov dolarjev, pitale države so Kanada, 41 milijonov, •ancija 20, Nemčija 95, Japonska 60, Ho-,audija 11, Velika Britanija 84 in Svetovna anka ter Zveza za razvoj 24 milijonov. telitskimi državami. Zaradi tega se je lani povečala sovjetka zunanja trgovina samo za 5%, medtem ko je v razdobju 1960/62 napredovala povprečno za 22% na leto. Nazaduje zlasti sovjetska trgovina z Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko — dozdaj za 20% — med.tem ko je sovjetska trgovina z Vzhodno Nemčijo, Češkoslovaško in Poljsko že v polni meri izkoriščena. Zato je Sovjetska zveza prisiljena, da išče razširitev svoje zunanje trgovine proti drugim področjem in zlasti proti močno industrializiranim področjem Zahoda. To skušajo pravočasno izkoristiti nekatere zahodne države, posebno Velika Britanija, katere industrija je pripravljena dobavljati Sovjetski zvezi industrijsko opremo, zlasti za velike kemične tovarne, ki jih zdaj Rusi tako potrebujejo. Pri tem so angleški industrijci pripravljeni nuditi široke plačilne olajšave, zlasti glede rokov, in samo taki trgovinski partnerji so tudi zanimivi za Moskvo, ki ne razpolaga z velikimi množinami tujih va-’ut in se tudi ne bi rada znebila svojih sedanjih zlatih in valutnih rezerv ter se zato zavzema za trgovino clearingov, to je za pravo zamenjavo blago za blago. Pričakovati pa je, da britanski notranji trg ne bo izčrpal sovjetskih dobav in da jih bo zato Ve'ika Britanija spet izvažala na druga tržišča. BO ŽITO NAPRAVILO KONEC NAPETOSTI MED VZHODOM IN ZAHODOM? i Po mnenju kanadskega ministra za zu-' nanjo trgovino ne bo mogla Sovjetska zveza nikoli več postati izvoznica žita. Temu je delno krivo naraščanje njenega prebi-vavstva, delno pa dejstvo, da na zeli ji, ki so jo pridobili za poljedelstvo v severnih tajgah in drugod., ni mogoče pridelovati dobrega žita. Kanadski minister misli, d,a bo to prisililo Sovjetsko zvezo in druge komunistične države k pravemu zbližan ju z Zahodom. KAM Z DOLARJI? V blagajnah ameriške vladne Agencije za pomoč tujini se je nabralo že čez 6 milijard dolarjev nedvignjenega denarja, ki je bil namenjen za pomoč. Zdaj naj bi senatna komisija za pomoč tujini odločila, kam s tem denarjem, ali ga hitro uporabiti za pomoč, ali ga vrniti v državno blagajno. To bi ne smel biti problem spričo dejstva, da je na svetu na stotine milijonov ljudi, ki dobesedno stradajo, in da umre v nekaterih azijskih in afriških državah polovica dojenčkov zarad.i podhranjenosti in nezadostne zdravstvene pomoči. V hamburškem pristanu je dala pristaniška uprava v obrat največji plavajoči žerjav na svetu, za izredno težke tovore. Žerjav tehta 400 ton. Izdelala ga je tovarna Ulrich Harms. Iz Londona poročajo, da se pripravlja za je- 1 sen močna mednarodna propaganda za pravo vol-. no in sicer na pobudo Mednarodnega sekretariata ; za volno. S tako propagando bi radi zajezili kon- I kurenco umetnih in sintetičnih vlaken. Manj z a ljudi, vec za živali |,0>^o ministrstvo za promet je Ii ° razširili avtocesto med Kdlnor lako, naznanilo, da Kolnom in Bonnom da bo imela šest cestišč, z gredami oziro-v ‘v 'bo mejo v sredini. Ta cesta je velikanske * n°sti za promet s sedanjo nemško prestolnico. Statistika pravi, da so še pred 8 leti kruh in krušna žita predstavljala 22% ljudske prehrane v Italiji, dočirn se je v teh letih odstotek znižal za več kot 1/3 in predstavlja danes komaj 14%. Ni se pa znižal v enaki meii po vseji državi. Najbolj se je znižal v severnih, bolj industrijaln.ih provincah, kjer služi meso vedno bolj za temelj prehrane. V ostalih provincah je prehrana s kruhom manj izgubila na pomenu, v nekaterih se je celo povečala. Največji kruho-jedci so namreč predvsem revnejši sloji in revnejši narod.i, ki si bogatejše in dražje prehrane iz mesa, masti, sira, jajc in sladkorja, itd., .ne morejo privoščiti. So pa tu di narodi, ki nimajo niti za kruh in so tudi tega hudo lačni. V Italiji imamo tudi take predele. Povišanje porale kruha v teh predelih pomeni, da so se razmere v prehrani izboljšale, da se je življenjska raven dvignila. Če pa krušna žita izgubljajo svojo važnost za človeško prehrano, jo v izdatnejši meri pridobivajo za krmljenje živali. Perutninarstva in prašičereje si brez zrnja skoraj niti predstavljati ne moremo, a tudi za druge veje živinoreje je zrnje zelo važno in ne najmanj v govedoreji. Danes urejajo po celem svetu pitdliišča z namenom, da bi priredili več mesa, po katerem je vedno večje vprašanje. Brez zrnja pa ni pitanja'. Vprašanje je le, katero zrnje največ zaleže, katero je najbolj ekonomično, najbolj gospodarsko priporočljivo. V tem oziru delajo najrazličnejše poskuse s podrobnimi računi in trenutno bi biila po teh poskusih od vsega zrnja najbolj priporočljiva soja. Ta fižolu podobna rastlina je doma iz vzhodne Azije, a je sejejo mnogo tudi v ZDA, manj ) v Evropi. Soja je zelo bogata na dragoce-I nih beljakovinah in olju, ki služi za zabelo j in razne industrijske svrhe. ZANIMIV POSKUS Z VEČNO DETELJO (LUCERNO) Univerza v Perugii preizkuša 25 sort lucerne ali večne detelje (erba medica, me-dicago sativa) na dobo trajanja. Med pre-1 izkusmimi sortami je 1 iz ZDA, 7 je franco-: skih in 17 Italijanskih. Setev je bila izvršena marca 1961. Tekom I. poletja (1961) je ovenelo 3,5% rast/im. Preko zime 1961/62 je ! ovenelo nadaljnjih 3,3%>. V poletju 1962 je 1 znašala izguba 15,1%, preko zime 1962/63 je ovenelo 6,1% in preko poletja 1963 nadaljnjih 8,6%;, tako d,a je do konca leta 1963 v srednjem izginilo 36,6% rastlin. Če presodimo posamezne sorte ugotovimo, da se je najslabše obnesla ona iz ZDA, ki je izgubi’a 67,7%. ali več kot 2/3 vseh rastlin. Najmanjšo izgubo sta zaznamovali 2 sorti ,iz Padske nižine, ki sta izgubili 24,4 in 26 2% rastlin. Na 3. mesto je prišla francoska sorta »Marais de Challans« s 26,9% izgube. Na naslednjih treh mestih so se uveljavila semena iz Trevisa, Vidma in »Friulana.< iz Premariaca pod, Čedadom, in sicer prvo s 27,1%, drugo z 28,1 in tretje z 29,1°/« izgube. Vse ostale sorte so se ob-nesftc slabše, to je z večjo izgubo rastlin. VIRGILU SCEKU V SPOMIN Dogodki y Drežnici, Kobaridu, Starem se lu in okolici so pomenili prvii organiz.rani vpad fašizma v našo deželo. Sporazum med italijanskim in slovenskim ljudstvom, za katerega so delali, najboljši možje na obeh straneh, je bil na tem, da se razbije za vedno. Spričo tega usodnega in težkega položaja je goriški deželni odbor, kot zastopnik italijanskega in slovenskega prebivalstva Goriške, zavzel svoje stališče in sk'enil resolucijo, ki jo priobčujemo: Deželni odbor goriško-gradjščainski izraža vse svoje ogorčenje nad grdim dejanjem nekaterih zločincev, ki so onečastili spomenik na Krnu, ki ga je postavila hva'ežna 116. Dr. E. BESEDNJAK Italjija svojim naj večjim junakom. S tem so razžalili domovino in civilizacijo, in zato zahteva, naj pravica uveljavi najstrožje u-krepe proti moralnim in dejanskim povzročiteljem zlodejstva, da se tako ustvari primer, da ne sme nihče dvigniti nekaznovano skrunilne roke proti simbolom, najsvetejšim vsakemu italijanskemu srcu. Istočasno pa dviga slovesen protest proti vsakomur, ki bi hotel ostudno dejanje nekaterih zločincev naprtiti na rovaš mirnega in civiliziranega naroda, ki je potom svojih zakonitih zastopnikov prostovo'jno izjavil, da noče imeti ničesar skupnega s skrunilci spomenika, posvečenega slavi krnskih junakov. Ker je uverjen, da se oskrunjenje na Krnu ne maščuje z vandalizmom, nad nedolžnimi državljani in z onečaščenjem slovenskega 'ku'turnega simbola, zato obsoja na-silstva, izvršena na osebah in na imetju v Drežnici in Kobaridu, ter zahteva v varstvo prestiža in časti države, da vlada odredi primerne ukrepe proti ponovitvi sličnih nasilstev. V znak ostre obsodbe skrunilnega vandalizma daruje deželni odbor znesek 8000 (osem tisoč) lir kot prvo pomoč nedolžnim žrtvam krivičnih represalij v občinah krnskega pogorja. | Odgovor fašistov Zadnji del resolucije deželnega odbora je podžgal politične strasti fašistovskih organizacij. Pogumni sklep deželnega odbora jih je zadel na zelo občutljivem mestu. Poslanec Giunta je prišel v lastni osebi v Gorico in sklical kljub vsem vladnim prepovedim shod, na katerem je 120 fašistov sk enilo naravnost nezaslišano resolucijo. V njej trdijo: 1. da je deželni odbo »v svojem jezuitsko sestavljenem sklepu pokazal očitno solidarnost z odgovornimi moralnimi povzročitelji oskrunitve na Krnu«; 2. da se izraža v tem sklepu sovraštvo, srd in balkanska z’obnost slovanskih elementov »in nekaterih tako imenovanih« Italijanov proti »plemenitim fašistovskim oddelkom«, ki so maščevali krnske mrliče; 3. da podpirajo nekateri italijanski 'isti »delo slovanskih krogov, ki hočejo polagoma in z rafinirano premetenostjo« ustvariti sovražno razpoloženje proti državi. Iz teh vzrokov poziva resolucija vlado, naj posveti svojo pozornost »sramotnemu zadržanju goriškega deželnega odbora« ter naj »deželni odbor odstavi«. če pa ostanejo še nadalje taki ljudje na svojih mestih, tedaj bodo »fašisti primo. rani nastopiti na lastno pest in bodo v ta namen uporabili vse sile bojnih oddelkov III. cone«. Mislimo, da tako predrzne resolucije Goriška še ni doživela. Kedaj ste s'išali, d.a bi kaka politična organizacija grozila vladi, da bo odstavila javne oblasti? Kedaj ste že čuli, d.a bi kaka stranka izjavila, da misli postaviti na noge pravcato in resnično armado? Kdo je kedaj bolj uničeval ugled vojske, vlade in državn? Višek vsega pa je ta, da vlada k vsemu temu molči in požira pridno vse žalitve — je napisala Goriška straža. Toda resolucija ni le predrzna, temveč ravno tako nespametna. Da je politik Giunta lopnil po avtonomiji in deželnem odbo-1 ru, je bila po'itična bedarija. Fašis'i so hoteli z resolucijo udariti deželni odbor, toda lopnili so po glavi sebe. Kajti vse, kar je v naši deželi avtonomističnega, se je n a mah združilo. Vse stranke brez razlike narodnosti (celo del goriških fašistov) so čutile, da je naperjen napad na življenjske interese cele pokrajine. Odmev v inozemstvu Jugoslovanski listi so se obširno ukvarjali z dogodki v Kobaridu in v Drežnici :n so z ostrimi besedami obsoja'i postopanje fašistov, ki so v »imenu Italije izvajali u-sodna nasilstva na škodo soplemenjakov onkraj meje«. »Jutro« piše, da bodo grozote v Drežnici in Kobaridu nedvomno imele svoj odmev v parlamentu. In res je več pos'ancev predložilo vprašanja in interpelacije v tem pogledu in se napeto pričakuje tozadevna razprava. Zagrebški listi so pisa'i, da je gospod An-tonijeva, pooblaščen minister v Rimu, dobil od beograjske vlade naročalo, naj energično protestira pri ministrskem svetu »proti pasivnemu vedenju italijanskih oblasti, ki bi bile gotovo mogle, če bi bile hotele, preprečiti divje represalije na škodo jugoslovenskih soplemenjakov onkraj meje.<. Jugoslovanski časnikarji, spremljani od beograjskih poročevalcev nekaterih francoskih in angleških listov, so, kakor poroča »Riječ«, izvršili v pasu Krna preiskavo. »E-poha« piše v svojem komentarju o dogodr kih v Drežnici, da bo »izključno na fašiste padla odgovornost za nastanek močnega slovanskega iredentizma v mejah italijanskega kraljestva«. Francoski listi so prinesli obširna poročila o dogodkih v Drežnici: »Matin« je napadel z ostnimi besedami italijanske oblasti, ki »vse dovoljujejo fašistom«, in je zapisal med drugim, da »je abnemoglost italijanske vlade najzanesljivejši znak pretežkega položaja, ki se nahaja v njem Italija«- Italijani v Beogradu so »kaznovalni pohod fašistov« obsojali, ker so si bili na jasnem, da so »junaštva« fašistov brezdvom-no dala povod jugolovanskemu tisku za 'izbruhe proti »italijanskemu zatiranju« in so pripomogla le k razpaljenju uspavanega iredentizma med slovanskim ljudstvom onkraj meje. (Dalje) Nekaj palčkov so pustili v koči, da so pazili na zvezane razbojnike, ki pa se tako niso mogli ganiti. Evica jn bila trudna, toda misa1, da bo kmalu videla očka, ji je dajala moči, da se ni pritoževala, ko je morala v temi hitro hoditi po skritih gozdnih stezah, ki so jih bili utrli skozi gozd palčki in jfih tudi samo oni razločevali. Celo v temi so hodili o njih čisto zanesljivo in varno. Ko pa jo je končno le prema ala utrujenost, jo je vzel Janez na hrbet in jo nesel štuporame kot prejšnji večer Tinčka. Tudi ona mu je kmalu zadremala na hrbtu. Janez je previdno stopal, da se ne bi spotaknil in je vzdramil, čutili je njeno toplo sapo na svojem vratu, in misel, da je pomagal ubogo deklico rešiti, ga je kar osrečevala. Dolgo so tako hodili in zvezde na nebu so že začele bledeti, so so zag'edali pred seboj palčka z dolgo sulico v roki, ki jim je živahno mahal, naj se ustavijo. Bil je eden izmed tistih, ki so odhiteli naprej. »Pst!« jih je posvaril in si položi'1 prst na usta, ko >so se ustavili. »čisto blizu so že!« je zašepetal. Bil’ je ves zasopihan ker je tako naglo tekel, da bi jih pravočasno obvestil. Palček Oprezalček mu je dal piti iz svoje čutarice, nato pa je palček poveda1, da je Evičin očka že naletel na oba razbojnika, ki sta ga čakala na robu gozda, in zdaj ga peljeta skozi gozd proti razbojniški koči. S seboj vodita tudi njegovo obloženo mulo. Trije bratje gredo po svetu F. .1_______ ._16- PRAVLJICA Ostali palčki iz predstraže jim naskrivaj slledijo. Šepetaje so se pomenili, kaj je storiti. Toda bojni posvet ni bil dolg, saj se je mudilo. »Mislim, da je zdaj na nas vrsta, da pripravimo razbojnikoma zasedo,« je rekel Janez. »To je dobra misel,« je dejal Palček Oprezalček. »Poznam stezo, po kateri bodo prišli, ker jo razbojniki vedno uporabljajo, kadar imajo s seboj mule aTi konje. Tam, kjer je najožja, 'i so maturirali do leta 1915. Vsi so že starejši 'ludje.a še vedno mladostni. Obujali so spomine n;i mlada leta in tudi na hude toje, ki so jih v 'ishh črvsih vo-'ili goriški Slovenci za priznanje svoj'h narodnih pravic n za svoj gospodarski, kul-llirni in politični naipredek. Pri tem so soglasno i'it( i crvil i, da st n 'te borb'! neustrašeno, nesehično n z uspehom vodila tudi dr. Anton Gregorčič in Aiitlrej Gabršček. Oba sta danes že mirtva. Prvi po fiva na pokopališču v Štandrežu, dnjgi pa na Viču pri Ljubljani. Dr. Anton Gregorčič je bil državni poslanec v dunajskem parlamentu, deželni poslanec in dežel-n,i odbornik v goriškem deželnem zboru in deželam odboru, član deželnega šolskega sveta in še Vžigih javnih ustanov. Na teh položajih, ki jih j? zavzemal mnogo let kot izvoljen zastopnik '"dstva, se je povsod odločno potegoval za kori-Ml Soriških Slovencev. Dose-rel je velike uspehe, Posebno na šolskem področju. Njegova največja Zasluga pa je bila, da so v Gorici ociprli popolno slovensko klasično gimnazijo, ki ie bila ena izmed Prvh v Soveniii. B:1 je izreden javni delavec. Andrej Gabršček je bil lastnik Goriš k • tiskar-J1®, izdajatelj in urednik lista »Soča«, podjetni za-°:'iik slivenskih knjic in revii in neustrašen bo-!ec za slovensVe narodne pravice na vseh poljih Javnega življenja. Gabršček je spisal tudi dv^ ob ^'žni kniirci »Grriški SVivcnci«. v katerih je sku al opisati borbe, razvoj in uspehe n šega narocta °d leta 1830 do leta 1924. Mod prvo svetovno voj-n° ie bil zaprt in interniran. Bil je pravi nacto nalni revolucionar. V znalk hvaležnosti in kot skromno priznanje n niuno ogromno, nesebično in uspešno delo so ^kdanji goiriški študentje sklenili, da vzidajo na j'11 n i rojsitni hiši, ki še stoita sn^mn^ki plošči — '• Antonu Gregorčiču na Vr ^ku pa v Kobaridu. Iz svoje srede so izvolili n tir Antonu Gregorčiču na Vršnem, Andreju Ga nridu. itev s ■čiču d v Vrtojbi, 74 p. Šempeter pr' Gorici. Odbor ^ nor za nostavi»ev spominskih plošč Gabrščku d;^-ej,u in Gregorčiču dr. Antonu«, ki ima svoj se- 'rna nalogo, da izvede to zamisel in zbere potreb-a ženama sredstva. Del stroškov bodo krili študentje sami ostale a bodo sikušali kri*’ z nabiriko. Zpito se obračajo , a v'e sorške rojake in vse prijatelje za prispev-*; ki npii jih nakazil ie!o na navedeni tekoči račun . bora: 608-11-638-1 935 pri podružnici rarodne ban-® v Novi Gorici. Prispevki v lirah naj se nakažejo na poštni te-oči račun 24-17418. čigar lastnik je »Vinoagraria«, 'azza Vittoria 7 Gorizia. valna s užba od zasebne. O državni pošti na Kitajskem poroča tudi Marco Polo v 13 stoletju. V srednjem veku so se posluževali »pošte« zlasti bogati samostani. Redovni bratje so prenašali peš a'i na vozovih sporočila v škofijska mesta. Prvi m stnl poš ni sli so se pojnvi"! šele v 15. stoetju. Pergamentne zvitke, tudi za zasebnike, so prenašali iz mesta v mesto v posebnih s srebrom okovanih tu'cih, pozneje v torbah. Kot znak svoje obrti so nosili okrog vratu poseben ščitek iin ob boku rog. Prvi meddržavni poštni promet je pn u-| postavil bergamaški plemič Francesco Tasso a'i Taxis, ki je imel jazbeca v svojem grbu Cesar Maksimilijan ga je imenoval za »vrhovnega poštnega mojstra« vseh habsburških dežel. Družina Torre - Tasso ali | nemško Thurn - Taxis, katere potomci žive še danes v devinskem gradu, je postavila 1 tudi v Gorici svojo poštno postajo. Stoji, še danes v gornjem mestu pod grajskim obzidjem. Na nazid.ku se bere še danes vklesan napis, da je »p'em.ič Tasso postavil hišo na svobodnem kraju zase in za svoje«. Družina Tasso je imela mrežo poštne služ-jbe od Skandinavije do Španije, iz Holandije do Rima. V IS. stoletju pa je poštno službo prevzemala že država. Vendar so rrofje Taxis obdržali pošto v Prusiji ce'o do leta 1867 v svojih rokah. S tehn:čn’m napred kom se je tudi pošt ni nromet zboljša'. V svetovnem merilu se je razvili z izumom poštne znamke leta 1840. Zasluge pri tem ima Slovenec Košir, po katerem je znamko uved.el Ang'ež Rowland TliII’. Plačevanje Poštnine ie postalo neverjetno olajšano Poštna kočija s posti'jonom na visokem sedežu ali kozlu je dvigala oblake prahu mo naših cestah, dokler je ni izpodrini'a železiniica. Z ustanovo svetovne poštne zveze v iletu 1878. se je poštni promet razvil v današnjem smislu. Razvija se pa tako naglo, da zvemo za novice že nasllednji d.an iz časnikov, ali pa smo kar priče dogodkom po te'eviziji. Tra-ra, trara je kot vse na svetu odjeknil v pozabo ... Obisk na velesejmu (Nadaljevanje s 4. stra i) Pogoji sc zde zapeljivi: tisoč a'i dva tisoč 'ir na mesec, vendar pa si kupec s tem naprti obroke, ki se jih ne znebi več 'et. Ge-de na nenavadno veliko število talki i iz b.j pa se zdi, da so se tr ovsko zelo obnesle. Seveda si jih lahko kupi le, kdor ima dovolj ve'i.ko stanovanje, da more razstavili v njem dolgo vrsto velikih in debelih knjig — skoraj prevelikih in p:edebe'ih za p^aiktlčno rabo in prelepih za pogosto b anje. Manjšo knjižno razstavo najdemo tudi n i jugos'cvanski razstavi v Palači narodov. Svoje Izdaje je razstavila zlasti M adinski knjiga iz Ljubljane. Zastopane pa so tudi druge slovenske založbe. Po’eg romanov, slovenskih in prevodov, najdemo tam zlasti knjige zgodovinske zemljepisne in umetnostne vsebine. Nekatere izdaje so prav lepe, vse pa okusne. Velik poudarek je v jugoslovanskem paviljonu na propagandi za tujski promet. Stene krasijo velike fotografije naj''epših jugoslovanskih turističnih centrov. Lov je ena g’avnih turističnih privlačnosti, prjscbno Slovenije. V posebni vetrini so prikazane nagačene ptice, ki jih lahko lovi lovec v Sloveniji. Prav čedne so tudi razstavljene igračke nekega podjetja iz Izo’e, zlasti telefon-igrača. V palači narodov najdemo tudi manjše kolektivne razstave razmh eksotičnih držav, tako Kameruna, ki je 'etos izmed afriških držav najbolje zastopan. Kamerunu je bi' posvečen tudi poseben dan velesejma, I. j ullij. To je seveda samo drobec od risiepp, kar nudi tržaški velesejem, čeprav ne spada med najvčje v Evropi. Obiskovavec se potem, ko je izpo’nil svoja formularja za nagradi in ju vrgel v nabiralnika (dva: za občajno izžrebano nagrado in za avtomobil FIAT 500) utrujen zateče v »gastronomski park« in si privošči okrepčilo v jugoslovanskem, avstrijskem, ali tržaškem delu1. Jugos’ovan-ski del nudi nekoliko preskromno izbiro, samo klobase, šunko in pijače. Lahko bi nudili še kakšne speciabtete. Letos so ljudje radi pokušali »Laško« pivo in ga primerjali z avstrijskimi in tržaškimi vrstami piva. ZEMA m BOM Nekaj kratkih kozmetičnih nasvetov Ce hočete imeti lepo, svežo in čisto kožo obraza, ravnajte se na ta način: 1. Popijte vsako jutro kozarec hladne vode na tešče, da bo prebava v redu. 2. Ne uživajte preveč začinjenih, mastnih jedi,' alkohola in črne kave, ampak poskrbite, da; boste vsak dan zaužile vsaj V* kg sadja ali | zelenjave. Zelo priporočljive so pomaranče in limone. 3. Ne kadite. 4. Gibajte se mnogo na svežem zraku. Ce morete, pojdite na delo raje peš kot pa s tramvajem ali avtobusom. 5. Ce morete, ostanite brez pudra. Ako ga pa rabite, ne pudrajte se nikoli naravnost na kožo, ampak jo namažite najprej z dobro dnevno kremo. 6. Zvečer ne pozabite izmiti ličil z obraza. To lahko napravite z lepotilnim mlekom ali z mandeljnovim oljem. Tudi naravno mleko lahko služi temu namenu. Ponoči namažite si obraz z dobro lanolinsko kremo. 7. Spite vsaj 7 ur dnevno. > Neprijeten duh iz ust po uživanju česna in čebule omilite, če zgrizete lupinico limone. . Brazgotin po operacijah ali opeklinah vsaj pol leta po nastanku ne izpostavljajte sončnim žarkom, da bo brazgotina gladka. i Pri izpiranju las vlijte pred zadnjim umivanjem v vodo nekaj kisa, ki bo nevtraliziral alkaliteto mila. Blondinke naj dodajo vodi limono namesto kisa. i Dolgo trajajoča vnetja ob nohtih, ki jih posebno čutimo, če roke dolgo moiimo, odpravimo, če vsak večer namažemo konico obolelega prsta z jodovo tinkturo (1 del jodove tinkture in dva dela alkohola). Če se nohti lomijo, jih nekaj časa ne smete lakirati. Krajšate jih s pilo, ne s škarjami. Rdeče puste roke z razpokano kožo namažemo zvečer s kapljico ožete limone, pa bodo takoj boljše. ^ n NAŠE Po povesil 0. Gumooda riše Miki Muster V J W/'/4s- 91. Fierrct in Nepeesa sta hitela za psom. Ubogi Bare a je bežal v brezglavem strahu. Slišal je njune korake, slišal njune klice in se neprestano spominjal rezkega poka in strašne bolečine, 'ki ga je takrat pretresla. Boli se je bal ljudi kakor vseh 'drugih bitij, raje bi se srečal z medvedom ali katerimkoli drugim sovražnikom. 93. Baree se je zatekel pred njima med gosto poganjajoče mladike foalzamovcev, Nepeesa pa se je pognala za njim. Dolgi razpleteni lasje so se ji zapletli v veje in ustavila se je, da bi jih osvobodila. Pierrot jo je prehitel. Približal se je Barco-ju,'ta pa se je še enkrat obrnil in stekel nazaj, prav k Vilki Vibi. 95. Nepeesa je skočila kvišku. Vsa zasopla je bila in smehljala se je. Pierrot je prestrašen pritekel, ona pa mu je zaklicala: »Pomisli, že sem ga držala v rokah, pa me ni ugriznil!« Tedaj se je sama začudila. Res, neprevidna je bila, pa je ni ugriznil! Smehljala se je očetu in z bleščečimi očmi zašepetala skoraj s spoštovanjem: »BAREE«! 92. Nepeesa je tekla za njim skoraj tako hitro, kakor je bežal. Baree zato ni pazil, kam toče in je zaivil v sotesko med dvema visokima pečinama. Dvajset metirov visoka skala mu je zaprla pot, zato se je obrnil nazaj, odkoder je prišel. Tani pa je skoraj tik pred seboj zagledal Nepeeso in takoj za njo Pierrota. »Tukaj je!« je dekle zaklicalo. 94. Tekel je tako hitro, da ni utegnil spremeniti smeri in sc ji je zakadil prav pod noge. Nepeesa se je vrgla nanj. Baree je začutil, kako ga dušijo njeni lasje in kaiko njene roke grabijo za njim. Vitka Vrba pa se je z rokami zapletla v lase in že se je Baree izmaknil izpod nje in stekel dalje, nazaj v slopi kanjon. 96. Pierrot je ob tem imenu vztrepetal. Sklenil je roke in za klical: »Ne, to ne more biti res! Hitro za njim, ne sm®^ ga izgubiti!« Med tem časom je Baree zaman iskal izhod slepega kanjona. Tekal je v ozkih prehodih mod skalami 1 se znašel na prijetnem travniku. Tam pa se je tako prestu šen ustavil, da se je zrušil na zadnji nogi.