Št, 287. Trst, v četrtek 16. oktobra 1913. Tečaj XXXVit IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele šteT. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa40utot. Ogiase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. nV edinosti je moi!* NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K;di na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, lutinlu m nedeljsko lidanj« „BDI1VOSTI" »tu« : u selo Uto Kron 5-20, M pol leta Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. N ef ranko-vana pisma te ne sprejemajo In rokopisi se na vra&ajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Usta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni do«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN UODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna ,Edino«t", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hrznllnitnl račun Stev. 841-652. TELEFON It. 11-57. Avstrijsko intervencija v Belgradu. Vprašanje rektifikacije albanske meje. DUNAJ 15. (Izv.) Kakor poroča „Reichs-post", se fe vršilo včeraj med italijanskim DcsSadkom vojvodo A var no ta grofom Berchtcldom dolgo posvetovanje, tekom katerega se je razpravljalo le o vprašanju okupacije albanskega ozemlja od strani Sr-b!je. Sklenjeno je bilo, da Izvršita Avstrija in Italija v Belgradu skupno demaršo, Cene bi Srbi vpoštevaii sklepov londonske vele-poslanlŠke reunlje. Avstrija in Italija se nikakor ne bosta ozirali na srbsko noto, v kateri zahteva Srbija rektlfikacijo albanske meje In nikakor ne moreta privoliti, da bi Albanija zgubila le košček svojega ozemlja. V najkrajšem Času je pričakovati nujnega skupnega avstrijsko-italijanskega koraka v svrho ureditve te zadeve. DUNAJ 15. (Izv) Avstrijska vlada je naročila svojemu poslaniku v Belgradu, naj intervenira pri srbski vladi In zahteva, da se srbske čete nemudoma umaknejo Iz pozicij, ki so jih zavzele tekom zadnjih bojev v Albaniji sami Avstrijski poslanik bo srb ski vladi tudi naglasll, da Avstrija pod nobenim pogojem ne more trpeti, da bi Srbi zasedli albansko ozemlje, četudi samo pod pretvezo provlzorlčne okupacije. Avstrijska intervencija se Izvrši v najkrajšem času, morda že jutri. Dunajski kabinet se trudi, da pridobi za enako demaršo tudi Nemčijo in Italijo In oflcijoznl krogi upajo, da se mu to tudi posreči. RIM 15. (Kor.) „Agenzia Štefani* pereča iz Đelgrada: V tukajšnjih političnih krogih te zagotovila, da fe tudi Italija že prijateljsko intervenirala v Belgradu in opozorila srbsko vlado, da naj respektira sklepe londonske poslanlŠke ieiinije in v interesu Srbije same ustavi nadaljne grozovitosti proti Albancem. I aiijanska vlada je izrazila v prijateljski obliki nado, da srbska vlada gotovo ue prisili Italije, ki je vedno simpatizirala s Srbijo, do tega, da bi bila primorana poseči po energtčnejših sredstvih in napraviti cfidjatne korake, ker je vendar jasno, da Avstrija in Italija nikdar ne privolita v kako spremembo sklepov posla-niške reunije in tudi ne bost j trpela, da bi se izvrševala nad Albanci kaka grozodejstva. BELORAD 15. (Kor.) Wo!fov urad poroča : Nemšti poslanik v Belgradu je dobil nalog, naj srbski vladi prijazno nasvetuje, da naj respektira določbe londonske posla-niške reunije glede omejitve Albanije. Grško-turška kriza. Nov konflikt med obema državama. CARIGRD 15. (Izv.) Na včeraiSajem plesu na ruskem poslaništvu je prišlo do hudega prepira med velikim vezirjem in gr-Iklm delegatom Levitisom. Veliki vezir se Je pritoževal radi varstva, katerega je dala grlka vlada znanemu pobeglemu princu Sa-bahu Edinu, ki je bil kot sokrivec umora bivšega velikega vezirja Mahmud Š ffcet paše obsojen na smrt. Incident le vzbudil veliko senzacijo in se v diplomatičnih krogih živahno razpravlja o najnovejšem konfliktu med Grško in Turčijo. PODLISTEK. Norec vojvodinje, Florentinska novela Ernsta Remina« Raffaelo |e zrl na to slavnostno vrvenje, je zrl k obočeoim oknom, po katerih je bilo sedaj pa sedaj videti človeške glave, ter je mrmra! sam sebi: „Tako vesela je noč, ki sledi dnevu, ko je Clarissa postala Žena Aleksandrova". Stal je nemo, zavit v s vej plašč, na oglu, pod pokrito malo podobo Madone, pred katero je gorela slepa svetiljka, in nikdo se ni menil zanj. Svetloba ga je plašila; bal se fe stopiti na sijajno razsvitljeno cesto, v hrupno palačo. Nepcjasnjlea bojazen pred toliko lučjo ga je priklenila na njegovo mesto v tmini. Le tu pa tam je pogledal okolo ogla h oknom t|a gori. „Noč bo nadaljevala, gostje se poizgube, baklje ugasnejo, nastane tema in potem poj-dem tja gori, da jima voščim srečo!" — je razmišljal in čakal potrpežljivo. In tako se je zgodilo. Hlapci cbhodne straže, ki so doslej popivali žnjimt, so pognali hi upeče tolpe s ceste. Dovajali so ATENE 15. (Kor.) „Agence d'Athenes" poroča: V tukajšnjih merodajnih krogih je razburjenje Turčije radi poseta princa Sabah Edina na Grlkem, vzbudilo veliko začudenje. Princ |e bil sprejet tu z vsemi častm', ki mu pristojajo kot princa in nečaku sultana. Turči|a Je najbrže pozabila, da se nahajata Grška in Turčija ie vedno v vojnem stanju in da Grška nikakor ni dolžna, da bi imela do turške vlade kake posebne ozire. GiŠka Je ponovno dokazala svojo spravlji-vost, dočim se Porta nikdar ni ozirala na Grško. Še v zadnjem Času Je bilo v Ci rl gradu usmrčenih več Grkov, dočfm na Grškem Živeči muslimani, ki so bili pred sodiščem obsojeni na smrt, niso bili usmr-čenl. CARIGRAD 15. (Kor.) Notranji minister Talaat bej se |e vrnil iz Drinopolja. Pričetek pogajanj. ATENE 15. (Kor.) „Agence d' Athenes* poroča: Danes popoldne se sestanejo tu.ški delegati z zunanjim ministrom in grškimi delegati k prvi seji. ATENE 15. (Izv.) Saoči se Je vršila seja ministrskega sveta, ki Je trajala več ur. Razpravljalo se je o odgovoru na zadnje turške predloge. Popoldne se je vršila prva konferenca med turškimi ia grškimi delegati. Težkoče, ki so se pojavile pri zadnjih pogajanjih, še niso odstranjene, vendar pa na obeh straneh prevladuje prepričanje, da se pogajanja rešijo ugodno. Štajerski deželni zbor. Socijalnodemokratska obstrukcija. GRADEC 15. (Ker.) Današnja seja Je bila otvorjena ob 10 30 dopoldne. Pred prehodom na dnevni red je predlagal poslanec R e s e I, da naj se na današnji seji najprej razpravlja o predlogih posl. Brandla in tovarišev in Huffmanna in tovarišev glede razmer na Južni železnici. Predlog je bit odklonjen, pač pa sprejet predlog poslanca Korošca, naj prideta oba predloga koncem dnevnega reda na vrsto. Posl. S c h w a b (član nemškega centra) je prečital dolg govor, v katerem se zahteva, naj se najpre| razpravlja o poročilu glede dovolitve draginjske dekla de deželnim učiteljem in šele nato poročilo o zvišanju davka na pivo. Predlog |e bil odklonjen. Posl. dr. Schacherl (socijalist) želi, da se postavi najprej na dnevni red učiteljska predloga. Je odločno proti junk-tlmu med draginjsko dokiado in zvišanjem davka na pivo. Govornik je prečital nekaj mest iz uvodnega članka današnje „Tages-poste" z naslovom „Ein falsehes Jiinktim", v katerem vidijo socijalisti nekako moralično podporo v njih stališču proti Junktimu med učiteljsko predlogo in zvišanjem davka na pivo. Koncem svojega govora je zagrozil dr. Schacherl za slučaj, če bi bil njegov predlog odklonjen, s cefo vrsto nada-jaih predlogov k dnevnemu redu. Deželni glavar grof Attems Je prosil dr. Schacherla, naj sestavi svoje predloge skupno in prepusti odfoč te v zbornici. Posl. R e s e 1: Zbornica nima ničesar odločevati I Dr. S c h a c h e r 1: Ali želite, da bo zbornica zopet unlčeos 1 (Velik šum). konje, gostje so odhajali v tropih; s tihim veseljem je Rdffaello spoznal mnogokaterega plemenitnika, ko so š i mimo n|ega s svojimi nosilci bokelf. Njega ni spoznal nikdo, razun enega med Tornabuonni, ki pa je v nekakem sočutnem strahu hitro zasukal glavo in šel mimo, ne da bi bil pozdravil. Mladenič je zrl nekaj časa za n|?m z zasmehljivim izrazom v obrazu, a potem se je zopet ozrl proti svltlim oknom. Cesta je postajala temneja in temneja. In ker tudi ni bilo meseca na nebu, je stal Rdfhelo neopažen v globoki temi hiš. Prapore is baklje so sluge že davno vzeli iz obročev in sedaj so tudi gostje zapuščali palačo. „Miri" Je zakiical eden mimoidočih mladi družbi, ki mu je sledila, „mir sedaj na ulici, ker vojvoda in vo|vod'nja tu gort se podata sedaj k počitku 1" Pridušen smth ostalih mu je bil v odgovor. Sedaj so se portali zaprli. Okna so postajala temna, nag'o, drugo za drugim, le v sobi na cglu v drugem nadstropju Je gorela pridušena luč. Raff jello fe neprestano zrl v to okno. „Mir I" je rekel sam sebi, „mir seda| na ulici, ker se vojvoda in vo|vodinja podajata k počitku 1* „Sem pač zamudil priliko, da bi Jima voščil srečo," si Je mislil, „portali so zaprti Deželni glavar zvoni fn zahteva mir. Predlog dr. Schacherla |e bil odklonjen. Posl. dr. K a a n |e odločno zavračal trditev, da bi večinske stranke zatajevale |unktim med draginjsko dokiado in zvijanjem davka na pivo. Materijalni junktim med obema predlogama mora obstojati, ker drugače ni mogoče dobiti pokritja za draginj sko predlogo. Potreba zvišanja davka na pivo se |e pokazala že takoj v začetku, kakor Je bilo tudi mano, da |e ustanovitev meščanskih šol odvisna od državnih precd kazlh deželam, vsled česar mora odločno protestirati proti nasprotnim trditvam „Ta-gesposte". Govornik |e izjavil, da vodijo oni, ki dovoljujejo dragin|sko dokiado učiteljem, ne skrbe pa za pokritje, nepošteno in nemogočo politiko. (Viharno odobravanje.) Posl. dr. Korošec je izjavil, da so Izvajanja predgovornika glede Junktlma popolnoma resnična. Posl. R e s e I (socfj.) Je očital nemškim nadjonalcem demagogijo in zatrjeval, da hočejo zvišati davek na pivo zgolj radi tega, ker bo deželni zbor razpuščen in ne radi učiteljev. Posl. Horvatek (soc.) je v posebnem predlogu k dnevnemu redu v dolgem govoru nastopal proti zvišanju davka na pivo. Horvatek govori namenoma silno počasi, da bi porabil več časa. V poslanskih krogih se domneva, da bo potrebna daljša nočna seja, da se zlomi socialistična obstrukcija in to posebno še potem, če bi priskočili socialistom na pomoč tudi Štirje poslanci nemškega centra. GRADEC 15. (Kor.) Obstrukcija socijalnih demokiatov se nadaljuje. Poslancu dr. Schachetlu deželni glavar ni hotel dati besede, ker je govoril že dvakrat. Socijalni demokrati očitajo radi tega deželnemu glavarju kršenje poslovnika. Posl. R e s e I grozi s hrupno obstruk-cijo, če bi deželni glavar socijalne demokrate oviral v govorih. Posl. dr. Schacherl se Je oglasil k besedi k poslovnemu redu in prečital posamezne paragrafe, katere Je potem obširno razlagal in apeliral na Slovence, na) v znak protesta proti kršenju poslovnika od strani deželnega glavarja, podpiralo socijaliste. Socijalni demokrati zahtevajo še vedno besedo k poslovniku in preprečujejo tako prehod na dnevni red. Ob 5 popoldne govori še posl. R e s e 1, ki |e pričel govoriti ob 3. GRADEC 15. (Kor.) Socialistični poslanci so govorili k poslovniku do četrt na 7 zvečer. Posl. K o 11 e g g e r je zahteval, da pride 13 njegovih predlogov na dnevni red današnje se|e in da naj se o vsakem predlogu g!asuje poimensko. Deželni glavar grof Attems je nato izjavil, da j a vsled tega prisiljen, opustiti sedanji običaj In da bo, ne bi delal kaki stranki krivico, postopal strožje po poslovniku in stavil za vsak predlog podporno vprašanje. Ker ni bil noben predlog dovolj podpiran, so odpadla poimenska glasovan|a, nakar Je predsednik naznanil prehod na dnevni red. Dr. Schacherl Je zahteval spremembo v vsporedu dnevnega reda, a grof Attems je izjavil, da mu za današnjo sejo ne do?oli več besede k dnevnemu redu. Priznava, da je to nenavadna odredba. in sedaj bi Ju, mislim, motil, ker sta se podala k počitku I Nu, kaj mi Je prav za prav opraviti z Alessandrom? In Clarissa? Nekdaj jej je bilo v navado, da Je v sveti zgodnji uri hodila k maši. Tej navadi se morda izneveri, ko Je postala ponosna. Ali danes, mislim, bi imela toliko govoriti s seboj in svojim Bogom, da pač pride še enkrat v stolno cerkev. Dobro, čakal bom !• Sedaj fe odšel svit luči fz one razsvlt-Ijene sobe, po vsej dolgi vrsti soban dru zega nadstropja, katerih okna so drugo za drugim postajala svitla in potem zopet temna. „Sedaj gre vojvoda v svojo spalnico," si je mislil Raffaello. Luč v sobi na oglu je ugasnila kmalu na to; aH mladeniču se |e zdel j, kakor da se je pokazala pri oknu bela senčna podoba. Napel Je svoje oči — ali ni mogel prti do gotovosti. Tu se |e domislil, kako so se kakor otroci klicali po vrtih očetov, kadar se niso mogli najti. Clarissa in on in brata An-tonio in Girolamo, z vriskajočim klicem: „I — uhl« In hkratu fe zakiical zveneče vriskajoči kl!c „I — uh I" tja gori proti oknu. „I — uh 1" je zvenelo in se odbijalo ob svitlib stenah, tako hreščeče, tako bedno, Dr. Schacherl Je na'o Izjavil, di rjegova stra: ka protestira profi takemu potepanju. Nato Je bil izvoljen dr. Forst ia namestnika deželnega odborn ka pl. Kaaoa, Pri drugI točki dnevnega reda: volitev namestnika deželnega odbornika prof. Ver-stovŠka |e izjavil posl. R e s e I, da hoče govoriti o osebi kandidata. Deželni glavar ga |e zavrnil In odredil glasovanje, proti čemer so socijalcl krlče protestirali. Izvoren je bil dr. J a n k o v i č. Pri prvem či'anju vladne predloge glede dopolnitve zemi|lških knjig |e pričel posl. Resel z obštrukclj•kim govorom. Posl. Resel |e stavil koncem svo|ega govora več spremin{evalnih predlrgov, ki pa so bili odklonjeni, uakar (e bila izročena predloga občinskemu odseku. Ob Ya9 se Je pričelo nato med veIIWm ploskanjem drugo čitan|e predloge g'tde zvišanja davka na pivo. Poročevalec Forst je predlagal, da naj se predloga sprejm?. Posl. Brandl je obsojal socialistično ob-strukcfjo, kritiziral pa tudi juoktira med učiteljsko predlogo In predlogo glede zvišanja davka na pivo. V imenu Slovenskega kluba Je izjavil dr. B e n ko v ič, da bodo So* venci glasovali za predlog, nakar |e bila na predlog poslanca Franza debata zaključena. Za govornike so še vpisani: dr Schacherl, Horvatek, Rollegger, Resel, Hagenholfer In Riegier. Ob VaiO zvečer dr. Schacherl še vedio govori in napada poslance nemškega centra, češ da so pustili socijaliste pri obstrukciJE na cedilu. Nova češko-nemška spravna pogajanja. Konference pri Sttirgkhu. DUNAJ 15. (Kor.) Za danes dopoldne je ministrski piedsednik grof Siiirgkh pevd-bil načelnike čeških deželnozborskih strank k predrazgovoru o novi otvoritvi spravnih pogajanj. Na konferenco so dcšii poslanci: dr. Kramar in dr. Fcft za mlado čehe, poslanci Stacčk, ^Vlškovskjr in Ždarsky za agrasce in dr. Šole za staročthe. Konferenci sta prisostvovala tudi ministrski predsednik grof Stiirgkh in cesarski namestoik knez Thun, ki je prispel danes z|utraj iz Prage. DUNAJ 15. (Kor.) Večerni listi poročajo : Konferenca glede sprave na Češkem |e trajala skoro dve uri. G;of StiirgVh je v posebnem nagovoru naglasil potrebo, da se vstvarijo na Ctškem z ureditv jo narodnega vprašanja zopet normalne razmere. Vlada bo storila vse, da pospeši spravo in predlaga, naj se spravna pogajanja omeje na sledeče točke: deželni red, volilno reformo in ureditev jezikovne vporabe pri avtonomnih ii deže!noknež|lh uradih. Sporazumnemu razširjenju spravnega materi|a'a vlada nikakor ne bi nasprotovala. Po vladnih načrtih na| se prlčno Dogajanja najprej ločeno z Nemci na eni in Čehi na drugi strani. O govoru ministrskega predsednika se fe razvila daljša debata. Dr. Krame f Je zahteval, da se povabijo tudi socialisti k po-gajanjem. Poslanec Stan ž k je Izjavil, da |em1je|o Cehi izjave ministrskega predsednika na zaanje. Za popoldne cb 4 Je bila napovedana konferenca vlade z zastopniki nemških strank. Nemci so imeli ob 3 v parlamentu prerfpo-svetovanje, nakar so po daljši debati sklenili povabiti k seji tudi grefa S urgkha, kateremu so izjavili, da ne more|o stopiti z vlado v poga|anJa, češ da so bila dopoldan- da je Raffaello sam od skočil vznak proti hiši-in so se n|egova prsa lomila v reki solz. In ko Je potem kmalu zopet povzdignil pogled, je ona nedoločna senca ze izginila. „Pride, pride 1" si |e misli! in čak;.l v trdi, tesnobni, dvomeči nadi. Ali nikdo ni prišel in portali so ostali zaprti. Ali, mladenič se nI utrudil. VstraJal je, dokler se ni grozna tema ur sredi Eoči umaknila lahnemu dihu |utra, pred kaU;im prihaja v daljavi prvi svit zore, in ki je vel z gora doli hladno po ulicah. Sedaj slednjič so zahreščali železni zapahi notri na tečsjlh vrat; odprla so ie mala v lesu Izrezana vrata, fz kateiih i« stopila globoko zavita postava, ki Je »rd-nega koraka ubrala pot proti cerkvi. Sledita sta Je| konjlka z dolgimi, trudnimi koraki, zdehaječ piidušeno — in potem so se vrata zopet zaprla. Čakajoči Je nekaj časa poslušal doneče korake zavite postave, ki so se naglo oddaljevali. Potem se {e ločil od stene in Je sledil počasi. „Gospod !■ je rekel hkratu tih glas, „ali ne bi se povrnili domov? Pomislite, da vaše bolno, mlado telo potrebuje spanja 1" (Dalje.) ska pogajanja vlade s Čehi že meritor sega značaja, čeravno |e Sturgkh Nemcem obljubil, da bo konferenca ?e informativnega značaja. Po polurnem pogajanju so Nemci končno vendarle pristali na konferenco z vlado, z? htevali pa so, da se konference ne sme udeležiti knez Thun, ki |e dopoldne prlsoztvoval konferenci s Čehi. S.iirgkh |e izjavil, da v to zahtevo nikakor ne more privoliti la to iz principijelnih razlogcv političnega in taktičnega značaja. Ker pa so Nemci Se vstrajaU na svojem stališču, se napovedana prva konferenca med vlado in Nemci tii vrlila. Dvomljivo je, če se bedo pod takimi ckolščInaoJ pogajanja nadaljevala ali ne. Nemci izjavljajo, da se s knezom Thunom sploh nočejo pogajati, dočim stoji vlada na staliiču, da mora biti knez Thun kot repre-zentant vlade na Češkem v prvi vrsti udeležen pri pogajanjih. Vlada bo poskušala doseči z Nemci kompromis, Če pa se ji to se posreči, bo najbrže najvažnejše točke češko-nemškega spravnega materijala oktroirala. PRAGA 15. (Izv.) Poročila o današnjih pogajanjih v?ade z nemškimi zastopniki so vzbudila J L;ko pesimistično razpoloženje. Splošno prevladuje prepričanje, da se od vlade inscenirana nova pogajanja nikakor ne posrečijo. Prihodnje dni se sestanejo eksekutivni komteji vseh čeških strank, ki bodo sklepali o enotaera postopanju vseh Čeških poslancev. Nekateri Usti trde, da se vlada že resno bavi z načrtom, na kak način bi oktroirala najvažnejše določbe spravnega materijala. Spremembe v avstrijski diplomaciji in odlikovanja. DUNAJ 15. (Izv.) Cesar je imenoval dosedanjega poslanika v Bukareitu, princa j Fiirsttnberga, za poslanika v Madridu in mu pri tej priliki podelil tudi naslov tajnega svetnika. Poslaniku Pallavlciniju v C2-rig?adu je izrekel ce»ar pismeno zahvalo z i njegovo usoešao delovanje v balkanski krizi. Palhvlclni je odšel danes na dvame-sečiii dopust. Gališka kriza. DUNAJ 15. (Izv.) Danes se Je vršila konferenca vlade z zastopniki gslišklh poljskih strank. Pogajanja so bila uspešna, tako da Je še ta mesec pričakovati kratkega za redan ja gallškega deželnega zbora, ki se bo pečal predvsem z vprašanjem, kako naj se sanira sedanja gospodarska kriza v deželi. Katastrofa v premegokopih v Cardiffu. LONDON 15. (Izv.) Požar v Jami Uni- j versal divja dalje. Na tisoče ljudi stoji okolij jame. Vtč oseb je znorelo, druge so se iz) obupa same usc-rtlie. Rešilna deia so se' morala za cekof.ko časa prekiniti, ker rešilno moštvo vsltrd dima ne more naprej. Albanci pripravljajo vpad v Črnogoro. BELGRAD 15. (Izv.) Arnavti se umikajo .eclaj brez odpora na vsej črti; |e na nekaterih krajih Je prišlo do manjših bojev. A vsa znamenja kažejo, da pripravljajo seri j koncentričen napad na Ćrnogoro. Srbi so že odredili vse po trebao, da priskočijo Črnogorcem v slučaju potrebe takoj na pomoč. BELGRAD 15. (Srbski tiskovni urad „Edinosti*.) Na !ini|i Gusinje-Djakovica so Črnogorci Arnavte strahovito porazili ia zavzeli tudi več strategičoih pozicij v Albaniji. R^rii rt rgle so vojne operacije začasno ustavljene. Bolgarski četaši. BELGRAL? 15. (Srbski tiskovni urad „Edinosti".) Bolgarski četaši se pripravljajo, da udarijo Droti Csrievemu Selu in Kočani. Srbfa je že odredila ?3e odredbe, da se vsak tas poskus že v kali zaduši. Posebna komi ija je obhodila bclgarsko-srbsko mejo In za z as m o vala pozicije, kjer se napravijo utrdbe iz trdega kamna. Nove brzostrelne puške za Srbijo. BELGRAD 14. (Srbski tiskovni urad „Eliaosti".) Vlsda Je sklenila naročiti 500.000 novih hrzostreinih pušk in starih ne več vporabljai. Ustanovitev gimnazij v novem srbskem ozemlju. BELGRAD 15. (Srbski tisko?ni urad „EiincsjiV) Vlada osnuje nove gimnazije v Skoplju, Prilepu, Bitollu,' DJevdjeiiJI, Dojranu, Stipu, Velesu, Kumanovu, Kratovu, Prlzrenu, Novem Pazarju, Prištini, Sjenici, Prijepolju, Tetovu, Dlbri in v Ohridi. Bolgarsko posojilo na Francoskem. SOFIJA 15. (k*-) Finančni minister odpotuje te dai v Pariz, da se osebno pogaja s francoskimi bankami glede najetja 300 milijonskega posojila. Vladno časopisje. Na razpravah v dunajskem parlamentu o državnem proračunu, — ki pa postanejo v Avstriji, ako se bodo nadaljevale sedanje kaotične razmere, polagoma nepoznana stvar, provizoriji pa pravilo — je vsikdar najodijozaejša postavka ona o dlspozfcijskem fondu. Za opozlcijonalne stranke ima ta točka neki sookus — koniptivnosti, ker menijo, da se iz tega fonda najemajo žur-nalisti, ki so za primerno plačilo na raz-pdago za vsako delo, za opravičevanje in brambo vsake slabe stvari, ki jo Je vlada zagrešila, ali |o hoče zagrešiti. Na tem očitanju fe gotovo le preveč resnice. Vendar pa bi se nam ne zdelo prav, če bi se ta postavka kar a limine odklanjala. Kajti moramo biti pravični in priznavati tudi vladi pravico do tega, da ima na razpolago glasila, v katerih more braniti sebe in pojasnjevati svoje čiue in svo|e namene ter zavračati eventuvelno krivične napade. Principijelno torei nismo proti dovoljevanju dispozicijskega fonda, oziroma proti obstanku časopisja, ki Je vladi na razpolago, v kolikor služi le gori označenim in opravičenim namenom. Ogorčati pa mora davkoplačevalce, ko vidijo, kako je tisto cLcijozno in napolofi-d|ozno časopisje, ki se krmi iz žepov davkoplačevalcev, Id se že tako upogibljejo doli k tlom pod težo drugih bremen. Naj le služijo vladi, saj je to njihova naloga, ki mora biti celo tudi zelo koristna, ako pošteno obveščajo |avnost in parlament o namenih vlade in so vsled tega celo potreben del v mehanizmu konstitucijo-11 el nega in parlamentarnega življenja. Potrebna so za orijentacijo. AU, dokler so ta vladna glasila taka, k:-kor faktično so pri nas, ni le nepotrebno zavižen vsak vinar, ki ga konsumira to časopisje iz žepov davkoplačevalcev, ampak celo — v škodo. Kajti naloga tacega časopisja ne bi smela biti samo v tem, da informira Javnost o namenih vlade, da brani nje ukrepe in da z lepimi besedami sladi vsako grenko krogljico, ki naj jo državljani po zahtevi vlade blagohotno pogolta|o, marveč tudi v tem, da resnično informira Javnost in visoke kroge tam gori o dogodkih v državi in izven nje ter da s tem ustvarja neizogiben pogoj za dobro, koristno, razmeram in dejstvom odgovarjajočo politiko! Dispozicij ski fond, ki bi se tsolil za tako vladno časopisje, ne bi bil odijozen. Ali, kako vrši pri nas to časopisje svojo nalogo?! Ne služi orifentaciji, seznanjanju z resničnimi razmerami in dogodki, ampak desorijentacijf, pokrivanju resnice. Ia to tako brezvestno, da moremo z mirno vestjo na njegov račun pisati velik del krivde, če vidimo v naši državi na vseh koncih In kra-i'h: razsulo, nezadovoljstvo, ogor- čenje! Že pojm „viadao časopisje" pravi, da bi moralo biti to časopisje nad strankami in narodi — enako pravično in enako strogo v svojih kritikah na vse strani. A ^ako (e v resnici? Pristransko, tendenci-jozno, krivično in na uslugo le izvestnim privilegiranim strankam in narodom. In ker Slovane v tej državi ne štejejo med te srečne, Je vladno časopisje slavofobsko v nsjgršem pomenu te besede. VŠtrfcao z glasili najstrupeneje Slovanom sovražnih narod jv in strank, sumniči to časopisje vsako stremljenje in snovanje slovanskih narodov v Avstriji. Kakor poročajo ti listi o nas, mora misliti, kdor nas ne pozna, da smo sami izdajalci, sami uporniki, sami destruktivni elementi, ki |ih treba držati v okovih radi — interesa in varnosti državel Pustošenja, kl Jih provzroča to časopisje se svo|im lažnjivim poročanjem, so naravnost neizmerna. A ta pustošenja se ne omeja|o le na notranjost države, ampak se raztezalo tudi preko mej: povsodi tja, kjer bivajo — Slovani. Dogodki zadnjih let govore o tem cele knjige. Kako in koliko Je to časopisje lagalo, izmišljalo, denunciralo na škodo državljanov hrvatsko-srbske narodnosti! Danes |e vseobče prepričanje to, da |e položaj na Hrvaškem postal ljuta rana na telesu države, ki bi |ej — ako se ne zaceli čimprej — posledice mogle postati naravnost katastrofalne za državo. Celo zbes-neli Madjari se ne morejo več odtezati spoznanju, da tu treba ka] storiti v sanacijo. — A kdo Je naj prid neie odpiral to rano? Vladno časopisje se svojim neresničnim, tendencioznim in od sovraštva narekovanim poročanjem. Enako Je divjalo to časopisje napram zgodovinsko-važni m dogodkom na Balkanu. — Vrhovatlla se je blamaža na blamažo, neuspeh na neuspeh, škoda za državo |e ogromna, ako ne nepopravljiva, ker se je naša balkanska politika uravnavala ves čas — pred in po aferi proslulega Prochazke — v smislu pisave slavofobskih listov, med katerimi je bilo posebno glasno ravno cfi-cijozno časooisje. To Je s posebno vnemo vrtilo kolovrat in predlo tisto nesrečno politiko, Id ni videla pred seboj koristi države ampak samo — sovraštvo. Pa čemu sezamo v daljavo, ko imamo tu doma tako »lepih* izgledov. Nemški Ust .BiU" je pokazal nanje ravnokar, naglasivši, da si publicistično zastopstvo vlade v Trstunikdar ne upa govoriti resnice — niti ne v obrambo na mestnika ! Pojasnila za to imamo v naravi, v krvi teh listov. Da so izšle kake naredbe proti Slovanom, to bi bilo hrupelo to časopisje! Ker pa Je šlo za Italijane in ker se Je balo zamere pri priveligirani stranki, in posebno Se, ker so bili Slovani zadovoljni z onimi naredbamf, se Je to naše lokalno oficijozno časopisje sramotno strahopetno plazilo in sukalo okolo nevarnega ogla I Ia prav te zadnje dni je to časopisje zopet pokazalo na naravnost brezsramen način svojo slavofobsko pristranost. Bilo je povodom smrti dvornega svetnika Ternovca. Toda o tem na drugem mestu. Za podpiranje tacega publicističnega zastopstva vlade naj bi slovanske stranke v parlamentu ne dovoljevale nobenega nov-čiča. Zahtevajo naj tu temei|ite reforme I Povedo naj vladi, da to ne gre, da bi Slovani trošili denar za namene, ki jih ubijajo, za žurnali ste, ki jih sovražijo, prezirajo, de-nunclrajo in sramote ! Reforme naj zahtevajo od visoko tam gori, centrale korespon-denčnega urada, pa doli do zadnjega pro-vincijalnega oflcHoznega ali napol oficijoz-nega lista! Nehati se morajo razmere, ob katerih more|o razni Kanije odločilno vplivati na usodo avstrijskih državljanov slovanske narodnosti. Te do neba kričeče krivice mora biti enkrat konec! Domače vesti. Socijalnodemokratska narodna k»l-tura ost se Je zopet enkrat pokazala v najlepši luči ob priliki sedanjega zasedanja Štajerskega deželnega zbora, kjer imajo socijalni demokrati tudi svojega Cerniutza v osebi bivšega krojača in sedanjega deželnega in državnega poslanca R e s 5 a, ki je tako mednarodno kulturen, da bi štajerskim Slovencem, ki tvorijo tretjino prebivalstva dežele in štejejo pol milijona duš, rad meril kulturo s centimentrom in jo rezal s krojaškimi škarjami, kakor menda blago za hlače. Po dolgotrajnih pogajanjih se |e končno vendarle posrečilo doseči delazmežaost štajerskega deželnega zbora In so štajerski Slovenci med drugimi malenkostnimi pridobitvami v teh pogajanjih ^dosegli tudi slovensko meščansko šolo v Žilcu v Savinjski dolini. A komaj se Je začeio zasedanje deželnega zbora, že je vstal omenjeni socijalno-demokratski gromovnik, češ, kaj je treba Slovencem meščanske šole in to v Žalcu, k|er itak ni skoraj nič Slovencev! Stvar bi bila smešna, ko bi ne biia tako zelo žalostna! Tisti socijalni demokrati, ki vedno kriče, da je treba delati za ljudstvo, da vsa krivda na današnji bedi zadeva tiste, ki onemogočujejo redno delovanje zakonodajnih zastopov, tisti socijalni demokratje rujejo sedaj proti pogojem, pod katerimi je bila omogočena delazmožnost štajerskega deželnega zbora) Ali ni vendar žalostno, da tisti socijalni demokrati, ki vedno na stote prodajajo svojo kulturnost in se noč in dan bahajo s svojim prosvetnim in izobraževalnim delovanjem med ljudstvom, sedaj kar naenkrat odrekajo pol milijona štejočim štajerskim Slovencem to edino meščansko šolo? In ali ni naravnost sramotno za socilalnodemokratskega štajerskega poslanca, deželnega in dižavnega, vnebo-kričeča nevednost, ki |o Je pokazal Resel ob tej priliki, ko je trdil, da v Žalcu itak ni skoraj nobenega Slovenca, ko Je vendar Žalec po vsem slovenskem svetu znan kot izključno slovenski trg, kjer niti ob belem dnevu z lučjo ne najdeš nobenega pra/eg* Nemca, temveč kvečjemu toliko nemŠkutarjt/, Ha jih nalteješ na prstu ene roke 1 V tiitem Žalcu, kjer se je vrillo že toliko velikanski 1 vseslovenskih slavnostl, ki glede na slo vensko narodno zavednost naravnost pr-aii vsej slovenski Štajerski, naj bi itak ne bi!3 nobenega Slovenca. Ii Žilec, sredii'e bmeljske kupčije, ki prinaša milijone slovenski Savinjski dolini, naj bi ne bil vreden meščanske šole ! Saj pravimo: graški Cerniutzf ki menda misli, naj se pol milijona šta|ersklh S oven-cev asimilira Nemcem, kakor tržiškl Slovenci Italijanom. No, pa je le Še dobro, da So-vencl nismo navezani na take-le mednarodne kulturne krojače, da bi nam na tak način merili in krojili nalo narodno kulturo I En sam dan dvatisočletne kulture. V Italiji so razpisane volitve ia volilna agitacija je v polnem teku. Kako se vrši to delo v deželi dvatisočletne kulture, nam kaže prav imenitno milanski »Corriere delL Sera-v svoji torkovi številki. Posameznih dogodkov ne nava|amof temveč naj zabeležimo le naslove posameznih vesti, ki poročajo o dogodkih dne 13. t. m. Glavni naslov: »Eolsodi di violenza e tumulti" („Nasilstva in nemiri*). Potem pa »lede: „Conflitti nelle Puglle. Ferlti a Fer-lizzi e a Grurao. — Spopadi v Puglle. Ri-i njene1 v Feriizzl ia GrumoV — „Revolv;-!rate e sassate. —Napadi z revolverji in ka men|em". — „L'on. DI Frasso bastonato* (,Pos1 Di Frasso tepen". — „Seri incidenti in q jei di Catanzaro. E'ettore colpito da una rivoltellata in fronte. Resni dogodki v catan-zarskem okraju. VoWec zadet s krogli v čelo". — »Delegato malmenato dal sindaco je medico ferito a Canlcattf. — Župan zlostavlja! vladnega komUarja, zdravnik ranjen v Canlcattl*. (Komisarja so tepli s palicami, na zdravnike pa streljali z revolverjem.) — „Sassate contro V on. Codacci Pi^anelH. — I Napad s kamenjem na posl. Codacci-Plsa-Inellija*. — „Tumultuosa giornata nel colle-;gio di Sassari. Coilutazioni, sqillli, aresti. j— Buren dan v sassarij žen je, vredno okoli 200 000 K, zapustil „Matici Hrvatski" in „Družoi sv. Cirila In Metoda za Istro", vsaki polovico. Tako skrbe vrli sinovi svojega naredi za pro sveto in izobrazbo, Id mu Jo odrekajo na najbolj nekulturni način tisti narodi, ki se toliko ponaša|o s svojo kulturo 1 Slava dobrotniku naroda, dava spominu dr. l ana B2r)avčiča! Ženska podružnica CMD priredi v soboto, 15. nov. v Nar Domu. „Aškerčev večer" z izb'anim Drogramom. Na tvorbo zdravega kostja treba je pri dojenčkih jako paziti, ker se v nasprotnem slučaju pojavi „rachitis*. — Radi tega treba posebno skrbeti za pravo hrano, ki odgovarja vsem zahtevam otroškega organizma. V takih slučajih, ko niso matere sposobne za dojenje, naj se daja otrokom „KU-FEKE", ki vsebuje pravo množino mineralnih snovi in beljakovine, ki so potrebne za tvorbo kostja in mišičevja. Uelikanska zaloga pohištva io fapecari) Paolo Gastwirtb :: Tffl, bL StnDoo SL f - TUD 22-15 m fledamta rada) iuiii 3 Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. iM-aM inr UwiJ Na vse prijatelje dobre kave! Ste pokusili kavo z kavinim pridatkom :Franck:? Dobite na mizo čvr-stejši ter barvovitejši zvretek. — :Franck: iz zagrebške tovarne je le pravi z kavinim S mlinčkom. ^ $mp 166/25.643 Danes, dne 16. oktobra 1.1, ob 7. uri zvečer se odpre ^Ln ovi Hotel International^ lahM Na Opcinah v bližini tramv. postaje Na Op£inah V slučaju lepega vremena se vrsi koncert ter se bodo užigali ume-talni ognji pod vodstvom pirotehnika gosp. Simona pl. Rabiš. Izborna kuhinja vedno na razpolago. — Izborna domača in inozemska vina. — Postrežba točna. ::: Tramwaj vozi do polunoči. ::: Prva slovenska izde-lovslnica mostnih, žl-vinskih in drugih teht-nio 2a trgovino in očrt, stavbno in umetno ključavničarstvo IVAN REBEK Celje, Poljska ulica 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki narazpolag« brezplačno In franko. NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstva, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma Št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečene!, sla SČice, mrzle pijače, kakor tudi vino in likerji. Uljudno se priporoča ALOJZIJ GULJ, (prej na trgu Caserma). UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov, izdiranje zobov brez " fsake bolečine I J, Cermak V. Tuscher scbczdravnik konces. zobni tchniJ TRST d«!l& Ccserma Št. i3, II. r.adst •m Oelilio znlojn u Mu Najcenejše ograje Iz 2l£ne mreže, pohištvo železno in iz medl dobavlja, kakor Je dokazano, tvrdka VALENTIN BEBGIAN GRADEC Podružnica Trst tkL Nnova št 27. Tel. 19-79. Cenik št. 1 zastonj. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano trgovino jestvin Antonija MiheliČ v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. ESaiiilBBB !t ftas^erftnl, Trst Telefon Iže*. 1974. špediter VU| Economo 11 l0- Prevozno podjetje —■ Sprejema razcartajanje vsakegalnil klaga Iz Bitak, tetailja na im. POftlLJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJUGODNEJŠE CENI. 2astopatvo tvrdka „Oem^t" __ _ _ Torana „fortlMnd" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. '' * CENE BREZ KONKURENCE. ; ti 'I - ...iin Stran IV, „EDINOST« št. 287. V Trstu, dne 16. oktobra 1913 Ruski lcrn2ok fma že redni pouk. Slo-veničina: v torek in petek od 7 30 do 8*30. Ruščina: oba tečaja v ponedeljek In četrtek od 7 do 9. Srbohrvaščina: prvi teča| v ponedeljek in četrtek od 715 do 8 15 drugi v torek in petek. Ćeščina: ponedeljek in četrti: od 7 30 do 8.30. Danes |e ruščina in češčin* Da Acquedottu 20. 11., hrvaščina pa v Slov. Čitalnici. Jutri, v petek: slovenščina In hrvaščina na Acquedottu 20. 1L Novi učenci se sprejmejo Še vedno. Tudi učne ure se eventualno še lahko izpremene. Židovska tvrdka Ignac Kron, ki Ima svojo zalogo pohištva na vogalu Poštnega trga in Poštne ulice, je tudi šla med tiste slovenožrske tvrdke, ki smatrajo menda za svojo glavno nalogo, da pomagajo laško-liberalni kamori čuvati ,1' italfanita di Trleste44. Včeraj je namreč brez vsakega povoda odpustila dva slovenska uslužbenca Ih ju nadomestila z — renjikoloma! Opozarjamo slovensko in drugo slovansko občinstvo na ta čin omenjene tvrdke in smo prepričani, da ta tvrdka gotovo tudi prav tako ne mara slovenskih kupovalcev, kakor ne mara slovenskih uslužbencev, ker je slovenski denar gotovo tudi nevaren tisti „t'italianita di Trleste*. Zagrebško „Kolo" v Trstu. Tukaj šn|a podružnica „Glasbene Matice" je prejela veselo vest, da je znamenito pevsko društvo »Kolo" v Zagrebu sklenilo napraviti sredi novembra izlet v Trst in prirediti tu-ka| 15. omenjenega meseca koncert Nar. domu. Ker so vsakomur, ki se zanima za lepo in dobro petje, že znane pomembnosti in vrline tega znamenitega pevskega društva iz lepe hrvaške metropole, bo gotovo razveselila v obče ta vest. Zato opozarjamo posebej naš slovanski živelj v Trstu v bližnji in daljši okolici in naša društva na ta koncert, na katerem bomo lahko pozdraviti naše brate, hrvaške pevce, in ki bo nujal tem večji užitek, ker pride s „Kolom" tudi nam že dobro znaai solist, gosp. Vuškov'ć, in najbrže Še kak drugi solist dobrega imena v Trst. V vednost slovenskim trgovcem In obrtnikom v Trstu In okolici I Pouk na „Slovenski obrtni-nadaljevalni šoli" se vrši: 1) Z a peke ob sredah od 3 do 7 zvečer. 2) Za trgovce I. razreda ob torkih in četrtkih od 2 do 5 pop. 3) Za trgovce II. razreda ob sredah in petkih od 2 oo 5 pop. 4) Za vajence raznih obrti ob torkih in petkih od 6 do 8 zvečer In ob nedeljah od 8 do 12 dop. Kdor svojih vajencev le ni vpisal, naj to stori čimpreje, da ga ne zadene kazen. Šolsko vodstvo. V nedeljo, dne 19. t. m., pridite, kdor le more v Lon|er, kjer priredi „Ciril Metod, podružnica" svojo jesensko zabavo. Iz pri Jaznosti sodelujejo pevsko društvo „Zastava", domača narodna godba „VolariČ* in „Sve tolvansko pevsko društvo". Domači diletant uprizore šaljivi enodejanski „Krčmar pri Z«i tem rogu" in „Krnet in fotograf". Med veselico bo šaljiva pošta, veselici sledi ples. Začetek točno ob 4 pop. Veselica se vrši v „Konsumnem drštvu", kjer se bo točilo izvrstno novo vino. Tržaška mala kronika. Trst, 15. oktobra. Poneverjenje pri „Prometni banki". Kakor smo že poročali, |e izginil pred d vem) dnevi sluga „Prometne banke" (.Banca Mc-biliare"), neki Giovanni Fossa, renjikolo, ki je stanoval na Greti-Coroneo. Sedaj smo izvedeli, da je poneverii okrog 3000 K, k) jih je inkaslral pri strankah in jih ni oddal blagalni. Tatvine. V skladišču St. 12 v ul. Cassa di Risparmio sta shranila dva kmeta iz Izole Anton Ferluga in Feliks Costanzo, dve vreči kostanja, ki ste tehtali 128 kg. Istotam je shranila tudi kmetica Katarina Deponte, stara 64 let, iz Kopra, štiri vreče kostan|a, ki so tehtale 67 kg. Ko sta prišla včera) Ferluga in Costanzo po svoj kostanj, sil našla vreči prazni. Sumila sta takoj, da |e kostanj ukradla osa kmetica, in sta Jo dala aretirati. — Aretiran Je bil 34'etai težak Ivar Franovič iz Milj, ki je izgnan iz Trata, kei Je ukradel Lloydu tri vreče premoga in g s potem skušal prodati na parniku Samos Franovič fe živel v Trstu pod napačnih imenom Frana Franzota. Slovensko gledališče v Trstu. Danes zvečer se uprizori prvič v slovenskem gledališču fina in duhovita veseloigra Hermana B a b r a „KONCERT*. Ravno minoli mesec Je proslavil ve literarni svet 50Ietn!co njegovega rojstva; po vseh gledališčih monarhije so ob tej priliki največ igrali ravno n|egov „Koncert", delo, polno duhovitih do v tipov in nenavadnih situacij. Kdor išče v gledališču zdrave zabave, — ne da bi pri tem trpel estetičnc — naj si ogleda to fino Bahrovo delo. Igra je satira na umetnike in njihove lahkožive zakonske zmote. V nedeljo popoldne se ponovi sijajno uspela komedi|a grofice ZapoI|ske „MORALA GOSPE DULSKE«. Zvečer pa nastopi operna primadona zagrebSkega hrvatskega kraljevega delnega gledališča, g ca MIRA KOROŠČEVA v operi „NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKI". To Je zadnjikrat, da se poje ta opera v letošnji sezoni. * * * Pripravljata se opera „Čarostrelec" in opereta „Logar|eva Krista". * * * Vstopnice za vse predstave se dobivajo pri dnevni gledališki blagajni v „Narodnem domu". Nar. delavska organizacija. Vabimo zaupnike zidarje na pomemben sestanek, ki bo danes, ob 5 fn pol popoldne v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška 2. Delavce iz plavže v (II. partija), ki na sobotnem občnem zboru niso mogli biti pričujoči, vabimo na shod, ki se bo vršil \ soboto, ob 7*30 zvečer v „Gosp. društvu" v Skednju. Na tem shodu se bo poročalo o sobotnem občnem zboru. TovariSi, pozor I Shod članov, ki bi se imel vršiti danes, je zaradi raznih nepri-lih p r e n e š e n in se bo vršil Jutri, petek, tečno ob 7 30 zvečer v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška It. 2. Društvene vesti. Zveza Jugoslovanskih Železničarjev skFcuje Javen shod, v soboto, dne 18. okt t. 1., ob 8 zvečer v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: Obračun s socijalno-demokratičnimi obrekovalci. Slovenski železničarji! Udeležite se v ogromnem številu tega shoda I Osrednji odbor Z. J. Z. „Tržaško podporno In bralno društvo" vljudno vabi g g. odbornike k važni redni seji Jutri, v petek, 17. t. m., ob na vadni uri. Odborova seja „Učiteljskega društva za Trst in okoli„oa se vrši dtnes ob 6 popoldne. _ Vesti iz Istre. Iz Dekani. Narodno prostovollno gasilno društvo napravi v nedeljo, dne 19. t. m., izlet v uniformi v Kubet, kjer se pomudi v prostorih g. Josipa Udoviča. Odhod iz Dekani ob 1 popoldne, prihod v Kubet ob 3; odhod iz Kubeda ob 5 30 zvečer. Če bo ta dan neugodno vreme, se bo vršil izlet osem dni pozneje.___ Vesti iz Goriške. Iz Tomaja. Dodatno k poročilu o predavanju dr. Marušiča v Tomefu |e treba pristaviti, da je bil dr. Bogumil Vošnjak slu čajno navzoč, ni pa sam imel nikakega predavanja. Pač pa Je kasneje v Tom?ju spregovoril pred tomajskimi somišljeniki nekoliko besed o pomenu „Političnega druStva", kar se ve, ni v nlkakl zvezi s predavanjem dr. Marušiča. Potovalce in agente .'„fS*tfSfcl skovali privatnike. ISče tovarna tkanin. Tudi one i osebe, ki imajo dobro znanstvo, opravljajo lahko to delo kot postransko. — Ponudbe pod poStni predal lt t Mnlhovo - Hradište (9lftnchengrS'z) Češko. 2269 Dieolni novega zistema, novi se pro- riSdlfll OirOJI dsjo po K 150—350 v sled Fkvidacije. — Kossi, ulica Fonte della Fabbra 2, I. deano. 2272 IfiinuiABM železo, stare kovine: Anton Oernaca VMJJJUJcm iret, ulica Olmo St. 14 1865 Na nrnrloi j® Hoffmelsterjev motor 10-12 na |il UUaJ HP v najboljSem stanjo, pripraven za žago ali pa večjo mizarsko obrt. Stroj se kuri z žugovino in drugimi lesenimi odpadki. Na prodaj je tudi popolnoma nora, Se nerabljena vin. ska sesaljka £6 m/m, poleg tfga 25 metrov novih cevi, z 10°/0 popusta na kupni ceni. Morebitne ponudbe pod .,tJgodna prilika Št. 2344" na Inseratni oddelek Edinosti samo do 25. t. m. 2344 Meblirana zračna soba s hrano ali brez iste se odda takoj v ulici Commer-ciale 9, I. nadstr., vrata 32. 2217 Valentin Golja učenca. krojač v Solkanu sprejme takoj krojaSke^a 2306 Najboljše kranjske klobase :: komhd po 20 do 40 vinarjev razpošiljam po povzetju od 10 K naprej. Pri večjem naročilu nekaj popusta. Joaip Princ, gostilničar in izdelovalec klobaB — Sel o štev. 23 pri Ljubljani. 2311 Razne vesti. „Kaj mora mlado dekle pred zakonom vedeti'? Obšli no in podrobno delo po povzetju 2 marki 40 fenlgov". Tak oglas je dal v Številne velike dnevnike neki rco nakovski kn|lgar. Uspeh ni izostal: dobil je 25.000 naročil in razposlal radovednim naročnicam ravno toliko — kuharskih knjig. Ko je knligarnarjeva zvijača prišla na dan, so zavidni konkurenti proti njemu vložili tožbo, da mora gornji oglas opustiti. Tožba še ttče, toženec se |e pa pohvalil, da niti ena naročnica ni reklamirala. Loterijske Številke, izžrebane dne 15. ektebra: Brno 64 80 71 8 72 Gadec 87 4 84 45 58 Inomoit 5 44 86 63 15 Qnrfiimn QO krepek učenec za steklarsbo O p rt J ITI B 56 obrt; učeuec, kateri se je vže mizarstva učil ima prednost. Fran Cvek, Kamnik (Kranjsko). 2352 Meblirana soba 8l~li brKi8tese merciale 9, pritličje, vrata 32 odda takoj. Via Com-2171 Meblovana soba ulici Oommerciale 3t 11, III nadstropje. 2367 Mlekarna v Kočah od 1. presit ca 1914 dalje odjemalce za mleko s prilično množino od 70 do 900 litrov dnevno. Ponudbe na zgorajlmenovano mlekarno. 2337 Par dobrih kon za težo, od 5 — 8 let starih, z vso konjsko opravo in 2 skoro novima vozovoma proda vsled končanja dela takoj za 1800 K tvrdka Žnidarčič & drug, Kastav. V dobroznani mesnici Trst Piazza Barriera veeehia št. 9 se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in keštrunovo, jančje in kokošje meso. Postrežba tudi na dom. CENE ZMERNE. Frane Pirec Trst, ulica deli' Industria št. 3 uljudno priporoča cenjenemu občinstvu a vol PEKARNO Večkrat na dan svež kruh. Zaloga moke VBaae vrste iz prvih mlinov. Vino in likerj v steklenicah. Slaščice in raznovrstni biškoti. mizar v ulici Torquato Tasso (vogal Belvedeie) 5t 28 se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne sobe in drogo poHStvo. 2005 M. Majcen MUli^Sn čevtjarrica, ulica Lazzaretto vecchio • nubiu gt 43. Zalega ugotovljenih čevljev za molke, ženske in otroke. Sprejemajo se naročila po meri. — Poprave izvrSuje točno in hitro po zmernih cenah. 2223 pftnn Col/ciHa oIica Fornace 13. mvarna rrail OoRolUCl jn trgovina glaaoviijev in Sianinov. RazpoSilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne dvoji k svojimi_ A pitQCD Trst. Via Barriera v. 33, vran a nlkDLil, 13. Damska krojačcica. Izdelaj1 vsakovrstne obleke po angleSkem in francosken kroja, plesne obleke, obleke za poroke, bluze sr gledališče itd. Cene imerne._ Antnn Tlivlf edina slovenska žgscjarna ia HVIIUII I Um, zaloga likeijev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bliž ni „Narodnega doma" v Trsta, ul. Garlo Ghega 10, vogal nI Ceei ia, Edina zaloga dalmatinskega tropicovea Bazpr Bilja tudi na deželo._1152 Restavracija „Alia Stazione' TRST, Trg pred jnžnim kolodvorom 3. — Najugod nejSa restavracija za potnike in za meščane, ker je t bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjei se uživa po leti na obfiirnem prostoru pod nebom svež zrak. — ToČi se izvrstno pivo in vino L vrste Izborno briSko vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Anton AndrijanČiČ, bi v Si vratar Hotela Balkan. 1152 Zoboteknični ■ m bo Utori j Univ. zdnrns t? Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, I. tehnik« Trst, ulica Caserma fte*. 17, D. nadet? Posebni zavod za umetne zobe brez uatn« ploiCe. Plombiranje z zlatom, platinom i« porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-aaaje krivo rastočih zob. Zmerne cene, Sprejema od 9 do i in od 3 do t popoL Velika zaloga dvokote« Ia ttvalmtk iraavftMV, •rk-tr-oprl Btltjel-U, ••rt«*, Stola« ali9» it. J i« A. ■•kuKu Mamica. — frefta|a aa •»rata. C«alt I 'ruti. VaMk« iiI»h vttkavratala rtrafav raMjaata ,0 Trst - kopelj Grljan-M ramar Salonski parnik ,,Volosca" (za 400 oseb) Odhod vsak dan s pomola Sv. Karla ob 9 15 predp., 2.45, 6.15* ob nedeljah in praznikih razven tega 5e ob 9.15, 11. predp., 2.30, 4., 5.35, 7.15* CENE : Vožnja tja in nazaj.....K 1"—, „ „ „ a kopeljo vred „ 1*30. » » n »za otroke * 1*— Samo ena vožnja .... » „ „ za otroke • Za abonente znižane cene. . . —'60, * ) Eventuelno. MALI OGLASI MALI OO LASI aa rafttaajo pa 4 Tla. fcaaatfo. Maatpa Uakaaa baaaia aakrat vat Nalmntia ..... ~ " Plača aa tak«) * g In 7Q -rnnot sloveoBka Žganjarna in zaloga III £M ZVpei vBakovretnih likerjev v Trsti, Campo 8. Giacomo fitev. 17. KazpoSil a likerje od 5 litrov naprej poštnine prosto, po konkurenčnih cenah. SlaTnemu občinstvu se toplo priporočata, kakor tudi priporočata svojo trgovino jeatvin na Opčiaab. Brata SOSIC.__2355 Mebl Ghega 5t. 8. L i rana soba ^ScT-11SZ S 2360 Huo rionlra i s Č e manufakturo a trgovina UVcft UOblla Križmančič & BreSčak v Trsta, Nova ulica štev. 37. 2361 Elegantne Belvedere 1?, III sobe UI, vrata 20. z dobro hrano se od> dajo 2 ali 3 gospodom. __2362 Cnennrli^nsi Bi ifiCe P°lo*ico P»"»e »orje pri uuspouluila pogteni ženski, brez razlike narodnosti, za 1. novembra. • Ponudbe pod „Zračnost" na Inseratni oddelek Edinosti. 2363 Frhh NALI! dipl. krojač na dunajskem ucnam zavodu za prlkrojevanja, z dovoij. mžjaavatr. nam. TRST ul. Tor S Piero 4 Podružnica v Nabrežini. Krojačnica, zak ga sukna Obleke po zmernih cenan Solidna, vzorna izvršitev te* > :•• ..t : ^Šh&gfefe-t- TF MICHES.B ZEPPAR ^ TELEFON Ster. U-«5 Podružnica v Zain. m Zaloga lajDlilinili d s ci ii (ftarhert lastnega izdelka. Edino sastop. torarae maj o ličnih peči: Carl Mayer's Stibnt, B lansko Uzbera plošč ca stene kakor tudi za štedilnike, ■ajalle, peči laltlus mm trajem efeaj, i^nklJlT« tmdl aa pila. m i i : : i 5 t ; ■41 mi m if y ^ i M I I I F-T l I I » 1 1 ]