CELJE, JANUARJA 1982 - ŠTEVILKA 1 - LETO XXXVI - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
KMETIJSTVO
ZADRUGA PRAZNIH ROK
Prašiči romajo naravnost v skrinjo ali čez mejo
V torek je bilo v Celju
medregijsko posvetovanje o
organiziranju javne razprave
o izvajanju zakonov s po-
dročja kmetijstva. Sodelova-
li so predstavniki celjskega,
zasavskega in koroškega ob-
močja ter republiški pred-
stavniki s področja kmetij-
stva.
Pomembna določila kme-
tijskih zakonov se v praksi
ne uresničujejo, kar še pose-
bej velja za družbenoeko-
nomske odnose v kmetij-
stvu, za prostorski vidik go-
spodarjenja z zemljo, za
družbeno planiranje ter s
tem povezano gospodarjenje
s prostorom in še posebej s
kmetijskimi zemljišči.
Ti problemi močno izsto-
pajo tudi v kmetijstvu na
celjskem. Velike premike pa
so dosegli zlasti v hmeljarski
industriji in v živinoreji še
posebej v zgornjesavinjski
dolini. Dobra tehnološka
opremljenost, visoka pro-
duktivnost, skupen nastop
na zunanjem trgu pričajo, da
je z dobro organizirano kme-
tijsko proizvodnjo in z ureje-
nimi dohodkovnimi odnosi
možno doseči zastavljene ci-
lje.
V	regiji pa zlasti zaostajajo
na področju rastlinske proiz-
vodnje vendar vsepovsod
dobro ocenjujejo jesensko
setev.
V	nekaterih občinah se
srečujejo z vedno večjim
problemom razdrobljenega
in naturalnega kmetijstva.
Kmetje proizvajajo in proda-
jajo na lastno pest. Brez
ustrezne družbene kontrole,
po sistemu, kdo več da, temu
se več proda. V občini Šmar-
je pri Jelšah kmetijska za-
druga ne more odkupovati
prašičev od kmetov, ker jo le
ti raje, po veliko višji ceni,
kot je odkupna, prodajo za-
sebnikom in na Hrvaško. Po-
dobno je tudi v šentjurski
občini. Dejstvo pa je, da so
za pospešitev svoje proiz-
vodnje dobili družbena sred-
stva.
Postavlja se vprašanje, ka-
ko to prodajo na črno pre-
prečiti? Najbrž ne bo šlo dru-
gače kot z urejenimi cenov-
nimi odnosi pri nakupu med
republikami. Nekaj pa bo
morala storiti tudi zadruga,
od katere kmetje dobivajo
kredite.
Če torej vemo, da je v pre-
težni večini zemlja v lasti za-
sebnih kmetovalcev, potem
bomo morali narediti to, da
bodo kmečka zasebna go-
spodarstva, tista, ki so spo-
sobna in usposobljena, čim
prej prešla na tržno kmečko
gospodarjenje.
VVE
V CELJSKI
OBČINI 5940
ČLANOV ZK
Zveza komunistov v obči-
ni Celje je ob koncu novem-
bra lani štela 5940 članov, ki
so organizacijsko povezani v
312 osnovnih organizacijah.
Tako je v občini sedaj še 106
dislociranih poslovnih enot
in štirje tozdi, v katerih ni
pogojev za delovanje osnov-
nih organizacij. Posamezni
člani iz teh temeljnih organi-
zacij in nekaterih poslovnih
enot so zato vključeni v
osnovne organizacije ZK v
ostalih tozdih svojih delov-
nih organizacijah, komunisti
iz dislociranih enot pa so or-
ganizacijsko povezani v te-
renskih organizacijah zveze
komunistov v krajevnih
skupnostih, kjer stanujejo.
Sveti ZK so izvoljeni v dese-
tih krajevnih skupnostih, v
treh krajevnih skupnostih
pa se še pripravljajo na nji-
hovo ustanovitev.
Kljub temu, da je spreje
manje novih članov a
naloga, je še veliko osi. „. .lih
organizacij, ki so to nalogo
slabo, ali pa je sploh niso
uresničevale. V letu 1981 je
bilo v organizacijo zveze ko-
munistov v celjski občini
sprejetih skupaj 258 članov,
od teh v gospodarstvu 115, v
družbenih dejavnostih 130 in
v. krajevnih skupnostih 13
članov. Med novosprejetimi
je bilo največ takih, ki so
mlajši od 27 let. Še vedno pa
je v občini mnogo osnovnih
organizacij - kar 193 - ki v
preteklem letu niso v svoje
vrste sprejele nobenega no-
vega člana. Zato bodo mora-
le kadrovski obnovi svojega
članstva nameniti v prihod-
njem obdobju več skrbi.
DS
PRVA ZAJOKALA ADRIANA
Takrat, ko nas je večina sedela doma pred televizorji ali
plesala v kakšni dvorani ter pričakovala Novo leto, so imeli
.v celjski porodnišnici drugačna opravila. Dežurna ekipa je
bila pripravljena, da namesto veseljačenja, ki je bilo tako
značilno za tisto noč, pomaga na svet prvemu otroku v
Novem letu 1982. Medtem ko so lani delali prav ob odhodu
-starega in prihodu Novega leta, letos ni bilo tako, saj je prvi
otrok, mala Adriana, prijokala na svet »šele« ob 2,12! *
Mama Silva Gajšek, ki je doslej povila z Adriano vred že
pet otrok, je bila srečna, da je deklica zdrava, veseli pa so bili
tudi člani dežurne ekipe. Dva dni po porodu smo izpeljali
našo tradicionalno novoletno akcijo in smo skupaj s pred-
stavnikom Trgovskega podjetja MODA v Celju obiskali ma-
mico Silvo Gajšek in njeno hčerko Adriano. Direktor MODE
Milan Medvešek je poleg čestitk izročil darilni bon, ki je
tokrat resnično prišel v prave roke. In še nekaj: vsako leto
čestita Novo leto ter se zahvali kolektivu MODE za darilni
bon zdaj že triletni MATEJ MARINČEK iz Celja. Več o tem
na 5. strani!
TV - Foto: VALTER LEBEN
r	^
Upravni organi občine
SLovenske Konjice so
prilagodili delovni čas
potrebam delovnih ljudi
in občanov. Odslej bodo
ti še lažje urejali uradne
zadeve izven svojega re-
dnega delovnega. časa.
Upravni organi so na-
mreč podaljšali delovni
čas tudi ob ponedeljkih
do 16. ure, tako kot je bilo
doslej in še bo ob sredah.
Njihov delovni čas je to-
V SLOVENSKIH
KONJICAH
PRILAGODILI
DELOVNI ČAS
rej ob ponedeljkih in sre-
dah od 6. do 16. ure, ob
torkih in četrtkih od 6. do
14. ure ter ob petkih od 6.
do 12. ure. Uradne ure za
stranke pa so ob pone-
deljkih, sredah in petkih
v vsem delovnem času.
Odločitev za nov delov-
ni čas upravnih organov v
občini Slovenske Konjice
lahko samo pozdravimo,
saj pomeni krepak korak
od besed k dejanjem.
Njim so že sledile nekate-
re druge službe in upaj-
mo, da bo izgovor za nuj-
ne odsotnosti z dela zara-
di urejanja različnih ura-
dnih zadev, kmalu čisto
prazen.
MBP.
TRADICIJE NOB
DA BI ŽIVELE Z NAMI
Svet za ohranjanje tradicij NOB opraviI pomembno delo
Svet za ohranjanje in razvi-
janje revolucionarnih tradi-
cij in spomeniško varstvo, ki
kot organ predsedstva Ob-
činske konference SZDL v
Celju spremlja, kako so v
vsakdanjem življenju in delu
prisotna izročila revolucije,
je v preteklem letu opravil
pomembno delo. Člani sveta
so si predvsem prizadevali,
da bi v celjski občini ne bilo
delavca in občana, ki ne bi
na nek način sodeloval pri
obeleževanju dogodkov iz
revolucionarne preteklosti.
V uresničevanje programa
sveta so se posebej zavzeto
vključili člani borčevske or-
ganizacije in mladi, ki so pri-
pravili vrsto spominskih po-
hodov, srečanj in spomin-
skih dni, pa tudi prostovolj-
nih akcij pri urejanju okolij
spomenikov in spominskih
obeležij iz NOB. Letošnja
prizadevanja vseh njih in
članov sveta pa so bila še po-
sebej naravnana k obeleže-
vanju vidnih jubilejev, kot
so 40-letnica ustanovitve OF,
40-letnica vstaje, 40-letnica
oboroženih sil in 20-letnica
neuvrščenosti, ob tem pa so
aktivno sodelovali tudi pri
urejanju in odkritju nekate-
rih spominskih obeležij. Ta-
ko je bila v celoti obeležena
prehojena pot borcev celjske
partizanske čete, odkrito je
bilo spominsko obeležje na
mestu, kjer je bil ustanovljen
mestni odbor OF, obeležena
je bila 40-letnica priprav na
oboroženi boj v Vojniku in
Škofji vasi (Olčekova hiša),
odkrita je bila tudi spomin-
ska plošča padlim kurirjem
v Jezercah pri Šmartnem.
Na pobudo sveta so poime-
novali Ekonomski šolski
center v Celju po Tonetu Gr-
čarju-Johanu, sedaj pa teče-
jo pogovori še o poimenova-
nju tozda Grafika v Aero po
Dušanu Kraigher ju-Jugu.
V preteklem letu je svetu
za ohranjanje in razvijanje
revolucionarnih tradicij in
spomeniško varstvo pri celj-
ski SZDL uspelo vzpostaviti
dobre povezave tudi s koor-
dinacijskimi odbori v krajev-
nih skupnostih, ki večinoma
kar dobro delajo. Ena od nji-
hovih skupnih akcij v letoš-
njem letu pa bo organizirano
vzdrževanje spomenikov in
spominskih obeležij v občini
Celje, v katero se bo vključil
tudi Zavod za spomeniško
varstvo. Svet bo z Muzejem
revolucije in Zgodovinskim
društvom še bolj načrtno kot
doslej vzpodbujal in zbiral
različno zgodovinsko gra-
divo.
DS
PROGA ZIDANI MOST-CELJE
BOLJ VARNA
Na dvotirni progi Zidani most-Celje je vključen v
obratovanje avtomatski progovni blok, ki omogoča
večjo propustno moč proge in večjo varnost železni-
škega prometa. Ta del proge je namreč močno obreme-
njen, saj vozi na tem odseku v štiriindvajsetih urah 110
vlakov, od tega 52 potniških in 58 tovornih. Vedno
večja gostota prometa in dolgi medpostajni odseki so
zato narekovali gradnjo avtomatskega progovnega
bloka. S to napravo se bo poslej povečala propustna
moč proge za 25% oziroma na 138 vlakov na dan.
Istočasno pa bo z njo zagotovljena tudi večja varnost
prometa na odprti progi.
s,__I«
114 STANOVANJ ZA RUDARJE
Stolpnica na sliki izgleda po zunanjosti hladna, neživljenj-
ska. Pa to ni res, saj za njenimi stenami zdaj že »diha«
prijetno, lagodnejše življenje 114 rudarskih družin. Torej
tistih družin, katerih očetje in sinovi delajo v tistem ru-
dniku, ki je ob koncu lanskega leta slavil velik dosežek -
izkop dobrih pet milijonov ton premoga. Nekaterim gara-
čem pod zemljo je darilo novo stanovanje. Srečno!
LOJZE OJSTERŠEK
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 7. januar 1982
OBČNI ZBORI
SINDIKATA
PRED DURMI
Od 15. januarja pa do
28. februarja bodo v vseh
osnovnih organizacijah
sindikata potekali občni
zbori. Nanje se v občin-
skih organizacijah že te-
meljito pripravljajo, spre-
jeti so rokovniki nalog,
opravljeni so bili že pogo-
vori s predsedniki osnov-
nih organizacij in konfe-
renc sindikata, v tem ča-
su pa poteka še evidenti-
ranje kandidatov za nove
predsednike osnovnih or-
ganizacij in konferenc ter
za člane izvršnih odbo-
rov. V vsebinskem smislu
bodo občni zbori dali ce-
lovito oceno aktivnosti v
preteklem dveletnem ob-
dobju, posebej kritično se
bodo dotaknili nalog, ki
niso bile opravljene, začr-
tali pa bodo tudi program
bodočega dela osnovnih
organizacij.
DS
REVOLUCIONARNOST EVANGELIJA
Škof Vekoslav Grmiča iz
Maribora je v sklepnem de-
lu prispevka pod naslovom
Revolucionarnost evangeli-
ja v reviji Znamenje med
drugim zapisal:
Pogledi na Kristusa in
njegovo oznanilo, kakor
smo jih razvili v tej razpra-
vi, danes niso več nobena
izjema. Najdemo jih v
vrstah tistih, ki si. prizade-
vajo za socialne spremembe
v svetu, v vrstah revolucio-
narjev, v cerkvah Latinske
Amerike in Afrike in med
teologi, ki glede na zname-
nja časa zagovarjajo teolo-
gijo osvoboditve in teologi-
jo revolucije. Nedvomno pa
je takšne podlage omogoči-
lo tudi dejstvo, da so se
splošno začele trgati vezi
med cerkvijo in reakcionar-
nimi državnimi režimi.
Evangelijsko sporočilo
postaja danes pomembno
tudi za tiste, ki sicer veruje-
jo v Kristusa kot božjega
odrešenika. Zato bi bilo
usodno, če bi kristjani s
svojimi nazori in svojim ob-
našanjem kakor koli skuša-
li to onemogočiti, ker ne bi
hoteli videti revolucionar-
ne razsežnosti evangelija,
ali bi jo celo zanikali. Krist-
jani bi danes morali zavzeto
kazati na to razsežnost in
tako prispevati teoretično
in praktično svoj delež k ve-
likemu zgodovinskemu tre-
nutku, ko se ruši stari svet
in nastaja novi, ki naj bi bil
bolj človeški in bi človeku
zagotavljal lepšo priho-
dnost. V našem prostoru
imajo takšni pogledi še po-
seben pomen. V njihovi luči
moremo spoznati svoje od-
govorno poslanstvo in najti
svojo identiteto prav, koli-
kor živimo iz evangelija.
Vera, ki svet spreminja člo-
veka res v človeka, človeš-
tvo pa v skupnost bratov in
sester, ki zaupa v moč do-
brote, je nad vse potrebna
za zidanje čim popolnejše
družbe. Ugodna priložnost
je za kristjane, če bodo to
spoznali in se v skupnih na-
porih povezali s tistimi, ki
si prizadevajo za podobne
cilje, kakor jih nakazuje
evangelij, čeprav so njiho-
va izhodišča od krščanskih
različna.
ZNAMENJE 1981
OBRAT TSN ŠMARJE
ZAPRTA VRATA DELAVNICE
Delavci niso bili pravočasno obveščeni
S 1. januarjem je Tovarna
stikalnih naprav iz Maribora
ukinila svoj proizvodni obrat
v Šmarju pri Jelšah, v kate-
rem je bilo zaposlenih 15-de-
lavcev. Odločitev so sprejeli
z obrazložitvijo, da obrat ni
več ekonomsko upravičen,
ker potečejo pogodbe z do-
bavitelji repromateriala iz
uvoza.
Zanimivo pa je, da o odlo-
čitvi Tovarne stikalnih na-
prav, oziroma centralnega
delavskega sveta, delavci
obrata v Šmarju niso bili ob-
veščeni. Prvi namig o tem,
da bo obrat zaprt, so dobili
šele v sredini decembra, ko
so predstavniki TSN pove-
dali. da ni v okviru delovne
organizacije in sozda Elkom
nobene možnosti za uvedbo
kakršnegakoli novega proiz-
vodnega programa v obratu
v Šmarju. Tako je bilo treba
v štirinajstih dneh najti reši-
tev za petnajst delavcev tega
obrata in jim zagotoviti so-
cialno varnost. Z vso zavze-
tostjo so se reševanja tega
problema lotile ustrezne
službe Skupščine občine
Šmarje pri Jelšah, ki so teh-
tale skupaj z delavci obrata
TSN več možnosti. Najbolj-
šo pa je končno ponudil
Kmetijski kombinat Šmarje
pri Jelšah, ki je predlagal za-
poslitev vsem petnajstim de-
lavcem v novo organizira-
nem tozdu Kovinarstvo. Po-
nudil je tudi proizvodni pro-
gram, ki naj bi ga ti delavci
izvajali. Tako je sedaj dogo-
vorjeno, da bodo delavci
šmarskega obrata še do 1.
marca v delovnem razmerju
s Tovarno stikalnih naprav
in da bodo v tem času preje-
mali osebne dohodke, kakrš-
ni so jim bili izplačani v me-
secu decembru. Kmetijski
kombinat pa bo dotlej pri-
pravil priučevalni tečaj za
varilce, ki bi ga obiskovali
delavci. Stroške priučevanja
bo poravnala Tovarna stikal-
nih naprav, Kmetijski kom-
binat pa bo 1. marca sklenil
delovno razmerje z vsemi
petnajstimi delavci. Pogod-
bo o tem so že 29. decembra
podpisali s kombinatom vsi
delavci, ki so bili doslej za-
posleni v obratu TSN v
Šmarju.	DS
ŽALSKA SKUPNA PORABA
Dovoljen obseg skupne porabe za letošnje leto v Žalcu
znaša 672 milijonov 580.000 dinarjev, kar je v globalu osem-
najst odstotkov več kot lansko leto. Pomembna naloga v
letošnjem letu pa bo ugotoviti tekočo porabo sredstev za
izgradnjo posameznih investicijskih objektov in v tem smi-
slu z ustreznimi sporazumi omogočiti združevanje sredstev.
Tudi izvršni svet žalske občinske skupščine podpira pred-
log za financiranje rednih dejavnosti v znesku nekaj več kot
612 milijonov dinarjev, kar predstavlja 121 odstotno poveča-
nje sredstev v primerjavi z letom 1981. Ob tem je treba
zapisati, da se naj bi dodatek za celodnevno šolo zmanjšal za
pet odstotkov, iz amortizacije naj bi nabavili dva kombija,
šolam pa naj bi letos priznali amortizacijo nepremičnin le v
višini sedemdeset odstotkov. Na osnovni šoli v Petrovčah se
bo pričela celodnevna osnovna šola s prvim februarjem
letošnjega leta in to od prvega do četrtega razreda.
JANEZ VEDENIK
Od 20. do 23. aprila 1919. leta je bila združitveni
kongres socialnodemokratskih strank in organizacij
Jugoslavije v Beogradu v prisotnosti 432 delegatov.
Ustanovljena je bila enotna stranka, ki je dobila ime
Socialistična delavska stranka Jugoslavije (komuni-
stov) - SDSJ (k). Sprejeli so tudi statut, organizacijska
načela pa so prevzeli od prejšnjih socialno-demokrat-
skih strank.
Od 20. do 25. junija 1920 je bil drugi kongres, in
sicer v Vukovaru ob prisotnosti 374 delegatov. Na tem
kongresu je partija spremenila ime: nastala je Komuni-
stična partija Jugoslavije (KPJ). Sprejeli so tudi novi
statut, po katerem se je KPJ organizirala centrali-
stično. Pokrajinska vodstva so ukinili.
Tretji kongres je bil na Dunaju, in sicer od 17. do
22. maja 1926. leta. Njegov namen je bil ukiniti frakcije
in utrditi enotnost partije. Kongres je obsodil frakcio-
naštvo ter soglasno sprejel načela enotnosti partije.
9. novembra 1928 je bil četrti kongres, in sicer v
Dresdenu, v času odločnega boja proti frakcionaštvu.
Na kongresu so ostro kritizirali sedemletne boje med
različnimi frakcijami, ter negativne posledice tega boja
na različnih področjih partijskega in sindikalnega de-
lovanja.
V Beogradu je bil od 21. do 29. julija 1948 peti
kongres. V referatih in razpravah je bila poudarjena
vloga KPJ pri organizaciji narodnoosvobodilnega boja
in socialistične revolucije, kritično pa so tudi analizi-
rali prehojeno pot in povojno socialistično graditev.
Sprejeli so nov program in statut partije.
Od 2. do 7. novembra 1952 je bil šesti kongres, in
sicer v Zagrebu v prisotnosti 2022 delegatov ter okrog
400 tujih in domačih gostov. Kongres je obravnaval
vlogo KPJ v pogojih samoupravljanja, kritiko Stali-
nove revizije marksizma ter njene posledice na razvoj
odnosov med socialističnimi državami. KPJ se je prei-
menovala v Zvezo komunistov Jugoslavije (ZKJ).
22. aprila 1957 je bil sedmi kongres v Ljubljani,
prisostvovalo mu je 1791 delegatov, sprejeli pa so nov
statut in program partije.
Osmi kongres je bil od 7. do 13. decembra 1964. leta
v Beogradu, prisostvovalo je 1442 delegatov in 30 tujih
delegacij. Na kongresu sta prevladovali dve splošni
problematiki: preobrazba statističnega gospodarstva v
samoupravno plansko tržno gospodarstvo in nadaljnji
razvoj družbenih odnosov na temelju uveljavljanja ne-
posrednega samoupravljanja.
Od 11. do 15. marca 1969. leta je bil deveti kongres v
Beogradu. Prisostvovalo je 1278 delegatov. Obravna-
vali so probleme notranjega družbenega razvoja. Spre-
jeli so tudi nov statut.
Deseti kongres je bil v Beogradu od 27. do 30. maja
1974. leta. Prisostvovalo je 1666 delegatov. ZKJ se je
soočila z delovanjem različnih tujih sil, nasprotnih z
usmeritvijo jugoslovanske partije, in sicer z liberali-
zmom in tehnokratizmom. Zato so na kongresu pouda-
rili vlogo komunistov v boju proti silam, ki nasprotu-
jejo revolucionarnim pobudam ZKJ.
Enajsti kongres je bil od 20. do 23. julija 1978 v
Beogradu, prisostvovalo pa mu je 2283 delegatov. Po-
trdili so naloge ZKJ v boju za razvoj socialističnega
samoupravljanja, za mir, za enakopravno mednarodno
sodelovanje in za socializem v svetu. Enajsti kongres
se je ukvarjal tudi z vprašanji usposabljanja članov
ZKJ, z negovanjem kolektivnega dela ter z narašča-
njem osebne in kolektivne odgovornosti.
PETNAJST AKCIJ DRUŠTVA
INVALIDOV V TITOVEM
VELENJU
Člani Društva invalidov v
Titovem Velenju (2285 čla-
nov) so že sprejeli okvirni
delovni program za letošnje
leto, ki obsega več kot pet-
najst najrazličnejših akcij, za
katere bodo po prvih izraču-
nih porabili 332 tisoč din.
Prvo akcijo bodo pripravili
28. februarja, in sicer občni
zbor Društva invalidov v Do-
mu kulture v Šoštanju. Mar-
ca bosta dve akciji: 5. marca
sprejem za žene invalidke ob
Dnevu žena, 26. marca pa
dvoinpol dnevni izlet v Fie-
so. Koncem aprila bodo
sprejeli invalide iz pobrate-
negsa Splita, ki bodo gostje
pri posameznih družinah.
Sredi maja se bodo podali na
krajši izlet v Peč na Madžar-
skem, torej k invalidom, s
katerimi so začeli tesneje so-
delovati v lanskem letu.
6. junija pripravljajo tradi-
cionalni »Sončni vlak« za
170 invalidov, ki bo odpeljal
iz Titovega Velenja do Pod-
četrtka. Septembra bodo ve-
lenjskim invalidom vrnili
obisk invalidi iz Peči na
Madžarskem. 7. oktobra ob
občinskem prazniku bo tra-
dicionalni, že deseti avto-reli
voznikov invalidov, decem-
bra pa sprejem za najpriza-
devnejše delavce v društvu.
K temu je treba prišteti še
številne športne prireditve,
ki v tem programu niso zaje-
te ter seveda druge akcije,
kot so obiski invalidov na
njihovih domovih, skrb za
klimatsko zdravljenje, obda-
ritev socialno najbolj ogrože-
nih invalidov itd.
T. VRABL
HINKO
DERMOL
Hinko Dermol iz Titovega
Velenja je lani stopil med
Abrahamovce, saj je dopolnil
50 let življenja. Kdor ga poz-
na, zlasti pa njegovo široko
delo, bi rekel, da je Hinko
Dermol na svetu že vsaj sto
let! Toliko dobrega in korist-
nega je v teh petdesetih letih
že naredil!
Rodil se je v Družmirju pri
Šoštanju. Hinkova življenj-
ska pot je bila vseskozi delov-
na, saj takorekoč ni poznal
počitka. Po končanem učite-
ljišču v Mariboru se je najprej
zaposlil na Osnovni šoli vPa-
ki pri Titovem Velenju. Z de-
lom na drugih področjih je
začel že prej v rojstni vasi
Družmirje kot gledališki de-
lavec in član pevskega zbora.
Z gledališkim in pevskim de-
lom je nadaljeval tudi v da-
našnjem Titovem Velenju.
Ko je on delal, je bilo življe-
nje na različnih ravneh re-
snično pestro, zanimivo in
kvalitetno. Vseskozi je želel
širiti kulturo po Šaleški doli-
ni. Veliko je tudi igral, ome-
nimo samo nekatere najvi-
dnejše vloge: v Plavžu je zai-
gral zapitega Andreja pa v
Operaciji dobrosrčnega Do-
nalda, v opereti Pri treh mla-
denkah zaljubljenega Šobra,
v Celjskih grofih pravičnega
Pravdača, v Hlapcu Jerneju
nepozabnega župnika itd.
Hinko je tudi pravi mojster
za organizacijo velikih pro-
slav ob najrazličnejših praz-
nikih. Tudi tu omenimo sa-
mo nekatere: 40-letnica ZKJ
v Ljubljani, 15-letnica osvo-
boditve v Celju, OF 27. aprila
1969 v Titovem Velenju, ko je
bil prisoten tudi tovariš Tito
itd.
Navzoč je tudi v športu. Za-
čel je s kotalkanjem, kije pod
njegovim vodstvom sodilo v
sam jugoslovanski pa delno
tudi evropski vrh. Zdaj kotal-
kališče samuje. Bil je pri no-
gometaših pa jih je pravoča-
sno zapustil, ko je uvidel, ka-
ko se dela... Bil je med atle-
ti... Zdaj je pri rokometaših.
Ko je bil upravnik Mladin-
skega kluba je bilo delo živa-
hno in kvalitetno, zdaj pa...
Hinko Dermol je že nekaj
let zaposlen v propagandni
službi v Gorenju, sicer pa z
ženo Adelo živi v svoji hiši na
Gorici pri Titovem Velenju.
Hčerka Nataša je bila nekoč
odlična kotalkarica (državna
prvakinja!) in atletinja, kon-
čala pa je z odliko študij far-
macije. Sin Valerij končuje
dve srednji šoli (gimnazijo in
srednjo glasbeno), dela vse z
odliko, razmišlja pa tudi o ka-
snejšem študiju na dveh fa-
kultetah! Takšna je družina
Hinka Dermola, petdesetlet-
nika, ki živi delovno in široko
življenje in ki je dobil med
drugimi priznanji tudi red
Dela s srebrnim vencem in
zaslug za narod s srebrno
zvezdo.
LOJZE OJSTERSEK
ZGODOVINA KONGRESOV
KPJ-ZKJ
KLUB IVAN CANKAR ZARES
ŽIVI
Klubu kulturnih delavcev
Ivan Cankar iz Celja je v lan-
skem letu uspelo, da je po-
stal osrednji oblikovalec kul-
turnega življenja v mestu ob
Savinji. S svojo raznovrstno
dejavnostjo v svoj krog pri-
teguje vedno več mladih
ustvarjalcev in ljubiteljev.
To je osrednja misel, s ka-
tero so člani kluba zaključili
svoj letni občni zbor, na ka-
terem je gostovala tudi naša
umetnica Svetlana Makaro-
vič.
Klub šteje okoli 150 .čla
nov, ki so dokaj redni sprem
ljevalci klubskih večerov. \
preteklem letu je bilo teh 3«
in tri ekskurzije. Člani s(
ugotovili, da bo v tem leti
potrebno še bolje popestrit
oblike dela v klubu. Do seda
so prevladovala predavanji
in okrogle mize, ki s svoj<
aktualnostjo, raznolikost]!
in strokovnostjo še napre
opravičujejo to obliko dela
Bilo bi pa zaželeno, da je &
več gostovanj priznanil
umetnikov iz vse Slovenija
več raznovrstnih glasbeni!
večerov in še drugih prired
tev, ki bi pritegnile zlas'
mlade ljubitelje umetnost
Še bolj pa bi moral klub prc
dreti v delovne org0"'"—
ker ugotavljajo, da
ni dovolj odziva na
tve, ki jih klub organi
Na občnem zboru ot
ljučku leta so izvolili tuc.
ve člane v upravni odbor
druge samoupravne organ
Pogovor s Svetlano Makan
vič pa je razkril vrsto probl
mov, s katerimi se srečuje;
svobodni umetniški ustva
jalci.
VV
LAŠKO: USPEŠNI NA PODROČJU
OBRAMBE
Kako uspešni so bili v minulem obdobju rezervni stare-
šine v svoji organizaciji in pa vsa dejavnost v okviru ljudske
obrambe in družbene samozaščite, se je dalo za občino
Laško precej razbrati iz vsebine proslave Dneva JLA, ki je
bila v domu Dušana Poženela.
Ob tej priložnosti je bil posebej pohvaljen oddelek za
zveze pri občinskem štabu, osebno pa okoli 20 starešin,
vojakov in prostovoljcev. V desetarje je napredovalo 9 voja-
kov, v višje čine mlajših oficirjev preko petdeset in v višje
čine deset oficirjev, med temi tudi dva v čin majorjev. Zlato
plaketo republiške konference ZRVS je prejel Stanko Tav-
zes.
Na proslavi so v programu sodelovali pevci TIM, otroci
osnovnih šol, ki so brali svoje spise o JLA ter godba na
pihala.
TONE KOŠIR
gt -j _ 7. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
MOŽNI KANDIDATI ZA
OBČINSKO SKUPŠČINO
VELENJE
Na zadnji programsko volilni konferenci Občinske
konference SZDL Velenje tik pred koncem lanskega
leta so na predlog Koordinacijskega odbora za kadrov-
ska vprašanja pri OK SZDL in Predsedstva OK SZDL
Velenje evidentirali kot možne kandidate za nosilce
najodgovornejših dolžnosti v skupščini občine Vele-
nje:
JANEZA BASLETA za predsednika skupščine ob-
čine Velenje,
ŠTEFKO KORDEŠ za podpredsednico skupščine
občine Velenje,
BOŽA LEDNIKA za predsednika Izvršnega sveta,
ALOJZA KIKCA za predsednika družbenopolitič-
nega zbora,
ALOJZA SAJETA za predsednika zbora združenega
dela in
FRANCA CEVZARJA za predsednika zbora krajev-
nih skupnosti.
Na isti seji Občinske konference SZDL Velenje so za
predsednika OK SZDL Velenje ponovno izvolili To-
neta Šeligo, novi podpredsednik je Janko Vovk in
sekretar znova Slavko Korenič.
T. VRABL
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE
PO DOGOVORU
Koliko bomo zanjo združevali?
Modernizacija bolnišnice v
Celju poteka tako kot je bilo
dogovorjeno. Občinske
zdravstvene skupnosti so v
skladu z družbenim dogovo-
rom in temelji planov v letu
1981 sproti poravnavale svo-
je obveznosti. Na osnovi re-
dnega priliva sredstev in s
pomočjo bančnega kredita je
izgradnja osrednjega objekta
modernizacije normalno po-
tekala.
Predvidena dela so do pri-
četka zime opravili, sedaj pa
osrednje gradbišče počiva.
Oživelo bo spet na pomlad,
ko bodo objekt pokrili. Ta-
krat bodo tudi dogradili obe
transformatorski postaji z
agregati in jih usposobili za
sedanje in bodoče potrebe.
Oboje bi naj bilo gotovo v
začetku druge polovice leta.
Podobno kot ostale inve-
sticije s področja družbenih
dejavnosti, je tudi moderni-
zacijo celjske bolnišnice
obravnavala posebna repu-
bliška komisija za preverja-
nje investicij. Mnenje komi-
sije je bilo pritrdilno, še zla-
sti, ker modernizacija poteka
in bo potekala v posameznih
finančno in funkcionalno
zaključenih etapah. S t,o fa-
zo, ki je sedaj v izgradnji, bo
na primer dokončno razreše-
na energetska oskrba v
zdravstvenem kompleksu.
Modernizacija torej poteka
po dogovoru, kaže pa, da se
je nekoliko zapletlo pri zdru-
ževanju sredstev zanjo v tem
letu. Izvršilni odbor Sklada
za modernizacijo bolnišnice
je obravnaval financiranje
modernizacije v tem letu in
sprejel odločitev, da se tudi v
letu 1982 združujejo sredstva
v višini 0,90 odstotka od bru-
to osebnih dohodkov, tako,
kot je zapisano v družbenem
dogovoru oziroma temeljih
planov občinskih zdravstve-
nih skupnosti v letih
1981-1985, torej enako kot je
že bilo doslej. Predlog Me-
dobčinske zdravstvene
skupnosti pa je za nekoliko
nižji prispevek, tako da bo
potrebno že v začetku leta
oba predloga uskladiti.
Poleg modernizacije bol-
nišnice oziroma izgradnje
njenega osrednjega objekta,
je v Zdravstvenem centru tu-
di na drugih krajih živa inve-
sticijska izgradnja. V letu
1981 so pridobili nov, sodo-
ben zdravstveni dom v Slo-
venskih Konjicah, tik pred
zaključkom je nova zdrav-
stvena postaja na Vranskem.
Nove prostore so pridobili
delavci delovne skupnosti
skupnih služb, njihove bivše
prostore pa so namenili za
medicinske potrebe. Kmalu
bo dokončana intenzivna te-
rapija v temeljni organizaciji
Center operativni oddelki z
anestezijo, dermatološki od-
delek pa se bo že v začetku
februarja preselil iz Novega
Celja v Celje. Glavna adapta-
cij ska dela v Zdravstvenem
domu v Celju pa bodo pre-
dvidoma zaključena do
aprila.
MILENA B. POKLIC
V nedeljo je potekal zimski pohod v počastitev zad-
nje bitke Pohorskega bataljona. Ta boj so bili borci
Pohorskega bataljona 8. januarja 1943. leta. Na Osan-
karici se je zbralo v zgodnjih jutranjih urah okrog 450
planincev, ki so krenili proti prizorišču zadnjega boja
pri Treh žebljih, kjer so bili prisotni na komemoraciji.
V njej so nastopali učenci osnovnih šol iz Zreč in
Slovenskih Konjic. Občuteno izvajanje programa je
mogočno vplivalo na udeležence pohoda. O junaški
poti in še bolj o junaškem zadnjem legendarnem boju
Pohorskega bataljona je spregovoril planincem kustos
Muzeja NOB Lojze Penič. Planinci so po programu
spontano zapeli nekaj znanih partizanskih pesmi.
Po spominski svečanosti, ki so jo kvalitetno izvedli
učenci iz Zreč in Slovenskih KOnjic, so planinci kre-
nili v strnjeni koloni do Rogle. Večina planincev je bila
iz planinskih društev MDO Savinjska. Udeležili so se
ga tudi planinci planinskih društev Matica iz Ljub-
ljane. Prišli so tudi planinci iz Murske Sobote in Gor-
nje Radgone. To je bil že njihov 4. pohod po vrsti.
Pohoda bi se še udeležilo več planincev, če ne bi bil
prvo nedeljo po novoletnih praznikih.
Na cilj na Rogli so planinci prispeli v rekordnem
času tri ure in pol, saj so bili vremenski pogoji v
primeri s prejšnjimi nadvse ugodni. Med smrekovimi
gozdovi jih je spremljalo sonce, ki je pohodnikom
vlivalo vire energije za prijeten zimski pohod.
Na Rogli so se po pogostitvi še zavrteli ob poskočnih
vižah ansambla Comet iz Zreč. Nihče ni bil utrujen, saj
se je zavedal, da se je udeležil pohoda v spomin zadnje
bitke legendarnega Pohorskega bataljona, ki je glo-
boko odjeknila v svetu. O uničenju bataljona, ne pa
POHOD PO POTEH
POHORSKEGA BATALJONA
partizanskega gibanja na Pohorju, je bil obveščen
Himmler in preko njega tudi Hitler. Ta poraz bataljona
je le za nekaj časa zatrl partizanski odpor na Pohorju.
Vznikle so nove enote, ki so nadaljevale tradicije bata-
ljona. Organizatorji 4. pohoda po poteh Pohorskega
bataljona PD Zreče je svojo nalogo v celoti uspešno in
v zadovoljstvo vseh udeležencev v celoti izpolnila.
Prihodnje leto bo potekal pohod ob 40-letnici bitke.
Da bo ta obletnica res dostojno proslavljena, bo po-
trebno nuditi PD Zreče več materialne in moralne
pomoči. Pri tej obletnici bi lahko sodelovala tudi Pla-
ninska zveza Slovenije, saj bo pohod prerasel občinske
in pokrajinske okvire.
Menim, da ne bi bilo odveč, če bi dan pred spomin-
skim pohodom organizirali pohod mladincev iz Celja
in Maribora. To je vsakoletna praksa pred pohodom na
Stol. Mladincem in morda tudi pionirjem planincem bi
se lahko priključili še pripadniki Teritorialne obrambe
in pripadnikov enot JLA. Pohod po poteh Pohorskega
bataljona bi moral postati skupen pohod Maribora in
Celja ter cele Slovenije. To bi bila najboljša oddolžitev
69 padlim borcem bataljona, ki so v najtežjih dneh boja
proti okupatorju v zimskih razmerah sredi zasedene
Evrope darovali svoja življenja za mir v svetu.
Med udeleženci pohoda so biji pionirji, mladinci in
najstarejši planinci, kar je porok, da je ohranjanje tra-
dicij NOB na pravi poti. Vsi udeleženci so bili s poho-
dom izredno zadovoljni. Na svidenje na 40. jubilejnem
pohodu v počastitev zadnje bitke Pohorskega bata-
ljona v letu 1983.
MILAN GOMBAC
CELODNEVNA ŠOLA V CELJU
NAČRTI SO SKROMNI
Le 10,9 odstotkov otrok v COŠ
V celjski občini močno
zaostajajo za načrti, ki so jih
sprejeli v zvezi z razvojem
celodnevne osnovne šole. V
celodnevno šolo je vključe-
nih le 10,9 odstotkov otrok,
načrtovali pa so 20 odstot-
kov. V tem srednjeročnem
obdobju naj bi ta odstotek
dosegli, če že ne presegli.
Z razvojem celodnevne šo-
le Celje zaostaja tudi za ne-
katerimi drugimi občinami v
območju. V Slovenskih Ko-
njicah in v Titovem Velenju
je čez trideset odstotkov
otrok vključenih v celodnev-
no šolo. v šmarski in žalski
občini okoli 14 odstotkov;
manj je le v šentjurski obči-
ni. 8 odstotkov, in najmanj v
laški, le 3,2 odstotka otrok.
Ob koncu tega srednjeroč-
nega obdobja naj bi se števi-
lo otrok v celodnevni šoli v
celjski občini povečalo s 765
otrok na 1750. Oddelkov bi
bilo 81, torej za 30 več kot
sedaj.
Nove oddelke si ne bi pri-
dobili z izgradnjo novih šol,
temveč z boljšo izkorišče-
nostjo že obstoječih možno-
sti. Že naslednje šolsko leto
naj bi na celodnevni pouk
prešli osnovna šola Ivanke
Uranjekove z vsemi osem-
najstimi oddelki od 1. do 8.
razreda ter podružnična šola
Crešnjice z enim ali dvema
oddelkoma. V šolskem letu
1983 bi z osmimi oddelki
prešli na celodnevno šolo
podružnični šoli Šmartno ob
Paki v Rožni dolini in
Strmec. S prizidkom k
osnovni šoli v Štorah bo
možno organizirati celo-
dnevno šolo tudi za sedmi in
osmi razred. V zadnjem letu
tega srednjeročnega obdobja
pa bi I. osnovna šola iz Celja
skupaj s pionirskim domom
organizirala še celodnevne
oddelke od 1. do 4. razreda in
leto pozneje še za 5. in 8. ra-
zred.
Čeprav so načrti skromni
in ne obsegajo večjih vla-
ganj, se že sedaj postavlja
vprašanje, ali bo možno te
načrte doseči? Jasno je, da
se bo morala celotna družba,
zlasti še delovne organizaci-
je, krajevne skupnosti kot
tudi krajani, bolj vključiti v
zagotavljanje teh pogojev.
Samo združevanje sredstev
ni dovolj. Osnovne šole se
morajo odpirati navzven, le
tako lahko krepijo zavest, da
je zagotavljanje pogojev za
delo šole skupna in neposre-
dna skrb delavcev in obča-
nov v krajevni skupnosti.
V.V.E
AMD ŠLANDER
VARNO NA CESTI
Skrb za preventivo v prometu
v Rogaški Slatini. Kristan
vrhu, Kozjem m Lesičnem
so se odzvali predavanjem
tudi starši otrok, saj je bila
preventiva namenjena njiho-
vim otrokom. Odziv je bil
dokaj dober. V bodoče bodo
po šolah v okviru prometne
vzgoje po prometnih krož-
kih, ob pomoči vodstev šol
in mentorjev prometne vzgo-
je organizirali poleg preda-
vanj še razna tekmovanja s
tematika o preventivi v cest-
nem prometu, kakor tudi pi-
sanje prostih spisov in likov-
ni upodobitvi. Najboljša dela
bodo tudi nagradili.
V smislu večje varnosti je
potrebno na različne načine
vzgajati in opozarjati tudi
uporabnike kmetijskih stro-
jev in traktorjev o njihovi
uporabi in vožnji z njimi.
Ravno tako je potrebno te
voznike seznanjati s promet-
nimi predpisi in njihovimi
dopolnitvami. Zato so v laški
in šmarski občini lani orga-
nizirali 19 predavanj o pre-
ventivi v cestnem prometu
za traktoriste, ki že posedu-
jejo vozniško dovoljenje, ali
pa ga še nimajo. Ta predava-
nja so pripravili v sklopu
Kmetijskih zadrug v La-
škem in Šmarju pri Jelšah in
Sveta za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu v obeh
občinah.
Komisija za preventivo in
šolstvo v cestnem prometu
pri AMD Slander pripravlja
izdajo priročnika za traktori-
ste o prometni varnosti in
delu s kmetijskimi stroji.
F. GABER
Pri AMD Slander v Celju,
kjer so slavili v preteklem le-
tu 35. obletnico uspešnega
delovanja društva, so bili v
jubilejnem letu zelo delovni
na vseh področjih svojega
delovanja. Tako so zabeležili
zavidanja vredne rezultate
tudi pri vzgoji in preventivi V
cestnem prometu.
Člani komisije za preventi-
vo in šolstvo so si v začetku
lanskega leta zadali dokaj
obsežen program dela, kate-
rega so tudi v celoti izpolnili.
Skozi vse leto je bila preven-
tivna dejavnost usmerjena
na vzgojo v prometu in etiko
vožnje. Pripravili so posebne
programe predavanj o pre-
ventivi za člane delovnih ko-
lektivov, krajevnih skupno-
sti, nadalje za uporabnike
kmetijskih strojev in trakto-
riste in za učence osnovnih
šol in njihove starše. Pose-
ben poudarek so namenili
predavanjem po osnovnih
šolah, saj se dobro zavedajo,
da če hočemo v dolgem času
izboljšati varnost na naših
cestah, je potrebno pravoča-
sno začeti vzgajati že naj-
mlajše udeležence v cestnem
prometu.
Na območju celjske regije
so v občinah, kjer deluje
društvo, opravili po šolah
preko osemsto ur na področ-
ju vzgoje in preventive. Po-
sebno lepo so bili predavate-
lji sprejeti v vseh osnovnih
šolah šmarske občine. Tu so
v okviru rednega šolskega
programa pripravili preda-
vanja za nižjo in višjo stop-
njo otrok. V osnovnih šolah
RAZPLETI IN ZAPLETI PRVEGA TEDNA
Prvi teden krize na Poljskem v novem
letu je imel dvoje značilnosti: navzno-
ter se je vojaškemu režimu posrečilo
pogasiti še zadnja žarišča vnanjega od-
pora, navzven se je pokazalo, da Zahod
nima ne pravih pripomočkov, še manj
enotne volje, da bi količkaj učinkovito
»kaznovala Sovjetsko zvezo in vojaško
vlado na Poljskem za tisto, kar se je
zgodilo po 13. decembru, po uvedbi izre-
dnega stanja.
Za zdaj je mogoče seveda soditi samo
po rezultatih, kakor se kažejo v nadzo-
rovanih poročilih iz Varšave. Stavke ali
druge oblike odpora delavstva so pov-
sod prenehale. Položaj je toliko miren,
da je vlada lahko deloma omejila poli-
cijsko uro, jo v novoletni noči celo od-
pravila. Odprli so osnovne in srednje
šole.
Po drugi strani so ostali v veljavi vsi
ukrepi in vse značilnosti vojaškega re-
žima: od prepovedi delovanja v javno-
sti do policijske ure, od militarizacije
glavnih gospodarskih panog do inter-
nacije številnih aktivistov Solidarno-
sti. Univerze so še naprej zaprte.
In gospodarski položaj se še ni začel
pomikati z dna globoke krize.
Vojaška vlada zagotavlja, da bodo
izredno stanje ukinili, kakor hitro bodo
prenehali vzroki, ki so ga terjali. Kdaj
bo to, lahko samo ugibamo. Obenem za-
gotavljajo, da so odločeni izpeljati re-
forme, začeti družbeno in gospodarsko
preobrazbo na podlagi sklepov in sta-
lišč 9. kongresa poljske partije. Znani-
lec tega bi utegnila biti reforma cen kot
uvod v gospodarsko reformo. Večini Po-
ljakov je ta ukrep za zdaj prinesel samo
nekajkrat višje cene. Zato bo potrebno
počakati bržkone še kar nekaj časa, pre-
den bo mogoče izreči določnejšo sodbo
o tem, kolikšna je resnična pripravlje-
nost začeti preobrazbo na temeljih de-
mokratičnosti in socializma, prostega
etatistično-birokratskih vezi. Enako
velja za prve pogovore vladnih pred-
stavnikov s predstavniki različnih sin-
dikatov, vštevši Solidarnost (pri čemer
ni jasno, kdo na pogovorih zastopa ta
sindikati.
Z drugimi besedami: vojaška vlada je
zagotovila vnanji red in mir in obenem
zagotavlja, da se ne bo izneverila oblju-
bam o reformah.
Ko je ameriški predsednik Reagan tik
pred novim letom zaradi »hude in nepo-
sredne« odgovornosti Sovjetske zveze
za uvedbo izrednega stanja na Poljskem
uvedel vrsto gospodarskih sankcij, so
že prve analize teh ukrepov pokazale,
da sankcije niso prida ostre - med dru-
gim ne zajemajo prepovedi izvoza žita.
Razen tega Reagan ni zaprl vrat za po-
gajanja s Sovjetsko zvezo.
Še bolj mlačni so se pokazali zaho-
dnoevropski zavezniki. Najbolj med
njimi ZR Nemčija. Argumentacija zo-
per takojšnje in ostre ukrepe je v gla v-
nem takale: potrebno je še počakati, do-
kler ne vidimo, ali so še kakšne možno-
sti za politično rešitev razmer na Polj-
skem. Zahodni Nemci morajo te dni
preslišati marsikatero grenko iz ameri-
ških virov: da so postali -industrijski
vazal totalitarnega imperijada so
»nacionalnevtralisti«, »mehki do Ru-
sov« in podobno. V ozadju takšnih sta-
lišč zahodnonemške vlade (v manjši
meri pa tudi nekaterih drugih) so tudi
močni gospodarski razlogi. »Kupčija
stoletja« - dogovor o skupni graditvi
plinovoda iz Sibirije v Zahodno Evropo
je najznačilnejši znak želje, da trgovi-
na, gospodarsko sodelovanje tečeta na-
prej, spričo česar da ni treba podreti
političnih in diplomatskih mostov.
Po prvem tednu se torej zastran Polj-
ske in na Poljskem obetajo še zanimivi
zapleti in razpleti.
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 7. januar 1982
VELENJSKIH
RUDARJEV
PET
MILIJONOV
Da ne bo pomote! Ne
gre za denar niti za pre-
jemke nekoč »odličnih«
velenjskih nogometašev.
Gre za delavce rudarje
zbrane iz vseh republik in
pokrajin v velenjskem ru-
dniku, katerim je v sto-
šestletni zgodovini obsto-
ja rudnika prvič uspelo
doseči magično mejo iz-
kop pet milijonov ton
premoga!
30. december leta 1981!
Ob 13.10 so po Titovem
Velenju in vsej Šaleški
dolini začeli pokati topo-
vi ter s tem naznanjati
vsem, da.so rudarji Jugo-
slavije v rudniku v Tito-
vem Velenju dosegli veli-
ko zmago!
Kako so delali velenjski
rudarji v lanskem letu?
Samo v decembru so na-
kopali 479 tisoč ton pre-
moga ali poprečno na de-
lovni dan 18.908. S tem so
presegli osnovni načrt za
15,1 odstotka in delovne-
ga za 13,7. Sicer pa so v
lanskem letu nakopali
ločno pet milijonov en ti-
soč ton premoga ali po-
prečno na dan 17.925 ton.
To pomeni preseg osnov-
nega načrta za 6,4 . od-
stotke in delovnega za
2,8!
Ob vsem tem je zani-
miv še en podatek: med-
tem ko so leta 1980 delali
291 delovnih dni in dve
tretjini ter poprečno na
dan nakopali 16.121 ton,
i o lani (1981) delali »sa-
mo« 279 delovnih dni
(planiranih 268) in dosegli
višji popreček. Lani je ne-
koliko »ponagajal« tudi
kolektivni dopust, ki so
ga letos odpravili, to pa se
je poleg ostalih »strate-
ških« točk izkazalo za več
kot pozitivno.
Velenjski rudarji so
startali v Novo leto polni
optimizma! Zdaj kopljejo
tako, kot so lani. Zavzeto,
zagnano, z eno samo že-
ljo, dati družbi in našim
skupnim potrebam čim
"eč dragocenega premo-
ga. Pa četudi je včasih
vmes kak kamen...
Velenjski knap, srečno
32 in naj ti vsi sledimo po
najboljših močeh, kajti le
tako bomo močnejši in
zadovoljnejši. Tvoj svetil-
nik, velenjski rudar, je
pravi kažipot, kako je tre-
ba delati, da nam bo kljub
težavam lepo!
OBDA VČITEV DOHODKA V KMETIJSTVU
BOLJ OBDELANA ZEMLJA
V skupščini SR Slovenije podprli novosti
Odbora za kmetijsko poli-
tiko in za finance pri zboru
združenega dela sta še pred
zadnjim lanskim zaseda-
njem slovenske skupščine
temeljito obravnavala pred-
log o možnem prehodu na
obdavčitev po dohodku v
kmetijstvu, pa tudi predlog
za izdajo zakona o spremem-
bah in dopolnitvah zakona o
intervencijah v kmetijstvu in
porabi hrane. O tem predlo-
gu bodo razpravljali v slo-
venski skupščini 27. januarja
1982. Seveda pa sta obe tele-
si skupščine pripravili tudi
vrsto pripomb in vprašanj,
ki jih bo potrebno razčistiti
zlasti v praksi.
Sicer je o obdavčitvi po
dohodku v kmetijstvu na te-
renu tekla živahna razprava.
Namen nove obdavčitve je
jasen, čeprav ni malo na-
sprotujočih mnenj. V bistvu
gre za to, da kmeta obdavči-
mo po enakih načelih kot
druge občane, pri čemer naj
davčna politika spodbuja
večje pridelovanje hrane; se
pravi, da bo tudi zemlja čim-
bolj intenzivno obdelana.
Glede boljše obdelave zem-
lje še vedno manjka konkret-
nih spodbud, čeprav avtorji
nove obdavčitve zagovarjajo
mnenje, da bo že obdavčitev
sama po sebi pospeševalno
delovala na povečanje kme-
tijske proizvodnje. V obdav-
čitev bodo namreč zajeta tu-
di neobdelana zemljišča, kaj-
ti možni dohodek bodo ugo-
tavljali tudi o njih.
Na vsak način pa kaže
poudariti, da bo morala biti
nova davčna politika stvarna
in pravična ter ne sme slone-
ti zgolj na načelu zbiranja de-
narja. Med kmeti ne bi smelo
priti do ugotavljanja, kako
bodo z novo davčno politiko
na slabšem. Na terenu bo po-
trebno še veliko pojasnjeva-
nja in dokazovanja v praksi,
pa dobre javne razprave, kar
je še posebej v politični pri-
stojnosti SZDL.
Nova obdavčitev po dejan-
skem dohodku naj bi torej
zajela manjše število kmeč-
kih gospodarstev - tista, ki
dosegajo iz kmetijske dejav-
nosti večji dohodek, in niso
ali pa le v manjšem obsegu
vezana na obdelavo zemlje.
Pri drugih davčnih zavezan-
cih, v katera sodi večina
kmečkih gospodarstev, pa
naj bi obdavčevali dohodek,
ugotovljen z naprej določe-
nimi merili oziroma normati-
vi pridelkov in njihovih cen
- torej po tako imenovanem
popravljenem katastrskem
dohodku. Seveda pa bi mo-
rali čimprej omogočiti tudi
takšnim zavezancem, da
preidejo na obdavčitev po
dejanskem dohodku, pod
pogojem, da vodijo ustrezno
evidenco.
No, prav ta evidenca je bila
v razpravah najtrši oreh in
kamen spotike. Pri tem je tu-
di največ različnih mnenj.
Nobenega vodenja te evi-
dence se kmetje ne veselijo,
kar še posebej velja za sila
pisano kmečko sezono. Naj-
pogostejša so mnenja, da bi
takšno evidenco o prihodkih
in odhodkih oziroma stro-
ških po vrstah del v kmetij-
stvu opravljale zadružne or-
ganizacije. Končno le-te od-
kupujejo pridelke, vedo za
dohodek, prodajajo repro-
dukcijski material kmetom
in imajo tudi vse mogoče po-
datke o stroških. Zadruge se
po svoje upirajo težnjam, da
bi postale nekakšne »mini
davčne uprave«, saj se že se-
daj, po njihovem, preveč uk-
varjajo z administracijo. Še
posebej to velja za pospeše-
valno službo!
Vse tako kaže, da bo evi-
denca ostala v kmetovih ro-
kah, čeprav je tudi ob tem
treba še reči, kdo bo to evi-
denco nadziral.
Precej več je najbrž namiš-
ljene zmede ob novi obdav-
čitvi, saj kažejo primerjave,
da bo zaradi dovolj velikega
dohodka prišlo pri vsej slo-
venski kmetijski razdroblje-
nosti le malo kmečkih go-
spodarstev v poštev. Lani so
na primer davek na skupni
dohodek plačevali le tisti ob-
čani, če so ga pridobili nad
290.000 dinarjev. Za tako ve-
lik dohodek pa bi moral
kmet rediti približno 70 glav
živine in zanjo imeti preko
30 hektarjev zemlje. Druga
stvar je pri polkmetu, ki naj
bi ga bolj obdavčili zato, ker
je v primerjavi s čistim kme-
tom na boljšem, saj plačuje
kot delavec prispevek za so-
cialno zavarovanje pri orga-
nizaciji, kjer je zaposlen.
Sicer pa pribijmo za konec
sestavka še tole resnico. Do
konca tega meseca je podalj-
šana razprava o uresničeva-
nju vsega svežnja zakonov s
področja kmetijstva. Trenut-
no poteka po regijah, rodila
pa naj bi predvsem akcijske
programe, ki naj zagotovijo
dosledno uresničevanje
kmetijske politike na terenu,
na zemlji, v občini in pri
kmetu oziroma kmetijski or-
ganizaciji združenega dela.
MITJA UMNIK
ŽIČNA CELJE PRODAJA V ZSSR
LE RESNOST!
Dogovori za večjo prodajo sit
Celjska Žična je z zaključ-
kom starega leta 1981 v celo-
ti izpolnila svoje izvozne ob-
veznosti pri prodaji sit sov-
jetskim kupcem. To pa je bil
tudi pogoj za sklepanje no-
vih poslov v letošnjem letu.
Kljub vsemu pa je bila izdo-
bava sit Sovjetski zvezi do
konca prejšnjega leta delež-
na kritike s strani kupcev,
saj je bil dogovor oziroma
pogodbena obveznost, da
bodo sita izdelana do konca
tretjega četrtletja 1981.
Glede na to, da so v Žični
dokazali sokrivdo za zamudo
pogodbenih obveznosti tudi
sovjetskim železnicam, zlasti
na sprejemni postaji Čot, so
se kljub temu lahko začeli
uspešno dogovarjati za nove
posle v tem letu.
Gre za vibracijska sita v
količini 140.000 kvadratnih
metrov, ki naj bi jih v letoš-
njem letu povečali za količi-
no 200.000 kvadratnih me-
trov. Prav tako gre za proda-
jo šestkotnega pletiva za izo-
lacije v količini 300.000 kva-
dratnih metrov.
Od vseh omenjenih količin
visi v zraku zaenkrat še po-
godba oziroma njen del za
200.000 kvadratnih metrov
novih in povečanih količin
vibracijskih sit, ker v me-
dnarodni menjavi s Sovjet-
sko zvezo in nami še ni ja-
sno, ali naj bi se ta količina
sit izvažala v blagovni me-
njavi ali po blagovnih listah.
V Žični upajo, da bo to ja-
sno vsaj v mesecu februarju,
prav tako še nekateri drugi
prodajno-poslovni predlogi
Žične, ki zaradi svojega član-
stva v sestavljeni organizaci-
ji združenega dela Slovenske
železarne, pri svojih poslih
upošteva tudi te širše, soz-
dovske interese.
Vsekakor pa kaže ponov-
no poudariti, da so na zamu-
de dobavnih rokov vsakršni
resni kupci in poslovni part-
nerji izredno občutljivi, tako
tudi sovjetski kupci, še pose-
bej zaradi svojega posebne-
ga centralnega načina plan-
skega gospodarstva. Niti ni
malo prekinitev poslovnih
aranžmajev med SSSR in
Jugoslavijo oziroma našimi
organizacijami združenega
dela prav zaradi takšne po-
slovne neresnosti, pa naj bo-
do vzroki takšni ali dru-
gačni.
Prav tega dejstva pa se v
Celjski Žični dobro zaveda-
jo, kljub temu, da se ubadajo
z nemajhnimi težavami pri
prestrukturiranju svoje pro-
izvodnje in poskusi prodora
tudi na konvertibilno tržišče,
kjer so svoj čas že bili pri-
sotni.
MITJA UMNIK
ŠENTJUR
NAGRADE INOVATORJEM
Prejelo jih je sedem delavcev
Občinska raziskovalna
skupnost je skupno z občin-
skim sindikalnim svetom že
tretjič podelila nagrade in
priznanje Inovator.
Namen nagrad je dvojen -
dati priznanja in nagrade
najboljšim inovatorjem v ob-
čini in hkrati vzpodbuditi ter
poživiti inovatorstvo v vseh
delovnih okoljih. Za leto
1981 so delovne organizacije
in posamezniki prijavili 28
inovacij.
Komisijo je pri podeljeva-
nju nagrad in priznanj vodila
predvsem gospodarska ko-
rist in je za to zvrst inovacij
podelila dve prvi nagradi in
to: Božu Krumpaku iz >AL-
POSA«, ki je izdelal napravo
za krivljenje okraskov iz be-
tonskega železa za »Barok
mize« s čimer je skrajšal de-
lovni proces in olajšal delo.
Zlatku Bračunu iz delovne
organizacije »ZlCNA«, ki je
na orodju za izsekovanje za-
menjal stranski delilni nož
tako, da je povečal izkorišče-
nost materiala in s tem poce-
nil proizvodnjo.
Mirku Žibret iz delovne
organizacije »TAJFUN« na
Planini ki je izpopolnil tro-
silni boben s kombinirano
vijačnico, s čimer doseže tro-
silec enakomeren raztros po
celotni širini trošenja. Izbolj-
šal in poenostavil je tudi me-
hanizme za upravljanje vitle
s traktorskega sedeža.
Avgustu Mavrinu iz de-
lovne organizacije »TOLO«,
ki opravlja dela modelirja in
že vrsto let izredno uspešno
oblikuje modno obutev v de-
lovni organizaciji in s svoji-
mi modeli prispeva k afirma-
ciji delovne organizacije.
Cveto Zupane iz delovne
organizacije LI BOHOR je
tehnično izpopolnil pnev-
matski voziček za dviganje
in spuščanje furnirja izpod
furnirskega noža. S to svojo
inovacijo je olajšal fizično
delo delavkam delovni orga-
nizaciji pa pocenil proizvod-
njo.
Franc Gajšek, ključavni-
čarski mojster je skonstrui-
ral vrtljivo napravo za nape-
njanje jeklenih vrvi, žic ali
navadnih vrvi. Napenjalo jt
zelo enostavno, hkrati pa ze
lo funkcionalno in prikladne
za delo v ravnih nasadih ri
beza, vinske trte itd.
Edvard Šolinc, ključavni
čarski mojster je skonstrui
ral montažno varnostno ka
bino za traktorje. Ogrodje j'
izdelano iz masivnih želez
nih cevi z dodatno ojačanim
loki in je zelo funkcionalno
Nagrade so bili tudi delež
ni člani tehničnega krožk
na osnovni šoli Ponikva, b
so sila uspešni pri izdela\
raznih kompliciranih uči
Mentor krožka je predmetr
učitelj Stanko Gobec.
ERNEST RECNI1
Tik pred rekordnim izkopom pet milijonov ton premoga
je velenjske rudarje obiskal podpredsednik Izvršnega sveta
Skupščine SR Slovenije Jože Florjančič, čestital doseženim
delovnim uspehom in izročil delavcem rudnika visoka dr-
žavna odlikovanja predsedstva SFRJ. Prejeli so jih: Red
zaslug za narod s srebrno zvezdo Avgust Terglav in Mi j o
Jesen, medtem ko so Red dela s srebrnim vencem prejeli
Viktor Čepelnik, Jože Verdev in Anton Zemljak. Na sliki:
Jože Florjančič izroča priznanje.
TONE TAVČAR
ODLIČJA VELENJSKIM RUDARJEM
VARČUJMO Z ELEKTRIKO!
Prav nič obetavni niso po-
datki za električno energijo v
začetku letošnjega leta. Slab-
ša kakovost premoga in izk-
ljučitev krške nuklearke za
štirideset dni do 10. februar-
ja, omejujeta moč domačega
električnega energetskega
sistema. Torej bomo imeli že
kar prvi mesec novega leta
težave z električno energijo,
menijo v SOZD Elektrogo-
spodarstvo Slovenije.
Glede na porabo bi po se-
danjih ocenah potrebovali
okrog 28 milijonov kilovat-
nih ur električne energije,
vse hidroelektrarne in ter-
moelektrarne pa bodo dnev-
no lahko proizvedle največ
okrog 23 milijonov kilovat-
nih ur. To pomeni, da dnev-
no primanjkuje kakšnih pet
milijonov kilovatnih ur elek-
trične energije oziroma bo-
mo morali ta primanjkljaj
nadomeščati z uvozom elek-
trike iz drugih republik in iz
tujine.
Dispečerji slovenskega
elektrogospodarstva, ki poz-
najo kritične razmere v drža-
vi, si nekaj več domače po-
moči lahko obetajo edinole
iz Srbije, saj bo edino ta re-
publika imela nekaj presež-
kov. Sicer pa se bomo morali
kot ponavadi opreti na siste-
ma v Italiji in Avstriji. Dolž-
no oziroma sposojeno elek-
triko bi nato vračali v pomla-
danskih mesecih, čeprav je
jasno to, da bo tedaj elektri-
ka manj vredna tudi za naši
sosedi, Italijo in Avstrijo, kot
pa sedaj v zimskih mesecih.
Kvečjemu se sedaj lahko
tolažimo z odjugo in zadnjo
močo pri nas.
Krška nuklearka bo zaradi
temeljitega pregleda obeh
parnih generatorjev izključe-
na iz električnega sistema to-
rej še 35 dni, kar se bo občut-
no poznalo zlasti pri nas in v
sosednji Hrvatski.
To vse naj nas resno opo-
zori na skrajno varčevanje r
električno energijo, kajti ne
glede na dogovore z Italijani
in Avstrijci je treba vedeti,
da bomo morali sposojeno
elektriko plačati z devizami,
če nam je ne bo uspelo vrniti
že kmalu spomladi.
U.M.
f-N
POPRAVEK
V sestavku Friderika
Jernejška z naslovom So
žulji že pozabljeni, v no-
voletni številki NT se
nam je vrinila neljuba po-
mota pri podatku, da je
bilo od leta 1926 do 1936
smrtno ponesrečenih 500
rudarjev. V resnici gre sa-
mo za ponesrečene, pa še
to za število 50. Tiskarski
škrat se opravičuje!
gt -j _ 7. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
\j CELJSKI PORODNIŠNICI ZA NOVO LETO 1982
PRVI JOK TOKRAT OR 2,12
Silva Gajšek je povila petega otroka, hčerko Adriano
V celjski porodnišnici tu-
di v zadnji silvestrski noči
niso imeli posebnega miru.
To je »tovarna« s tekočini
trakom, ki se le redkokdaj
ustavi. In prav je tako, naj
mladi prihajajo na ta čudo-
viti svet!
Silva Gajšek iz majhne va-
si Gabrovec 9 pri Podplatu v
šmarski občini, je prišla v
celjsko porodnišnico že ne-
kaj dni pred iztekom starega
leta. Tako pri sebi je računa-
la, da bo za novo leto že do-
ma v krogu svoje številne
družine, moža Bogdana in
štirih otrok. Pa se je vse sku-
paj tako zavrtelo, da je Novo
leto Silva Gajšek pričakala
kar v porodnišnici, ki jo že
dodobra pozna, saj je vedno
rodila v njej. Kot zanimivost,
vedno ponoči!
Pohvaliti moram zaposle-
ne v tej porodnišnici. Odlič-
no je. Velja jim iskrena zah-
vala za vso delo. To morate
zapisati!« je bila odločna Sil-
va, ki nas je že ob prvem sre-
čanju presenetila z izredno
živahnostjo ter klenostjo. Ni
legla na kavč v posebni sobi,
kot se je to dogajalo z drugi-
mi prejšnja leta, ampak je sa-
mo trdno, ponosno in vzrav-
nano sedela na njem. Tudi
izbrana, klena, premišljena
ter odločna beseda je vrela iz
nje kot najčistejši potok iz
svojega skalnatega izvira!
Silva je po poklicu gospo-
dinja, doma imajo tudi maj-
hno kmetijo, tri hektare me-
ri, mož Bogdan pa hodi na
delo v mestinski Bohor, po
povratku z dela pa odide mi-
zarit, da zasluži še kakšen di-
nar za številno družino. Silva
in Bogdan sta poročena že
dvanajst let, do nekaj let na-
zaj pa sta skupaj hodila na
delo v Bohor. Številna druži-
na je s časom zahtevala celo
mamo samo na enem delov-
nem mestu, to je doma in Sil-
va je izpregla ter začela vleči
težek domač voz. Prvega
otroka z imenom Dušan je
povila leta 1969, drugega
hčerko Bogdano dve leti ka-
sneje, tretjega Roberta leta
1974 in četrtega Bogdana le-
ta 1978. Minila so štiri leta,
da je kot peta prijokala na
svet mala Adriana, ki je ob
rojstvu tehtala 3640 gramov
(najmanj od vseh Silvinih in
Bogdanovih otrok doslej) ter
merila kar 54 centimetrov ali
od vseh doslej rojenih naj-
več!
Kdo izbira imena za vaji-
ne otroke?
Silva: »Za prve štiri sem
jaz, za petega Bogdan.«
To pomeni, da bo za na-
slednje tri, da bosta izena-
čena, izbiral on...
Silva se nasmeji in odloč-
no odvrne: »Nič več, dovolj
je.«
Gajškova stanujeta v novi
montažni hiši, ki sta si jo po-
stavila s »potresnim« denar-
jem. Doma je dela vedno do-
volj in o svoji družini, še zla-
sti otrocih, Silva govori z naj-
večjo ljubeznijo. Rada jih
ima, kot imajo otroci radi
njo.
Silva: »Kmetija sicer ni ve-
lika, kar pa ne pomeni, da ni
dovolj dela. Imamo nekaj
zemlje, kjer pridelamo v
glavnem krompir in koruzo
za domače potrebe. Nekaj je
vinograda, v hlevu nekaj
glav živine. Tudi stroje ima-
mo. Najbolj mi pomaga naj-
starejši sin Dušan. Ta bi kar
doma ostal, tako ljubi zem-
ljo. Najbolj srečen je sredi
gnoja... Vsi moji otroci so
strašno pridni... Hčerka Bo-
gdana si je želela sestrico in
zdaj bo lahko lepo skrbela
zanjo ter s tem meni olajšala
delo.«
Kako zmorete toliko
dela?
Silva: »Delava z možem sa-
ma, nekaj pomagajo otroci.
Pa ni nič hudo, vse gre, samo
da smo zdravi. Kakšne imam
roke? Zdaj so lepe!« To zabe-
*-N
Zadnji porod v celjski
porodnišnici so imeli 31.
decembra ob 18.25, ko je
rodila STANISLAVA
SEVSEK iz Celja deklico.
Prvi porod v Novem le-
tu je bio ob 2,12, ko je
rodila deklico SILVA
GAJŠEK iz Gabrovca.
Torej so v celjski poro-
dnišnici končali leto z de-
klico in začeli novo tudi z
deklico!
Drugi porod v letoš-
njem letu je bil ob 3,37,
J
NEKAJ
PORODNIŠKE
STATISTIKE
rodila pa je TATJANA
LUSKAR iz Celja dečka.
Tretji porod je bil ob
8,37, rodila pa je MARIJA
POSOVNIK iz Žalca in to
znova deklico.
Od 1. januarja do 4. ja-
nuarja zjutraj (do 6. ure)
se je v celjski porodnišni-
ci že rodilo 24 otrok, tre-
nutno pa vodijo deklice
proti fantkom 13:11.
Sicer pa se je lani rodilo
v celjski porodnišnici
2973 otrok, kar je manj
kot leto prej (3199) in tudi
manj kot dve leti prej
(2990). Stabilizacija?
v_
li s širokim, iskrenim sme-
hom. »Sicer ti pa drugo ne
preostane, kot da delaš. Nih-
če ti ne bo pomagal. «
Silva je polna optimizma.
V teh dneh se bo vrnila do-
mov med svoje s sedmim
družinskim članom. Da so
lahko ljudje srečni dokazuje
tudi primer Silve Gajšek, ki
ni niti enkrat zatarnala... To
je tudi ena izmed moči slo-
venske kmečke žene!
Bolj kot kdajkoli je darilo
Trgovskega podjetja Moda iz
Celja prvemu novorojencu v
novo začetem letu (izročil ga
je direktor Milan Medvešek
na sliki) Adriani Gajšek priš-
lo še kako prav. Poslovili
smo se z željo po dobrem
zdravju mali Adriani in ce-
lotni Gajškovi družini v Ga-
brovcu 9 pri Podplatu v
šmarski občini.
TONE VRABL
TOVARIŠTVO JE
MEDSEBOJNO
ZAUPANJE V VSAKRŠNIH
RAZMERAH
Miha Petan-Brico, do sre-
dine minulega decembra še
sekretar občinskega odbora
ZZB NOV, bo čez mesec dni
šestdesetletnik in bi tako do
takrat dosegel tudi drugi po-
goj za upokojitev, če bi ne
imel priznane dvojne dobe v
NOB od maja 1942 in ne bi
bil dolgo vrsto let aktivni ofi-
cir z določeno benifikacijo,
kar mu je že zdavnaj navrglo
dovolj let za izpolnjeno de-
lovno dobo.
Eno vodilnih in izredno
odgovorni funkcij; najprej v
nekdanjem okrajnem odbo-
ru ZZB NOV, zadnjih 16 let
pa v celjski občini, ima od
1957 leta naprej. Najbrž ima
tudi izkušenj in spoznanj do-
volj, da lahko o mnogih za-
devah govori zelo uteme-
ljeno.
NT: Lahko v nekaj
stavkih poveste pogla-
vitne naloge in probleme
borčevske organizacije v
teh polnih dveh desetlet-
jih in koliko jih je še
ostalo na dnevnih redih
in delovnih programih?
MIHA PETAN: »Začel
bom od konca. Lahko re-
čem, da so v glavnem pogla-
vitni problemi borcev, kar
zadeva njihove pravice reše-
ni, razen seveda tistih stvari,
ki jih s sabo nosijo leta in
prestane tegobe. Nekoč se je
ZZB NOV precej bolj ukvar-
jala s problemi znotraj orga-
nizacije; z organizacijo po-
moči za pridobitev kvalifika-
cij, z urejanjem zadev okoli
priznavanja enojne in pred-
vsem dvojne dobe udeležen-
cem NOB, z urejanjem sta-
novanjskih razmer, skrbi za
otroke borcev, predvsem
padlih tovarišev. Vsi ti pro-
blemi so še na dnevnih re-
dih, vendar posamično. Bolj
pa v ospredje stopa zdrav-
stveno varstvo in pa obilica
političnih in družbenih na-
log, ki so toliko dragocenej-
še, kolikor bolj se obdobje
oborožene revolucije in
osvobodilnega boja časovno
odmika.«
NT: Se vam zdi, da so
posebnosti na Štajer-
skem, kar zadeva bor-
čevska vprašanja, še po-
sebej pestre?
MIHA PETAN: »Seveda
so. Okupatorska peta je bila
v teh, ,rajhu' priključenih
območjih, še posebej trda in
kruta. Mnoga najzgodnejša
žarišča vstaje so bila uniče-
na, ostala skoraj brez živega
izročila in pričevanja. Samo
primer, da je bilo na Dolenj-
skem vzdušje že maja 1942
takšno, kot je bilo tostran
Save šele po prihodu XIV.
divizije. Na Dolenjskem ni
bilo prisilnih mobilizacij v
okupatorsko vojsko itd. To
je pogojevalo skupaj z izse-
ljeništvom, ukradenimi otro-
ci, z borci-prekomorci po-
sebno pestrost v delovanju
borčevskih organizacij.«
NT: Med borci in med
ljudmi, ki so z njimi pre-
življali najbolj usodne
čase, večkrat slišimo,
češ, odnosi med ljudmi
so v krizi, ni nekdanjega
tovarištva. Kaj je to to-
varištvo?
MIHA PETAN: »Tovariš-
tvo ima v vsakem obdobju in
v različnih okoliščinah ra-
zlično zunanjo podobo, kot
odnos pa je vsebinsko vselej
isti. Tovarištvo je medseboj-
no zaupanje v vsakršnih
okoliščinah. Tovarištvo v
NOB ni bilo le tolikokrat po-
novljena pripoved o desetini
in eni cigareti, o zavesti, da
ne bodo ranjenega pustili na
cedilu. Tovarištvo je bilo, da
smo se na patruljo, ki smo jo
poslali na pot, zanesli, da
smo mirno počivali. Da smo
se zanesli na tovariše v drugi
enoti na našem boku-, na to-
variše v Makedoniji in v Ba-
natu, da se z enako zagrize-
nostjo borijo in delijo z nami
isto usodo. Tovarištvo ni fa-
miliarnost, ne more biti pri-
jateljstvo, čeprav je bilo po-
gosto več kot to. Je pristen
odnos ljudi z enako in po-
dobno usodo in enakimi ter
zelo podobnimi interesi...
Nepojmljivo se mi zdi, da
imajo posamezni člani v isti
organizaciji ZK komaj še
kakšne odnose in da smo s
poveličevanjem materialnih
dobrin razslojili ljudi, razvre-
dnotili nekatere vrednote, da
bolj kot kaj kdo ve in kakšen
je, velja kaj ima!«
NT: Naj ponovim za
Leninom: Kaj storiti?
MIHA PETAN: »Se skupaj
vzeti! Ob izobraževanju več
vzgoje, ob besedah več
vzgleda, ponovno vračati
vzdušje medsebojnega zau-
panja, ki raste iz izpolnjeva-
nja dolžnosti. Se zanesti na
patrolo... Z vsem tem začeti
v družini, vrtcu, v šoli, na de-
lovnem mestu nadaljevati.
Vrednotiti vsako potrebno
delo. Ko nam gre za nohte,
smo se naenkrat spet spo-
mnili na rudarje, ki da nas
vlečejo iz stiske, prej pa so
bili bolj redki gostje naslov-
nih strani časnikov in drugih
medijev.«
NT: Na volilno-pro-
gramski konferenci ste
volili tudi občinski svet,
ki bi v občini imel po-
dobno nalogo kot svet
republike in svet federa-
cije. Je to straža nad do-
seženim?
MIHA PETAN: »Najbrž ne
le to. O tem je govoril pred-
sednik OO SZDL. Mislim, da
gre tu za neko posvetovalno
telo, ki v ničemer ne bo obre-
menjevalo proračuna, niti ne
bo imelo pravice odločanja.
Tu ne gre le za stare revolu-
cionarje, za borce. Ljudje z
mnogo izkušenj v vsem na-
šem revolucionarnem ob-
dobju, ki pa niso več nepo-
sredno angažirani, bi najbrž
marsikdaj mogli koristno
svetovati, namesto da posa-
mič nekam v prazno komen-
tirajo, kako bi to in to lahko
bilo bolje. Modrost so pred-
vsem izkušnje. Sploh pa v
tem svetu ne vidim nikakrš-
nega borčevskega predstav-
ništva, ker bi bil na tem, da
začne odmirati že ob ustano-
vitvi zaradi biološke nuje.«
JURE KRAŠOVEC
MLADI IN PROMET
■>Ceste nas vodijo v svet -
ne dovolimo, da nas zapelje-
jo v smrt«, to je zapisano na
zadnji strani dvanajste šte-
vilke biltena, ki ga redno iz-
daja Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
pri Skupščini občine Celje
že četrto leto zapored v na-
kladi 300 izvodov. To gradi-
vo je namenjeno vsem, ki se
ukvarjajo ali bi se morali s
prometom in njegovo pro-
blematiko. Zadnja, dvanaj-
sta številka je izšla nekaj dni
pred iztekom starega leta.
Uvodni zapis je namenjen te-
mu, da bi storili še več za
varnost na naših cestah, ce-
lotna vsebina pa je namenje-
na delu in dosežkom na po-
dročju dela z mladimi o tem,
kako se naj vedejo v pro-
metu.
O tem v uvodu tudi pišeta
Ivica Fišer o prometni vzgoji
predšolskih otrok. Viki Cva-
hte pa o prometni vzgoji na
osnovnih šolah.
Sledi več preglednih tabel
za posamezne šole o tem,
kakšna je bila njihova pro-
metna dejavnost in učinko-
vitost v lanskem letu. Podat-
ki so zbrani za osnovne in
srednje šole, ob koncu pa so
še rezultati, kdo je bil na po-
sameznih področjih najbolj-
ši. Nižja stopnja: 1. OS Velj-
ka Vlahoviča 2098 točk, 2.
OŠ Bratov Dobrotinšek Voj-
nik 2094, 3. I. Osnovna šola
1886 točk itd. Nastopilo je
dvajset ekip. Zanimivo je, da
je tudi tokrat zbrala daleč
največ točk Osnovna šola
Strmec 2584, vendar jo ko-
misija ni upoštevala, ker je
že prevečkrat zapored zma-
gala. Čudna odločitev, ki ji v
tekmovalnih merilih ni po-
dobne! Višja stopnja: 1. OŠ
Fran Vrunč 1679 točk, 2. OŠ
Štore 1588, 3. OŠ XIV. divizi-
je Dobrna 1580 točk itd. Na-
stopilo je trinajst ekip.
Medrazredno tekmovanje
»Kaj veš o prometu« nižja
stopnja: 1 I. Osnovna šola,
2. Strmec, 3. OŠ Bratov Do-
brotinšek Vojnik itd. Testi-
ram so bili učenci osemnaj-
stih šol, treh pa ntj, Višja
stopnja: 1. OŠ Štore/2. OŠ
Slavko Slander, 3. OŠ Fran
Vrunč itd. Nastopilo je dva-
najst ekip, ena ni bila testi-
ra na.
Kolesarski izpiti (nižja in
višja stopnja skupaj): 1. I.
Osnovna šola, 2. I. Celjska
četa, 3. OŠ Slavko Slander
itd. Nastopilo je petnajst
ekip. Kolesarsko tekmova-
nje »Celje 81«: 1. OŠ Frana
Vrunča, 2. OŠ Štore, 3. OŠ
Veljko Vlahovič itd (nastopi-
lo petnajst ekip, tri diskvali-
ficirane). Posamezniki: 1. Ja-
nez Cernec (OS Franca
Kranjca), 2. Silvo Žveplan
(OS Frana Vrunča), 3. Jože
Pilih (oba OS Frana Vrunča)
itd.
Bilten je sklenjen z nekaj
spisi o prometu, ki so jih na-
pisali mladi po osnovnih šo-
lah.
T. Vrabl
•
Črno piko si je gotovo zaslužilo Vrtnarstvo Celje, saj
ni dobro poskrbelo za prodajo novoletnih jelk. Do 24.
decembra je bilo na celjski tržnici vsaj dvakrat dnevno
možno izbirati med lepimi drevesci, saj so jih redno
vozili na prodajno mesto, po 25. decembru pa je izbira
upadala, tri dni pred novim letom pa je ostala samo še
bedna slika med najslabšim, kar je še ostalo. Takšen
odnos do potrošnikov ni dober in je spet dokaz več, da
še nismo dojeli bistva dobrega dela: le za dobro delo
tudi dobro plačilo. Očitno pa nekateri še vedno zaslu-
žijo (dobro ali slabo, to je zdaj relativno vprašanje),
tudi če slabo delajo.
K črni piki bi lahko pridružili tudi celjsko prednovo-
letno razpoloženje. Mesto je bilo pusto, dedek Mraz je
bil v hali Golovec le tri dni, to pa je bilo tudi vse. Pa
menda ni stabilizacija (ki jo seveda mnogokrat - kadar
nam to prav pride, znamo odlično zlorabiti za potuho),
prepovedala tudi dobro voljo. Pa ne tisto za šankom,
ampak v srcu!?
★
Začnimo v letošnjem letu z zvezdico pri Zvezi tele-
sno kulturnih organizacij v Celju, ki je pripravil v
sodelovanju z ZVUTS Celje vrsto smučarskih tečajev
za cicibane, šolsko mladino in odrasle v najbližji oko-
lici Celja pa tudi na Golteh in na Rogli. Tečaji bodo v
različnih časih in vseh možnih kombinacijah in nji-
hova organizacija brez dvoma kaže posluh za širše
družbene potrebe.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 7. januar 1982
SILVESTRSKI UTRINKI 1981-82
PUSTA
ŠOŠTANJSKA
SIL VESTRSKA
NOČ
Star slovenski pregovor da
»v španoviji še pes cc...« bi
lahko vzel za vodilo razmiš-
ljanja o lepem družabnem
običaju, ko so se tudi Šo-
štanjčani vsako leto poslav-
ljali od starega leta in se ve-
selili novega.
Letos se je zgodilo prvič,
da mesto Šoštanj ni zmoglo
niti enega organizatorja, ki
bi pripravil tradicionalno sil-
vestrovanje. Dokler je bilo v
Šoštanju še samostojno go-
stinsko podjetje Kajuhov
dom je bilo še vse v redu, ko
pa se je le-ta s svojimi gosti-
šči združil z gostinstvom Ve-
lenje, je v vseh teh družbe-
nih lokalih pa tudi v Kajuho-
vem domu prenehalo vsako-
letno silvestrovanje. Tako je
Šoštanj verjetno edino me-
sto in večji industrijski kraj,
ki ni imel te vsakoletne pri-
reditve. Sicer pa ne smem bi-
ti preveč kritičen, saj je malo
izven mesta privatna gostil-
na Eve Eržen, ki je znala iz-
koristiti noč v kateri se da
verjetno tudi kaj zaslužiti.
Prepričan sem, da bi tudi za-
konca Eržen vsaj glede za-
služka mirne duše lahko to
noč zaprla lokal in se odpra-
vila silvestrovat kam dru-
gam - vendar tega zaradi
svojih gostov nista storila.
Ni moj namen obtoževati
velenjskih gostincev, ker
vem, da bodo našli dovolj iz-
govorov, češ, da se to v Šo-
štanju več ne izplača. Ob tem
pa naj zapišem, da so bile
nekoč v slabših časih na sil-
vestrsko noč odprte vse šo-
štanjske gostilne, ki jih je bi-
lo nekaj nad 30, ter trije hote-
li, in nihče od lastnikov ni
tožil, da se mu to ne izplača.
Poleg tega je bilo vedno zelo
veselo silvestrovanje v so-
kolskem domu, ki se je po
vojni vrsto let nadaljevalo še
v preimenovanem domu
Partizan. Bila pa so silvestro-
vanja še v Slomškovem do-
mu, v elektrarniški menzi pa
tudi v sindikalni dvorani to-
varne usnja, kjer so delavci
pričakovali novo leto. Res
čudno kam pelje vsa ta ne-
družabnost in nezainteresi-
ranost tistih, ki bi morali
imeti take stvari poklicno na
skrbi. Še dobro, da obstoja
gasilsko društvo, ki poleti tu
in tam organizira kakšno ve-
selico in da je Kulturni cen-
ter Velenje za leto 1982 zago-
tovil šoštanjčanom dve kul-
turni prireditvi.
Naj zopet zaživi skrb za
družabno življenje v Šošta-
nju, ki je bilo nekoč mnogo
bolj razširjeno in vedro kot
pa je to dandanašnji čas, ko
bi morala različna medčlove-
ška zbližanja v tem egoistič-
nem svetu odigrati še kako
pozitivno vlogo - saj se med
seboj skoraj več ne poz-
namo.
V. K.
NOVOLETNO SREČANJE STAROVELENJČANOV
V Krajevni skupnosti Staro Velenje v Titovem Velenju so pred iztekom lanskega leta
pripravili zdaj že četrto tovariško srečanje krajanov, ki se lahko pohvalijo z večjim številom
let. Novoletnega srečanja se je udeležilo veliko število starejših krajanov Titovega Velenja,
ki so bili med prvimi graditelji današnjega mesta. Kulturni program so jim pripravili učenci
Osnovne šole Anton Aškerc. V tej krajevni skupnosti tudi niso pozabili na tiste, ki so
»privezani« zaradi bolezni na posteljo. Obiskali so jih, jim izročili darila in zaželeli dobrega
zdravja ter ugodnega počutja. Kot zanimivost naj povemo, da je vse najstarejše občane
obiskal tudi Dedek Mraz, veselje pa je ob dobri besedi in plesu trajalo tja v zgodnje jutranje
ure, približajoče se Novemu letu...
LOJZE OJSTERŠEK
NOVOLETNI SKOK V NOVE
PROSTORE
Delovna organizacija vodovod Celje je tudi letos ob izteku
starega leta priredila novoletno srečanje za svoje nekdanje
delavce - upokojence.
Ob koncu leta so bili upokojenci povabljeni na proslavo
ob otvoritvi nove poslovne zgradbe TOZD Vodovod na
Levi. Po ogledu novih prostorov sta vse zbrane pozdravila
predsednik delavskega sveta Franc Rednak in Erih Polja-
nec, direktor tozda. V kulturnem programu je nekaj sloven-
skih pesmi odpel oktet celjskega komornega zbora, sodelo-
vali pa so tudi učenci tehnične šole. Po zakuski je sledil
družabni večer h kateremu je svoje prispevala še harmonika
z domačimi vižami.
Kot nam piše Franci Jager, so delavci tega tozda svoje
bivše delovne tovariše toplo sprejeli in s tem še enkrat
pokazali, da nanje niso pozabili.
DOM UPOKOJENCEV CELJE:
VESELO V NOVO LETO
Tudi v domu upokojencev v Celju so praznovali Novo
leto. Povzemamo pismi Pavline Klančnik in Konrada Zajca.
V društvu upokojencev v Celju je ob novoletnih praznikih
bilo živahno. Tako veselo in lepo kot že leta ne. Slovo od
starega leta so praznovali že 28. decembra v lepo okrašeni
dvorani z dobro pogrnjeno mizo in z zabavnim kulturnim
programom.
Naše ostarele občane so zabavali s skeči in humoristič-
nimi domislicami učenci celjske gimnazije. Dva igralca sta
recitirala odlomke iz slovenske literature, dve upokojenki
pa sta ob spremljavi harmonike zapeli nekaj lepih domačih
pesmi. V nadaljevanju prazničnega programa je nastopal že
45-letni ansambel Cim-Bum pod vodstvom Iva Umeka.
Upokojencem se je pridružilo tudi osebje doma. Rajanje se
je končalo šele v poznih večernih urah.
Dan pred Novim letom pa so vsi dobili novoletno voščil-
nico in 250 dinarjev, česar so se zelo razveselili, saj so si za
praznik lahko kupili še kak priboljšek.
Zahvala za tako dobro organiziran program, s katerim je
bila izkazana pozornost do naših ostarelih občanov, gre tudi
novi direktorici Doma upokojencev Miniki Muck. Ta je v
nekaj mesecih svojega dela v domu upokojencev marsikaj
spremenila. Predvsem pa kaže veliko mero pozornosti in
razumevanja do tistih, ki živijo v tem domu. Zato jo imajo
upokojenci radi in ji zaupajo. Naša bralka je takole v svojem
pismu napisala: » .. .Danes se lahko pohvalimo, da se poču-
timo srečne in zadovoljne. Naša nova direktorica rešuje
težke probleme. Vendar nas ob vsaki priliki pride obiskat.
Nismo več osamljeni.«
NOVOLETNI
VATERPOLO V
RIMSKIH
TOPLICAH
Enajst pogumnih mož
je okoli poldneva na dan
1. januarja skočilo v (ne-
pokrit) bazen v Rimskih
toplicah in odigralo tradi-
cionalno novoletno vater-
polo srečanje v štirih četr-
tinah. Srečanje se je po
ogorčeni borbi končalo
neodločeno 7:7. Za ekipo
rumenih so igrali Sabolč-
ki, T. Stopinšek. Gorišek,
Suhodolčan in Marinšek
ter za ekipo rdečih Lah,
Senica, J. Stopinšek,
Privšek, Košič in Mejač.
Novoletni vaterpolo der-
bi, katerega so organizira-
li člani Društva levih
športov, ki uspešno delu-
je že vrsto let v Rimskih
Toplicah, si je kljub neu-
godnemu vremenu in me-
gli ogledalo precejšnje
število občanov, ki so ta-
ko prišli do prijetnega ra-
zvedrila.
ANDREJ MARINŠEK
PRVE IZGUBE?
Kogarkoli vprašaš, od-
govori, da je silvestroval
doma v zapečku, skro-
mnejše, stabilizacijsko...
Iz tega sledi, da imajo
gostinci v prvih urah le-
tošnjega leta zagotovlje-
no poslovno izgubo!
Neradi se izneverimo
tradiciji!
V BESEDI IN SLIKI
NAŠ MALČEK
Zveza prijateljev mladine Slovenije se je že lani jesei
odločila, da bo vsaki materi ob rojstvu otroka podari
brezplačno knjigo Naš malček. Tudi v žalski občini je j
akcija stekla že lani, prevzela pa jo je Občinska zve;
prijateljev mladine. Ob vsakem novorojenčku, ko ga ob
šče, patronažna sestra izroči materi knjigo Naš malček,
knjigi so napotki, kako naj mlada mamica, ki se pogosl
znajde, pri negi otroka pred hudimi problemi, neguje svi
jega malčka do dveh let. Na sliki: patronažna sestra Anit
Jeršič pri Janji Punčuh z malo Jasmino ob prvem obiski
T.TAVCA
CESTA, KI SPODBIJA KRITIČNE PRIPOMBE
Lani so krajani Trobnega dola v krajevni skupno:
Breze nad Laškim s ponovno udarniško akcijo uredili
razširili precejšen kos krajevne ceste. Vsi jim tega ni
enako šteli v uspeh, čeravno je malo primerov v občini, i
bi s tako malo sredstvi ustvarili tolikšno vrednost. Ces
ki se pri Slatini odcepi od Ceste Laško-Breze-Šentji
povezuje Trobni dol in Curnovec tudi v drugo smer pri
Jurkloštru in Planini. Da je zelo pomembna tudi za prev
otrok v centralno šolo v Laškem, v podružnično v Brezi
za prevoz delavcev v industrijske centre, ni treba posel
povdarjati.
Svojo vrednost je nov odsek pokazal v zadnjih tedn
ko je stari odsek skozi gozd še ves zaledenel in v sne{
nov odsek ceste pa je kopen in zaradi večje zložnosti la:
prevozen.
E
MIKAVNO TUDI ZA OKO
Odkar so v Mozirju svojo turistično ponudbo popes
še z jahalnim športom so takšni idilični prizori vse pc
stejši. A še vedno sta gornja konja - prava lepotca - F
nedavnim med Letušani vzbudila nemalo pozornost:
pa jo ta lepi šport prav gotovo zasluži.
ŽIVLJENJE SE
MU VRAČA
Weichselbergov dvorec v
Laškem je eden od kulturno-
zgodovinskih spomenikov v
tem mestu, ki je zaradi delo-
vanja zoba časa bil že precej
ogrožen, zlasti pa potem, ko
se je kolektiv zdravstvenega
doma preselil v nove prosto-
re. Lani so bila izvedena ne-
katera notranja obnovitvena
in vzdrževalna dela, letos pa
je v pritličnih prostorih še
vseljena občinska matična
knjižnica, v nadstropje pa ji
bo sledila v kratkem že mu-
zejska zbirka.
gt -j _ 7. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
ŠE O ŽALSKEM EVIDENTIRANJU
V zvezi s člankom Žalsko evidentira-
nje kaj pa meni baza« vašega novinarja
Janeza Vedenika, objavljenega v 51. šte-
vilki vašega časopisa želimo dati poja-
snilo na nekatere navedbe avtorja.
Ne strinjamo se s trditvijo avtorja, da
je lista povsem zaprta. Lista evidentira-
nih možnih kandidatov za nosilce najod-
govornejših funkcij v občini, ki jo je
predsedstvo Občinske konference
SZDL Žalec objavilo v občinskem glasi-
lu Savinjski občan in dalo v razpravo je
namreč samo predlog vseh družbenopo-
litičnih organizacij v občini, ki ga je
predsedstvo Občinske konference
SZDL verficiralo. Pravila OK SZDL Ža-
lec v svojem 27. členu v 8. alinei pravijo,
da predsedstvo OK SZDL Žalec -predla-
ga kandidate za nosilce vodilnih funkcij
v samoupravnih in oblastnih organih v
družbenopolitičnih skupnostih«. Pred-
sedstvo OK SZDL Žalec je torej samo
uporabilo določilo tega člena, ki mu ne
samo dovoljuje ampak celo nalaga dolž-
nost, da to stori. Preden je predsedstvo
dalo listo evidentiranih možnih kandida-
tov v razpravo je 10. novembra sklicalo
posvet s predsedniki in sekretarji KK
SZDL. Na njem so bili prisotni opozorje-
ni, da je objavljena -lista« samo predlog
vseh družbenopolitičnih organizacij v
občini, ki ga je predsedstvo OK SZDL
na svoji seji verificiralo in, da lahko v
vseh okoljih za vse funkcije evidentirajo
možne kandidate za katere menijo, da so
si s svojim dosedanjim delom zaslužili to
družbeno priznanje.
Plaz pripomb in negodovanj«, ki naj
bi jih lista sprožila pa je povsem norma-
len pojav. Nesporna je namreč pravica
delovnih ljudi in občanov, da se o evi-
dentiranih možnih kandidatih kritično
opredelijo. In kje naj to storijo, če ne v
okviru KK SZDL in OO sindikata v
TOZD. Zakaj potem govorimo o »po-
vsem zaprti listi?«
Posebno oster je očitek, zakaj predsed-
stvo OK SZDL sedaj opozarja IS in nje-
govega predsednika na normalno delo
sveta. Ob tem avtor navaja, da so vsi trije
zbori skupščine občine Žalec oktobra
dali pozitivno oceno delu izvršnega sve-
ta. Avtor se sprašuje, zakaj sedaj opozar-
jajo.
Predsedstvo OK SZDL Žalec je na
skupni seji s člani predsedstva skupšči-
ne občine Žalec 10. decembra 1981 spre-
jelo med drugimi tudi naslednjo ugoto-
vitev in stališča:
»Predsedstvo opozarja IS in njegovega
predsednika na normalno delo sveta, ki
je nujno za nemoteno izvajanje progra-
ma dela občinske skupščine. Predsed-
nik in člani se morajo zavedati, da je pri
ocenjevanju dela IS za dosedanje obdob-
je treba izhajati iz pozitivne ocene skup-
ščine v mesecu oktobru letos, ne pa iz
vsebine članka« (Draga Hribarja objav-
ljenega 8. 12. v Delu pod naslovom »pre-
dvolilna kampanja po žalsko - op.: OK
SZDL Žalec).
Iz citiranega je torej razvidno, da se
predsedstvo OK SZDL Žalec v celoti
strinja z oceno vseh treh zborov SO Ža-
lec. Torej, za kaj opozarjanje na normal-
no delo? Predsednik IS SO Žalec je z
v_Z__
dopisom št. 1 2-1981 predlagal sklic seje
predsedstva OK SZDL in predsedstva
SO Žalec. V njem med drugim piše: »Na
seji IS dne 9 12-1981 sem podal informa-
cijo in osebno stališče v zvezi z navede-
nim člankom, (že omenjeni članek Draga
Hribarja v Delu 8/12-1981 - op. OK
SZDL Žalec), na kar je bila seja prelože-
na do oblikovanja in objave štališč pred-
sedstva OK SZDL Žalec in predsedstvo
SO Žalec v zvezi z obtožbami v Hribarje-
vem članku.« Normalno delo IS pa je
pogoj za normalno delo SO Žalec saj je
njen izvršilni organ. To pa verjetno vsi
vemo! Povedano »javno in odločno«.
Skrivalnic in načelnih opredelitev« tu-
kaj res ni.
Morda bi že bil čas, da si postavimo
vprašanje, kje novinar lahko dobi infor-
macije (oziroma jih lahko zahteva) za
svoje javno delovanje. Na programskih
konferencah KK SZDL ga ni, prav tako
ne na sejah organov DPO v občini. Kje
potem? In kdo je torej tisti, ki izgublja
stik z bazo.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
Predsednik IVAN ROBlC
Odgovor:
Že uvodoma naj zapišem, da odstav-
ka, ki govori o Hribarjevem članku ne
bi objavili, ker ta novinar pač ni pisal
za Novi tednik, toda izjemo smo ven-
darle napravili za lažje razumevanje
stvari. Če ste moj komentar dobro pre-
brali, potem vešega odgovora ne mo-
rem povsem razumeti. Vsaj jaz v svo-
jem komentarju zaprte liste nisem oči-
tal. Napisal pa sem, da so ljudje ven-
darle imeli občutek, da gre za zaprto
listo, besedico zaprto pa sem uporabil
pod narekovajem. Tudi sami ugotavlja-
te, da je lista evidentiranih možnih
kandidatov sprožila cel kup pripomb
in negodovanj.
Prepričan sem, da tega ne bi bilo, ko
bi ravnali bolj taktično'in evidentirali
za posamezne funkcije več možnih kan-
didatov, kar bi res bilo zelo umestno.
Vsaj v postopku evidentiranja. Ljudje
pa, ki so objavljeno listo videli v Sa-
vinjskem občanu so res dobili čuden
občutek. Ste pač mislili, da vsi ljudje
vedo kaj pomeni evidentiranje. In ko
sem hodil med ljudmi, sem se prepri-
čal, da tega ne vedo vsi. Zato torej tudi
toliko razburjanja. Glede posebej
ostrega očitka v zvezi z delom izvršne-
ga sveta in njegovega predsednika, pa
verjetno ni treba posebej razpravljati,
ker že sam vaš odgovor izpodbija ostri-
no mojega pisanja. Škoda, da na ostala
vprašanja v mojem komentarju ne od-
govarjate. Občutek imam, da ste pre-
pričani, da lahko novinar dobi infor-
macije le na sejah DPO v občini. To
seveda ni res.
Sam namreč izredno cenim prav in-
formacije, ki jih dobim v bazi. Glede
programskih konferenc KK SZDL pa
gre menda za tiskovno napako, ker sva
bila kdaj na kateri od njih celo skupaj s
predsednikom OK SZDL. Marsikje pa
sem dobil informacije tudi od predsed-
nikov krajevnih konferenc in to tudi po
sejah.
JANEZ VEDENIK
NEPOVEZANO KONJIŠKO
OBVEŠČANJE
Čeprav razpolagajo delov-
ni ljudje in občani konjiške
občine s številnimi informa-
cijami, ne moremo govoriti o
njihovem celovitem in sprot-
nem obveščanju. Poleg ob-
činskega glasila Dravinjski
glas izdajajo glasila tudi ne-
katere delovne organizacije,
krajevne skupnosti pa raz-
množujejo različna obvesti-
la- Te po običaju razdeljujejo
krajanom učenci osnovnih
šol.
Zal, med tistimi, ki za ob-
veščanje skrbe, ni nikakrš-
nih povezav in sodelovanja.
Tudi zaradi tega je dopisni-
ca mreža v občini izredno
slabo razvita, pa naj gre za
dopisovanje v občinsko gla-
silo ali še širše.
Obveščanje v občini teži
*Udi stara bolezen - še vedno
Pretežno obveščajo o že
^Prejetih sklepih in minulih
pogajanjih, kar gotovo ne
doprinaša k celovitemu
vključevanju delavcev in ob-
čanov v samoupravne toko-
Ve in odločitve. Krivda za to
le tudi v vse predolgih časov-
nih razmahih med pripravo
gradiv in njihovo izdajo. Bolj
kot to pa je za neučinkovi-
tost obveščanja kriva njego-
va nepovezanost. Tako so
obveščanje v občini ocenili
tudi na zadnji programsko-
volilni konferenci OK
SZDL.	MBP
V KONJICAH
NOVO LETO ZA
VSE
Ne le za zdrave, manjše,
večje in velike otroke, tudi
za invalidne otroke so letos v
novoletnem času v konjiški
občini lepo poskrbeli. Nav-
dušila je predstava Volk in
sedem kozličkov, srečni so
bili otroci na prisrčni sloves-
nosti, ki so jo posebej pripra-
vili za invalidno mladino.
Mladi pa so pokazali pozor-
nost do starejših krajanov,
zlasti pa taborniki Odreda
heroja Bračiča do borcev
NOV.
MBP
ZDRA VSTVENA SKUPNOST ŽALEC
BODO TOKRAT SKLEPČNI?
Kako razporediti 60 milijonov za naložbe?
Občinska zdravstvena
skupnost iz Žalca naj bi letos
namenila 60 milijonov
202.000 dinarjev za naložbe. •
Tako naj bi nekaj manj kot
22 milijonov namenila iz-
gradnji bolnišnice v Celju,
štiri milijone opremi za
zdravstveno postajo na
Vranskem, dobra dva milijo-
na za regijske invalidske de-
lavnice, triindvajset milijo-
nov za vrtec v Šempetru,
600.000 dinarjev za dom kra-
janov na Gomilskem, mili-
jon dinarjev za kulturni dom
v Žalcu ter za prizidek k
osnovni šoli v Šempetru se-
dem milijonov 689.000 dinar-
jev. Takšen je predlog izvrš-
nega sveta, o katerem bodo
razpravljali v torek na skup-
ščini zdravstvene skupnosti
v Žalcu. Ta bi morala biti že
konec lanskega decembra,
vendar je odpadla zaradi
nesklepčnosti.
Sicer pa bodo razpravljali
še o nekaterih drugih predlo-
gih izvršnega sveta; o tem,
da naj bi sredstva za stimula-
cijo izvoza v višini milijon
500.000 dinarjev zagotovili iz
sredstev za naložbe v lan-
skem letu. Predlog je tudi,
naj bi solidarnostna sredstva
za sofinanciranje obrambnih
priprav v tem letu ne zago-
tavljali in bi obveznost mili-
jon 160.000 dinarjev izpolnili
v letu 1983. Beseda bo tekla
tudi o financiranju občinske-
ga glasila Savinjski občan.
Prispevna stopnja naj bi bila
takšna kot lansko leto, brž-
kone pa bo kakšna beseda
padla tudi o tem ali naj bo
Savinjski občan štiri-
najstdnevnik ali ne. V krat-
kem se bodo morale izobra-
ževalna, zdravstvena in kul-
turna skupnost skupaj z re-
ferendumskim skladom do-
govoriti o možnostih zagoto-
vitve sredstev znotraj rednih
programov in to za izgradnjo
športne ambulante ter tribu-
ne pri športnem centru v
Žalcu.
Sicer pa bodo na skupščini
zdravstvene	skupnosti
obravnavali tudi predlog sta-
tuta te skupnosti, delovni
načrt za letošnje leto, beseda
pa bo med drugim tekla tudi
o samoupravnem sporazu-
mu o svobodni menjavi dela
s temeljno organizacijo
Zdravstveni center Celje.
JANEZ VEDENIK
OBČINSKA KNJIŽNICA ŠENTJUR
ŠIRI SVOJO MREŽO
Ponosni na cicibanov kotiček in ure pravljic
Odtlej, ko se je Občinska
knjižnica Šentjur preselila v
nove prostore, se je marsikaj
spremenilo. Lepo urejeni
prostori v samem jedru ob-
činskega središča privablja-
jo nove in nove bralce, med
katerimi je vse več mladih,
zlasti najmlajših. Še posebno
na malčke so v knjižnici naj-
bolj ponosni, zato so jim na-
menili tudi posebno pozor-
nost. Knjižničarka Tatjana
Cmok se navdušuje nad ura-
mi pravljic, otroci pa nad
njenimi pravljicami, ki jih
zna pričarati iz knjig. Poleg
oddelka za odrasle in mladi-
no je kotiček za cicibane re-
snično vabljiv. Tjakaj priha-
jajo otroci v spremstvu svo-
jih staršev, si izbirajo knjige,
jih spoznavajo in mojstrsko
znajo upodobiti vsebino po-
dane pravljice na papir.
Knjižnica sodeluje s pravljič-
nim krožkom s šole in z
vrtcem in to sodelovanje bo-
do v prihodnosti še učvrstili
in tako na najbolj pristen na-
čin oblikovali bodoče stalne
bralce.
- Kolikšen je knjižni fond
šentjurske knjižnice?
•Bralci lahko v treh oddel-
kih izbirajo med 13.000 knji-
gami. ki jih bomo vsako leto
kot doslej bogatili še z no-
vimi.«
- Kakšna je izposoja?
-Knjižnica je odprta tri-
krat tedensko. Na dan izpo-
sodimo okrog 110 knjig
kakšnim 90 bralcem. Obisk
je enakomeren preko celega
leta. Mnogi obiskovalci pa se
radi pomudijo tudi v čitalni-
ci. kar nas še posebej veseli.«
-	Pred leti ste organizira-
li izposojevališči knjig v de-
lovnih organizacijah. S
kakšnim uspehom?
Da bi knjigo čimbolj pri-
bližali bralcu, smo organizi-
rali izposojo v delovni orga-
nizaciji Tolo in Moda. Ne
brez uspeha. Vendar pa bi
radi knjižnično mrežo raz-
predli še v krajevne skupno-
sti, zlasti tiste, ki imajo pogo-
je za to. Predvsem mislim na
Gorico pri Slivnici in na Pla-
nino. Na tem področju smo
imeli doslej manj uspeha, a
mislim, da bomo še letos
uspeli tudi s tem načrtom.«
-	Imate še kakšen pro-
blem, ki je za dejavnost
knjižnice pomemben?
•Radi bi končno uredili
police za odlaganje knjig, ta-
ko v skladišču kot v oddel-
kih. Kot vidite, je veliko
knjig še nerazporejenih in še
nimajo svojega stalnega pro-
stora. To nam otežkoča delo
in preglednost. Ko bomo do-
bili sredstva za nabavo polic,
upamo da bo to resnično že
letos, bomo lahko rekli, da
nam ostajajo le še manjši
problemi, ki jih bomo skuša-
li sproti reševati.«
MATEJA POD JED
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 7. januar 1982
S PODROČJA KULTURE NA ŠMARSKEM
DOKONČATI ZAČETO DELO
Amatersko kulturo kroji več kot 20 društev
Temelj kulturnega snova-
nja v občini Šmarje pri Jel-
šah je amaterska dejavnost,
ki se odvija preko 23 kultur-
nih društev po različnih kra-
jevnih skupnostih. V letu
1980 so pri Kulturni skupno-
sti in Zvezi kulturnih organi-
zacij pripravili nov koncept
gledališkega in glasbenega
abonmaja Kozjansko, za kar
je dal povod novo zgrajen
kulturni dom v občinskem
središču. V njem zdaj obča-
sno gostujejo gledališki an-
sambli iz Celja, Ljubljane in
Maribora, koncertne ter dru-
ge profesionalne skupine iz
Slovenije. Kulturo so tako
ponesli bliže k delovnemu
človeku in občanu.
Ob načrtno" zastavljeni
prioriteti s področja knjižni-
čarske dejavnosti, so v šmar-
ski občini izrazita prizadeva-
nja na področju likovne kul-
ture, ki se razvija na osnovi
likovne kolonije Titovi kraji
naši kraji v Bistrici ob Sot-
li. Manj, ali nič bi lahko rekli,
so naredili za področje film-
ske vzgoje in tu jih vsekakor
čaka še veliko dela. Kar se na
tem področju da omeniti, je
aktivnost odbora za projekt
dokumentarnega filma »Na-
smeh in bolečina«. Doku-
mentarni film je posnet in
prikazuje spominski park
Trebče in kraje Titove ma-
tere.
Živahno pa je na področju
dela kulturnih društev, za
katera pa moramo zapisati,
kot je to domala že skoraj
pravilo tudi drugod, da ni-
majo izenačenih pogojev za
delo. Zato so v minulem letu
dali v občini Šmarje pri Jel-
šah poudarek ustanavljanju
in dejavnosti pionirskih kul-
turnih društev, ki delujejo
po posameznih šolah. Ne to-
liko finančni, kot kadrovski
problemi so tisti, ki zavirajo
ali pa upočasnjujejo rast
amaterske kulture. Premalo
imajo strokovnih sodelav-
cev, še posebej zborovodij in
režiserjev. Kljub temu pa so
nekatera društva s svojo de-
javnostjo pokazala, kaj znajo
in zmorejo, tudi izven občin-
skih meja. Med najaktivnej-
ša društva sodi prav gotovo
društvo v Lesičnem, ki je or-
ganizator Kozjanskega kul-
turnega tedna, te največje
kulturne manifestacije v ob-
čini. Kulturno društvo Ilija
Gregorič je opozorilo nase z
organizatorstvom likovne
kolonije. Aktivni sta tudi
društvi iz Šmarij in Rogaške
Slatine.
Ce lahko za prejšnje sred-
njeročno obdobje v občini
Šmarje pri Jelšah trdijo, da
je bilo razgibano na področ-
ju investicij, potem je treba
za zadnja leta povedati, da se
je zataknilo prav tu. V letih
1976-80 so v občini skupaj
pridobili z večnamenskimi
domovi okrog 600 sedežev.
Začeli so tudi z gradnjo kul-
turnega doma v Rogaški Sla-
tini, kjer pa so prav pred
dnevi ustavili gradnjo, ker je
pač zmanjkalo sredstev. Za-
četa investicija kaže zaen-
krat samo goli betonski ske-
let, čeprav bi se v njej po
predvidenem načrtu že mo-
rala odvijati kulturna dejav-
nost. Zdaj samo še upajo, da
bodo to največjo investicijo
spravili pod streho do konca
tega srednjeročnega obdob-
ja. Potrebe so eno, načrti,
sprotne podražitve in vse
bolj plitek žep, pa drugo. S
podobnimi prostorskimi
problemi se srečujejo tudi v
Podčetrtku in Rogatcu. Za
Podčetrtek in Rogaško Slati-
no sta bili predvideni ti dve
investiciji tudi po programu
Republiške kulturne skup-
nosti, in sicer do leta 1980.
Medtem so pri Republiški
kulturni skupnosti spreme-
nili kriterije za financiranje
nerazvitih področij, kljub te-
mu, da so v občini Šmarje
zagotovili svoj 50% delež in
še nekaj čez. Zbrali so ga iz
sredstev samoprispevka in s
pomočjo delovnih organiza-
cij. S podaljšanjem samopri-
spevka se bo za dokončanje
doma spet nabralo nekaj de-
narja. Nekaj bodo ponovno
primaknile delovne organi-
zacije, a bo ustavljeno grad-
njo kljub temu težko oživiti
pred letom 1983. Še teže pa
je napovedati, kdaj bo več-
namenski dom s 550 sedeži
dobil prve obiskovalce.
MATEJA PODJED
VRH NAD
LAŠKIM
UST ANA VLJA
TAMBURAŠKI
ZBOR
V laški občini je nekoč
delovalo več tambura-
ških zborov, ki pa so pred
leti zamrli, zadnji je bil v
Sedražu. Zdaj se je za
ustanovitev zbora odločil
Vrh nad Laškim, ki že
zbira instrumente s po-
močjo občinske zveze
kulturnih organizacij.
Zbor, ki ima v tovarišu
Jurkošku tudi zagotovlje-
nega strokovnega vodjo,
utegne kmalu popestriti
kulturne prireditve v svo-
jem kraju in v vsej občini.
Ob tem, da ima Vrh nad
Laškim tudi dolgoletno
tradicijo prirejanja oder-
skih del, uspešen moški
zbor in obnavljanja de-
lovnih običajev, imajo
vse pogoje za ustanovitev
kulturnega društva, ki bo
eno močnejših v občini.
RAZSTAVNI SALON ROG. SLATINA
15 LET OBSTOJA
Škoda bi bilo, da bi program krčili
V letošnjem letu bo raz-
stavni salon v Rogaški Slati-
ni praznoval 15-letnico delo-
vanja. V tem nenavadnem
steklenem prostoru, ki je
hkrati tudi pivnica mineral-
ne vode Zdravilišča, se je v
teh letih zvrstilo preko sto
likovnih razstav, katerih av-
torji so bili najbolj znani slo-
venski slikarji, kiparji, umet-
niški fotografi in drugi likov-
ni ustvarjalci, ki so se s svoji-
mi deli predstavili številnim
obiskovalcem. V program
razstavnega salona pa so bili
vsako leto uvrščeni tudi tisti
likovni ustvarjalci, ki so za
svoje delo prejeli najvišje
slovensko priznanje s po-
dročja kulture - Prešernovo
nagrado.
Razstavni salon pa ne
opravlja s svojimi razstava-
mi samo likovnega poslat;
stva, pač pa je hkrati prosto;
v katerem se ob vsaki otvor
tvi razstave opravi tudi ku;
turni program. Tudi ti pr&
grami so pripravljeni z val,
ko željo, da bi bila otvoritev
razstave resnično pravi ku;
turni praznik tako za krajj
ne, kot za ostale goste. Zat<
je v kulturnih programih s«
delovalo že veliko število vi
dnih slovenskih umetnikov
tako glasbenikov, kot igra.
cev, literatov, opernih sol;
stov, prav tako pa tudi da
mačih amaterskih zborov
recitatorjev in glasbenikov.'.
Organizacijo razstav žt
vrsto let vodi Delavska uni
verza v Rogaški Slatini, ki s
vseskozi prizadeva, da bi h;
le razstave resnično kake
vostne. Finančno pomoč p.
nudi iz svojega programa ti
di Kulturna skupnost občin
Šmarje pri Jelšah. Zal pa t
sredstva ne zadoščajo, da 1.
bil program ob otvoritva
razstav vedno tudi izven, st
se je prav v zadnjem času ž
nekajkrat zgodilo, da so bil
razstave odprte brez kakr;
nekoli uradne otvoritve. St
veda pa je škoda, da bi s
moral program razstavneg
salona tudi v prihodnje krč
ti, saj je v Rogaški Slatini i
tako in tako premalo kultur
nih prireditev.	j(
Eni trdijo, da je bil kulturni dom prevelikopotezno zasnovan, drugi, da je treba začeto
dokončati čimprej in predati svojemu namenu.
STE ŽE
POMISLILI
NA OBJAVO
V RADIU CELJE!
ESPERANTO
ZAČETNI TEČAJ (14)
V današnji lekciji bomo
videli, da v esperantu ne
moremo v enem stavku
uporabljati dveh nikalnic,
kot v slovenščini. Spozna-
li bomo še povratni zai-
mek »si« in svojilni »sia«.
Navedli bomo tudi nekaj
primerov komparativa z
veznikom »ol«. »Saluton,
kara amiko« - Po-
zdravljen, dragi prijatelj«.
»Saluton, kara amikino« -
Pozdravljena, draga prija-
teljica.
Via čambro estas tre be-
la, sed veršajne ankau mia
ne estos malpli bela. - Va-
ša soba je zelo lepa, toda
bržkone tudi moja ne bo
nič manj lepa. (veršajne -
bržkone, verjetno, malpli
-	manj). Zakaj v esperant-
skem tekstu samo ena ni-
kalnica: ne estas malpli,
ko imamo v slovenskem
jeziku dve »ne bo nič
manj«? V esperantu upo-
rabljamo pri zanikanju sa-
mo eno nikalnico, zato je
pravilno »ne estas malpli«
-	»ne bo nič manj«.
Kiel bela estas rigardo
tra la fenestro! - Kako lep
je pogled skozi okno! Tre
proksime estas lago. - Ze-
lo blizu je jezero, (lago -
jezero) Če la bordo de la
lago estas boatoj. (bordo -
breg; boato - čoln). Zdaj
pa prestavimo stavek: Ce
la bordo de la lago estas
boatoj. - Ob bregu jezera
so čolni. Če alia bordo ba-
nas sin homoj. - Ob dru-
gem bregu se kopajo lju-
dje. (Oblika »banas sin«:
»sin« je povratni zaimek v
4. sklonu. V prvem sklonu
je »si«, kar je v slovenščini
se, sebe, svoj. V esperantu
je vedno le v 3. osebi edni-
ne in množine. Bani sin -
kopati se.). Če alia bordo
banas sin homoj. - Ob
drugem bregu se kopajo
ljudje. Primeri: Li tenas
lian čapelon en sia mano.
- On drži njegov klobuk v
svoji roki. Li tenas sian
čapelon en sia mano. On
drži svoj klobuk v svoji
roki. Ši tenas lian manon
en sia mano. - Ona drži
njegovo roko v svoji roki.
Li tenas šian manon en sia
mano. - On drži njeno ro-
ko v svoji roki. Si tenas
sian manon en lia mano. -
Ona drži svojo roko v nje-
govi roki. Ši legaš al si -
Ona si bere (sama sebi),
bere si. Ši legaš al ši - Ona
bere njej.
Si uporabljamo tudi za
predlogi. Primer: Inter si
ili ne kverelas - Med seboj
se oni ne prepirajo (kvere-
li - prepirati se). Če doda-
mo zaimku »si« končnico
»a«, dobimo svojilni zai-
mek »sia« - svoj.
Povratni zaimek si, sia
uporabljamo torej samo v
tretji osebi ednine in mno-
žine, pri ostalih osebah pa
uporabljamo osebne
zaimke. Primer:. Mi lavas
min - Umivam se (jaz
umivam mene); vi lavas
vin - umivaš se; li lavas
sin - on se umiva; ši lavas
sin - ona se umiva; gi la-
vas sin - on, ona, ono se
umiva. Ni lavas nin - umi-
vamo se; vi lavas vin -
umivate se; ili lavas sin -
umivajo se; ili lavas ilin -
oni umivajo nje: Li, ši, gi
lavas sin - ona, on, ono se
umiva - Ili lavas sin - oni,
one, ona se umivajo.
Ni vidas, ke multaj ho-
moj, kiuj banas sin, nagas
en la akvo. - Vidimo, da
mnogi ljudje, ki se kopajo,
plavajo v vodi. (nagi - pla-
vati) En la banejo estas
ankau saltejo. - V kopali-
šču je tudi skakalnica (ba-
nejo - kopališče, saltejo -
skakalnica). Kelkaj homoj
vetuias la boato sur la la-
go. - Nekateri ljudje se pe-
ljejo v čolnu po jezeru.
Cirkau la lago estas herbe-
joj kaj tre proksime ankau
arbaroj. - Okrog jezera so
travniki in zelo blizu tudi
gozdovi, (čirkau - okrog,
okoli). En arbaroj vivas
multaj bestoj. - V gozdo-
vih živi mnogo živali. In-
ter aliaj vivas leporoj, vul-
poj, cervoj, ursoj. - Med
drugimi žive zajci, lisice,
jeleni, medvedi. Pli alte,
sur la montoj, vivas ča-
moj. - Bolj visoko v gorah
žive gamsi. (Pli je besedi-
ca s katero tvorimo kom-
parativ, drugo stopnjo pri-
devnika: bela - lep, pli be-
la - lepši; granda - velik,
pli granda - večji). La
montoj estas altaj. - Una
estas pli alta ol la alia. -
Gore so visoke. Ena je viš-
ja od druge. (Pri kompara-
tivu uporabljamo veznik
»ol«, ki pomeni od, kakor,
kot. Primer: Montoj estas
pli altaj, ol arboj. - Gore
so višje kot drevesa. Ču
arboj estas pli altaj ol
montoj? Ne, arboj ne
estas pli altaj ol montoj,
sed montoj estas pli altaj
ol arboj. - Ne, drevesa ni-
so višja od gora, toda gore
so višje od dreves.
gt -j _ 7. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
FRANCI SLAK
CENEJŠA
FILMSKA
PROIZVODNJA JE
NUJNOST
Slovensko filmsko pro-
izvodnjo je v lanskem Te-
dnu domačega filma za-
stopal le film Krizno ob-
dobje. v režiji Francija
Slaka. Za mnoge je bilo to
novo ime in le ljubitelji fil-
ma so vedeli, da ima reži-
ser za seboj že dolgo in
plodno obdobje filmskega
ustvarjanja. Zato smo se
odločili, da bolj podrobno
kot je v navadi za uvodne
besede, predstavimo film-
sko pot Francija Slaka.
S filmom se je začel uk-
varjati v osnovni šoli. kjer
je deloval v okviru film-
skega krožka in v Gimna-
ziji v Kopru, kjer je osno-
val Kino klub Mandala.
Njegov prvi film -Izidor,
Prepovedano!« sega v leto
1970. Film je ostal neopa-
žen, toda že za svoj drugi
film -Ples mask« je prejel
leta 1971 na MAFAF v Pu-
lju Grand Prix in vseh
preostalih osem nagrad,
ki se podeljujejo za režijo,
scenarij, itd. Naslednje le-
to se je vpisal na AGRFT
v Ljubljani - oddelek za
režijo in v letih 1972 73 po-
snel filma Romanje« in
-Baloon canan«. Leta
1974 je zapustil AGRFT in
se vpisal na visoko šolo za
film (PWSSTV) v Lodzu
na Poljskem. Se isto leto
je prejel za filme Roma-
nje, Baloon canan in Praz-
nik Grand Prix v Pulju.
Film Praznik« je posnel
v Poljski. Med šolanjem je
posnel še naslednje filme:
kratki igrani film -Sanje«
1975, dokumentarni film
Lakota« - 1976 in di-
plomski film »Nočno po-
tovanje« - 1978. Diplomi-
ral je pri profesorju Woj-
ciechu Hasu. V času štu-
dija je sodeloval tudi z
RTV Ljubljana in zanjo
posnel pet kratkih doku-
mentarnih filmov. Leta
1979 je za Viba film posnel
kratki igrani film -Venec«
in leta 1980 za RTV Ljub-
ljana TV-dramo - Krizno
obdobje-. V tem letu se je
tudi zaposlil na AGRFT
kot asistent montaže pri
profesorju Marku Babcu.
Da bo slika popolna, mo-
ramo zapisati še to, da se
Franci Slak ukvarja tudi z
alternativnim študent-
skim filmom. V sklopu te
dejavnosti je leta 1979 v
lastni produkciji posnel
dokumentarni film o pisa-
telju znanstvene fantasti-
ke Stanislavu Lemu in
film -Dnevne novice«.
Slednji je bil prikazan na
mednarodnem festivalu 8-
milimeterskega filma v
Berlinu in v Annarbornu
v ZDA, kjer je bil tudi na-
grajen.
- Film KRIZNO OB-
DOBJE« se odlikuje z na-
ravno igro, ki ni plod
igralskih izkušenj in
igralske izobrazbe. Kako
to, da si se odločil za ne-
profesionalno igralsko
ekipo? Katere vloge so
po tvojem mnenju za po-
klicne igralce in katere
za posameznike brez
igralskih izkušenj?
F. Slak: O igralcih, ki so
to po poklicu, razmišljam
vedno kot o ljudeh in ne
kot o igralcih. V primeru,
da imajo svoje privatno
življenje in svoj svet. ki ga
lahko izrazijo, so lahko tu-
di filmski igralci. V koli-
kor pa so to gledališki
igralci, ki so sposobni sa-
mo interpretacije posa-
meznih vlog, katerih se
naučijo na pamet in jih
nato odigrajo na* sceni, v
filmu večinoma ne morejo
prepričati. Na filmu je na-
mreč človeška podoba ta-
ko kompleksna in vezana
na resničnost, da je vsaka
fikcija, o dramskem tek-
stu oziroma dramskem za-
pletu, izključena. Filmski
igralci so lahko le tisti gle-
dališki, ki igrajo organsko
- s celim bitjem in kate-
rim so vloge vsaj malo za-
pisane na kožo.
- Ko se film izteče, se
gledalci vprašajo, kakš-
na bo nadaljna usoda
glavnega junaka? S tem
film pridobi na zanimi-
vosti, vendar, kako si ti
kot ustvarjalec filma vi-
del nadaljni razplet do-
godkov?
F. Slak: Moje videnje je
v zadnjem kadru, ki ga po-
nazarja razpršen televizij-
ski ekran. Moj junak Pa-
vle je v tem trenutku prav
tako razdrobljen in razfor-
miran. Nahaja se tik pred
tem, da se ponovno združi
in zbere, da premelje vse
besede, slike in dejanja
ter naredi sintezo, iz kate-
re bo nastala nova lastna
slika samega sebe in sve-
ta, ki bo verjetno bolj
tvorna in optimistična.
- Film je tehnično čist.
Montaža je dosledno iz-
peljana. Kamera izredno
obvlada prostor in skoraj
da ni odvečnih kadrov,
skratka film je dobro na-
rejen. Vendar ali nisi tu-
di ti mnenja, da je vse-
binsko premalo ambi-
ciozno zastavljen in da se
dotika cele vrste proble-
mov, ki jih ne obdela do
konca?
F. Slak: Kljub temu, da
je v tem trenutku film de-
ležen precejšnjih pohval,
se strinjam, da so po-
manjkljivosti, ki so pred-
vsem dramaturške. Dolo-
čene dramaturške rešitve
so premalo utemeljene in
nekatere teme se v filmu
ponavljajo. Kar pa zadeva
obrobne, manj osrednje
probleme kot je recimo iz-
seljevanje delavcev, mi je
bilo dovolj že to, da poka-
žem na njihovo prisotnost
v naši družbi. Tako sem
recimo v problemu zdom-
cev želel opozoriti le na
paradoks, ki se kaže v
tem, da je družina svoje
materialne probleme že
rešila, a kljub temu mož
še vedno dela v tujini in
sicer samo zato, da bi ime-
li še več. Vem, da s tem
tema še zdaleč ni izčrpa-
na. toda korenitejši poseg
v problem zdomcev zahte-
va poseben film.
- Tako zate kot za tvoj
film Krizno obdobje lah-
ko rečemo, da sta bila
univerzalno izkoriščena.
Mladi ustvarjalci so nari-
sali svoje vtise po ogledu
filma in pripravili raz-
stavo. Ti si se udeležil
razgovora z gimnazijci in
z delavci EMA Celje. Kaj
ti je to pomenilo?
F. Slak: Menim, da delo
pri filmu ni samo pisanje
scenarija in režija, temveč
tudi družbena aktivnost.
Meni je srečanje s celjsko
publiko, zlasti pa razgo-
vor z gimnazijci in delavci
EMA. veliko pomenilo.
Končno so delavci iz ne-
posredne proizvodnje ti-
sti, ki nam omogočajo
filmsko proizvodnjo.
Filmskim delavcem je po-
trebno, da čutijo ob strani
svojo publiko in da slišijo
njihove pripombe in želje,
ker to omogoča filmski
ustvarjalnosti, da ni zapr-
ta vase.
-	Ali meniš, da je film
vzpostavil stik z gledal-
ci? Ali so na razgovore,
ki si se jih udeležil, prišli
samo radovedneži?
F. Slak: Razgovori so se
sicer odvijali pred malo-
številnim avditorijem,
vendar so jih obiskovali
gledalci, ki so vzpostavili
s filmom direkten in kom-
pleksen odnos. Preseneti-
la so me vprašanja, ki so
bila izjemno tehtna in
analitična in so se direkt-
no vezala na določene
estetske fenomene filma.
To so bili razgovori z entu-
ziasti filma, s tistimi
strastnimi gledalci, ki jih
film ne dolgočasi niti ta-
krat, ko ni povsem dosle-
dno izdelan. Takšna sre-
čanja so izjemen dogodek.
-	Udeležil si se tudi po-
svetovanja, ki je obrav-
navalo položaj slovenske
filmske proizvodnje in
njene perspektive. Imel
si nekaj kritičnih pri-
pomb, ki ^o se predvsem
nanašale na birokratiza-
cijo nekaterih forumov.
Kaj meniš o plodnosti po-
svetovanja? Ali je posve-
tovanje pripeljalo slo-
venski film vsaj za korak
naprej?
F. Slak: Takšni in po-
dobni razgovori tečejo že
dalj časa. Zadnji čas je, da
pristopimo k reorganiza-
ciji filmske proizvodnje in
k novi kadrovski politiki.
Razgovor je bil pomem-
ben v toliko, v kolikor se
je odvijal pred širšim av-
ditorijem, pred ljudmi, ki
so zainteresirani za usodo
slovenskega filma. Skep-
tičen in kritičen sem bil
zato, ker smatram, da nas
trenutna situacija sili v
kar najbolj radikalne reši-
tve. To je edina pot k izho-
du iz krize. Zato menim,
da so nujna hitra in akcij-
ska dejanja, ne pa dolgo-
vezno in dolgoročno sa-
moupravno dogovarjanje.
Kvaliteta posvetovanja jte
bila tudi v tem, da je Druš-
tvo slovenskih filmskih
delavcev nastopilo z ja-
snim programom in /. ja-
snimi vizijami.
-	Naredil si zelo poce-
ni film. Ali nameravaš
tudi svoj naslednji pro-
jekt delati tako, da ga
najprej posnameš na
16 mm in potem presna-
meš na 35-milimetrski
filmski trak? Ali namera-
vaš vedno iskati najce-
nejše rešitve za realizaci-
jo svojih projektov?
F. Slak: Menim, da je v
tem trenutku cenena film-
ska proizvodnja nujnost
in potreba. Zato se je po-
trebno pri vsakem projek-
tu, neodvisno od tega ali
je televizijski ali filmski,
truditi za čim cenejšo pro-
dukcijo. Moji naslednji
projekti bodo v skladu s
smernicami programske
politike. V primeru, da
bodo v moj film vložena
skromna sredstva, bo le-ta
temu primerno ožje
usmerjen. Projekt, ki bo
zahteval več denarja, pa
bo v vsakem primeru
iskal stik s publiko, kajti
le ona lahko ovrednoti ta-
ko drago ustvarjeno delo.
-	Ali že imaš priprav-
ljen scenarij za svoj na-
slednji film?
F. Slak: Pogovarjam se
s producenti, z Viba fil-
mom in z RTV Ljubljana,
za nekaj bodočih projek-
tov. Med scenariji sta dva,
ki sta bolj izrazita. Eden
obravnava sodobno žen-
sko temo. Napisala ga je
Nuša Rajh. Drugemu pa
je služila za podlago litera-
tura koroškega avtorja
Florjana Lipuša. Vse je
odvisno od programskega
razvoja in od tega. na kak-
šen odziv bodo zamisli na-
letele. Na koncu koncev
se lahko odločim tudi za
kakšno drugo varianto,
saj idej nikoli ne primanj-
kuje.
-	Za svoj prvi celove-
černi film si prejel srebr-
no plaketo Metoda Ba-
djure. Ali se ti s tem odpi-
rajo večje možnosti za
delo? Ali bo ta nagrada
na kakršnkoli način vpli-
vala na tvoj naslednji
projekt?
F. Slak: Nočem biti ne-
skromen. Nagrada je vse-
kakor pomembna. Menim
pa, da je naše delo obsoje-
no na toliko različnih od-
ločitev vsemogočih foru-
mov, da se nagrade ščaso-
ma porazgubijo in pozabi-
jo. Na koncu ostane ve-
dno le človek s svojim
projektom, ki v večini pri-
merov naleti na gluha uše-
sa. Afirmacija nekega pro-
jekta je dolgotrajen pro-
ces. Vesel sem, da je dobil
film priznanje in legalite-
to v slovenski kulturno-
politični javnosti, ne izra-
žam pa zaradi tega preve-
likega optimizma. Prepri-
čan sem, da bom v bodoče
pri svojem delu potrebo-
val ravno toliko energije
in novih moči. Mogoče
malo manj. To bi bilo za-
želeno, ker se bom lahko v
tem primeru ukvarjal z
bolj bistvenimi problemi
kot je denar.
VILI EINSPIELER
Letošnje leto bo leto kongresov. Komunisti v Jugo-
slaviji bodo delali obračun svojega dela in načrto-
vali naloge za jutri. Pri nas smo v vseh občinah
celjskega območja zaključili z občinskimi konferen-
cami že lansko leto, rezultati ocen idejno politične
osveščenosti pa niso bili ravno zavidljivi. Zato smo
se v uredništvu odločili, da poobjavimo delo dr.
Vlada Sruka z naslovom Komunistovo dejanje in
misel, ki je izšlo pri politični šoli CK ZKS v Ljub-
ljani v lanskem letu in govori na dovolj zgoščen in
poljuden način o temeljnih vprašanjih odnosov ko-
munistov do svojega dela, do osnovne organizacije in
celotne družbe. To branje bo lahko zanimivo tudi za
vse tiste, ki niso v Zvezi komunistov, pa bi o njej radi
zvedeli kaj več.
1.
KDO JE KOMUNIST
Vprašanje »Kdo je komunist?« se nam najprej niti ne
zdi težko. Kot da bi se sam od sebe vsiljeval odgovor:
»Komunisti so vendar pripadniki organizacij, ki se
razglašajo za komunistične.«
Takšnih organizacij je dandanes na svetu okoli sto -
od ogromne KP Kitajske z njenimi 28 milijoni članov,
do Komunističnih partij San Marina ali Irske, ki jih
imata po tristo. Komunistične in njim sorodne partije
se bistveno razlikujejo tudi po številnih temeljnih, na-
čelnih stališčih; med nekaterimi je občasno prihajalo
in prihaja do napetosti ali celo do sporov. Nekaj deset
partij priznava za središče komunističnega gibanja KP
SZ; nekatere se bolj vežejo na KP Kitajske; nekaj, med
njimi tudi naša ZK, so samostojne in neodvisne. V
omenjenih organizacijah naj bi bilo danes nad 60 mili-
jonov članov. Morda je pomemben še podatek, da je v
deželah, v katerih so na oblasti partije, ki se razglašajo
za komunistične, približno milijarda in pol prebival-
stva (jasno je, da odpade daleč največji delež tega na
oba velikana, na LR Kitajsko in ZSSR).
Težko je odgovoriti na vprašanje, kdo je komunist.
Kako najti skupni imenovalec za avstrijskega komuni-
sta in komunističnega Rdečega Kmera, za člana itali-
janske partije in sudanskega komunista, za pripadnika
vladajoče partije NDR in latinsko-ameriškega komuni-
stičnega gverilca? Nekdo bi morda rekel, da druži vse
te komuniste Marxova ideja... Toda že člani iste par-
tije lahko zelo različno razumejo Marxove nauke, med-
tem ko so uradna pojmovanja marksizma (kjer jih pač
imajo) običajno prirejena trenutnim razmeram njiho-
vega delovanja: ponekod se bojujejo, da bi omajali
buržoazno oblast, drugod spet, da bi se obdržali na
oblasti; ponekod sta njihovo delovanje in nazor v zna-
menju moči in samostojnosti, drugod spet vse govori o
slabotni, odvisni skupinici... V nekaterih partijah
imajo zasnovan marksizem izrazito dogmatično ... Ka-
korkoli že, videti je, da bi težko proglasili Marxovo
misel za skupni imenovalec komunističnega gibanja,
razen seveda če menimo, da je dovolj že sklicevanje na
Marxa.
Kdo drugi bi spet dejal, da druži vse komuniste
revolucionarna dejavnost, katere cilj je zrušiti kapitali-
zem in uresničiti svobodno samoupravno asociacijo
proizvajalcev... Toda obstajajo partije, ki ne kažejo
nobenega posebnega interesa za zrušitev kapitalizma v
svojih deželah in se zadovoljujejo z vlogo čakajoče
agenture ali malopomembne sekte nekje na obrobju
družbe... Obstajajo partije, ki po zrušitvi kapitalistič-
nega sistema ne morejo in ne znajo kreniti naprej, k
višjim oblikam demokracije, svobode, človečnosti; ob-
tiče kar v izhodiščnem etatizmu, ki polagoma popol-
noma okosteni, ali pa nekatere kali nove socialistične
družbenosti počasi zaduši bujna rast plevela tehnobi-
rokratizma.
Res bi težko našli zadovoljivo skupno opredelitev za
komuniste. Zato je najbolje razmisliti o tem kar z
vidika naših razmer. Ne da bi se spuščali v kaka po-
drobnejša in obsežnejša razčlenjevanja in razlage, bi
na vprašanje o tem, kdo je komunist, odgovorili:
-	Komunist je zavesten borec za osvoboditev dela in
delavca; izvorno-zgodovinsko ga lahko opredelimo kot
pripadnika avantgarde proletariata, katere cilj je skozi
proces socialistične revolucije ustvariti svobodno sa-
moupravno asociacijo neposrednih proizvajalcev.
-	Komunist si prizadeva kar najgloblje spoznati
nauke Marxa, Engelsa in Lenina ter jih ustrezno upo-
rabiti v sedanjih razmerah. Izvirni marksizem je zanj
izvorna inspiracija, on pa mora najti odgovore na šte-
vilna nova vprašanja. Še posebej je važno, da se komu-
nist kritično sooči s sodobno meščansko družbeno in
filozofsko misijo; rezultat tega soočenja utegne biti
marsikatero pomembno spoznanje.
-	Komunist je neogibno humanist. Uveljavljanje
konkretne človečnosti, še posebej človekove svobode
in ustvarjalnosti, je jedro komunistove praktično-teo-
retične pozicije. Seveda mora komunist zahtevni jezik
svojega svetovnega in družbenega nazora sproti, vsa-
kodnevno, prevajati v jezik politične, poklicne, stro-
kovne in druge produktivne dejavnosti. Bržčas mo-
ramo, vsi, novi in stari člani, slediti tistim vzornikom v
komunističnem gibanju, ki sami s seboj, s svojim de-
lom in misijo, niso in niso hoteli biti zadovoljni. Pripa-
dnik avantgarde, predhodnice ne more biti kdorkoli.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 7. januar 1982
ZAKLJUČNI LOV ŽALSKIH LOVCEV 81
ZAJČKI SO PADALI
POD RINKO
Zadnja nedelja v decem-
bru lanskega leta. Jutro je
bilo takšno, da je bilo še do-
volj snega in da te je v uše-
sa, če si stopil čez širno po-
lje, dodobra nazeblo. Smer
Rinka. Lovska koča Lovske
družine Žalec. Smer: Žalec,
Gotovlje, Rinka. Nadvse
prijeten kraj v vsakem let-
nem času. Namen: zadnji
letni lov. Lov bolj za sreča-
nje starih prijateljev kot za
preganjanje živali, ki v tem
zimskem času ne trpijo pre-
več dobro delujoče »cen-
tralne« kurjave.
Pod lovsko kočo Rinka,
kjer je bil tudi napis »Srečno
82« (bolj bi ustrezal lovski
pozdrav »Dober pogled 82«,
se je med osmo in deveto uro
zjutraj zbralo okoli šestdeset
lovcev in ljubiteljev lova! Na
snežnem prostoru so se greli
ob doslej najvišjem kresu, ki
pa je bil tako »učinkovito«
postavljen, da se je že po ne-
kaj taktih gorenja sesul. To
pa ni motilo lovcev pred od-
hodom na zadnji lanski lov.
V grlo je stekla še skodelica
toplega čaja z rahlim dodat-
kom, sledilo je povelje pred-
sednika Lovske družine Ža-
lec Štefana Pečolarja in na-
vodila vodje lova IVANA
ROJCA z vsemi pripomba-
mi, tudi o tem, če bo kdo
koga ustrelil, naj to takoj ja-
vi... Lov ni hec, lov je resna
zadeva. In prav je imel vodja
lova, kajti »padel« ni nihče
izmed lovcev (razen na sne-
gu in ledu!), ampak samo pet
zajčkov. V zadnjih treh letih
je to rekord zaključnega lo-
va, kajti pred tremi leti so
darovali dragoceno življenje
trije zajčki, lani jč izdihnila
čudno zdravstveno oprem-
ljena lisica,, letos pa je izdi-
hnilo pet zajčkov.
Lovci niso verjeli v dober
lov in so dva zajčka prinesli
iz hladilnika že kar na start
zadnjega lova. Zaradi sigur-
nosti in baje najavljenih Vin-
ka Šimka, več kot (ne) zna-
menitega Šraufencigerja in
njegove Miš(i)ke. Bilo ni no-
benega. Jaka menda ni znal
novih štosov (ali pa je bil ho-
norar premajhen!), Miš(i)ka
pa se je zbala, da bi jo vrli
lovci, vsi očedeni in »nao-
streni« prevečkrat ustre-
lili...
Škoda, ker oba »velikana«
naše TV (televizije, ne Tone-
ta Vrabla, ki pa je sodeloval
na lovu in ta zapis slikal in
zapisal ter pri vsej gneči
ostal celo živ!) nista prišla.
Prav gotovo bi se imela bolje
pod Rinko in okoli nje, kot v
suhoparnem televizijskem
studiu. To smo, žal, videli tu-
di v silvestrski noči...
Po končanem lovu, padlo
je pet zajčkov, so lovci z go-
sti sedli v sodoben dom na
Rinki. Vrlo predsedstvo je
tja pozno v popoldanski
mrak izpeljevalo lovski krst,
ki so ga ob dajanju pozitiv-
nih in negativnih odgovorov
ter šibanju s posebej pri-
pravljeno palico po dobro za-
ščiteni zadnjici, uspešno iz-
peljali lovski pripravljenci:
MIRAN COKAN iz Vrbja,
JAKA LEŠNIK iz Galicije in
VALTER VERHOVŠEK iz
Žalca.
Trije novi »ta pravi jagri«,
veliko smeha in dobre volje
pa pesem s kozarcem dobre-
ga vina v rokah. Še prej so
vrle gospodinje ponudile
slastne lovske pojedine...
V mrzlo noč so odšli lovci
in njihovi prijatelji. Ne zara-
di petih zajčkov, temveč za-
radi ljubezni do narave,
ohranjanja vsega lepega, kar
je treba varovati. In to lovci
znajo. Skozi vse leto delajo,
da ob koncu leta srčno nav-
dušeno rečejo »SREČNO« in
»DOBER POGLED«. Ta je
tokrat namenjen v leto 1982!
Ni lovil, je pa med lovci bil: z
-»nožem« je besede pisal in s
fotoaparatom »streljal«
TONE VRABL
Marjan Krašovec je prine-
sel zajčka s seboj. Bil je trd
(zajček namreč, da ne bo po-
mote!), saj je življenje daro-
val že nekoliko prej, kot je
bilo potrebno. Kasneje se
mu je pridružila (zajčku na-
mreč) še peterica!
Rog zatrobi, čas je, da gremo... Lovci z nekaj psi in dobn
volje so zagrizli v trd sneg tja proti Plevni... Začelo s<
je... Čeprav je šlo bolj za šalo in zaključno ljubiteljski
srečanje, je bila vsa stvar na moč resna ...In prav je tako
Naj bo tako tudi letos in vsa prihodnja leta!
Uvodna navodila pred odhodom na zaključni lov 81 je zbranim lovcem in gostom podai
predsednik LD Žalec Štefan Pečolar (levo v sredini).
Med vojno so se navduševali za Hitlerja in Mussoli-
nija, pri čemer je nekatere med njimi motilo, da je vMusso-
linijevi Italiji »preveč svobode«, v Hitlerjevi Nemčiji pa
»premalo cerkvenega vpliva«. Mislim, daje to kar dovolj za
razumevanje ideološke opredelitve te skupine.
»Hočemo samostojno Slovenijo,« mi je rekel Rudolf Jur-
čec, s katerim sem se pogovarjal malo pred njegovo smrtjo.
Ta Slovenija bi bila trdno v rokah klera in stranke, ki ne bi
dovoljevala demokratičnih svoboščin zunaj svojega pro-
grama in vodstva. Po zgledu Hitlerja in Mussolinija.
Skupina je skrajno protijugoslovanska in tega niti za
trenutek ne poskuša prikriti. Komunizem je najhujše zlo
človeštva, in če bi mogli, bi verjetno ukinili ne samo sle-
herno komunistično partijo na tem planetu, marveč odpra-
vili tudi rdečo barvo.
Za ilustracijo nekaj (dobesedno prepisanih!) odstavkov
iz člankov, objavljenih v njihovem glasilu »Sij slovenske
svobode«:
»...Po udaru Belgrada na Slovenijo leta 1969 tudi slo-
venska javnost ni več tista, kot je bila pred vojno leta 1939
in dolga leta po vojni. Uradna poročila je ne morejo več
slepiti, kakor jih pripravljajo v Ljubljani. Slovenska jav-
nost se zaveda, kakšni so zakriti nameni Belgrada. Dolgo je
Slovence zavajalo, da niso mogli jasno spoznati velesrb-
skih imperialističnih mini in velenakan in to zlasti zato, ker
so bili pod vtisom prijaznosti srbskih ljudi in njihove go-
stoljubnosti. Toda sam srbski človek je danes pod vlado
vladajoče belgrajske klike velik revež, toliko večji, ker mu
niso dostopne nobene informacije, da bi se zavedeti svojega
bornega položaja, in je na milost in nemilost prepuščen
vsakdanji propagandi o jugoslovanstvu itd., s katero mu
njegov pravi položaj zakrivajo.«
Ali pa tole, pisano v enakem, okostenelem jeziku, že
samem po sebi odtujenem slovenščini današnjih dni:
»Jugoslavija spominja danes na klasični kapitalizem. Po-
tem ko je v času povojnega centralizma (ki ima poteze
pravega kolonializma) je Belgrad nakopičil kapital iz vseh
republik, predvsem iz Slovenije in Hrvaške, v centralnih
bankah in je potem po,samoupravni poti' postal ta kapital
,samoupraven' (samostojen). Danes, ko bi lahko imel parla-
ment pri njegovem upravljanju besedo, ker je po padcu
Rankoviča nekoliko večja možnost, te možnosti nima več
in kapital, nagrabljen po republikah, je last Belgrada ...in
lahko dela z njim kar hoče. Izredno slikovit način ,zakoni-
tega' ropanja... Torej toliko velja danes zakonitost v današ-
nji Jugoslaviji.«
Ob tem so v tej isti številki, denimo, poceni namigovanja
na zdravje predsednika republike (ki jih je neko potovanje
mimogrede samo po sebi prepričljivo demantiralo), dolgo
razglabljanje o dandanašnji pri nas že pozabljenem do-
godku s Kocbekom in njegovim intervjujem ...pa še drugi
sestavki, pisani v najboljšem primeru na nizki ravni čenč.
Z urednikom »Sija slovenske svobode«, sedemdesetlet-
nim Rudom Jurčecem, v Ormožu rojenim, nekdanjim ure-
dnikom bivšega »Slovenca«, sem govoril v njegovem sta-
novanju v ulici Cuba, številka 2247 v Buenos Airesu.
Že leta 1942 je italijanske oblasti skupaj z drugimi teda-
njimi sodelavci ljubljanskih časopisov zaprosil za dovolje-
nje za nošenje orožja, pa mu ga niso dali. Uredništvo kleri-
kalnega »Slovenca« je prevzel od duhovnika dr. Ivana
Ahčina, ki si je pridobil sloves kot avtor več protikomuni-
stičnih brošur.
Ruda Jarčec je študiral v Parizu. Sprva je veljal za ma-
lega upornika, kasneje pa izredno poslušnega klerikal-
nemu vodstvu.
Mož, s katerim sem govoril dobra tri desetletja kasneje,
je bil telesno samo še svoja senca, na posteljo priklenjen je
bil pripravljen govoriti z menoj le kratek čas.
Šele kasneje sem zvedel od nekaterih njegovih znancev
da je bil pred leti izredno vitalen in prizadeven. »Veste
zgodilo se je, da je skoraj ves časopis sam napisal in uredil
Garal je kot norec.«
»Vse je laž in slepilo,« mi je rekel, ko sem ga povprašal
kaj sodi o Jugoslaviji. To je bilo vse, kar je lahko o ten
povedal, toda teh pet kratkih besed je izgovoril s takin
ognjem, da so izstopale od vsega drugega, kar je tisti dai
izustil na svoji postelji.
»Povejte, no, kako je tam,« je rekel v začetku pogovora
pa ne vem, ali zato, ker je hotel resnično kaj zvedeti, al
samo zaradi tega, da je lahko pobil vse, kar sem mu pove
dal, da ljudje večinoma dobro živijo, da lahko na svoje oč
primerjajo življenje pri nas in onstran meje. Z naporom j<
dvignil roko in jo zopet spustil na posteljo. To je bilo ko
neko turobno znamenje protesta zoper moje besede h
hkrati prošnja, naj preneham in ne vdiram v svet njegovil
iluzij.
Ruda Jurčec ni hotel videti ali slišati nič drugega ko
tisto, v kar je verjel in kar ga je na koncu njegoveg
življenja pripeljalo na posteljo neke majhne sobe v Bueno
Airesu, deset tisoč kilometrov stran od domovine.
PROTIKOMUNISTIČNI BORCI,
DRUGIČ
»Poznate ,Zvezo društev slovenskih protikomunistični
borcev'?« me je vprašal B. L.
Odložil sem kozarec z vinom na mizo in segel po bele''
niči. Sedela sva na miniaturnem vrtu za hišo, najmanjšei
vrtu, kar sem jih menda videl v življenju, ampak vendarl
prijetnem, s precej zelenja. Domače, argentinsko vino j
bilo prav pitno, tako zelo, da sva se ga proti večeru cel
majčkeno nabrala, moj gostitelj in jaz.
»Kako ste rekli?« sem vprašal in brskal po straneh bloki
»Zveza društev slovenskih protikomunističnih borcev,
je rekel in se nasmehnil. Ne vem, ali sem bil tako zel
občutljiv ali pa je bilo kaj drugega vmes, ampak zdelo se n
je, da je moje sogovornike v Argentini strašansko zabavah
ko so me gledali, kako mukoma urejam ta silna imet
skupin, organizacij, časopisov in grupic, s katerimi so rt.
zakladali. Zanje je bilo to domače, zame pa (še posebej, ki
so ta imena večinoma zares nenavadna) vse prej kot to.
»Žal mi je,« sem rekel naposled. »Ampak tega pa res i
nimam zapisanega.«
gt -j _ 7. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
VAŠA STRAN
SREČANJE
UPOKOJENCEV
Tudi ob letošnjem sreča-
nju nekdanjih sodelavcev
IZLETNIKA Celje, je pre-
vladovalo prisrčno razpolo-
ženje in veselo snidenje.
Znano je, da so Izletnikovi
upokojenci razkropljeni po
vsej celjski regiji in izven
nje. Prav poredko se sicer vi-
dimo, zato je srečanje toliko
bolj pomembno in zaželeno.
Glavni direktor tov. Leo-
pold Pere nam je na kratko
obrazložil poslovanje podjet-
ja v minulem letu. Veselimo
se uspehov na vseh področ-
jih, ki jih imajo kljub vsem
oviram. Vemo pa, da so teža-
ve v prometu bile in da tudi
še bodo, saj so že kar tradi-
cionalne. Uspešno jih pre-
maguje le kolektiv, ki je kot
Izletnik Celje, homogen in
pogumen.
Za povabilo, pogostitev in
darila se kolektivu najlepše
zahvaljujemo, ter mu želimo
veliko sreče in uspehov v no-
vem letu 1982.
S tovariškim SREČNO
Upokojenci
IZLETNIKA Celje
ČESTITKE ZA 35
LET
Ob 35. jubileju, ki ste ga
proslavili, se tudi celjski hor-
tikulturniki pridružujemo
vašim poslovnim prijateljem
s prijaznimi čestitkami in
dobrimi željami za uspešno
delo tudi v bodoče.
Ob pripravah na 20-letnico
našega društva, ki bo v apri-
lu 1982, smo v zapisniku pr-
vega sestanka pobudnikov
za ustanovitev Hortikultur-
nega društva v Celju, ki je bil
v sredo, 15. novembra 1961 v
pisarni načelnika oddelka za
gospodarstvo okrajnega
ljudskega odbora Celje, za-
sledili tudi ime vašega novi-
narja Milana Božiča. Naša
kronika torej neizpodbitno
dokazuje, da so bili dobri
odnosi med nami vzpostav-
ljeni že pred 20 leti. Zato
upamo in želimo, da bi bili še
vnaprej tako plodni kot do-
slej.
Uspešno leto 1982 vam že-
limo s hortikulturnimi po-
zdravi!
Jože Bencina
predsednik
Hortikulturnega
društva Celje
UREDNIŠTVO
Hvala za prijazne čestit-
ke. V uredništvu obljublja-
mo, da bomo skrbno pisali o
akcijah Hortikulturnega
društva, še posebej z vidika
vse večje družbene skrbi za
čistejše, človekovemu do-
stojanstvu primernejše in
bolj urejeno okolje.
KJE JE ROJSTNI
UST
Skupščino občine Celje in
matični urad te skupščine
sprašujem, kje je in zakaj še
do danes nisem prejela rojst-
nega lista za svojo hčerko.
22. novembra 1981 sem v po-
rodniškem oddelku celjske
bolnišnice oddala poročni
list, do 26. decembra, ko pi-
šem to pismo, pa še nisem
dobila rojstnega lista za
hčerko. Ta dokument nujno
potrebujem za uveljavitev
otroškega dodatka po tragič-
no preminulem možu in oče-
tu treh otrok.
Z delavci v matični službi
celjske skupščine sem govo-
rila po telefonu in takrat so
mi sporočili, da so dokumen-
te poslali na naslov Repuš,
namesto v vas Repno 7,
Šentjur pri Celju.
Zdaj sprašujem, na kateri
naslov oziroma pošto so po-
slali omenjena dokumenta
in kdo bo odgovarjal zanju,
če jih ne bom našla.
Skupščino občine prosim
za odgovor.
Erna Keglič
Repno 7, Šentjur
UREDNIŠTVO
Prepričani smo, da bo jav-
no vprašanje pospešilo
iskanje izgubljenih doku-
mentov, ki jih nujno potre-
bujete, skupščino občine pa
tudi mi prosimo za odgovor.
PARKIRIŠČA V
ZAKUP?
V	Celju imamo več parkir-
nih prostorov, kjer so nekaj
časa za to najeti delavci pobi-
rali parkirnino. Sedaj pa voz-
niki kar brezplačno postav-
ljajo svoja vozila na te pro-
store. Zakaj ni več čuvajev
na teh parkiriščih? So bili
preslabo nagrajeni za delo?
Ali ne bi kazalo, kakor so
to storili že v nekaterih naših
krajih, prepustiti parkirišča
v zakup zasebnikom, ki bi
skrbeli za pobiranje parkir-
nine in del dohodkov odsto-
pili pristojnemu organu, ki
ima v oskrbi te prostore?!
Dr. Ervin Mejak
UREDNIŠTVO
Pobuda je tu in o njej bi
veljalo razmišljati, saj so
celjska parkirišča resnično
bolj podobna divjim odla-
gališčem avtomobilov, kot
urejenim parkirnim prosto-
rom, da o varstvu parkira-
nih vozil sploh ne govori-
mo. Morda pa bi bilo še bo-
lje, če bi svoje delo tem za-
htevam nekoliko bolje pri-
lagodila mestna straža.
ŠTIRI CELJSKA
ČUDESA
Vse leto je Novi tednik
opozarjal na vrsto napak in
neredov v Celju. Nekaj črnih
točk je bilo odpravljenih, to-
da bile so manjšega pomena.
Ostale so vsaj še štiri, ki po-
sebno kličejo na končno ure-
ditev.
V	Zidanškovi ulici, ki je
doživela lani precej obnov, je
še vedno razpadajoča hiša
številka 20, ki je najbrž brez
gospodarja in je prav čudno,
da se še nihče ni nasilno vse-
lil v to enonadstropno po-
slopje, v katerem bi si lahko
za silo uredil bivanje. Ali
Stanovanjska skupnost res
nima nobene besede pri tej
zgradbi?
Ruševine na začetku Ljub-
ljanske ceste nasproti Naro-
dnega doma, kjer je sedež
Skupščine občine, so se za-
časno spremenile v parkirni
prostor. Ruševine so poleti
bujno obraščene in v njih za-
tišju se lahko opravijo potre-
be v sili. Ali bi bilo res tako
težko, pri sedanji bogati me-
hanizaciji, te ruševine od-
straniti, saj najbrž niso spo-
meniško zavarovane?!
V	Gubčevi ulici nasproti
veleblagovnice T je razpada-
joča nekdanja Krevhova hi-
šica, ki že dolgo časa kaže
rebra, streha ima polno lu-
kenj, v ozadju pa se streha že
podira. Porušiti bo treba ta
stari spomin na Celje in pro-
stor uporabiti za kaj korist-
nega in lepega.
Najbolj pa bode v oči vse,
ki prihajajo v Celje, grdo raz-
pokana in premočena fasada
s preluknjanimi žlebovi na
hiši v Kocenovi ulici št. 2,
kjer ima svojo prodajalno
Peko. Premočenje se širi že
vse leto po steni in sega že v
stanovanje v prvem nad-
stropju. Tu pa ima spet bese-
do Stanovanjska skupnost,
da se ta velika sramota^ me-
sta uredi. Dobro stoječe po-
djetje Peko bi se najbrž ne
branilo prispevati k popravi-
lu fasade in žleba, kakor je to
storila Zlatarna na hiši na-
sproti tej, kjer smo poprej
grajali poškodovano fasado.
Novo leto je tu in čas je že,
da se vsaj v letu 1982 vse te
napake odstranijo, saj to ne
bo onemogočil naš stabiliza-
cijski čas!
Dr. Ervin Mejak
UREDNIŠTVO
Pridružujemo se mnenju
dr. Mejaka. Prav zanimivo
bi bilo slišati, kako o teh
štirih celjskih čudesih ra-
zmišljajo pristojni, posebej
še Stanovanjska skupnost.
Zato vabimo predstavnike
te organizacije, da javnost
seznanijo z načrtom del pri
odpravljanju kričečih celj-
skih črnih točk.
ZAKAJ TAKŠNA
REKLAMA ZA
SVINJSKO KOŽO
Je že tako v življenju, da se
je treba najprej prepričati
potem šele verjeti, če se res
splača. Letos sem to naredila
prvič, da sem prašičjo kožo
prodala Koteksu, pa tega ne
bom storila nikoli več. Koža
je bila težka 11 kg, zanjo pa
sem dobila 130 din. Vsak do-
ber gospodar bo kožo upora-
bil doma, za takšno ceno se
je ne splača prodajati. Moj
sin, ki je kožo peljal na pro-
dajno mesto, je porabil več
za bencin, kot smo dobili za
kožo.. Lep pozdrav pa brez
zamere.
FANITERZAN
Pečovnik 40
UREDNIŠTVO: Verjetno
ste že morali prej prebrati,
v reklami, koliko Koteks
nudi za svinjsko kožo. Sicer
pa, kot pravite, vsaka šola
nekaj stane.
MUZEJ REVOLUCIJE
V	muzeju revolucije je odprta
za obiskovalce stalna razstava
vsak dan razen ponedeljka od 9.
do 12. ure. ob sredah pa tudi od
14 . do 17. ure.
POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan razen ponedeljka od 9.
do 12. ure, ob sredah popoldne
pa tudi od 14. do 16. ure. Obisko-
valci si lahko ogledajo stalno ar-
heološko zbirko, rimski lapidarij
in stalno razstavo, ki prikazuje
kulturno zgodovinske spome-
nike.
Zaradi nujnih obnovitvenih
del je zaprta stalna razstava
umetnostno-zgodovinske zbirke
v I. nadstropju stare grofije.
GALERIJA
TURISTIČNEGA
DRUŠTVA
V	Galeriji turističnega društva
na Tomšičevem trgu je se odprta
prodajna razstava novoletnih ce
st itk. Razstava bo odprta do kon-
ca tedna.
KNJIŽNICA EDVARDA
KARDELJA
V	knjižnici Edvarda Kardelja v
Celju je odprta razstava Sloven-
ska književnost za otroke in mla-
dino 1945 1980 . Razstava bo od-
prta v času. ko knjižnica posluje
za bralce.
LIKOVNI SALON
13. januarja ob 18. uri bo v Li-
kovnem salonu v Celju otvoritev
razstave mladega figuralika Bori
Komisija za
odprodajo materiala
pri Keramični
industriji Liboje
proda
stružnico starejšega
tipa na jermenski
prenos
Delovna dolžina 1000 mm,
maksimalni premer struže-
nja z mostom 500 mm brez
mosta ca 750 mm.
Ogled vsak dan od 6. do 14.
ure v Keramični industriji
Liboje.
Cena 35 000 din.
sa Berčiča iz Primorske. Razsta-
va. ki jo posreduje Obalna galeri-
ja i/. Pirana bo odprta do 27. ja-
nuarja. Uvodne besede ob otvori-
tvi razstave bo povedal Andrej
Medved iz Kopra.
KINO VOJNIK
V	kinodvorani v Vojniku bodo
predvajali v soboto, 9. januarja
ob 19.30 uri in v nedeljo, 10. ja-
nuarja ob 17. in 19.30 uri nemški
pustolovski film Prekletstvo Čr-
nega Rubina.
KULTURNI DOM
VOJNIK
V	soboto, 9 januarja bo ob Hi.
uri v kulturnem domu v Vojniku
lutkovna predstava, na kateri se
bodo predstavili Člani lutkovne
sekcije Vojnik / igrico Račka.
CENTER ZA KLUBSKO
DEJAVNOST CELJE
V	Centru za klubsko dejavnost
\ Cankarjevi ulici v Celju je vsa
ko nedeljo od l.~>. do 1!( ure ulas
bciia matineja
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE
Sobota. 9. januar i • i> 1 > m I !l
Moliere ŽLAHTNI AIKSCAN
Gostovanje v Cirkovcih
Petek. ir>. januar ob l!i.30 11.
mik Ibsen: GOSPA /. MORJA
Premierski abonma in i/ven
Sobota, bi januar ob liCill I le
nrik Ibsen: GOSPA X MORJA
Sobotni abonma in i/ven.
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14 do 20. ure.
glavni zdravnik od 15. do (i. ure
zjutraj Ob nedeljah je dežurstvo
od 1,2. ure do naslednjega dne do
ti ure naslednjega dne. ob praz-
nikih pa od 7. do naslednje dne
do 6. ure zjutraj
LEKARNE CELJE
Do sobote. 9. januarja do 12.
ure je dežurna Nova lekarna na
Tomšičevem trgu. nato prične z
dežurstvom lekarna Center v
Stanetovi ulici.
TRGOVINE
V tednu od 4. do 9. januarja je
dežurna samopostrežba RIO v
Prešernovi ulici vsak dan do 20.
ure. 11. do 16. januarja pa bo de-
žurna samopostrežba SOČA v
Stanetovi ulici.
DOMSKA
Tu v Loki dom stoji,
notri prebiva veliko ljudi.
Bolni in umobolni,
kruljavi in onemogli.
Poleti se grejemo na soncu
pozimi pri peči,
da nam je hudo.
to pa ne smemo reči.
Za vse je poskrbljeno,
a željo ima vsak eno:
domov, domov!
Doma sta oče in mati umrla,
hiša pa do tal se podrla.
Zdaj kamen vrh kamna leži,
zdaj doma več ni.
Mladi doma so ostali,
hišo novo so sezidali.
Stare ljudi pa v dom so poslali.
Tam ostanite,
domov ne hodite,
doma za vas prostora več ni!
Zato tu ostanimo
domov ne hodimo.
Saj prišel bo čas,
ko videli bomo spet
domači obraz.
JOŽICA PRELOGAR
TRUBARJEV DOM V LOKI
PRI ZIDANEM MOSTU
CELJE
Rojenih je bilo 50 dečkov in 53
deklic.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rodila se je 1 deklica.
SLOVENSKE KONJICE
Rodilo se je 6 dečkov in 5 de-
klic.
CELJE
Poročilo se je 34 parov, od teh:
REBEC Bojan iz Dobrne in SI-
TAR Gerda iz Celja, ZALER
Marjan iz Celja in ŠMID Antonija
iz Osredka pri Šentjurju, KVE-
SIC Ivan in OJSTRES Jožefa
oba iz Celja, KOŽUH Marjan iz
Gabrovca pri Dramljah in NO-
VAK Romana iz Dobrne, HOR-
VAT Vojko iz Celja in KOPRIV-
SEK Marija iz Pariželj pri Žalcu
SIBANC Miran iz Vojnika in
TURK Cilka iz Crešnjic,
PLANKL Ignac iz Stenice pri Vi-
tanju in BERVAR Marija iz Vita-
nja, IVANISEVIC Josip iz Vojni-
ka in SAMEC Tatjana iz Celja,
STEKLIC Vitoslav iz Leskovca
pri Skofji vasi in OBLAK Tama-
ra iz Celja, PUNGARTNIK Ven-
česlav iz Dola pod Gojko in STE-
NIČNIK Francka iz Selc pri
Strmcu. JOVANOVIC Mladen in
KUCUKOVIC Marija oba iz Ce-
lja, MACKOVSEK Boris in CRE-
PINŠEK Andreja oba <z Celja,
TOPLICANEC Branko ,in
PLANKO Štefka oba iz Ceija,
LEBAN Milan in SARLAH Moj-
ca oba iz Celja
ŽALEC
Poročili so se: JELEN Uroš iz
Brega pri Polzeli in HAJNSEK
Marija iz Ptuja, KRAJNC Janko
iz Ložnice pri Žalcu in LJUBIC
Vanja iz Kamenč, NOVAK Vladi-
mir iz Kasaz in TOPOLOVSEK
Tatjana iz Zabukovice, KOVSE
Vladimir in REDNAK Marica
oba iz Janškovega sela, MAJER
Vladislav iz Pernovega in HA-
LUZAN Ingbritt, Vera iz Pongra-
ca, SKOBERNE Edvard iz Sta-
ške gorce in MARCINKO Marija
iz Braslovč, JANClC Cvetko iz
Žalca in JEZOVNIK Lilijana iz
Migojnic, SORLI Milan, iz Nove
Gorice in OSOJNIK Bojana iz
Žalca, PEGAM Božo iz Hrastja
pri Cerkljah in DIVJAK Jelka iz
Sešč pri Prebodu, ZMRZLAK
Rajmund in LAZAR Sonja oba iz
Prebolda.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročilo se je 10 parov.
SLOVENSKE KONJICE
Poročili so se: LINDNER Jože
in KOTNIK Albina oba iz Zreč.
MARTIC Marjan iz Slovenskih
Konjic in KOKOTEC Jožefa iz
Loč, RAVNJAK Marjan in VU-
HERER Janja oba iz Sp. Prelog.
MLAKAR Stanislav in CUG-
MAJSTER Irena oba iz Sp. Laž,
VETRIH Janko iz Sp. Doliča in
MAJCEN Marjetka iz Trnovelj,
HABJAN Viktor iz Poljčan in
SKUTNIK Bernarda Iz Lipogla-
va, LESKOVAR Boris iz Brezja
in SKALE Marija iz Zič, HOJ-
NIK Maks iz Sp. Grušovja in JU-
HART Jožica iz Prepuž.
CELJE
Umrli so: VELENSEK Martin.
81, Trnovlje, STRNAD Henrik.
73, Celje, KOSTOMAJ Jožef, 83,
Bukovžlak, BEZENSEK Jože.
71, Zadobrova. ARNESEK Gize-
la, 69, Leskovec pri Skofji vasi,
KOTNIK Roza, 77, Celje, PO-
ŽUN Štefanija, 79, Sevnica,
BRATINA Marko, 24, Solčava.
PLESNIK Ernest, 49, Mlače pri
Slovenskih Konjicah, JAGRIC
Ivanka. 90, Podsreda, TRATNIK
Andrej, 60, Trnov hrib pri La-
škem, PETRIN Angela, 67, Zida-
ni most. STUKELJ Marija, 62,
Verače pri Podčetrtku. DOLIN-
ŠEK Marija. 86, Arclin,
OSTROŽNIK Anton, 76, Šmart-
no v Rožni dolini. SENEKOVIC
Frančiška. 86. Celje. ZDOVC Ju-
rij, 52, Slovenske Konjice, BOZ-
NIK Jožefa, 43, Zlateče, SEGA
Marija. 69, Celje. GORJAN Mari-
jan, 71. Celje, VODOVNIK Ivan,
71, Kasaze, SALEKAR Marija,
81, Celje, VINDAR Antonija. 83,
Žalec, VRENKO Rudolf, 59. Vi-
zore, TOMAN Franc, 76, Pernovo
pri Žalcu, GRMEK Marija, 61,
Kompole. FlSER Marija, 87, Kri-
stan vrh, KMECL Ana. 67, Skofja
vas. BRECKO Frančišek, 52. Do-
bovec pri Ponikvi, STOJANŠEK
Terezija, 72, Podvrh pri Žalcu.
LESNIK Karel, 83. Celje.
ŽALEC
Umrli so: OROZIM Ivan. 52.
Gomilsko. PODBREGAR Karel.
94. Prapreče. SLAK Marija, r.
RAK, 68. Dobriša vas. ROJSEK
Karol, 73, Braslovče. KOBALE
Alojzij, 40, Dobriša vas. VER-
DEV Ljudmila. 67, Kale. STE-
BLOVNIK Angelina, 63. Latko-
va vas, CEROVSEK Vladimir.
70. Vransko. DEZNIKAR Franc.
73, Dobrovlje.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Umrli so: GRIL Ana. 81. Vido-
vica, ŠELIGO Tereza. 76, Zibika.
SOLMAN Marija. 82. Rogatec.
BUTOLEN Štefanija. 48, Tlake.
SLOVENSKE KONJICE
Umrli so: PLESNIK Ernest,
50. Mlače. LUNDER Ludvik, 52,
Jernej pri Ločah. PETACI An-
ton. 82. Vitanje, ZDOVC Jure, 53,
Slovenske Konjice, TOMAZIC
Ignac. 74. Ličenca. GORINSEK
Marija, 73. Dobrnež. SLEMEN-
SEK Jožefa. 74. Zreče.
Pogled z višinskega predela Debra na nižinski del
OBISK V DEBRU PRI LAŠKEM
krajev!il|
v nastaI
Problemov je že toliko, da bi temelji
KREBSOVA - PARTIZANSKI PAR
V Debru živi tudi veliko
borcev. Največ jih je vključe-
nih v občinsko oziroma kra-
jevno organizacijo ZZB
NOV. Krebs Tone in Marija
sta se priključila rečiškim
borcem, ki se zbirajo v last-
nem bifeju v Rečici. Glavna
aktivnost je usmerjena v
skrb za sotovariše, posebna
skrb so tudi spominska obe-
ležja in sodelovanje z mladi-
no. Tone in Marija imata ve-
liko grenkih pa tudi lepih
spominov na vojna leta, saj
sta oba delala za partizansko
tiskarno Nestl na Šmohorju.
Debro ni zaselek, ni vas, ni
krajevna skupnost. Je le del
krajevne skupnosti Laško,
po svoji vsestranski razgiba-
nosti gotovo zelo zanimiv.
Začenja se kmalu po presto-
pu meje med celjsko in laško
občino. To je svet na desni in
levi strani ob magistralni ce-
sti, ki vodi v Laško je široka
ravnina na desni, ki se na
obronkih dvigne proti hri-
bovju Maliča.
Tako kot geografsko, je
Debro tudi demografsko raz-
gibano področje. Gre na-
mreč za tipično mestno obar-
van utrip življenja v novi
blokovni soseski ter za tipič-
no kmečko idiliko v višin-
skih predelih, vmes pa so še
strnjeni zaselki starih in no-
vih zasebnih stanovanjskih
hiš. V Debru je tudi delovna
organizacija Elektrokovinar
Laško. Debro je, glede na
geografski položaj, morda
bolj navezano na krajevno
skupnost Rečica kot pa na
matično krajevno skupnost
Laško.
Debro je področje kontra-
stov, ki jih slikovito pogojuje
prepletanje starega z novim
in nastajajočim. Ob hišah z
vrtovi, zgrajenih pretežno v
prvih povojnih letih, rasejo
nove, novi stanovanjski blo-
ki, prihajajo novi ljudje, ki se
na novo okolje in življenje v
skupnosti šele privajajo.
Ustvarjajo si tudi takšne po-
goje, ki bi v bližnji prihodno-
sti morali olajšati in pope-
striti življenje.
Dobro je, zaradi lažjega in
hitrejšega reševanja proble-
mov, samoupravno razdelje-
no na dva dela: Debro I in
Debro II z vaškima odboro-
ma. In ker je problemov v
Debru kar veliko, imata oba
veliko dela in nalog.
V Debru živi približno 350
družin, od teh kar slaba polo-
vica v novih stanovanjskih
blokih. To so pretežno mlade
družine, ki se bodo gotovo v
naslednjih letih številčno še
okrepile.
Srednjeročni družbeni
plan razvoja občine Laško
predvideva še nadaljnjo
gradnjo stanovanjskih blo-
kov, s tem pa se predvideva
občutno povečanje prebival-
cev. Iz tega tudi sledi, da bo
v Debru v naslednjih letih še
več otrok in mladine. In že
smo pri poglavitnih proble-
mih, s katerimi se vsako-
dnevno srečujejo prebivalci
Debra.
PRESKRBA!
Debro nima trgovine. Niti
skromnega kioska, kjer bi si
občan lahko na hitro kupil
osnovna živila kot sta mleko
in kruh. Nakupovalni center
v središču Laškega je daleč,
predaleč predvsem za tiste
družine, ki nimajo prevozne-
ga sredstva na štirih kolesih.
Takih pa je v Debru precej.
Leta nazaj problem preskrbe
še ni danes, ko se je število
prebivalcev gotovo potrojilo.
Intenzivna prizadevanja za
ureditev preskrbe so v De-
bru stara nekaj let. V tem ča-
su je bilo že veliko dogovar-
janj s SOZD Marx Celje, ki
naj bi bil glavni investitor te
naložbe. Do sedaj topogle-
dna prizadevanja še niso
obrodila kakšnih sadov.
Obeti sicer so, saj je Merx ob
koncu preteklega leta poka-
zal nekoliko več pripravlje-
nosti za postavitev trgovine.
Srednjeročni plan razvoja
občine Laško predvideva
gradnjo trgovine v letu 1982,
občani pa so kar nekako
skeptični, saj zazidalni načrt
na kraju, kjer je predvidena
gradnja, danes še ni izdelan.
Zemlja je namreč še vedno v
zasebni lasti, zato je tudi od
pripravljenosti sedanjih last-
nikov zemljišč odvisno, ka-
ko bodo ta prizadevanja na-
dalje potekala.
Laščani v Debru glede tr-
govine nimajo nobenih me-
galomanskih želja. Ne zahte-
vajo veleblagovnice, ampak
le skromno trgovino, kjer bi
si lahko na hitro nabavili
osnovna živila in potreb-
ščine.
Lani novembra sta oba va-
ška odbora organizirala in
vodila javno tribuno v De-
bru, na kateri so občani
upravičeno izražali zahtevo
po čimprejšnji rešitvi pro-
blema preskrbe. V razpravi
so sodelovali tudi predstav-
niki SOZD Merx in izv
ga sveta laške obč.
skupščine. Izvršni svet
krat sprejel tudi zadolž;
zvezi z izdelavo zazida
načrta in nalogo da, v
kor SOZD Merx v letu
bo pripravljen zgraditi
vino, poišče drugačno
tev oziroma drugega in
torja.
Na naslednji javni tri
bila je 10. decembra v!
vilišču Laško, je bila ir
vana delovna skupina i
krajanov Debra, ki boc
delovali v vseh nada
razgovorih, Merxu pa jf
naloženo, da pripravi
ski program rešitve pi
ma preskrbe v Debru.
OTROŠKO VARSTV
Problem, ki tare pred
številne mlade družir
otroško varstvo, ki pa v
čem srednjeročnem obi
razvoja krajevne skup
Laško ne obeta izbolji
Problem nastopi predvi
zimskem času, ko je
otroke na različne n
zgodaj zjutraj varno sp
v otroški vrtec, ki pa je
čisto na drugem konci
jevne skupnosti, v sre
Laškega. In tako je dar
sto vsakdanja slika, kc
tranji temi srečaš oče
mater, ki na kolesu a
tovori nežno breme pri
daljenemu otroškemu
Tudi temu problemu
bo dalo izogniti. Sicer
bilo krivično reči, da s
v laški občini takim
dobnim problemom iz
Gre le za težko premi
nje vseh nadlog in nal
bilizacije, ki je novim
bam še najmanj naklo
Ura zamujena se pač n
nobena.
KANALIZACIJA
Še en večji problem
javlja v Debru, tako 1
njem kot v spodnjen
predvsem tam, kjer so
ne stanovanjske hiše
kot gobe po dežju ras
ve. Kanalizacija! Brej
ravanja lahko zapišer
se odplaka vseh vrst,
sta najbolj smrdeča, \
mo hiš, po vrtovih,
bočjih, vse do asfaltn«
Krajani, kot vedo in
sami kopljejo jaške,
preusmerili tok umi
pa je vse skupaj brez
ga uspeha. In ker na
dročjih rasejo nove 1
vprašamo, zakaj tam
predhodno urejena k<
cija in ostale potrebe
nalnega standarda. Ti
ja odlagališča smeti ii
zličnejših odpadkov,
na predvsem za De
pričajo o komunalni r
nosti, ki največ izvira
KULTURNIŠKA POLANČEVA
Sem slišala, da je v Debru precej talentov, ki v tišini in,
predvsem v lastno zadovoljstvo, ustvarjajo na najrazličnej-
ših področjih. Odkrili smo slikarko-amaterko Julko Polan-
čevo. Julka slika od svoje rane mladosti. Stene njenega
stanovanja so prava galerija slik na platnu z najrazličnejšimi
motivi. Prevladujejo, seveda, podobe iz narave iz najrazlič-
nejših kotičkov laške občine, upodobljena so tudi kmečka
opravila. Veliko slika, tudi ponoči vstane, ko se ji oglasi
žilica. V šali pove, da jo mož večkrat kara, ker vsa hiša smrdi
po olju in pravi: »A že spet pacaš?« Pa je tudi on zadovoljen,
da Julka ustvarja. Laščani jo sicer poznajo, saj je svoje slike
že večkrat razstavila, prav pa bi bilo, da se z njenim delom
seznani tudi širše občinstvo. Sicer pa je vsa Polančeva dru-
žina kulturniško navdahnjena. Pavla skupaj z možem pre-
peva v marijagraškem pevskem zboru, doma pa zapojejo kar
vsi Polančevi.
Nova stanovanjska soseska poraja nove probleme.
SmmUaMmOSM
iživela
V Debru so tudi takšne domačije
nizacijskih in še kakšnih te-
žav, s katerimi se spopada ta
služba v okviru krajevne
skupnosti Laško.
TELEFON, ŠOLA
Telefonom, ki bi bili v do-
movih velikokrat potrebni,
so se v Debru lani za nekaj
časa odpovedali na račun hi-
trejšega reševanja proble-
mov otroškega varstva, šol-
stva in komunalnih zadev.
Za klic v sili imajo na voljo
javno govorilnico.
Ob koncu tekočega sred-
njeročnega obdobja je v De-
bru predvidena gradnja
osnovne šole ali vsaj pripra-
ve nanjo, s tem pa se šolar-
jem obetajo boljši časi, saj je
osnovna šola Primoža Tru-
barja v Laškem danes že pre-
tesna in preveč daleč. Za pri-
četek del so občani namenili
tudi del sredstev iz tekočega
občinskega samoprispevka.
IN OSTALI PROBLEMI
Najpogosteje se slišijo kri-
tike na račun slabo vzdrževa-
nih cest v zaselkih. V Debru
želijo imeti tudi več pokritih
avtobusnih postajališč, po
možnosti opremljenih z voz-
nimi redi avtobusov. Mladi-
na si želi svoj prostor, kjer bi
se lahko sestajala in koristno
ter ustvarjalno preživljala
prosti čas. Tudi kultura in
kulturno življenje v Debru
nima svojega prostora za raz-
novrstne dejavnosti, ki bi v
; primerno urejenih prostorih
, gotovo lahko polno zaživele.
> Bržčas bo tudi o tovrstnih
: potrebah treba začeti razmiš-
ljati. Zakaj bi se v stanovanj-
fskih blokih, ki bodo še zgra-
jeni, ne moglo »rezervirati«
tudi prostora za kakšno
'Manjšo kulturno dvorano?
Pa še za kakšno enoto vzgoj-
novarstvene organizacije tu-
di. In še za mladinsko so-
tp°- • • Tudi telesnokulturni
, objekti za rekreacijo sodijo v
sklop tako velike stanovanj-
ske soseske, kot je danes, in
se večje, kot bo v naslednjih
, letih.
,1 Po vsem tem izgleda, da so
Debru sami problemi. Pa
Ro ni res. V Debru živi tudi
pveliko ljudi, veliko družin
ki so srečni, ker so od
pružbe prejeli stanovanje.
iveliko je tudi solidarnost-
nih, se pravi družin, ki so
.našla topla gnezdeča po dol-
letih bivanja v neureje-
/Un in nemogočih razmerah.
mnoge je bilo letošnje
,Praznovanje Novega leta naj-
rPše v življenju.
l|
tj
1
I
i	MARJELA AGREZ
RAŠA BRKLJACI C, pred-
sednik vaškega odbora De-
bro I: »Izmed številnih pro-
blemov, povezanih s širje-
njem nove blokovne stano-
vanjske soseske, je gotovo
najbolj pereč problem pre-
skrba. ki jo sedaj poskušamo
rešiti s skupnimi močmi.
Kmalu se bomo krajani iz
Debra ponovno srečali na
javni tribuni in upamo, da
nam bo SOZD Merx lahko
ponudil konkretnejšo infor-
macijo. Opaziti je, da se kra-
jevna samouprava tudi v De-
bru krepi, dobro že delajo
nekateri hišni sveti. Pogre-
šam pa prostovoljno delo. da
bi si krajani sami uredili
okolje. Ljudje se sedaj ver-
jetno še vživljajo v novo oko-
lje in se med sabo spoznava-
jo. Upam, da bodo tudi skup-
ne prostovoljne akcije spo-
mladi zaživele.«
REZKA JANClC, pred-
sednica vaškega odbora De-
bro II: »Tudi naš del Debra
muci problem preskrbe, po-
leg tega pa še slabe ceste, ko-
munalna neurejenost in del-
no problemi otroškega var-
stva. Debro II je področje,
kjer so pretežno zasebne sta-
novanjske hiše z urejenimi
vrtovi ter kmečke domačije,
ki postajajo vse bolj napre-
dne in tržno usmerjene v
kooperantskih odnosih s
Kmetijsko zadrugo Laško.
Zdi se mi. da je na tem delu
nekoliko več pripravljenosti
med krajani za skupne de-
lovne akcije, kar se je poka-
zalo, ko smo pred leti gradili
cesto in cestne odseke v va-
seh. V prihodnje namerava-
mo še več pozornosti name-
niti ostarelim občanom in
ponovno oživeti razna prilož-
nostna srečanja.
ZDENKA GORIC, tajnik
društva upokojencev Laško:
"Živimo v družbi, kjer se
povsod dogovarjamo, samo-
upravljamo, skupno spreje-
mamo najodgovornejše od-
ločitve. Tako tudi mi, upoko-
jenci ne moremo stati ob
strani in čakati. Naši upoko-
jenci so vsi aktivni. V okviru
društva delujeta moški in
ženski pevski zbor, športna
sekcija balinanja in keglja-
nja, organiziramo izlete, vsa-
ko leto pa še teden invalidov
v občini Laško. Nekdanji ob-
čutek hlapca Jerneja je sedaj
le še preteklost, saj smo upo-
kojenci vedno bolj povezani
z združenim delom, naši
nekdanji delovni tovariši se
vedno spomnijo tudi na upo-
kojence in nas ob raznih pri-
ložnostih povabijo medse.«
JULIJ GORIC, glasbeni
pedagog, kulturni delavec:
••Na kulturnoprosvetnem
področju delujem že 46 let.
Trdno sem prepričan, da je
kulturna dejavnost po-
membna za obstoj in razvoj
nekega naroda. Amaterska
kulturna dejavnost je pri nas
dovolj kvalitetna, je pa še
premalo množična, premalo
zasidrana v širokih ljudskih
množicah. Naša družba je v
preteklosti dala veliko na
razvoj industrializacije, me-
hanizacije in avtomatizacije,
mnogo premalo pa na izo-
brazbo srca. Menim, da je v
Debru veliko ljudi, ki bi radi
ustvarjali na kulturnem po-
dročju pa nimamo prostora,
kjer bi lahko delali. Storimo
za amatersko kulturo nekaj
več pa bodo naši delovni lju-
dje v vsem edinstveni na
svetu«.
FRAN J O KLEMEN je go-
tovo eden najstarejših prebi-
valcev Debra. Letos spomla-
di bo dopolnil 85 let. Pa mu
osem križev in pol nihče ne
bi prisodil. Bister je. zgovo-
ren. veliko bere. z dogodki
doma in v svetu je na teko-
čem. Med vojno je kot trgo-
vec v Rečici napravil veliko
dobrega za partizane, saj jih
je oskrboval z živežem in
materialom, ki ga je imel v
svoji trgovini. Oskrboval je
tudi partizansko tiskarno
Nestl, bil po vojni vsestran-
sko aktiven v društvih. Vse
do danes, ko lahko s pono-
som pokaže na steno, kjer vi-
sijo številna odlikovanja: red
zaslug za narod s srebrno
zvezdo, priznanje ZKO obči-
ne Laško, republiškega sve-
ta ZKO Slovenije, zlato Gal-
lusovo značko... Še na mno-
ga zdrava leta!
V Debru smo obiskali
tudi Pavlo Rovanovo, pi-
sateljico in članico druš-
tva slovenskih pisateljev.
Namenili smo se k njej,
da bi ji čestitali za uspeh
njene zadnje knjige Kje
so tiste stezice, ki trenut-
no izhaja tudi v podlistku
v Slovenskem vestniku
na avstrijskem Koro-
škem. Gostoljubna in ži-
vahna nas je sprejela in v
zanimivem razgovoru
med drugim povedala:
»V tej debrski skupnosti
živim z vrlinami in napa-
kami: svojimi in vsega
okolja, ki me obdaja.
Prav nič me ne motijo
stolpnice, saj je prijeten
občutek, da imajo v njih
številne družine svoj to-
pel dom. Rada imam
otroke, ki jih tu ni malo,
pa so prisrčni in dobro
vzgojeni. Svetlo mi je v
srcu ko te ljubeznivo po-
zdravljajo in si mislim: to
je že drugi rod tistih, s ka-
terimi me je v desetletjih
v Laškem tovariško zdru-
ževalo neplačano delo za
skupnost. Ob vsem tem
delu pa si lahko pohva-
ljen in še večkrat s krivi-
co odet. Kljub vsemu se
razdajaš skupnosti in živ-
ljenje teče dalje, boljše in
lepše za slehernega izmed
nas.
In kadar krivica v tebi
obleži, vzemi knjigo v ro-
ke! Knjiga in časnik sta
lahko tvoja dobra prijate-
lja. Prav gotovo je naš
Novi tednik eden najbolj-
ših pokrajinskih tedni-
kov. To ni fraza ali podar-
jena cvetka...
Debrčane bi razveselili
s prepotrebno trgovino in
pozimi z boljšo potjo do
avtobusa. Velika ugo-
dnost zame pa je bližina
Zdravilišča z bazenom,
odlično fizioterapijo in
okusno domačo kuhinjo.
Tudi to mi, poleg pisate-
ljevanja, olepša moj de-
lovni dan...« In potem je
še dodala: »V moji sose-
ščini je še kulturnik glas-
benopevske smeri, zboro-
vodja Julij Gorič, ki je
kulturo zborovskega pet-
ja v Laškem in tudi dru-
god, dvignil na višjo ra-
ven.« Tako pisateljica Pa-
vla Rovanova nikoli ne
pozabi na druge in jim v
svoji skromnosti daje
prednost. To je danes red-
ka vrlina.
NA POMENKU PRI PA VLIROVANOV!
KMETIJA IMA NASLEDNIKE
Na fotografiji je obnovljen Klinarjev hlev v Debru št. 64.
Domačija je višinska, usmerjena v govedorejo. Življenje tam
ni lahko, saj je ravninskega sveta bore malo. Ta mlada bosta
vzela vajeti kmetije v roke takrat, ko bosta gospodarja ope-
šala. Klinarjeva hčerka je kmetijski tehnik, zato so obeti
dobri. Ob strokovnosti in boljši mehanizaciji je pričakovati
lepih rezultatov.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 7. januar 1982
DEVIZNO ZDRUŽEVANJE ZA GNOJILA
KAKO BO Z NJIMI?!
Naootek: kuoite iih čimnrei!
Kako bomo gnojili z mine-
ralnimi gnojili v letošnjem
letu je vprašanje, ki najbolj
neposredno zadeva kmeto-
valce. Še zlasti to velja, če je
verjeti duhoviti primerjavi,
da so njive topovi, gnojila pa
strelivo. Ker pa smo v bitko
za hrano vpleteni prav vsi -
vdaj naj bi bili - pa nekaj
konkretnejših sporočil.
Po	mnenju
dipl. ing. Jožeta Rojnika,
predstavnika INE Kutina, je
trenutno na zalogi dovolj
umetnih gnojil. Dobri gospo-
darji se že oskrbujejo z njimi,
pa čeprav izbira ta čas ni rav-
no najboljša. Tu in tam
zmanjka dušičnih gnojil, od
mešanih gnojil pa je na raz-
polago cela vrsta gnojil še za
zimsko gnojenje, medtem ko
je v kmetijskih preskrbah že
mogoče najti razne mešanice
s poudarjenim dušikom. Ena
od takšnih mešanic je na £>ri-
mer NPK 17:8:9, ki dobro
služi kot prvo gnojilo za dog-
nojevanje, seveda, če prej ni
bilo danih dovolj osnovnih
gnojil.
Na republiški koordinaciji
za oskrbo in razdelitev mine-
ralnih gnojil so zbrali tudi že
potrebe po gnojilih za 1983.
leto. Iz podatkov je razvidno,
da so kmetijske organizacije
zelo pogumno načrtovale po-
trebe po gnojilih. Koordina-
cijski odbor je te potrebe še
povečal, saj je jasno, da mo-
ramo v bitki za hrano upora-
biti več gnojil, kot pa smo jih
bili navajeni do sedaj. V naši
republiki naj bi gnojil pora-
bili za okrog 30 odstotkov
več. Pri tem moramo za Slo-
venijo upoštevati še pospe-
šeno akcijo večjih meliora-
cijskih del, pri katerih bomo
porabili tudi več gnojil.
Ko torej načrtujemo takš-
no, večjo porabo gnojil, se
postavlja vprašanje, ali bo
mogoče načrt uresničiti, saj
gre za vse dražja gnojila, za
devizna sredstva, s katerimi
moramo zagotavljati surovi-
no, ali pa že prispevati za go-
tova gnojila. Glede temeljne
usmeritve ni dvoma: ta je, da
z večjo porabo gnojil dobimo
tudi večji in cenejši pridelek.
Pri velikih pridelkih se od-
stotek gnojila kot reproma-
teriala zmanjšuje, ne glede
na njegovo trenutno ceno.
Zaradi znanih uvoznih in
deviznih težav lahko priča-
kujemo letos od glavnega
preskrbovalca Slovenije
INA Kutina manjše količine,
čeprav nas lahko tolaži dej-
stvo, da bodo že v drugi po-
lovici leta proizvedli v novi
tovarni tudi novih milijon
tristo tisoč ton od katerih bo
Slovenija dobila dvesto tisoč
ton več gnojil. INA Kutina je
lani dokaj dobro oskrbovala
Slovenijo, za letos bo tudi
poskušala realizirati večje
zahteve, vendar je to odvisno
predvsem od tega, koliko bo-
mo v Sloveniji uspeli zagoto-
viti deviznih sredstev za re-
promateriale.
Na vsak način pa je tako in
velja za pametnega kmeto-
valca vsakdo, ki ne čaka in si
čimprej zagotovi gnojila.
MITJA UMNIK
Razpisna komisija
pri Samoupravni stanovanjski skupnosti
občine Žalec
po sklepu skupščine z dne 23. 12. 1981
razpisuje
opravila in naloge
VODJA DELOVNE SKUPNOSTI
za mandatno dobo 4 leta.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 35. člena sta-
tuta skupnosti, in sicer:
-	da imajo najmanj višješolsko izobrazbo ekonom-
ske, gradbene, organizacijske ali pravne smeri,
-	da imajo 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju
podobnih opravil in nalog,
-	da so moralnopolitično neoporečni in družbeno
aktivni.
Pismene vloge z dokazili naj kandidati pošljejo v roku
15 dni po objavi razpisa na naslov:
Razpisna komisija pri Samoupravni stanovanjski
skupnosti občine Žalec, Šiandrov trg 20.
Kandidati bodo o izidu obveščeni v roku 30 dni po
odločitvi pristojnega organa«.
Vsak košček zemlje obdelati
V OBČINI ŠENTJUR
PRIDELATI ČIMVEČ HRANE
Le dobro obdelana zemlja lahko rodi sadove
Tudi letošnje leto bo pote-
kalo v znamenju bitke za
hrano. V občini Šentjur bo-
do zato namenili proizvodnji
hrane in sploh kmetijstvu,
veliko pozornost. To bo ena
prednostnih nalog, ki jo bo-
do uresničevali na področju
kmetijske politike.
Poleg prizadevanj za večjo
proizvodnjo hrane bosta v
ospredju intenzifikacija in
širjenje obdelovalnih povr-
šin. Osnovna pozornost bo
namenjena zasebnemu sek-
torju, in sicer področju živi-
noreje. Tej pa bo prilagojena
poljedelska proizvodnja,
predvsem predelovanje
krme.
V občini imajo 10.000 glav
živine, v letošnjem letu pa
predvidevajo 5% porast, ki
bo obsegal predvsem pove-
čan stalež plemenic ter mla-
de živine za pitanje.
Zgradili bodo dve farmi za
brojlerje z zmogljivostjo
50.000 do 70.000 piščancev
letno. Kljub orientaciji in ži-
vinsko proizvodnjo, bo letoš-
nje leto v znamenju setve in
žetve žitaric. Posevek bodo
povečali Z O. o o od sedanjih
800 ha. Povečanje setve žit
bo uresničeno tudi s pritego-
vanjem v obdelavo doslej
neobdelanih površin. Teh pa
ni tako malo. Po zadnjih po-
datkih kliče po plugu in se-
menu več kot 60 ha površin.
Letošnje leto nameravajo
v občini ustanoviti še pet
proizvodnih skupnosti za
področje spravila pridelkov
rastlinske proizvodnje. Ta-
kih skupnosti imajo zdaj v
občini 16.
Temeljna naloga na po-
dročju kmetijstva v občini
Šentjur je torej dobro obde-
lana zemlja tako v zasebnem
kot družbenem sektorju.
MATEJA POD JED
gt -j _ 7. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
ZANIMIVI PODVIGI:
ZGODOVINA PLOVBE
OKOLI SVETA
Ko je Jure Šterk, jadralec ljubljanskega jadralnega kluba,
prekinil svojo plovbo okrog sveta s svojo 5,8 m dolgo jadr-
nico (o čemer sem pisal pred kratkim), so nekateri govorili,
da so to vedeli že od vsega začetka. Širile so se razne
govorice, ki so, če jih skrčimo, govorile o nesmiselnosti
takih početij ter o norosti njihovih izvajalcev.
To človeka, ki morje obožuje ne samo v času počitnic, ko
odhaja na njegove obale z namenom, da se v njem kopa,
pripelje do žalostnega sklepa. Ta ugotovitev je, da človeštvo
še vedno morje premalo ceni. Pri tem pa v hitrem tempu ter
v brezglavi dirki za proizvodi sodobne civilizacije pozablja,
da se je življenje pravzaprav začelo v morju.
Ta resnica je med drugim povzročila, da so nekateri posa-
mezniki začeli s plovbo. Sprva je pračlovek stopil na neko-
liko debelejši kos lubja in mu je to služilo kot plovno
sredstvo. Z razvojem tehnike so se razvijala tudi plovna
sredstva in tako poznamo danes že ladje na jedrski pogon.
Jugoslavija pri tem seveda ne zaostaja, čeprav so znane
težave našega pomorstva.
Z napredkom tehnike pri gradnji ladij in tehnike njiho-
vega pogona, so se seveda večale tudi želje ljudi, da bi
odkrivali nova področja ter s tem pripomogli k razvoju
svoje dežele. To je pripeljalo do različnih vojn, sporov in ne
nazadnje tudi do enostranskega razvoja sveta.
Bogastvo, ki so si ga prilastile nekatere dežele, je v teh
deželah povzročilo, da so nekateri lahko živeli tudi brez
neposrednega dela. Tako so se ti posamezniki začeli ukvar-
jati z raznimi stvarmi. Interesi teh ljudi so bili seveda ra-
zlični. To je bilo odvisno od področja, na katerem so živeli.
Eni so se tako pričeli ukvarjati s potovanji po tujih deželah
pa z jezdenjem in še s čim. Drugi pa, ki so živeli ob morju in
jih je le - to vsak dan vabilo, pa so se pričeli podajati nanj. Ti
so se prepričali, da je morje mogoče najbolj spoznati in užiti
njegove lepote, če si na njem sam, oziroma v družbi dobrih
prijateljev. Tako so pričele po morju jadrati spet manjše, z
razliko od velikih jadrnic. Njihove posadke pa so bile se-
stavljene iz ljubiteljev jader, vetra in morja. Nekateri so
iskali v tem zabavo, drugi pa so hoteli pobegniti pusti
vsakdanjosti kopnega.
Tako so jadrali po vseh morjih sveta. Ker pa so morja in
oceani na obeh poloblah, se je rodila misel, da bi človek
obplul svet. Ta zahtevna zamisel se je najprej posrečila
ladjam, ki so imele na krovu več ljudi. Kar precej časa je
moralo preteči, predno se je človeku posrečilo, da bi to
veliko in zahtevno nalogo opravil sam.
Prvi, ki je premagal vsa morja in oceane sveta ter se s tem
zapisal v pomorsko zgodovino z zlatimi črkami, je bil Ame-
rikanec Joshua Slocum. Da je Slocum svet objadral sam,
seveda ni naključje. Ta pomorščak, ki se je rodil v Novi
Škotski, je bil morju zapisan namreč že od malih nog. Sprva
se je še kot deček vdinjal za kuharja na ribiških barkačah.
Cez nekaj časa je zamenjal »kuharske« instrumente z navi-
gacijskimi, ter se nazadnje prebil do naslova kapitana. Kot
kapitan je s svojo ladjo neštetokrat plul iz San Frančiška do
Kitajske, Japonske ter Avstralije. Trgoval je tudi po otokih
Tihega oceana.
Na plovbo okoli sveta se je odpravil 24. aprila 1895. leta.
Odšel je s slupom, ki mu ga je podaril nek prijatelj iz
Massachusettsa. To je bila jadrnica dolga 10,8 m in široka
4,25 m. Njen novi lastnik pa jo je imenoval Spray.
S svojim Sprayem je Slocum odrinil iz Bostona. Pot gaje
nato vodila proti Novi Škotski, mimo Azorskih otokov in
skozi Gibraltar v Sredozemsko morje. Od tu je nameraval
nadaljevati pot preko Sueškega prekopa v Rdeče morje, a
so ga zgodbe o krvoločnih morskih razbojnikih, ki da so
tam, od tega odvrnile. Zato se je raje vrnil na Atlantik.
Premec svoje jadrnice je usmeril nato proti Južni Ameriki.
Po razmeroma kratkem jadranju je prispel do Magelano-
vega preliva, kjer je Slocum doživel morda najhujše tre-
nutke na tej plovbi. Tu so ga namreč viharji mnogokrat
porinili nazaj do rta Horna ravno tedaj, ko je bil prehod že
skoraj za njim in Tihi ocean na dosegu roke. Čeprav je
Spray potrebovala prehod te »Himalaje« ladij in pomor-
ščakov cel poldrugi mesec, je le uspel priti v Tihi ocean.
Pravo nasprotje pa je bila plovba od Thursdaya do Otočja
Kokos (2700 milj), ko se zaradi ugodnega vremena krmila ni
dotaknil skoraj štiri tedne. Slocum se je nato preko Tihega
in Indijskega oceana in Atlantika vrnil v Severno Ameriko.
S tem, ko je vrgel sidro v Newportu leta 1898 (27. junija), je
bila ta zahtevna naloga opravljena.
Slava, ki jo je Joshua Slocum žel po vsem svetu, ga ni
uspavala ter pokvarila. Tako v knjigi, ki jo je napisal o
potovanju in predstavlja danes klasiko v pomorski litera-
turi, kot v neposrednih pogovorih z mladimi, je Slocum
mlade navduševal za morje. Govoril jim je, da so skoraj vse
pravljice o krutosti morja, izmišljene. Bil je namreč mnenja,
da če človek morje pozna, predvsem pa, če se tega zaveda,
se na njem nima česa bati.
O tem, kako je bil Slocum z morjem »zastrupljen«, nam
zgovorno priča njegov ponovni odhod na pot okrog sveta,
na katero se je odpravil le enajst let po prihodu s prve. Toda
s te plovbe se Joshua Slocum ni vrnil. Za 64 let starega
Slocuma je bil to morda le pretrd oreh, ali pa si je na prvi
plovbi zbral kraj svojega zadnjega počitka sredi širnih pro-
stranstev morja in se nanj vrnil, da bi tako za vedno ostal
tam.
O njem so se še dolgo širile razne govorice, češ, da še
vedno pluje po južnih morjih. Toda Slocuma in njegovega
Spraya ni nikdar več nihče videl.
Morje pa je vabilo še naprej. Tako je bil prvi, ki je posne-
mal Slocuma v Kanadi živeči Danes John Voss. Na plovbo
okoli sveta je odrinil leta 1901. Njegova jadrnica je bila
dolga 12,6 m. Toda Voss Slocuma ni v celoti posnemal, saj
je na potovanje vzel prijatelja. Tudi Voss je zadano si nalogo
izpolnil v treh letih in pol. Čeprav so jugoslovanski narodi
živeli takrat pretežno pod zasedbo tujih držav, so se naši
pomorščaki večkrat postavljali z raznimi rekordi. Pa jih
opišimo nekaj!
Eden od teh je Nikola Primorac, Dubrovničan, ki je že
leta 1870 v obe smeri preplul Atlantik. To je storil z majhno
jadrnico imenovano The City of Ragusa. Ko se je po 92 dneh
dramatične plovbe zasidral v Bostonu, so ga tam slavili kot
prvega človeka, ki je bil kos temu Oceanu v majhni jadrnici.
Dubrovničan v Bostonu ni dolgo ostal, saj se je že po nekaj
dneh pričel vračati v Anglijo. Ko se je zasidral v Liverpoolu,
kamor je prijadral v 38 dneh, je tako dobil stavo tisoč
funtov. Na to tvegano pot se je namreč podal zaradi te stave.
Drugih tisoč funtov pa je prejel od angleške kraljice Vikto-
rije, ki mu je tudi osebno čestitala.
Seveda je treba med te velikane uvrstiti tudi Iva Višina, ki
je dolgo veljal za prvega Jugoslovana, ki je obplul svet.
Kapetan Višin si je prvo pomorsko znanje pridobival na
hitrih bokeljskih jadrnicah. Izpit za kapitana dolge plovbe,
pa je položil v Trstu. Svoje potovanje je pričel leta 1852.
Njegova jadrnica Splendido (dolga 30 m, z 11 člani posadke)
je odplula iz Boklja v Antwerpen, nato pa je jadrnica sedem
let križarila po vseh morjih sveta. Ko je leta 1859 Splendido
pristala v angeškem Plymouthu je bilo potovanje končano.
Prava škoda pa je, da iz tega potovanja Višin ni prinesel
nobenega zapiska.
Nazadnje moramo omeniti še Jožo Horvata, ki je objadral
svet s svojo družino v času nesmiselnih dirk za rekordi. To
je bilo leta 1965. Tod Joža Horvat ni jadral zaradi rekordov,
jadral je zaradi tega, ker ljubi morje. Kljub temu pa je 671
dni dolgo plovbo, občutke ter razmere na »Besi« strnil v
prijetno knjigo »Nad brezni oceanov« (O tej knjigi smo v
Novem tedniku že pisali).
Kot vidimo, je v zgodovini pomorstva mnogo ljudi, po
katerih se je Jure Šterk lahko zgledoval, zato mu lahko
verjamemo, da bo nalogo, ki si jo je zastavil tudi izpolnil, daj
je morski opoj po Horvatu med vsemi opoji najmočnejši.
GALJOT MATJAŽ
ŠIROKO
RAZPREDENA MREŽA
Ljubljanska banka Splošna banka Celje.
Velika in ugledna, z dolgoletno tradicijo,
sicer pa tista, ki svoje posle, usluge in stori-
tve vse bolj približuje delovnemu človeku in
občanu, poslovnim sodelavcem.
Njen sedež je v Celju, Vodnikova ulica št.
2.
Svoje ekspoziture in agencije pa ima v
vseh občinah, kjer deluje, sicer pa takole:
v Celju sta dve ekspozituri: na Vodnikovi
i;lici št. 2 in Celjska mestna hranilnica, Ti-
tov trg št. 5.
Ekspoziture so za tem še v Žalcu, La-
škem, Slovenskih Konjicah, v Šentjurju pri
Celju, Šmarju pri Jelšah in v Rogaški Slati-
ni. V šmarski občini sta torej tudi dve, tako
kot v Celju.
Dosti več pa je seveda agencij, tistih
enot, ki so predvsem namenjene občanom
i ~\ delovnim ljudem.
V	celjski občini je pet agencij, in sicer na
Otoku, v Vrurrčevi ulici, na Hudinji, v Novi
vasi in v Vojniku.
Pet agencij je tudi v žalski občini, in to v
Šempetru, na Polzeli, v Preboldu, Braslov-
čah in na Vranskem.
V	laški občini deluje le ena agencija in to
v' Radečah.
Na območju šmarske ekspoziture sta dve
agenciji: v Bistrici ob Sotli in v Kozju, na
območju rogaške ekspoziture pa ena v Ro-
gatcu.
V	konjiški občini sta dve agenciji: v Vita-
nju in v Slovenskih Konjicah.
Po vsem tem je v šestih občinah celjske-
ga območja razpredenih kar 24 enot Ljub-
ljanske banke Splošne banke Celje, od tega
8 ekspozitur ter 16 agencij.
In če k vsemu temu dodamo še 44 pošt-
nih enot, pri katerih lahko na podlagi spo-
razuma med Ljubljansko banko Splošno
banko Celje in podjetjem za ptt promet
Celje lastniki hranilnih knjižic in tekočih
računov pri LB Splošni banki Celje prav
tako polagajo in dvigujejo sredstva na hra-
nilnih knjižicah in razpolagajo s sredstvi (s
čeki) tekočih računov, potem se tako ime-
novana bančna mreža znova razširjuje in
približuje človeku.
To pa še ni vse, saj je treba vsem tem
enotam, bančnim in poštnim, prišteti še 20
hranilnih blagajn v organizacijah združene-
ga dela, ki so namenjene za osnovne de-
narne manipulacije samo za člane teh de-
lovnih kolektivov. Čeprav so hranilne bla-
gajne v organizacijah združenega dela v
bistvu zaprte bančne enote, torej namenje-
ne le članom tistih kolektivov, kjer takšne
blagajne poslujejo, opravljajo veliko delo in
olajšujejo opravila, ki bi jih sicer člani teh
delovnih kolektivov morali opravljati pri
okencih bančnih enot.
Po vsem tem je na delovnem področju
Ljubljanske banke Splošne banke Celje 68
enot (24 bančnih in 44 poštnih), ki so odpr-
te za vse občane in delovne ljudi, ki so
svoja sredstva zaupali Ljubljanski banki
Splošni banki Celje, poleg tega pa je še 20
hranilnih blagajn v organizacijah združene-
ga dela, ki prav tako opravljajo pomembno
delo za člane določenih delovnih kolekti-
vov.
Ni kaj reči - mreža Ljubljanske banke
Splošne banke Celje, v najširšem pomenu
besede, je razpredena na široko, je blizu in
lahko dostopna slehernemu občanu in de-
lovnemu človeku. To pa je prednost, ki veli-
ko velja!
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 7. januar 1982
ZAGOŽENOVA MAMA
(Ob spominu na junaško kmečko ženo)
Pot me je vodila skozi Latkovo
vas. Za hip, samo za trenutek sem
obstal pred Zagoženovo domačijo.
Počasi sem stopal proti Savinji in
se v mislih pogovarjal z Zagoženo-
vo mamo.
Pred leti sem jo obiskal. Bila je
videti krepka m oči izpod utrujene-
ga čela so tako toplo sijale. Zdaj
počiva na preboldskem pokopali-
šču. Takrat pa mi je o svojem trno-
vem življenju tako zavzeto pripove-
dovala.
o Začelo se je kar ob rojstvu.
Starša sta me pustila pri tujih lju-
deh, odšla sta po svetu s trebuhom
za kruhom. Nikoli ju nisem videla,
nikdar občutila mehke materine
roke. Zgodaj sem si sama služila
kruh...
Z Zagoženom sva se vzela pred
prvo svetovno vojno. Se pred poro-
ko je nesreča terjala njegove oči; bil
je popolnoma slep. Mene to ni mo-
tilo. Bil je razburljive narave, po
srcu pa dober kot pravi savinjski
hleb. Razumela sva se in rodila sem
mu deset otrok; kruha pri hiši ni
manjkalo. Delala sva od ranega ju-
tra do poznega večera, prebedela
nič koliko noči. Nisem tarnala, če
pa sem kdaj pa kdaj rahlo zavzdi-
hnila je mož razprostrl zameglene
oči in mi rekel: »Saj bo šlo, tebe ne
zlomi tako hitro.«
Tudi s politiko so otroci hitro za-
čeli. Prihajali so v hišo znani in nez-
nani ljudje iz Ljubljane, Trbovelj,
Šoštanja, Celja ... Ljudje so kmalu
dvignili glas: »Pri Zagoženu se zbi-
rajo komunisti!« Mož je zamahnil z
roko: »Kaj hočeva, mladi z reži-
mom niso zadovoljni. Boš videla,
tudi žandarji bodo prišli.«
Nekatere obraze sem si dobro za-
pomnila: vsi Šlandri. Rok in Mrav-
ljak iz Šoštanja, Hribarja iz Šentlo-
vrenca... Tukaj v sobi, na pod-
strešju, marofu, kozolcu in celo v
listnjaku so imeli sestanke. Cesto
pozno v noč. Moj mož je bil slep,
toda za dogodke po svetu se je ve-
dno zanimal. Največkrat mu je bral
kdo od otrok. Za cerkev se nisva '
kaj prida brigala. Nisva utegnila.
Posebno jaz, vedno sem imela pol-
ne roke dela. No, pa se je zgodilo,
naši in znanci od drugod so imeli
na podstrešju sestanek, ko se na
pragu pojavijo žandarji. Gleda me
stražmojster in prebada s sršečimi
očmi. kakor da sem jaz vsega kriva.
»Vaša hiša je vedno bolj sumljiva.
Mati, ne igraj se s komunističnim
gibanjem!« je brundal, jaz pa tudi
nisem držala jezika: »Ježeš, če smo
vam Zagoženi tako strašno napoti,
poli j te bajto z bencinom in jo zažgi-
te!« Tega niso storili, pač pa so pri-
dno brskali po hiši, povsod so vta-
knili svoj nos.
Potem je izbruhnila vojna. Ni-
smo še pozabili prve svetovne, žeje
tu vihar, ki nas bo zavrtinčil v dru-
go. Prišli so: Mravljak. Piki. Hribar-
ja in drugi, vsi glavni komunisti v
Savinjski dolini. Nekateri so se vra-
čali iz fronte. Kraljevine ni več, so
rekli. Kralja je zamenjal Hitler. Ko-
maj so se odpočili, so naskočili žan-
darmerijsko postajo. Nemcev še ni
bilo. Hoteli so imeti orožje in so
razorožili preboldske žandarje. Do-
bro so naši odnesli pete, ko so na
dvorišču zabrneli motorji in nekdo
je ostro vprašal: »Zagoženi?« Po-
tem, ko smo povedali, da smo res
tisti nevarni Zagoženi, nam je bilo
ukazano: »Vsi na dvorišče!«
Prvič sem od blizu videla Nemce.
Ti zelenci so nam grozili, da nas
bodo kar na dvorišču postrelili; to-
krat so nam prizanesli.
Naš Tonček je bil star osemnajst
let. Ves je gorel za nekaj novega, ki
da bo prišlo, midva z možem pa
tistega novega nisva povsem razu-
mela. Vse otroke sem imela rada,
Tonček pa mi je bil še posebno pri
srcu. Niti pomisliti nisem hotela,
da bi ga izgubila. Pa se je vse tako
hitro zasukalo. Ponoči so prihajali
znani in neznani ljudje. Nosili so
nahrbtnike, orožje. In vsi naši so
bili z njimi. Spali so na kozolcu,
hlevu, hiše so se podnevi izogibali.
Bili so previdni, zanka pa je bila
zadrgnjena.
Prva aretacija. Zaprli so Tončka
in Joža. V Starem piskru soju zasli-
ševali in tepli, tepli... Toda hoteli
so imeti še druge Zagožene, moje
otroke: Treziko, Jožico. Hermino,
Ano in Ančija, Micko in Dolfa. Zato
so Tončka in Joža izpustili. Na delu
v tovarni pa so aretirali Treziko.
Tudi njo so odvlekli v Stari pisker.
Drugi so povedali, kako so jo tepli,
izdala pa ni nikogar; Zagoženi niso
izdajali. Njen fant, prav tako zagri-
zen komunist, Plaskanov Ivan iz
Šentruperta, je poskusil vse, da bi
jo rešil. V paket med kruh je skril
samokres. Sam je nesel paket pred
zapor in čakal... Pričakal pa je
Nemce. Takoj so ga aretirali. Trezi
je čez čas prišla domov, kmalu pa je
dobila pismo iz zapora. Njen Ivan
je pisal: "Draga Trezi! Zaman ča-
kam glasu od tebe, pa čeprav sva
tako blizu. Vem, razumem te... Mi-
slim, da me bodo kmalu poslali v
negotovost. Ce bom šel v Maribor,
je malo upanja, da se še kdaj vidiva.
Prosim te samo, da vse mirno pre-
neseš, ker tako ne moreš s svojo
žalostjo nič spremeniti. Ali si mi ti
poslala to žlico in eno marko?
Srčna ti hvala Veš, mogoče je ta
listič zadnji, ki ga pišem. Težko,
silno težko mi je, če bodo ostale
sanje o najini bodočnosti neizpol-
njene. In če bo kaj hudega prišlo,
bodi trdna in imej vero v življenje
in v vse tisto, kar smo kdaj govorili
v vaši. Zagoženovi hiši...«
-	Ivan je bil tako dober fant. Pi-
smo smo dobili po skrivni poti. Ne
spomnim se, kdo ga je bil prinesel;
bilo pa je res zadnje... Ivana so
ustrelili kot prvega talca iz Savinj-
ske doline... Naša Trezi je med voj-
no dosti prestala, preranoje morala
v grob.....
Tudi po Tončka in Joža so spet
prišli, našli pa ju niso, sta se prej
umaknila. Zandar Schutz mi je s
praga zagrozil: »Zagoženka, vse bo-
mo našli, vse postrelili!« Začeli so
se težki časi. Nastradali smo prvi
med prvimi. Bila me je ena sama
skrb za otroke. Gestapo je zatego-
val zanko, imeli so nas na očeh po-
dnevi in ponoči. Potem pa tisto
strašno jutro. Mici, Tonček in Jož-
ko so spali na kozolcu. Fanta sta
hotela ob ranem svitu na pot; bila
sta partizana, prva borca. Naša Mici
pa si je kdo ve kolikokrat zadela
nahrbtnik in odhitela z njim proti
Dobrovljam, proti Zgornji Savinj-
ski dolini. Komaj pa so se naši pod
kozolcem zganili, že je odjeknil re-
zek nemški glas: >■Halt!« Najprej so
našli Mici. Potem še Jožka in Tonč-
ka. Uklenili so ju in odgnali proti
Preboldu. Hodila sta zravnano, če-
prav se je ob cesti nagnetlo vse pol-
no radovednežev. Jože je odskočil
in zadeli so ga trije streli, niso bili
smrtni. Spet sta morala v Stari pi-
sker in spet tepež. mučenje, zasliše-
vanje. Malo pred smrtjo mi je Ton-
ček pisal pismo: »Draga mama,
dragi domači, zdaj sva z Jožkom pri
kraju s svojim življenjem. Brata sva
in veva. kje nama je mesto. Prav
zdaj se spominjam domače hiše,
spominjam se vaju in vseh naših.
Mama, vsak človek mora umreti,
toda mi umiramo drugače... In če
bodo kdaj pisali o najinem življe-
nju, naj ne pozabijo zapisati, da sva
bila tvoja sinova, rojena v Zagože-
novi hiši v Latkovi vasi...«
-	Ne spominjam se vseh besed.
Tako mlada sta morala umreti:
Tonček je bil ustreljen, Jože je
umrl v taborišču. Življenje v naši
hiši pa je teklo svojo pot. Hermina,
Jožica, Ana in Anči z delom niso
niti za hip prenehale. Hermina je
bila v znani savinjski trojki. Priha-
jali so žandarji. policisti, gestapo:
Hočemo Hermino! Kje je Hermi-
na? Zagoženka. v kratkem spet pri-
demo!«
Res so prišli. Ni še posvetilo son-
ce, bili smo še v posteljah, ko je
zaropotalo po vratih: Odprite, žan-
darmerija!« Pridrveli so v hišo in
me vrgli iz postelje. Tudi tisti stra-
šen Schutz je bil med njimi. Začel
je suvati slepega moža. Stopila sem
predenj in kliknila: Pustite ga, saj
je popolnoma slep!« Schutz pa mi
je na prsi nastavil revolver: "Her-
mino hočemo, govori/« Da bi last-
nega otroka izdala? Nikoli!
Takoj smo morali na pot. Vnuček
Sergi me je tako splašeno pogledo-
val. Vzela sem ga v naročje in se .
oprijela slepega moža. Sin Dolfe in
njegova žena Lojzka sta pograbila
nekaj obleke, pokladala živini, nato
so nas strpali na kamion. Privijala
sem na prsi malega Sergeja, gledala
slepega moža; iz ugaslih oči so dr-
sele solze. Besede, ki mi jih je toli-
kokrat govoril, so zdaj bile še gla-
snejše: Zagoženka, trdna bodi, ži-
veti moraš, zaradi drugih, za vse
tvoje!
Morala sem postati kamen. Rodi--
la sem deset otrok in vsi so bili
vključeni v boj za boljše življe-
nje... V Celju so nas ločili: otroci
na eno, starejši na drugo stran. Dol-
fe, Lojzka, Mici, Ana in Anči so šli v
Auschwitz, midva z možem v
Baumgarten, mali Sergi v taborišče
za otroke. Oba z možem sva nalaga-
la sedmi križ, življenje sva darovala
Zagoženovi grudi in desetim otro-
kom, zdaj pa na pot k popolnemu
uničenju.
Iz Baumgartna so naju preselili v
taborišče Tann. Tu pa je gospodaril
tifus in skoraj vsak dan se je kdo
izmed taboriščnikov za vedno po-
slovil. Spali smo na mrzlem, hodili
na delo, jedli pa skoraj nič. Mož ni
hodil na delo. Zdel je v mrzli sobici
in premišljeval o našem življenju.
Ponoči je večkrat zavzdihnil: -Mar
bi nas na domačem dvorišču po-
strelili!«
Potem se nama je izpolnila gore-
ča želja: V naše taborišče so dali
vnučka Sergija. Bila ga je ena sama
hrasta, ena sama uš; toda ob njem
sem zaživela še bolj trdno življenje.
Mnogi v taborišču so trdili, da sem
med vsemi najbolj trdna. Večkrat,
ko seje kdo za vedno poslavljal, mi
je tiho naročal:
Zagoženka, ko se vrneš, še naše
pozdravi...
Tudi Mogu iz Šmartnega me je
prosil. Po njegovi smrti je tudi mo-
jega moža vidno pobiralo. Malo
pred smrtjo mi je s h ro peč i m gla-
som dejal: »Le kaj bi dal, da bi zdaj
umiral doma, v Latkovi vasi, v naši
Savinjski dolini, da bi me položili v
domačo grudo...« Zelja se mu ni
izpolnila. Umrl je daleč od svojega
doma. daleč od ljubljene Latkove
vasi. Kadar je bil vnuček Sergi ža-
losten, me je gledal in spraševal:
Mama. bova tudi midva tukaj
umrla ?
- Ne bova. Morava se vrniti do-
mov, na Zagoženovo, sem odgovar-
jala.
Avgusta 1945 sva stopila na do-
mače dvorišče. Iz Auschwitza je
prišel sin Dolfe, iz naših gozdov so
se vrnile Hermina, Jožica in Trezi,
ki je zaradi trpljenja kmalu umrla.
Tonček, Jože, mož, Lojzka in Ana
so bili žrtve norega Hitlerja; pet Za-
goženov in Trezi je bila šesta; sed-
ma bom pa jaz. Naložila sem si
osmi križ, pa je zame pretežak. Le-
narila nisem, delo so mi v zibel
nastlali, počivala bom, ko me bodo
pod domačo grudo zakopali... je
končala pripoved in si s predpasni-
kom pobrisala solze.
Zdaj je ni več, počiva na prebold-
skem pokopališču, spomin nanjo
pa bo širom Savinjske doline še
dolgo živ, spomin na Zagoženovo
mamo, ki je rodila deset otrok, jih
vzgojila v dobre in srčne državlja-
ne, ki so postali desetina hrabrih
borcev, prvoborcev za svobodo, za
našo socialistično Jugoslavijo.
DRAGO KUMER
PROGRAM PREDA VANJ ZA
ČLANE DRUŠTVA DIABETIKOV
ZA LETO 1982
Februar: predavanje višje medicinske sestre Silve
Mikuš iz dispanzerja za sladkorno bolne v prostorih
diabetičnega društva Celje, Zidanškova 1, I. nad-
stropje, dne 5. februarja 1982 ob 14.30 uri. Tema preda-
vanja: dietna hrana, uživanje zdravil, delovanje injek-
cij, itd.
Marec: Predavanje dr. Nuše Cede-Perc v dvorani
socialnega zavarovanja v Celju ob 16. uri, dne 5. marca
1982.
April: predavanje o sladkorni bolezni višje medicin-
ske sestre v prostorih društva Celje, Zidanškova 1 ob
14.30 uri, dne 2. aprila 1982.
Maj: izredna slavnostna seja društva diabetikov za
25-letnico obstoja društva diabetikov Celje in slav-
nostni govor - predavanje dr. Štravsove dne 7. maja
1982 ob 16. uri v dvorani socialnega zavarovanja Celje.
Avgust: predavanja višje medicinske sestre iz zdrav-
stvenega doma Olge Arzenšek o patronažni službi po
terenu, kjer dobivajo injekcije diabetičarji dne 6. avgu-
sta ob 15. uri v prostorih društva Celje, Zidanškova 1.
September: predavanje o sladkorni bolezni 3. sep-
tembra 1982 ob 16. uri v dvorani socialnega zavarova-
nja Celje, predaval bo dr. Miha Koselj iz Kliničnega
centra Ljubljana.
Oktober: predavanje dr. Nuše Čede-Perc v dvorani
socialnega zavarovanja v Gregorčičevi ulici, dne 1.
oktobra 1982 ob 16. uri.
Predavanje medicinske sestre, dne 8. oktobra v pro-
storih diabetičnega društva ob 15. uri.
November: predavanje v dvorani socialnega zavaro-
vanja Celje, dne 26. novembra 1982 ob 16. uri.
^ >
toper
Tovarna konfekcijskih
in športnih izdelkov
TOPER - CELJE
DELAVSKI SVET
TOZD MODA ŠENTJUR
razpisuje in vabi k sodelovanju nosilce za
opravljanje del in nalog:
1.	DIREKTOR TOZD
2.	VODJA PROIZVODNJE TOZD
AD 1
-	višješolska izobrazba tekstilne ali organizacijske
smeri;
-	3 leta delovnih izkušenj;
-	podan predlog o načinu realizacije razvojnega pro-
grama TOZD in opredelitev svoje vloge pri realizaciji
le-tega;
-	organizacijske in vodstvene sposobnosti ter spo-
sobnosti za delo z ljudmi;
-	moralnopolitična neoporečnost.
AD2
-	višja izobrazba konfekcijske oz. tekstilne smeri;
-	3 leta delovnih izkušenj;
-	podan predlog o načinu realizacije razvojnega pro-
grama TOZD in opredelitev svoje vloge pri realizaciji
le-tega;
-	organizacijske in vodstvene sposobnosti ter spo-
sobnosti za delo z ljudmi;
-	moralnopolitična neoporečnost.
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let.
DELAVSKI SVET
TOZD KONFEKCIJA ŠMARJE pri JELŠAH
razpisuje in vabi k sodelovanju nosilce za opravljanje
del in nalog:
1.	DIREKTOR TOZD
2.	VODJA PROIZVODNJE TOZD
AD 1
-	višješolska izobrazba tekstilne ali organizacijske
smeri;
-	3 leta delovnih izkušenj;
-	podan predlog o načinu realizacije razvojnega pro-
grama TOZD in opredelitev svoje vloge pri realizaciji
le-tega;
-	organizacijske in vodstvene sposobnosti ter spo-
sobnosti za delo z ljudmi;
-	moralnopolitično neoporečen.
AD 2
-	višja izobrazba konfekcijske oz. tekstilne smeri;
-	3 leta delovnih izkušenj;
-	podan predlog o načinu realizacije razvojnega pro-
grama TOZD in opredelitev svoje vloge pri realizaciji
le-tega;
-	organizacijske in vodstvene sposobnosti za delo z
ljudmi;
-	moralnopolitična neoporečnost.
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let.
Kandidati naj predložijo prijave z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev na naslov: TOPER Celje, Teharska c. 4
z oznako »razpisna komisija TOZD MODA Šentjur oz.
TOZD KONFEKCIJA Šmarje pri Jelšah«, najkasneje v
15 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po spre-
iemu sklena n izbiri
gt -j _ 7. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
16
»Ker ste moj razgovor z gospodično prej poslušali, ka-
kor pravite, potem veste, da mi je povedala, kako je. Svoj
vpliv ste upotrebili. katerega vsi ne umejomo. Jaz vam
morem samo pristaviti kar sem vam že prej rekel, da mi je
cela stvar sicer nekako neprijetna, vendar, kakor so reči
zdaj, moram vam hvaležen biti,« reče Lisec.
"Na hvaležnost nisem računal, prijatelj, Te besede že
dolgo in dolgo ni bilo v mojem leksikonu. Da sem za vas
založil svoj vpliv, kakor pravite, ni se zgodilo tolikanj
zaradi vas, nego zaradi kmetov, kajti to ljudstvo moram
vendar še rad imeti, ko bi ga tudi ne hotel in čeprav ne
zasluži. Ali vi ste nekov posebno težaven človek. Samo s
svojim vplivom ne bi bil skoro ničesar dosegel ali vsaj bi
bil moral zadnje strune napeti, katerih pa iz raznih vzro-
kov nečem več rabiti. Tako sem se čez dolgo enkrat moral
ln hotel za silo - zlagati. Rekel sem gospe, da ste moj
nečak in da ste zaročeni, To je moralo biti, ker - ona
(videlo se mu je, da gospe neče imenovati) se je vas bala
zaradi svoje hčerke. Neumno babje ljudstvo! Ko sem bil
zadnjič tu, bilo je to dete še majhno, sedaj vidim, da je
precej lepo zraslo in je celo res sposobno, zopet poštenega
človeka ob razum spraviti. Jaz mislim namreč vas. Zato
ste morali moj nečak biti in celo zaročen in povrhu tega še
2 bogato in lepo nevesto. To je vam bilo potrebno pove-
dati, da boste znali molčati, ako pogovor na to pride. Ce
nočete imeti mir. Sicer mi je vseeno. In to je bil tudi mali
vzrok, da sem, lič pri vas videč - menim, da še ob pravem
času -povedat vam prišel. Ce se vam hoče sanjati, daje bil
Pri vas, i to vam je svobodno. Sedaj mi pa po stopnicah
posvetite, da najdem vrata. Nekdaj sem videl tudi ponoči
kakor mačka, sedaj smo pak stari.«
Obrne se in Lisec ni mogel drugega nego odgovarjaje za
njim svetiti.
Sedaj mu je bilo jasno, zakaj mu je gospa pri prvem
sprejemu očitala, kako da ni precej povedal, kdo je, in
zakaj ga je vprašala, ali je njegova nevesta bogata. Isto
tako mu je bilo bolj jasno, kako da je gospa ondan Lino
poslala v vas ponj, dasi je že iz tetinega razgovora bil
razloge druge strani nekoliko povzel.
Ko prideta po starih stopnicah do vrat, zalaja zunaj
grajski Sultan tako ljuto in srdito in buta ob vrata, da sta
nehote oba obstala. Lisec je iz izkustva poznal energijo
tega domačega stražarja.
»Aj, hudiča, na to zver sem pa popolnoma puzabil,«
pravi tudi Zober. > Pes je star in nikakor ni moj prijatelj že
od nekdaj, posebno ponoči ne, poznam ga. E, pa naj nocoj
dosluži, boljše zanj, če nagle smrti crkne, nego da ga
naposled konjederec dobi.«
Rekši sname starec dvocevno puško z ramena, napne jo
in dene roko na kljuko, da bi odprt.
»Ne!« prosi Lisec prestrašen in se postavi predenj,
»streljali ne boste, dokler vam jaz braniti morem. Ves grad
bi bil pokonci. Ostanite tu.«
"Menite li, da sem jaz mož, ki si braniti da, kadar hoče?«
vpraša suho smehljaje se Zober.
»Tedaj vas lepo prosim, že zaradi ropota, ki bi ga strel
naredil, ne ubijajte psa, ako se vam že ne smili žival, ki
glede zvestobe prekosi najboljšega prijatelja. Rajši ne ho-
dite proč!
»To je bila prva moževa beseda! Prav govorite. Pes je
zvest. Človek ni. Zato pes kazni ne zasluži.«
In starec se zopet zagrohoče, spne petelina in oprta
puško.
»Knjigo o tem napišite: pes je zvest, človek pa človeka
izdaje, le človek je nehvaležen.«
In zopet se starec glasno zasmeje, a z nekovo resnobo,
da je Lisca skoro pretreslo.
»Idimo torej nazaj v vaš brlog, dragi moj nečak, sin moje
sestre, katere niti nisem nikoli imel. Ne ostaje mi torej
drugega, nego pri vas prenočiti. Nič se ne ustrašite, jaz
sem z mahm zadovoljen.«
Vrneta se v sobo: tam sede stari na zofo, vrže svoj redeči
fes z glave po mizi in pravi:
»Nemezis, nemezis! Ondan sem vas spodil iz postelje in
iz stanovanja, in evo, jaz moram zdaj vas prositi prenoči-
šča. Jaz sem vaš in pasji ujetnik. Sedaj storite kar hočete.«
••Moja postelja je vam z voseljem na službo dana, go-
spod doktor,« reče Lisec.
■■Sedaj sem že na zofi in sem morda celo vesel da mi
žareče oglje na grešno glavo zbirate.« Ton, s katerim je
starec govoril, je bil vedno sarkastičen, sicer dobrovoljen
in vendar na pol žaljiv. Ali govornik je imel sive lase in je
vobče kazal nekaj, kar je Liscu imponiralo.
»Na oknu imate nekaj, kar bi utegnilo vino biti. Ako je
sploh kaj alkoholičnega v steklenicah, primaknite mizo in
dajte sem. To se razume, da prisedete tudi sami. Ker sva
že enkrat v tako bližnje sorodstvo stopila, morava se vsaj
natančneje seznaniti. In to gre najbolje pri vinu, po stari
šegi. Ker moram sam prevzeti zagovor svoje osebe, naj vas
takoj potolažim, da sem morda vendar še malo boljši,
nego je moj glas, posebno morda nimam toliko hudičev v
sebi, kakor vam jih je vaša stara prijateljica poprej ma-
jala. «
Lisec je bil medtem mizo primaknil in steklenico vina
na mizo postavil. Brižljivost gospodične Senčarjeve ga je
namreč vedno oskrbovala z dobro pijačo.
Ko vkupe sedita začne stari doktor Lisca izpraševati o
njegovih razmerah, kakor ga je nekdaj grajska teta izpra-
ševala.
Počasi se tako med njima začne pogovor, ki je bil od
prejšnjega osornega in zbadljivega starčevega vedenja po-
vsem različen in je dobil celo prijateljsko lice. Doktor je
bil zgovoren in beseden, ni mu zmanjkalo ni vprašanj ni
opomb: samo o sebi ni govoril.
Pil jo pogosto, izpraznila sta bila drugo steklenico in
večina izpitega je prišla na račun starčev. Vino je bilo
močno, vendar ni Lisec čisto nič opazil, da bi se bila pijača
starega pivca prijemala, kvečjemu da je morda neizčrplji-
vost njegovega besedovanja tudi v pijači zajemala vedno
novih predmetov.
»Kaj berete tu?« vpraša Zober, ko je Lisec, zastonj
njegovega ugovora pričakovaje. tretjo steklenico odpiral,
in vzame z druge mize odprto knjižico, katero je Lisec prej
ob mraku v rokah imel. Bila je zbirka slovenskih pesmi.
Zober nekaj časa prebira in nazadnje vpraša:
»Imate več takih knjig?«
»Vzel sem le malo s seboj, da imam včasih za zabavo,
kadar ne delam.«
»Mnogo itak niste mogli s seboj vzeti takega.«
"Ker je naša literatura majhna,« odgovori Lisec nekako
veselo zavzet zaradi starčevega zanimanja. Zober pre-
gleda vse in potem pravi:
»A vendar nove reči. nova pisava. Stvar je napredovala.
Ko sem jaz študiral, zanimal sem se tudi nekoliko za to.
Kasneje v Afriki mi je bil še Vodnik ljub tovariš, ki me je
spominjal doma in lepe mladosti. Ali potem sem vse
zgrešil.
VSE ZA ZIMSKI ŠPORT IN REKREACIJO
Priporoča se
ODDELEK ŠPORTNIH POTREBŠČIN V
VELEBLAGOVNICI T
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 7. januar 1982
Zakaj je tako...
ZAKAJ SANJAMO?
Tudi če trdno, globoko spi-
mo, naši možgani ne miruje-
jo popolnoma. Sicer počiva-
jo, malo pa le delajo. To
zmanjšano delo so naše sa-
nje. Največkrat sanjamo o ti-
stem, kar smo počeli čez
dan, toda večkrat spreme-
njeno - prizore gledamo kot
v čudnem filmu.
Sanje so naraven pojav.
Menijo, da sanjajo vsi ljudje,
da, celo dojenčki. To so ugo-
tovili s posebnim aparatom -
encefalogramom, ki zapisuje
spremembe električnih im-
pulzov v naših možganih.
Sanje doslej znanstveno še
niso dovolj raziskali, čeprav
jim ljudje že stoletja pripisu-
jejo velik pomen. (Mnogi mi-
slijo, da sanje lahko opozori-
jo na nekaj, kar se bo šele
zgodilo, a to ni res). V našem
spominu ostanejo samo po-
samezni prizori, ker si nika-
kor ne moremo vsega zapo-
mniti. Nekateri menijo, da
sanje pomagajo našemu du-
ševnemu ravnotežju in da je
to njihova najvažnejša vloga.
ZAKAJ NAS NE BOLI,
KO STRIŽEMO NOHTE
IN LASE?
Občutek bolečine prenaša-
jo v našem telesu živci. Raz-
širjeni so povsod po telesu,
njihovo središče pa je v mož-
ganih. Če se urežemo, opeče-
mo ali zbodemo, prenesejo
živci občutek bolečine v
možgane. V laseh in nohtih
živcev ni, zato nas ne boli, ko
jih strižemo.
Nohti in dlake - torej tudi
lasje - so tako grajeni, da de-
li, ki štrlijo iz kože, nimajo
živcev. Ti so v koži, globlje
ali bolj plitvo razporejeni. Če
dlako porežemo s škarjami,
ne bomo nič čutili, če pa jo
bomo izpulili, bomo hkrati z
njo izvlekli tudi njeno kore-
nino, kije povezana z živci za
bolečino. Takrat bomo obču-
tili bolečino. Kot je vse dru-
go v naravi smotrno, je zelo
smotrno tudi to, da nohti in
lasje nimajo živcev: če bi jih
imeli, bi bili ljudje zaraščeni,
namesto nohtov pa bi imeli
kremplje.
Na sliki vidite najnovejši tip pištole, s katero stre-
ljajo v naši regiji živino. Med njo so tudi kozli. Nekaj
jih je tudi pri dogovarjanju med delitvijo dela med
šentjursko in celjsko klavnico, v vsakem primeru,
kot vedno, pa je zaklan potrošnik.
gt -j _ 7. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
^AJAKAŠINA^
MRZLIH
VODAH
• Sportske novosti« sov
nedeljo, 3. januarja letos
pripravile 12. tradicional-
ni novoletni spust s kaja-
ki in kanuji na Savi pri
Zagrebu. To tekmovanje
bo ostalo v globokem
spominu vsem nastopajo-
čim in gledalcem, saj je
potekalo pod zelo težkimi
pogoji. Narasla Sava je
nosila s seboj drevje, ste-
klenice in razno drugo
navlako, poleg tega pa je
megla zastirala dober po-
gled. Krajši konec so tako
potegnili »mirnovodaši«,
saj je prispel na cilj le De-
lič iz Končarja, medtem
ko sta naša najboljša Ja-
nič in Ljubek reševala
čoln oz. sotekmovalca
Sabljana, ki se je zagozdil
v grmovju.
Celjani so znova poka-
zali, da so kos tako tež-
kim razmeram, saj so se v
primerjavi z ostalimi od
lično uvrstili. Prfčlanih v
kajaku je DUŠAN KON-
DA osvojil tretje mesto in
le za las zgrešil pokal
Sportskih novosti. Prav
tako je bil odličen MAT-
JAŽ MURGELJ, ki je
zmagal med mladinci,
drugi pa je v isti kategori-
ji bil njegov klubski tova-
riš SANDI JELENC!
ZDRAVKO SENIČAR je
osvojil prvo mesto pri
pionirjih in dokazal, da
bo treba nanj v letošnjem
letu krepko računati!
Rezultati: K-l člani: 1.
Tumara -Slavija« 30,45, 2.
Skok »Rašica« 30,46, 3.
KONDA »Nivo Celje«
30,47. K-l mladinci: 1.
MURGELJ »Nivo« 30,58,
2.	JELENC »Nivo« 32,05,
3.	Viljevac »Končar«
32,34. K-l pionirji: 1. SE-
NICAR »Nivo« 34,19.
JOŽEJELENC
SKOZI ŠAHOVSKI KOTIČEK 81
1051 POSLANIH KUPONOV
Lani v šahovskem kotičku 28 gostov
Prav je, da na začetku No-
vega leta opravimo tudi
krajšo analizo Šahovskega
kotička,« torej tiste odaje, s
katero smo začeli v Pone-
deljkovih športnih dopol-
dnevih pred dvemi leti in
sicer dvakrat na mesec. Tej
specializirani oddaji so ka-
sneje sledile še druge, kot
»Iz dela Partizana« in »Iz pi-
sarne ZTKO.« Vse troje se je
izkazalo za koristno, saj po-
meni na posameznih po-
dročjih poglabljanje v dolo-
čeno panogo ali dejavnost.
Januarja je bil gost »Ša-
hovskega kotička« doslej
največji celjski športnik
Stanko Lorger, ki je doka-
zal, da je velik ljubitelj in do-
ber poznavalec šahovske
igre. Tretji ponedeljek v ja-
nuarju je bil gost predsednik
Šahovskega kluba Celje in
direktor Topra .Zvone Dež-
nak.
Februarja sta bila gosta Jo-
že Šnajder, ki je 2. decembra
lani slavil 70 letnico življenja
in ponovno Zvone Dežnak
zaradi sodelovanja v žreba-
nju nagradne igre.
Marca so bili trije gostje:
novinarka Marjela Agrež je
pripravila zapis o delu ša-v
hovskega krožka na I. osnov-
ni šoli in se pogovarjala z vo-
djo tega krožka Jožico Lor-
ger, v studiu pa sta bila
Branko Lorger iz celjskega
Izletnika in Srečko Kolar,
predstavnik celjske Metke.
Trije gostje so bili tudi
aprila: Milan Ojstrež iz In-
grada, mednarodni mojster
in zmagovalec šahovskega
turnirja v Celju ob Dnevu že-
lezničarjev Zvonko Meštro-
vič ter Vojo Džinovski, di-
rektor Steklarne Boris Ki-
drič iz Rogaške Slatine.
Maja smo se spomnili Vik-
torja Godnika, ki je slavil 80
letnico življenja, v studiu pa
je bil Jože Sadar iz Pivovar-
ne Laško.
Junija so bili gostje oče in
sin oba Franca Brinovec iz
Žalca in Franc Gazvoda, di-
rektor EMO Celje ter tudi
predsednik SK Žalec.
Julija je prišel Jovo Tišma
iz Rogaške Slatine, sodelo-
val pa je tudi Arandžel Stan-
kovič iz Kovinotehne.
Avgusta smo se pogovarja-
li z mladim šahistom Tine-
tom Prislanom in Mitjo Uri-
skom iz KIL Liboje.
Septembra sta prišla Mar-
jan Leban iz Cinkarne in Ivo
Pohole, predsednik šahov-
ske sekcije v Cinkarni.
Oktobra so bili ponovno
trije gostje: Edo Rudolf
predsednik ŠK Ptuj, prof.
Božidar Brezonščak - Bago-
la in Vladimir Strilne iz
Straže pri Rogatcu.
Novembra nas je najprej
obiskal Franc Lipoglavšek,
predsednik Občinskega sin-
dikalnega sveta Laško, nato
pa še Vili Germ iz Auree Ce-
lje.
December smo zaključili s
Petrom Zalokarjem, ki vodi
šahovski krožek na OŠ I.
celjske čete in Brankom Vi-
vodom iz celjskih Zlatarn.
Tako je bilo v lanskem letu
v studiu samo v »Šahov-
skem kotičku« 28 gostov! V
nagradnih igrah je bilo pode-
ljenih 36 nagrad v dvanajstih
igrah, za katere smo dobili
kar 1051 kuponov (300 več
kot leta 80!) ali poprečno na
igro 87 kuponov, kar je ob-
čutno več, kot predlansko le-
to. Nagrade je dobilo 41 na-
grajencev. Največ poslanih
kuponov je bilo za Zlatarno
154 (doslej rekord), Kovino-
tehno 127 itd. Z igro in »Ša-
hovskim kotičkom« bomo
nadaljevali tudi v letošnjem
letu po ustaljenem pro-
gramu!
FRANC PEŠEC
Žoga z nogometnih velikih igrišč počiva! Kako smo
lahko zadovoljni z uvrstitvijo ekip s širšega celjskega
območja v različnih ligah?
Velenjski Rudar je končal v II. zvezni ligi jesenski
del na predzadnjem mestu. Če pa upoštevamo, da je
zadnjeuvrščena ljubljanska Svoboda odstopila od na-
daljnjega tekmovanja, potem je Rudar zadnji. In če k
temu prištejemo še zadnje ukrepe v upravi NK Rudar
(nič več zaposlenih, nič več nadomestil itd.), potem si
od tega zveznega ligaša v spomladanskem delu ne
moremo obetati kaj boljšega kot slovo od te lige in
povratek v republiško ligo.
Republiška liga: imamo enega predstavnika, in to
Šmartno, ki je jesenski del prvenstva končalo na dru-
gem mestu za favoriziranim Mariborom. Šmartno je s
samo domačimi igralci v trinajstih srečanjih zmagalo
devetkrat, enkrat remiziralo in trikrat izgubilo. Zani-
mivo je, da je oddalo kar tri točke na domačem igrišču
(remi z Železničarjem in poraz z Muro), štiri pa izgubilo
prepričljivo z Rudarjem v Trbovljah in »nepreprič-
ljivo« v zadnjem kolu z Mariborom, jesenskim prva-
kom, na njegovem terenu. Šmartno ima tudi boljšo gol
razliko od vodečega Maribora (Maribor plus 22,
Šmartno plus 26!) Napoved za spomladanski del:
prvak bo po vsej verjetnosti Maribor, za drugo mesto
pa so kandidati Šmartno, Mura, Izola, Slovan in Želez-
ničar, med katerimi so samo tri točke razlike. Šmartno
je jesenski del začelo odlično, kasneje pa popustilo. Če
bo tako tudi spomladi, bo vrstni red brez manjših
sprememb verjetno podoben jesenskemu. Žal pač
Šmartno nima večjih ambicij kot samo visoko uvrsti-
tev v republiški ligi. Samo to in nič več!
OBMOČNA ČLANSKA LIGA VZHOD: Kladivar je
jesenski prvak (9 5 2 2 23:10 +13 12 točk), Elkroj iz
Mozirja je drugi (9 5 2 2 20:7 +13 12 točk), Steklar iz
Rogaške pa peti (9 3 4 2 6:6 0 10 točk) itd. Spomladan-
ska borba za vrnitev v republiško ligo bo huda. Favori-
tov je več, med njimi tudi vse tri ekipe s širšega celj-
skega območja - Kladivar, Elkroj in Steklar. Kladivar
je »zaživel« v zadnjem delu jesenskega tekmovanja,
Elkroj je dobro začel in slabše končal, Steklarja pa
muči strašna neučinkovitost.
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA: edini predstav-
nik s širšega celjskega območja velenjski Rudar je
med dvanajstimi ekipami osvojil peto mesto, za vo-
dečo ekipo Ljubljane pa zaostaja za pet točk.
PODROČNA MLADINSKA LIGA »C« SKUPINA:
Po jesenskem delu vodi Usnjar iz Šoštanja, Partizan
Žalec je četrti, Kladivar iz Celja šesti, Sigma Vransko
sedma, Elkroj iz Mozirja osmi in Šmartno deveto med
enajstimi ekipami. Usnjar Šoštanj ima tri točke pre-
dnosti pred drugouvrščenim Partizanom iz Slovenj
Gradca.
PODROČNA MLADINSKA LIGA »D« SKUPINA:
Dravinja iz Slovenskih Konjic je po jesenskem delu na
drugem mestu. Steklar iz Rogaške pa zadnji, deseti.
TV - MILAN BRIŠNIK
TOČKI LITIJI
V 8. kolu SKL so košarka-
rice Libele doma presenetlji-
vo izgubile še z ekipo Litije.
Dejstvo je, da so nasprotnice
mnogo starejše in veliko bolj
izkušene igralke, vendar to
nikakor ne more biti opravi-
čilo za poraz Celjank 47:50
(24:26). Tokrat so domačinke
prikazale najslabšo igro v
lanskem tekmovalnem ob-
dobju, saj so bile neuspešne
na vsej »črti«. Raztreseni igri
Celjank je verjetno botrovala
tudi poškodba Kozeljeve ta-
koj na začetku drugega pol-
časa. Igralke Libele so se po
zadnjem porazu razšle s to-
lažljivim upanjem - saj po
Novem letu boljše bo!
Koše za Libelo so dosegle:
Koželj 6, Božič 4, Cerjak 15,
Janžek 2, Cencelj 11, Aleksič
5 in Pibernik 4.
J. BOŽIČ.
IVAN KOVAČIČ TRETJI
V	Doliču je bilo območno pr-
venstvo v smučarskih sko-
kih ža mlajše pionirje, kjer
so sodelovali tudi skakalci
Izletnika iz Celja. Rezultati:
1. Tomi Muršec, SSK Titovo
Velenje, 2. Andrej Kotnik,
TVD Partizan Mislinja in 3.
Ivan Kovačič, SD Izletnik
Celje.
NOVOLETNI TURNIR
FRANCU BRINOVCU
Šahovski klub Prebold je
tudi ob letošnjem Novem le-
tu pripravil novoletni šahov-
ski brzoturnir, na katerem je
nastopilo 26 šahistov iz Sa-
vinjske doline. V prvi skupi-
ni je zmagal pionir Franc
Brinovec iz Žalca pred Sta-
netom Skokom iz Šempetra
in Francem Turkom iz Žalca.
V	drugi skupini je bil naj-
boljši Jože Štorman iz Šem-
petra in v tretji Jože Grobel-
nik iz Vrbja pri Žalcu. Orga-
nizacija je bila odlična, dogo-
vorili pa so se tudi za sreča-
nje v. začetku prihodnjega
leta.
J. GROBELNIK
ŠENTJUR PRED
HMEZADOM
Tri ženske kegljaške ekipe
z našega območja tekmujejo
v kvalifikacijah za vstop v I.
republiško ligo. V 6. kolu, ki
je bilo v Prevaljah, so naj-
boljši rezultat dosegle mlade
kegljavke Celja, ki so bile pe-
te in so porušile 2287 keg-
ljev. Najboljša je bila ekipa
Rudarja iz Trbovelj 2408
kegljev.
Kot zanimivost naj omeni-
mo, da je presenetila mlada
ekipa Šentjurja, ki je bila
sedma (2207) pred Hmeza-
dom (2188) kegljev. Med po-
sameznicami je bila v ekipi
Celja najboljša Šeškova 422,
pri Šentjurju Kroflova 417 in
pri Hmezadu Birsa 384 keg-
ljev.
ŠOŠTANJ PRED
KOVINARJEM
Prvi finalni kvalifikacijski
nastop najboljših kegljaških
ekip posameznih regij ni pri-
nesel uspeha našima pred-
stavnikoma. V Celju je na-
mreč zmagala Čarda 5274
pred Fužinarjem 5246, med-
tem ko je bil Kovinar tretji
5203 in Šoštanj četrti 5006
kegljev. V skupnem seštev-
ku je Šoštanj tretji s 25.11"
keglji pred Kovinarjem, ki je
četrti in je porušil 24.988
kegljev.
V zadnjem nastopu so bili
pri Kovinarju najboljši Zore
899, Cagalj 878 in Brglez 864
ter pri Šoštanju Rajšter 858,
Križovnik 847 in Fidej 842
kegljev.
Zadnji nastop bodo imeli
vsi kegljači še v Prevaljah.
Zmagovalec je že ekipa Čar-
de iz Murske Sobote. Vse to
ponovno potrjuje, da nobena
celjska ekipa ne bo uspela,
če se ne bodo v najboljši celj -
ski ekipi pomerili najboljši
igralci in da bo ekipa, pa naj
si bo to Kovinar, Aero ali In-
grad, dejansko najboljša se-
lekcija kegljačev, ki ne keg-
ljajo za KK Celje. Le tako si
bomo priborili drugega
predstavnika v republiški
ligi.
NOV USPEH
PLAVALCEV NEPTUNA
Na novoletnem plavalnem
mitingu v Mariboru so nasto-
pili tudi najboljši celjski pla-
valci. ki so dosegli lepe uspe-
he. Mojca Anderle je bila
tretja na 100 m kravi - 1:20,0.
Lavričeva je bila dvakrat
tretja in to na 100 m prsno
1:29,9 in 100 m delfin 1:30,4.
Še boljša je bila Juršetova na
100 m delfin, druga, z rezul-
tatom 1:25,0. Lavričeva je
zmagala na 100 m mešano z
dobrim rezultatom 1:27,3.
Med pionirji je bil Dejan
Tesovič tretji na 100 m meša-
no - 1:30,2. Mladi Zupane pa
je osvojil drugo mesto na 50
metrov prsno z rezultatom
48,1.
J. KUZMA
ŠAH ISTI ŽELEZARNE NIČ
VEČ NA SŠI OB TAKŠNEM
SOJENJU
Prvi delovni dan v letošnjem letu smo v uredništvo
športa pri NT - RC dobili nadvse zanimivo pismo, ki
so nam ga poslali v objavo šahisti Železarne Štore.
Takšnih pisem si želimo še več, na današnje pa priča-
kujemo odgovor tistih, katerim je namenjeno. Pismo
objavljamo v celoti in nepopravljeno. Original je v
uredništvu.
Ekipa železarne je na jesenskem šahovskem tekmo-
vanju občine Celje, za leto 1981, zbrala 22 točk in s tem
dosegla 2. mesto. Za ekipo Ingrada je zaostala za 2,5
točki, je pa dosegla 3 oziroma 3,5 točke več od tretjeu-
vrščene Kovinotehne in četrtouvrščene ekipe EMO.
Ker pa je v ekipi železarne v zadnjih dveh kolih
nastopil njen štipendist, ki po propozicijah ne bi smel
igrati, so dosežena rezultata (z Ingradom 2:2 in Zla-
tarno 3:1) kontumacirali s po 0:4. V preteklosti so za
posamezne ekipe večkrat igrali štipendisti, kar se je
toleriralo in do sedaj ni bilo primera, da bi se zaradi
tega izvajale sankcije, kljub pravilnikom. Šlo je na-
mreč za široke - delavske igre, ki naj zajamejo čim
širše množice. Tu bi tudi odgovorili strokovnemu taj-
niku ZTO, ki nam očita zaradi tega primera goljufanje.
Najbrž ni dovolj seznanjen in ne ve, kaj govori. Mi smo
našega štipendista odkrito prijavili v nastopnem li-
stiču in tudi povedali smo, da je naš štipendist. Naj se
tajnik ZTO o tem prepriča. Kje je tu kakšno goljufa-
nje? Če pa smo nepravilno ravnali, pa smo pripravljeni
sprejeti sankcije po propozicijah in pravilniku. Vendar
pošteno in po pravilih, ne pa samovoljno in krivično
odločitev ZTO, ki je na podlagi neznanja in namernega
zamolčanja pravilne odločitve, ki bi jo moral podati
vodja šahovskega tekmovanja, ki je tudi republiški
šahovski sodnik, odločila drastično s po 0:4!
Ali je možna takšna kontumacija v šahu za ta pri-
mer? Nikakor ni možna! Odvzame se dosežene točke
samo osebi, ki ni imela pravice iqrati, ne pa ostalim
igralcem, ki so pravilno registrirani. Kako so na ZTO
mogli biti tako hrabri, da so odvzeli točke tudi ostalim
trem igralcem v ekipi, ki so jih zasluženo prigarali?
Propozicije, ki smo jih dobili od TKS, pravijo, v
točki 11: »Igra se po pravilih Šahovske zveze Jugo-
slavije«. Po tem pravilniku ŠZJ se izvajajo namreč
prav vsa tekmovanja v šahu v naši državi in to brez
izjeme od medobratnih tekmovanj v DO do državnih
prvenstev. To vedo vsi šahisti. In kaj pravi pravilnik
ŠZJ za naš slučaj? V členu 38 in točki C pravi: »Če igra
na ekipnem tekmovanju igralec, ki je nepravilno
registriran ali nima pravice, da igra iz nekega dru-
gega razloga, potem izgubi to partijo s kontumacom.
Ostale partije pa se registrirajo z doseženim rezulta-
tom.« Seveda morajo biti igralci razvrščeni po katego-
rijah. Temu pa je bilo zadoščeno.
Po pravilniku ŠZJ se nam pravilno odvzame torej 2
točki, kolikor jih je dosegel igralec, ki ne bi smel
nastopiti. S tem odvzemom dveh točk pa smo še vedno
drugi! In to tudi smo po sprejetih PROPOZICIJAH za
to tekmovanje in po PRAVILNIKU ŠZJ!
Zal pa je ta zakoniti odvzem dveh točk bil nekaterim
premalo. O kontumacu s po 0:4 so odločevali na ZTO
rokometaši in ostali športniki, ki se na šah ne razumejo
preveč, kot se je pokazalo. Pri tej drastični odločitvi pa
je asistiral vodja šahovskega tekmovanja in šahovski
sodnik, ki pa je vedel za pravilni postopek, vendar pa
je modro molčal in ni povedal pravilne poti. Zakaj?
Ker je hkrati tudi igralec ekipe EMO! Ni prvič, da se v
celjskem šahovskem življenju špekulira. Če se žele-
zarno močneje kaznuje, čeprav mimo pravilnika, skoči
ekipa EMO s četrtega na tretje mesto?! Prva tri mesta
pa so denarno nagrajena! To se je dejansko tudi zgo-
dilo. Tako se je ekipa EMO pomaknila s četrtega na
tretje mesto in sprejela denarno nagrado za to mesto.
Bravo za oboje! Mesto in nagrado! Na ZTO se nista
pritožili prizadeti ekipi Ingrada in Zlatarne, ampak kaj
mislite, kdo? Pritožila se je ekipa EMA in njen igralec,
ki je vedno tudi sodnik in vodja tekmovanja. Ali ni to
preveč oblasti za eno in isto osebo? Po pravilniku ŠZJ
ne more glavni sodnik igrati za nobeno ekipo! In še
nekaj. Pritoži se lahko direktno prizadeta ekipa, proti
kateri je sporni igralec igral! Ali je igral proti ekipi
EMO? Ni igral! To pa še niso vse pomanjkljivosti in
nepravilnosti, ki so na tem tako množičnem šahov-
skem sindikalnem tekmovanju bile storjene. Pred tek-
movanjem se mora obvezno prečitati propozicije za to
tekmovanje. To ni bilo storjeno s strani šahovskega
vodje. Propozicije so imele samo trinajst kratkih točk
in jih je možno prečitati v minuti ali dveh. Kako se je
sodilo na tem tekmovanju, je tudi dokaz, kako nam je
sodnik v šahu odštel prisojeno kontumacijo s po 0:4?
Po dopisu ZTO št. 208/81 smo bili obveščeni o kontu-
macih z Ingradom in Zlatarno s po 0:4, kjer je republi-
ški šahovski sodnik podal novi vrstni red ekip, po
katerem imamo 14 točk in smo na sedmem mestu!
Kako je možno tako sojenje? Saj smo imeli že pred
spornima dvobojema 17 točk! Torej nam je sodnik,
poleg kontumacov s po 0:4, odvzel še dodatno 3 točke!
Zopet nepravilnost, brez vsake obrazložitve. Mnenja
smo, da nam bi sodnik rad vzel prav vse točke. Ali je
možno, da nam takšen človek sodi še v nadalje? Tu bi
pripomnili, da se take in podobne nepravilnosti doga-
jajo v Celju že vrsto let nazaj in so jih molče trpele
druge ekipe, pa tudi mi. Če si se samo malo oglasil, ti je
jezik takoj zavezal. Saj se tudi sedaj nismo imeli pra-
vice pritožiti. Zato smo napisali odprto pismo in priča-
kujemo pošten odgovor šahovskega sodnika, ki je to-
liko stvari v tako kratkem času zakuhal.
Na sestanku šahistov naše sekcije v železarni pa smo
sklenili, da se zaradi krivic, ki smo jih utrpeli s strani
večnega šahovskega sodnika v Celju, tovrstnih tekmo-
vanj ne bomo več udeleževali. Vsaj tako dolgo ne,
dokler bo on delil pravico. Nam je pa zelo žal, da
prekinjamo to tekmovanje, na katerem sodelujemo že
več kot 30 let in lahko rečemo, da zelo uspešno. Saj
smo bili v preteklosti že večkrat občinski in tudi
okrajni prvaki v šahu.
P. s.: podpisanih je lastnoročno šest šahistov Žele-
zarne Štore, na njihovo željo pa zaenkrat ta zapis ob-
javljamo pod naslovom
ŠAHISTI ŽELEZARNE STORE
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 7. januar 1982
MLADI PIŠEJO
IZLET V MEDULIN IN
PULJ
Listam po celjskem Novem
tedniku, ki ga redno berem.
Naenkrat zagledam prijavni-
co za izlet v Medulin in Pulj.
Vedela sem, da sta stara ma-
ma in stari oče že pripravlje-
na. Mamica me je vprašala,
kateri članek tako z zanima-
njem berem. Ko sem ji pove-
dala, da berem o izletu v Me-
dulin in Pulj, me je vprašala,
če bi tudi jaz rada šla. Pa še
kako rada bi videla puljsko
areno in se peljala z zelenim
vlakom! In mama mi je dala
denar za ta izlet.
V soboto ob sedmih smo se
iz Celja odpeljali z zelenim
vlakom. Sedela sem ob oknu
in opazovala naravo, ki je be-
žala mimo mene. Kmalu je
posvetilo sonce in pogled na
belo pokrajino, posuto z bise-
ri, je bil še lepši. Skratka, bila
sem zadovoljna. Vso pot nas
je spremljala glasba. Tako
udobno se še nisem nikoli vo-
zila. Kar prehitro smo bili v
Pulju, kjer so nas že čakali
avtobusi in nas odpeljali v
Medulin. Namestili smo se v
hotelu Belvedere. Tam smo
imeli tudi kosilo. Popoldne pa
smo si ogledali mesto. Nikoli
še nisem bila v tem času na
morju. Mesto je bilo lepo, ven-
dar skoraj popolnoma prazno.
Le tu in tam smo srečali kakš-
nega človeka in ga povprašali
po trgovini. Sli smo mimo
treh trgovin, vendar je bila le
ena odprta in v njej sem si
kupila razglednice in spo-
minčke na to mesto.
Po dobri večerji smo imeli
zabavni večer. Pripravili so
nagrade za posamezne udele-
žence. Tudi jaz sem bila med
srečnimi dobitniki. Kot naj-
mlajši potnik zelenega vlaka
sem dobila čokoladno torto.
Ker sem velika sladkosnedni-
ca, sem bila nagrade zelo ve-
sela.
Drugo jutro smo po zajtrku
imeli prosto. Nekateri so po-
sedli ob kavi, drugi so keglja-
li, skratka, nikomur ni bilo
dolgčas. Vsi smo se lahko za-
poslili.
Po kosilu smo se s tremi av-
tobusi odpeljali v Pulj, kjer
smo si ogledali znamenito
areno. Kar sem do sedaj vide-
la le na slikah, je postalo re-
snica. Veličastni amfiteater
me je navdušil.
Prehitro je minil ta lepi
izlet. V vlaku sem slišala, ka-
ko so potniki hvalili organiza-
torje tega izleta. Želim si, da
bi me starši še kdaj nagradili s
tako lepim izletom.
DARJA TURNŠEK, 7. a
OS Primož Trubar, Laško
VABLJIVA VABILA
Na šoli velikokrat priprav-
ljamo razne prireditve. Na nje
vabimo krajane in druge. Za-
to pa moramo narediti vabila.
Opazili smo, odkar pošiljamo
vabila, ki jih naredimo sami,
da ljudje raje prihajajo na pro-
slave. Letos sem naredila dva
vabila. Za večer kmečke pro-
ze in poezije, ki ga je pripravil
literarni krožek, sem narisala
na sprednjo stran kmečko hi-
šo, kmetico, ki krmi pišek in
kmeta. Vse sem narisala, s
črnim flomastrom. Za tabor-
niško čajanko pa sem narisala
tabornico in tabornika v ta-
borniškem kroju, ki stojita ob
gozdu. Ce je le mogoče vabila
izročamo ljudem osebno.
IRENA SVAB, 3. r.
OS Stranice
JAZ, PES
Uh, kako težko je biti pes!
Moram jesti trde kosti in
ostanke od večerje ali kosila.
Privezan sem na težki verigi.
Moram biti zunaj, ko je mraz,
v hiši pa se grejejo očka, ma-
mica. Včasih mi je kar dobro,
ko me gospodinja počoha po
glavi in me spusti z verige.
Takrat svobodno tekam po
travnikih in lovim metulje, ža-
losten pa sem, ko me priveže-
jo spet na njo. Jaz se pa ne
pustim in včasih se mi posre-
či, da zbeži m takrat me ne
morejo prikleniti na to pre-
sneto verigo. Pes pač ni dobro
biti. Lajati moraš na nepozna-
ne ljudi, pa vseeno jih ne mo-
reš doseči, ker je veriga pre-
kratka.
Naenkrat se zbudim in vi-
dim, da sem v postelji in" da
sanjam o psu. Mislim, da je
res tako s psom. Hitro vsta-
nem in nesem psu jesti. Vese-
lo pomaha z repom in vse po-
je. Spustim ga z verige, saj
sem ponoči okusil, kaj pome-
ni biti privezan. Se enkrat po-
mislim, da sem pes, potem pa
pozabim in zdrvim v šolo.
MARKO LAZNIK, 4. r.
OS Stranice
AVTOMOBILSKA
NESREČA
Ko sem bil majhen, sem
preživel avtomobilsko nesre-
čo. Takrat smo imeli fičota.
Prevrnili smo se z avtom vred
v ribnik. Ko sem prišel do-
mov, sem bil čisto moker. Bili
smo srečni, da smo ostali vsi
ponesrečenci živi. Takoj, ko
sem prišel domov, sem šel
spat. Tudi avto je bil čisto ra-
zbit. Zdaj nimamo več tistega
avta. Kadar grem mimo ribni-
ka, se zmeraj ozrem na tisti
nesrečni kraj.
IZTOK HORVAT, 2. r.
COS Marija Broz,
Bistrica ob Sotli
KAKŠEN MORA BITI
DOBER DOPISNIK
-	mora novico čimprej spo-
ročiti, napisati
-	pogovarjati se mora z
ljudmi, da kaj zve
-	učiti se mora slov. jezika,
da zna pravilno pisati
-	redno mora hoditi h
krožku
-	tudi sam mora kaj napisa-
ti doma
-	tudi v popoldanskem ča-
su se mora kdaj pa kdaj udele-
žiti krožka
-	pisati mora resnico
-	za vse se mora zanimati
-	čitati mora zelo veliko
-	ljubiti mora svoj materin
jezik
DOPISNIKI, 3. r.
OS Stranice
BOLEČA RAMA
Ko sva s prijateljico Mileno
pasli, nama je bilo dolgčas.
Zato sva se šli igrat. Milena
me je prijela za roko, jaz pa
sem padla. Začela meje boleti
rama. Sploh je nisem mogla
dvigniti. Ona se je prestrašila,
zato je gnala krave domov.
Jaz sem jih tudi odgnala. To-
da v rami me je tako bolelo,
da sem malo jokala. Povedala
sem, kaj se mi je zgodilo. Dru-
go jutro sva šli k zdravniku.
Rekel mi je, da moram v bol-
nico na pregled. Z mamo sva
odšli v Celje. Ob povijanju ro-
ke me je še bolj bolelo, da sem
jokala.
Ko sem ozdravela, sem bila
zelo vesela.
BREDA IVAClC, 3. r.
COŠ Marija Broz,
Bistrica ob Sotli
NOVOLETNE ŽELJE
UČENCEV 1.
RAZREDA
Boštjan: da bi mamica kon-
čala šolo in da bi imela več
časa zame in za bratca. Da bi
dobil avtostezo in flomastre.
Peter: sladkarije in tri
knjige.
Damjan: smučarske čevlje,
knjigo o Indijancih.
Anita: smučarsko opremo,
zopet bi rada videla starko zi-
mo, snežinke in čebelico
Majo.
Damjan: knjigo o Pepelki.
Aljoša: da bi vsi otroci .bili
siti. Da bi se selili v nov blok.
Nina: da bi ne bilo več no-
bene letalske nesreče in da ne
bi noben otrok izgubil mami-
ce in očka.
Primož: da bi mamica dela-
la v Celju, da bi bila lahko več
skupaj. Da bi imel takšne
smuči kot Bojan Križaj.
Aleš: da bi bratec hitro zra-
ste, da bi se skupaj igrala.
Alen: želim si, da bi bil tako
dober smučar kakor Ingemar
Stenmark.
Davor: da bi bil priden.
Sibila: da bi kmalu znala
brati.
Marjanca: da si stara mama
ne bi več zlomila noge.
Daniel: flomastre, barvice
Metka: žogo
Nataša: da bi se vselili v no-
vo hišo
Marjana: prstan in uhane -
zvezdice
Karlinca:	smučarsko
opremo
Erik: da bi bil ati zdrav, da
bi bilo veliko snega in da bi
dobil smuči.
Boštjan: da bi šel k teti na
obisk v Nemčijo.
Boris: veliko knjig.
Boštjan: veliko malih avto-
mobilčkov.
ZBRALA:
DARJA KAPUS
COS Slavko Slander,
Prebold
OBISKALA SEM
KRAJE, KJER SE JE
PISALA ZGODOVINA
SVOBODE
JUGOSLAVIJE
Ko smo se peljali na dopust
v Velo Luko, smo sklenili, da
si bomo spotoma še ogledali
nekatere zgodovinske kraje
Jugoslavije.
Najprej smo zavili v Jaseno-
vac. Ze od daleč sem zagleda-
la štorklje, ki so mirno gnezdi-
le na strehah. Naselile so se
šele po vojni, ker jih je med
vojno plašilo streljanje. Po ne-
kajminutni vožnji sem zagle-
dala kamnito rožo upora in
ogromno gomil okoli nje. V te
gomile so med vojno zasipa-
vali vse tiste, ki so se uprli
okupatorjem in zato umrli. Iz
pripovedovanja smo zvedeli,
da je Sava, ki teče le nekaj sto
metrov od bivšega taborišča,
nekoč povsem spremenila
barvo. Bila je rdeča od krvi in
polna mrličev, ki so plavali po
njej. Zgrozila sem se ob misli,
koliko nedolžnih ljudi je tu tr-
pelo in umiralo. Otroci, žene,
starci in možje. Ustaši niso
poznali usmiljenja.
Molče smo se odpravili da-
lje. Med potjo nisem govorila.
Bila sem kot uročena od misli
na preteklost, ki jo mi mladi
poznamo le iz knjig in pripo-
vedovanja.
Po krajši vožnji skozi Bo-
sno smo se ustavili na Kozari.
To je bil drug pomembni kraj
naše zgodo.vine. Najprej smo
zagledali dolge stopnice sredi
gozda. Povzpeli smo se po
njih in pogled se nam je usta-
vil na mogočnem spomeniku.
Upor, ki raste in ga ne morejo
zaustaviti niti sovražne divizi-
je, to nam predstavlja Kozara.
Na tisoče imen je napisanih
na betonske table. To so ime-
na vseh tistih, ki so padli v
boju s sovražnikom. Molče
sem hodila ob teh imenih in
razmišljala. Zakaj sploh so
vojne? Ali ne bi bilo lepo. če
bi živeli v miru in ne bi bilo
lakote? Molčala sem in se
ubadala s temi vprašanji. Se
celo moja sestrica je bila začu-
da tiho. Ni več sitnarila in pot
je kar hitreje minevala. Pot v
Jajce. Malo pred Jajcem nam
je zmanjkalo bencina. Na sre-
čo smo se ustavili prav na
bencinski črpalki. Tam smo
kasneje tudi pustili avto in se
peš odpravili na slapove reke
Pli ve. 2e od daleč smo jih za-
gledali. Ko pa smo prišli bliže,
se nam je pogled zaustavil na
velikem napisu Tito. ki se je
bleščal na veliki pečini. Poda-
li smo se v muzej, kjer se je
rodila svobodna Jugoslavija.
Dvorana je bila skromna, a
okusno opremljena. Delegati
so sedeli na lesenih stolih, le
za maršala so izbrali udoben
fotelj. Vrnili smo se iz okraše-
ne dvorane, iz preteklosti spet
v sedanjost. Vendar ta po-
membna zgodovinska ura za-
me ni bila končana. Vprašala
sem se: Kaj je svoboda?«
To, da živimo v miru, gremo
brez skrbi na dopust, govori-
mo svoj jezik?« Tudi to je del
svobode, ki smo si jo priborili
s Titom na čelu.
Na to so me spominjala
imena Tito še vso pot. Vklesa-
na so bila na visokih skalah,
na najbolj nedostopnih kra-
jih. Mladi so s trudom pokaza-
li svojo ljubezen do domovine
in do Tita.
NELI SOTLAR. 7. b
OS Marjana Nemca.
Radeče
OBISK V VOJAŠNICI
V petek, 18. decembra smo
si učenci sedmih in osmih ra-
zredov osnovne šole Store
ogledali vojašnico v Celju. Tu
so vojaki pripravili razstavo
sodobnega orožja v počastitev
dneva JLA.
Največ zanimanja smo po-
kazali za terensko vozilo,
opremljeno s teleprinterji in
najsodobnejšimi radijskimi
aparati za oddajanje in spreje-
manje poročil.
Tudi ob sodobnem tanku ni
bila gneča majhna, saj je vsak
želel videti notranjost tega
oklepnega vozila, katerega iz-
strelki lahko uničijo celo me-
sto.
Učenci smo se zanimali tudi
za rakete, ki se uporabljajo
predvsem kot protiletalska
obramba. Omembe vredne so
tudi pištole, ki jih je vsak ho-
tel prijeti v roko. Lahko pa
smo si ogledali še topove, mi-
traljeze...
Ob vsakem orožju so stali
prijazni vojaki, ki so nam po-
vedali marsikaj zanimivega o
orožju, o njegovi nevarnosti,
zakaj se uporablja, kakšni so
rezultati pri napadanju in
obrambi, kako se polni, kako
je treba ravnati z njim...
Ob obisku v celjski vojašni-
ci smo spoznali, kakšno je živ-
ljenje vojakov, njihovo opre-
mo, za katero so izurjeni. Prav
to pa nam vliva zaupanje v
moč in sposobnost obrambe
naše domovine. Lahko smo
brez skrbi, saj bi tako oprem-
ljena in hrabra vojska lahko
odbila morebitni napad so-
vražnika.
Spoštovati moramo to našo
vojsko, spoštovati njeno bu-
dnost in pripravljenost brani-
ti domovino.
ALES KUMPERGER, 8. a
OS Store
MOJA PSIČKA
Moji psički je ime Kala. Je
rjave in črne barve. Po pasmi
je nemški volčjak. Vse uboga.
Je tudi nagajiva. Rada se spu-
sti za putkami. V mojo sestro
Darjo je skočila in jo z lahkoto
prevrnila.
CVETKA ZAVRŠNIK
OS Tabor
OTVORITEV COŠ V
ZIDANEM MOSTU
14. novembra, točno ob 10.
uri, so trije učenci naše šole
prerezali trak ob otvoritvi no-
ve COŠ. Ta dogodek nam bo
ostal za vedno v spominu. Na-
ša šola se je preimenovala v
COŠ. Otvoritev COŠ je bil za
kraj nadvse svečan dogodek.
Po kratkem govoru tovariša
direktorja, smo vsi nestrpno
pričakovali govor tovariša
Emila Rojca, ki se je nadvse
ljubeznivo odzval našemu va-
bilu. Z zelo lepimi in jasnimi
besedami nam je prikazal vlo-
go in pomen COŠ. Zelo zani-
mivo je posegel nazaj, ko je
tudi on začel svojo učiteljsko
pot in to prav na naši šoli.
Po tem zelo zanimivem go-
voru tovariša Emila Rojca, se
je nadaljeval kulturni pro-
gram. Pri tem kulturnem pro-
gramu smo sodelovali tudi
mi, učenci naše šole, učenci
glasbene šole iz Radeč, člani
KUD Zidani most in železni-
čarska godba na pihala.
Po končanem programu so
si številni gostje in krajani
lahko ogledali prostore pre-
novljene šole, ki je z adaptaci-
jo in novim pohištvom dobila
res novo obliko in podobo.
Na nas učencih COŠ Zidani
most pa ostane dolžnost, da s
svojim delom pokažemo ob-
čanom, da smo upravičeno
postali učenci prve COŠ v ob-
čini Laško.
SIMONA PEVNIŠEK
in ANDREJA DRAKSLER
COŠ Zidani most
NAŠ KLUB OZN
Na naši šoli že dolgo deluje
krožek OZN. vanj se lahko
vključijo učenci od 2. do 8.
razreda. Sestanke imamo
vsak ponedeljek sedmo učno
uro. Mentorica je tovarišica za
zgodovino. V krožku nas letos
sodeluje 31 učencev.
Vsak učenec, ki se odloči za
sodelovanje, natančno prou-
čuje eno izmed članic OZN in
o njej na sestanku poroča. Ta-
ko je vsak učenec v krožku
OZN ambasador svoje države.
Sestanke krožka vodi pred-
sedstvo, ki ga volimo vsako
leto. Pred kratkim pa smo se
dogovorili tudi za referate
predvsem o manj znanih de-
želah in zanimivostih. Člani
kluba OZN se iz teh referatov
naučimo mnogo zanimivega
in koristnega.
Naš krožek se povezuje tudi
z drugimi krožki OZN na
osnovnih šolah. V okviru na-
šega krožka deluje tudi sekci-
ja za esperanto, v kateri se
lahko učenci naučijo tega me-
dnarodnega jezika, ki jim bo
koristil pri sklepanju prijatelj-
stev z mladimi v drugih drža-
vah.
Tako člani krožka spozna-
vamo dogajanja v svetu in pri
nas ter si širimo obzorje. To
nam bo pomagalo, da bomo
znali prav presojati politične
probleme v svetu in pri nas.
SANDI ZI2EK. 7. b
OS Franja Vrunča, Celje
SNEŽI
Tiho, neslišno na zemljo
bele snežinke padajo.
Že se lesketa hrib in breg,
saj do vrha pokril ju je sneg.
Tiho, neslišno sneži,
a narava v plašč se ovije, zaspi.
Gledamo v drobni, beli sneg
in gazimo v strmi breg.
Tiho, neslišno snežec drsi
in nam požene sanke, smuči...
Naše kape obar\'al je sneg,
mi pa veselo gazimo v breg.
IRENA KRAGEL, 8. c
OŠ Štore
BILI SMO V
TOVARNI
Zjutraj, ob 10. uri smo se
zbrali pred šolo. Nato smo
odšli v obrat LIO. Po obratu
LIO nas je vodil tovariš Po-
klič. Pokazal nam je delovna
mesta. Ko smo si ogledali de-
lovna mesta, smo spraševali
razne stvari. Povedal nam je,
da je v obratu 68 delavcev in
da imajo še veliko prostih de-
lovnih mest. Vprašali smo ga,
kako skrbijo za zaščito delav-
cev. Tovariš Poklič nam je vse
lepo razložil. Ogledali smo si
sušilnico, lakirnico, in tovar-
no. Nato smo se lepo zahvalili
in odšli v šolo.
PRIMOŽ JAGER, 3. b
OS Vitanje
IMELI SMO KOLINE
Meseca novembra smo ime-
li koline. Zaklali smo čunko.
Prišel je mesar Adi, pomagal
je tudi ati in Radoš. Ko sva
prišli z mamico dol, so že de-
lali klobase. Ko sem jaz prišla
do hiše, sem v kovačnici za-
gledala svinjsko glavo. Tako
sem se ustrašila, da sem po-
klicala na pomoč. Mamica je
pritekla in se začela smejati,
jaz pa sem jo vprašala zakaj se
smeje. Rekla je zato, ker je le
svinjska glava.
BARBARA KOVŠE, 3. a.
COS Zreče
MOJ DOMAČI KRAJ
Moj domači kraj je lep,
pozimi je tu tudi sneg.
Ima veliko lepih stvari,
v njem se vsak dan nekaj
spremeni.
V njem se blagovnica blešči,
poleg porušenih gradov,
pa novi blok stoji.
BRANKO POKLIC, 4. b
OŠ Vitanje
KER SEM PIONIRKA
-	se moram pridno učiti,
-	pomagam slabšim učencem,
-	imam rada starše,
-	koristim domovino,
-	se rada učim,
-	imam rada tovarišice,
-	ne smem nagajati,
-	moram spoštovati stare ljudi,
-	urejam grob stotih talcev,
-	čuvam okolico,
-	pobiram odpadke,
-	sadim drevesa,
-	imam rada našo domovino,
-	se dostojno obnašam,
-	se redno udeležujem vsakih akcij.
KARMEN SMALC, 4. b
OŠ Dušana Jereba,
Slovenske Konjice
gt -j _ 7. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
NOVOLETNO PRAZNOVANJE
PODPRTO Z ŽLAHTNO
KAPLJICO
Novo leto. Trenutek, ko si
ljudje, pogosto zaprti v oz-
kost štirih sten, v prešernem
razpoloženju sežejo v roke.
želijo zdravja, sreče v prav-
kar rojenem letu... Pa se
zgodi, da se toliko nestrpno
pričakovano Novo leto obr-
ne tudi drugače, kot smo
sprva načrtovali in si želeli.
Slavje, podprto z nekaj litri
žlahtne kapljice, se kaj rado
izrodi v objestnost, grobost,
konča pa s posredovanjem
mož postave. »Pridržan do
iztreznitve« piše v poročilih
miličnikov.
Pravzaprav je bilo letošnje
praznovanje v primerjavi s
prejšnjimi še kar mirno. Ve-
čino sporov so skupaj z mi-
ličniki zgladili na samem
kraju, le osem preveč vnetih
vročekrvnežev se je znašlo
• na hladnem«.
Ze zgodaj na Silvestrovo je
37-letni V. F. iz Celja preglo-
boko kogledal v kozarec. Do-
mov je prišel nekaj po 18. uri
že dodobra v rožicah in začel
pretepati ženo in otroke. Da
pa bi družina mirno prazno-
vala, so miličniki V. F. odpe-
ljali silvestrovat v zapor. Do
iztreznitve.
30-letni L. S. iz Celja na Sil-
vestrovo ob 22. uri še ni ve-
del, kje bi preživel ostanek
noči. Pa se je s'pomnil znan-
ke M. G. iz Celja in si mislil,
da bi bilo silvestrovanje pri
njej kar prijetno. Pa je imela
M. G. očitno že druge načrte
in mu kljub vnetemu razbija-
nju po vratih njenega stano-
vanja ni odprla. Pač pa so
prišli miličniki in priprli
L. S. ter ga tako rešili skrbi,
kje bo praznoval Novo leto.
M. P. (30 let) iz Dobrne ob
osmi uri zjutraj na Novega
leta dan očitno še ni namera-
val končati s slavjem. Ker so
glasbeniki v hotelu Dobrna
že omagali in tudi kakšne
druge primerne zabave ni bi-
lo več, si je M. P. omislil me-
tanje kozarcev v goste. Tem
pa tovrstna zabava ni bila
všeč, še posebej, ker si jih je
M. P. izbral za tarče in jim
tudi grozil. Miličniki so M. P.
pomagali, da je prišel iz hote-
la in se v zaporu primerno
naspal.
R. D. (26 let) iz Titovega
Velenja je za srečo v Novem
letu razbil nekaj kozarcev.
Zvenket stekla mu je bil ta-
ko všeč, da je razbijal tudi že
zvečer, ko je prišel na obisk
k znanki S. S. v Titovem Ve-
lenju. Ta pa za njegovo vraž-
jevernost očitno ni imela
smisla, zakaj poklicala je mi-
ličnike, ki so ga odpeljali.
R. D. se bo zagovarjal tudi
pred sodniki, ker je poško-
doval tujo lastnino.
Tridesetletni Polzelan
K. M. je praznoval še v sobo-
to dopoldan in se »v rožicah«
vrnil domov, kjer je začel ra-
zbijati in groziti družini.
Možje postave so mu poma-
gali, da se je malo ohladil.
D. M. (22 let) iz Titovega
Velenja je v soboto zvečer še
kar praznoval. Ko se je že
vsega naveličal, je najprej ra-
zbil prometni znak ob cesti,
nato pa še razbijal po vratih
stanovanja v Jenkovi ulici.
Ker stanovalcem takšen na-
čin voščenja očitno ni bil
všeč, so poklicali miličnike,
ki so jih rešili nezaželjenega
vsiljivca.
Tudi 27-letni G. K. i/. Celja,
ki je pretepal ženo in otroke,
je moral noč preživeti v za-
poru.
C. A. (31 let) i/. Celja je
praznovanje podaljšal v
zgodnje nedeljsko jutro in se
nekaj po polnoči znašel na
Prešernovi ulici v Celju. Ho-
tel je zapeti, pa je zaradi po-
pitega alkohola lahko samo
še kričal. Razočaran, ker se
mu koncert ni posrečil, se je
začel valjati po tleh in se za-
letavati v izložbena okna, ki
pa so bila k sreči trša kot
njegova glava. Da pa le ne bi
naredil kakšne škode, je mo-
ral jutro dočakati v zaporu.
S televizijskim progra-
mom imamo že čez leto pre-
cej težav. Oddaje na malem
ekranu nam niso všeč, televi-
zijci pa se izgovarjajo na ra-
zlične okuse gledalcev in
prazno blagajno ter še naprej
prikazujejo in pripravljajo
slabe oddaje, tiste malo bolj-
še pa kar prevečkrat ponovi-
jo. Toda, če program tudi na
Silvestrovo ni kaj prida, to
pa je že od sile! To si je misli-
la Celjanka, ki je na Silve-
strovo zalučala barvni televi-
zor skozi okno stanovanja
večnadstropne stolpnice. Te-
levizor oziroma gledalnik po
novem se je razletal na košč-
ke. No, nekaj časa ji ne bo
več potrebno gledati slabega
programa na malem ekranu,
zakaj novi barvni televizorji
v trgovinah so precej dragi.
S. ŠROT
POBEGNIL PO
NESREČI
Ob Prijateljevi ulici je bil
parkiran tovornjak, last celj-
ske Obnove. Mimo je pripe-
ljal s tovornim avtomobilom
RIFET TABAKOVIC.. 36. iz
Šentjurja in zaradi prehitre
vožnje s sprednjim desnim
delom zadel ob parkiran to-
vornjak, katerega je obrnilo
za 180 stopinj in na katerem
je škode za okoli 70.000 di-
narjev. Voznik Tabakovič ni
ustavil, temveč odpeljal na
Zgornjo Hudinjo, kjer je par-
kiral svoj tovornjak.
POVOZIL LEŽEČEGA
MOŠKEGA
Ko je pripeljal v bližino
Kmetijske zadruge v Sloven-
skih Konjicah, je voznik
jsebnega avtomobila LEO-
POLD BRUDERMAN. 39. iz
Konjic, opazil na tleh ležeče-
ja moškega in ga prevozil z
desnim delom avtomobila.
Takoj po nesreči se je vrnil v
gostilno, kjer je bil tudi do
takrat. Po sledovih na vozilu
pa so ga miličniki kaj hitro
odkrili. Težko poškodovan
MATIJA KOLSEK. 42. iz
Konjic, je naslednji dan v
celjski bolnišnici umrl.
UTRUJEN VOZNIK
Iz smeri Vojnika proti Ce-
lju je vozil pozno ponoči voz-
nik osebnega ' avtomobila
MARJAN SVAJGER. 25. iz
Celja. V Arclinu. pri odcepu
ceste proti Ljubečni. je zape-
ljal v levo in trčil v stano-
vanjsko hišo ter se pri tem
težje poškodoval.
BREZ VOZNIŠKEGA
DOVOLJENJA
IVAN MLAKAR. 22. iz Ja-
/ornika je vozil osebni avto-
mobil iz Javornika proti
Celjski koči. Zaradi nepri-
merne hitrosti in zaradi vož-
lje brez ustreznega dovolje-
nja. je pri spomeniku, kjer se
cesta odcepi proti Domu že-
lezarjev na Svetini, zapeljal
po hribu navzdol. Težje se je
poškodovala 17-letna sopot-
nica. škode pa je za 50.000
dinarjev.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 7. januar 1982
št 1 - 7Jar^uar 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
AMD ŠLANDER CELJE
ZELO USPEŠNI
ŠPORTNIKI
Člani športne komisije pri
AMD Šlander v Celju so
pred nedavnim pregledali
delo za preteklo leto. Ugoto-
vili so, da so bili njihovi
športniki in športni delavci v
lanskem letu zelo uspešni na
posameznih področjih. Tek-
movalci v kartingu, moto-
krosu, avto rallyu, MZ ligi in
motoristi so se udeležili pol-
noštevilno vseh prireditev,
oziroma raznih tekmovanj.
Sodelovali so tudi v akciji
NNNP.
Po programu so se športni
sodniki AMD Šlander aktiv-
no udeležili Trim akcij, na-
dalje akcij, ki jih je organizi-
ral SPV Celje, na tekmova-
nju inštruktorjev in na tek-
movanju voznikov tovornih
motornih vozil na avtopoli-
gonu Ljubečna. Športni so-
dniki so vzorno izvedli devet
tekmovanj, za kar so prejeli
dve zvezni priznanji, kot naj-
boljši organizatorji karting
dirk v Celju v letu 1981.
Tekmovalci so sodelovali
na preko 40 raznih tekmova-
njih v avto moto športu. Od
tega je bilo samo na območ-
ju, kjer deluje AMD Šlander
devet raznih tekmovanj.
Največ uspeha so poželi
tekmovalci v kartingu, kjer
so kot ekipa zasedli v repu-
bliškem in zveznem merilu
odlično drugo mesto. Naj-
boljši posameznik pa je bil
Jože Mesarec v razredu N-
90 ccm, ki je postal za leto
1981. republiški in državni
prvak. Zavidanja vredno
uvrstitev je dosegel tudi mla-
di Aleš Pepel v razredu A-
100 ccm za juniorje, saj je bil
v republiki drugi, v zveznem
merilu pa prvi v skupni uvr-
stitvi. Tu sta še Alojz Prek in
Jure Bitenc, ki sta se v ražre-
du A-lOOccm za seniorje
uvrstila v republiki in državi
na drugo oziroma tretje me-
sto. Tudi ostali tekmovalci
so dosegli zavidanja vredne
uvrstitve v svojih tekmoval-
nih razredih.
V	lanskem letu so si tek-
movalci in ostali člani šport-
ne komisije pri AMD Šlan-
der zadali nalogo, da uredijo
lastno progo za tekmovanje
v motokrosu. To jim je tudi
uspelo v Lembergu pri Me-
stinju, ob izdatni pomoči do-
mačinov in podpori družbe-
nopolitičnih organizacij ob-
čine Šmarje pri Jelšah. Za
izgradnjo in pripravo proge
je bilo opravljenih okoli 3 ti-
soč prostovoljnih ur. Ze 20.
septembra lani je bila na tem
dirkališču otvoritvena poziv-
na dirka v motokrosu, katera
je bilo splošno zadovoljstvo
tekmovalcev in številnih
navdušenih gledalcev odlič-
no uspela. Tekmovalci v mo-
tokrosu so doslej, nastopali
samo v tekmovanjih za repu-
bliško prvenstvo. Mladi Go-
razd Sovič je zasedel v razre-
du do 125 ccm odlično drugo
mesto. Ostalim se še pozna,
da so se pričeli šele lani ak-
tivno ukvarjati z motokro-
som. Kot ekipa so zasedli v
republiki osmo mesto.
Tekmovalci v avto rallyu
so tekmovali samo v okviru
turističnega prvenstva v av-
to rallyu »Štajerska - 81«,
kjer so kot ekipa zasedli peto
mesto.
V	tekmovanju MZ lige je
tekmoval lani samo Zlatko
Kolenc, ki je dosegel na re-
publiškem prvenstvu peto
mesto.
Motoristi so skupaj s sek-
cijo »Veteran« pri ZŠAM Ce-
lje organizirali srečanje mo-
toristov iz vse Jugoslavije na
avtopoligonu Ljubečna.
Vse naloge, ki so si jih za-
dali lani so praktično uresni-
čene s pomočjo nesebičnega
dela vseh članov športne ko-
misije. Vsi skupaj so iskali
razne oblike pomoči in sode-
lovanja pri izvedbi športne-
ga in nasploh programa
AMD Šlander. V ta namen so
se obrnili na razne organiza-
cije in posameznike s proš-
njo, da jim pomagajo uresni-
čiti zastavljene naloge tako,
da so jih materijalno podprli
za kar se vsem najlepše zah-
valjujejo.
F. GABER
DOBRO JE VEDETI
Slovenci ne skrbimo za okolje samo od včeraj. Najzanimi-
vejše naravne rastlinske vrste smo zaščitili že leta 1922. Za
tistega, ki je utrgal planiko, murko, jeglič, marijine čeveljce
ali rumeni encijan je bila predvidena kazen 14 dni zapora.
Nadaljnjih 39 rastlin smo zaščitili leta 1947. Od tedaj dalje pa
je bila za zaščito našega dragocenega rastlinskega sveta
izdana že cela vrsta odredb in zakonov.
* * *
Zaradi agrokemičnih pripravkov je na poljih čedalje manj
jerebic, tik pred izumrtjem pa je poljska kokoška, nazaduje
število poljskih prepelic, izumira tudi divji petelin. V plan-
tažnih nasadih poginjajo ptice pevke. Na najbolj ogroženih
področjih beže iz gozdov srne in lisice. Gamsi bežijo pred
smučarskimi žičnicami.
* * *
Nihče ne trdi, da žabji kraki niso okusni. Za vsako porcijo,
ki jo naročimo v gostilni, mora končati najmanj pet žab,
število sladokuscev pa gre v tisoče. V nekaterih ekološko
osveščenih državah so prepovedali vsak lov na žabe. Pri nas
jih lovimo celo za izvoz. Posledica tega je, da je žabje reglja-
nje v nekaterih predelih Slovenije že povsem utihnilo.
* * *
48 odstotkov Slovenije je pokrite z gozdovi. Uvrščamo se
v eno tistih dežel, kjer pridelamo več lesa, kot ga porabimo.
Na prebivalca odpade 0,6 hektara gozdov, na prebivalca
drugih evropskih dežel pa 0,32 ha. Letni posek v naših goz-
dovih znaša 3,'5 milijona kubičnih metrov. Delež lesa in
lesnih izdelkov v blagovnem izvozu pa znaša 20 odstotkov
vsega slovenskega izvoza.
Od 1000 km rek v Sloveniji jih je kakih 700 km onesnaže-
nih. Ob rekah je zraslo desetine tovarn, ki spuščajo v vodo
strupene, neočiščene ali slabo očiščene odplake. Mesta spu-
ščajo v vodo razen ostale umazanije tudi detergentske od-
plake. Ob vsej tej veliki onesnaženosti rek pa še vedno ni
dovolj učinkovitih čistilnih naprav.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija:
Marjela Agrež, Milan Božič, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo,
Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.
Najbolje uvrščeni tekmovalci AMD Šlander v avto moto športu v preteklem letu
ŠIRJE (Scheuern),
stolp, dvor, graščina
Na položni brežini blizu župnijske
cerkve v naselju Širje pri Zidanem
mostu. Občina Laško.
Sirski vitezi nastopajo od 1337 da-
lje, ko so dobili Ivan in njegovi brat-
je Witigo, Peter, Henrik, Friderik,
Konrad in Jakob od oglejskega pa-
triarha v fevd nekaj desetin v laški
fari. 1441 in 1463 se omenja stolp v
Širju - turn za Scheyrr in turn za
Scheier. Takrat ga je skupaj s tremi
domci in drugim za svojim stricem
Hansom dobil v zajem Jorg - Jurij
Širski. 1586 je bilo posestvo v rokah
Hansa Sirskega, 1613 pa sta brata
Hildebrand in Ivan Krištof prepusti-
la po očetu Abrahamu podedovani
dvor (štok) svojemu tretjemu bratu
Wolfu Reinhardu, katerega vdova
Esther roj. Issenhausen je plemiško
prebivališče Širje 1630 prodala Jer-
neju Valvasorju z Gallensteina. Na-
daljnji lastniki imenja in graščine so
bili Adam Asch in Rosina pl. Egkh,
za njima Karel baron pl. Egkh, ki je
imenje 1663 izročil Andreju Koprivi.
Po 1680 je v njegovi posesti rodovi-
na Curti,1726 so dvor z 21 kmetijami
posedovali Strassbergerji, 1730 An-
tonija Robida, 1750 M. A. pl. Renzen-
berg, potlej J. Smole, 1786
L. pl. Steinberg, 1799 M. Pohm, 1802
Franc Rath, ki je povezal imenje z
Weichselbergerjevim dvorom v La-
škem, stavbo pa prodal Janezu
Krammerju, Širski Janez imenova-
nemu. Njegovi dediči so bili še ob
koncu preteklega stoletja v posesti
stavbe. Zdaj so v stavbi stanovanja.
Današnja graščina je enonadstrop-
na stavba z zelo razgibanim tlori-
som, katere prednjo (južno) fasado
flankirata dva pravokotna stolpiča.
Najstarejši del zasnove je stolpasta
stavba z banjasto obokanim pritlič-
jem, ki je obzidana z novejšimi trak-
ti. Znotraj tega stolpa je v višini o.
2,5 m iznad tal ohranjen v zahodni
steni zazidan portal. Vse okenske in
vratne odprtine na stavbi so prezida-
ne, utilitarno poenostavljene, brez
profilov oz. historičnih, časovno
opredeljivih sestavin. Tudi stropi so
- razen v omenjeni kleti - povsod
ravni.
Graščino srečamo upodobljeno le
na Vischerjevem zemljevidu iz 1678,
zaman pa jo iščemo v njegovi Topo-
grafiji. Predstavljena je kot grad na
strmi kopi in vse kaže, da je upodo-
bitev povsem fantazijska, saj je v
starejših virih prebivališče dosledno
označeno le kot stolp, dvor ali štok.
ŠUFŠTAJN
(Schliffstein,
Steinberg), stolp
Nepreverjena lokacija pri vasi Ka-
mna gora pri Slovenskih Konjicah.
Občina Slovenske Konjice.
1206 nastopa kot priča Markwart z
Bosetha - domino Marquardo de
Boseth. Markvvart nastopa kot priča
tudi v listini Leopolda VI. Baben-
berškega iz 1207, kjer je beseda o
posestnih mejah žičkih kartuzija-
nov. V tej zvezi se omenja stolp po-
leg kraja Betset - ad turrem illam
que est iuxta locum qui dicitur
Betset, kar štejemo za edino, čeprav
posredno omembo Šlifštajna. Nje-
gove sledove je ugotovil Stegenšek:
»razvaline gradu Schlifstein (mora-
mo) iskati... na strmini, ki se najde
na zemljevidu poleg Kamne gore, na
potu iz Konjic čez Goro v dolino
Rovskega potoka. Vidi se še 1,20 m
debel zid, ki v tlorisu tvori kot in leži
na vrhu več kot 10 m visoke navpič-
ne skale (proti zapadu), na drugo
stran pa je zložen dohod. Med zidom
je izkopana globoka jama, druga
dupljina pa vede v vznožju v no-
tranjščino skale...« 1527 so imeli
žički kartuzijani v Šlifštajnu 105
podložnikov, vendar se stolp več ne
omenja.
TREBNIK
(Triebenegg), dvor,
graščina
Na lahni vzpetini sredi parka, Slo-
venske Konjice, Grajska ul. 4. Obči-
na Slovenske Konjice.
Dvor pod konjiškim gradom, kate-
rega naslednica je graščina Trebnik,
srečamo v virih že zgodaj. 1362 se
omenja der hof, der vnder der vest
ze Gonwiz gelegen ist, der etwan
des Stiker gewesen ist, 1404 beremo
In dem Tryebnik vir Hofstet vnd
vnder dem perg bey des Trybniker
Hof... 1429 pa der hof vnder dem
haws, der des Weinkhorn gevvesen
ist. 1935 je Neža iz Zreč (von Freu-
denberg) prinesla svojemu soprogu
Henriku Auerju kot doto v zakon
dvor pod konjiškim gradom. Po tem
dvoru se od 1412 dalje imenujejo
Ahac Trebniški in njegovi nasledni-
ki. 1527 je posedoval dvor Jorg Sei-
fried; ob cenitvi premoženja 1542 ga
je ocenil na sto funtov.
Iz novejših urbarjev ni povsem ra-
zvidno, če je prvotni Trebniški dvo-
rec stal na istem mestu kot poznejša
graščina. Tako 1570 beremo: Der
Puechvvaldt ob des Schlosz fecht
sich an bei der nechsten Risen' ge-
gen dem Schlosz Gannabitz ob des
von Trubenegg Sitz oder Foff, vel-
liche disen Wald unnd des von
Truebenegg holtz von einander
schaidt. Okoli 1680stoji v urbarju:
Volgt des Guets Triebenegg Wo-
hnung und zugehorig gebey. Erst-
lich das gemauerte Gschlosz, negst
oben am markht Gonnavviz befiin-
detem Neygebey, Press, Dreschten-
ne, Stallungen, Scheunen und
Pundhiitten. Ce citata povzamemo,
je 1570 še beseda o dvorcu ali sede-
žu, dobrih sto let pozneje pa že o
zidani graščini.
Lastniki Trebnika se v 16. in 17.
stoletju večkrat omenjajo. 1621 je
Erazem baron Trebniški prodal dvor
Hansu Krištofu Tattenbachu, ki je
trebniško posest združil s konjiško,
obenem pa verjetno pozidal novo
graščino. Lastniki konjiškega gradu
in Trebnika so poslej isti. Tattenbac-
hom so po krajšem intermezzu med
leti 1670-1685, ko je bila graščina v
cesarskih rokah, 1692 sledili žički
kartuzijani, med leti 1783-1828 je
stavbo upravljal verski sklad, 1828 je
prišla v roke knezov Windischgrat-
zov, ki so jo posedovali do konca
zadnje vojne. Zdaj je v stavbi dom
onemoglih - Lamprehtov dom.
(Dalje prihodnjič)