Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri ddla Liberta (Ul. Commercialc) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI UST
Posamezna št. 50 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000
Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. post. I. gr. bis
tT. 585
TRST, ČETRTEK 17. FEBRUARJA 1966, GORICA
LET. XV.
Kam pelje Vladna kriza?
Kriza italijanske vlade se še ni zaključila. Ko to pišemo, vse kaže sicer, da bo predsednik Saragat zaupal nalogo za sestavo nove vlade poslancu Aldu Moru in da bo ta mandat tudi sprejel, vendar še ni povsem gotovo, da bo Moro svojo nalogo srečno izpeljal do konca.
Kamen spotike je še do pred nekaj dnevi bil, kot znano, bivši ministrski predsednik in prvak demokristjanske struje »ljudske sredine« Scelba, ki bi po sklepu vodstva krščan-sko-demokratske stranke moral postati minister v novi vladi. Temu pa so se odločno uprli socialisM, ki so s polno podporo socialdemokratov in republikancev začeli zatrjevati, da Scelba ne more postati član vlade leve sredine, saj je znan kot njen odločen in nepopustljiv nasprotnik. Njegova prisotnost v vladi bi po mneniu socialistov pomenila premik na desno. Mislimo pa, da to ni glavni' vzrok tako odločnega stališča socialistov, temveč da je pravi vzrok predvsem bojazen, da bi zaradi prisotnosti Scelbe v vladi bili socialisti izpostavljeni hudim napadom komunistov in ostri kritiki tudi določenega deta lastnih pristašev. Socialističnim voditeljem sc torej pri srcu predvsem koristi lastne stranke in menijo, da ne morejo dopustiti, de bi zaradi sestave bodoče vlade stranka tvegala nov razkol.
Po drugi strani je stališče demokristjanov tudi razumljivo, saj ne morejo dovoliti, da bi ji druge stranke diktirale, kateri n;en predstavnik sme ali ne sme postati minister
Zdi se, da so demokristjani našli izhod iz tega zapleteneaa položaja tako, da so ponudili Scelbi predsedstvo strankinega vsedržavnega sveta, v novo vlado pa naj bi vstopila dva pristaša njeqove struje. Kaže, da so ostale stranke tako rešitev sprejele, vendar se s tem še niso odpravile vse težave. Socialisti baie zahtevaio zase eno izmed štirih ključnih min!strstev (notranje, zunanje in zakladno ministrstvo ter ministrstvo za javno šolstvo). Tako praviio, da je Nenni pristal na vstop prstašev Srelbe v vlado s pogojem, da se n:emu poveri1 zunanie ministrstvo. Veliko zaqonetko dalie predstavlia bivši mini-^trski predsednik Fanfani, o katerem rmo .V v?.PreDričani. da se ne bo pustil mirno 17 nat, z vodilnih mest v stranki in vladi o a tudi če se bo Moru posrečilo tako poiazdeliti nrnistrska mesta, da bodo vse siianke zadovoljne, ni s tem rečeno, da bo riza zakliurena. ^Socialisti in ostali dve laični stranki namreč ponovno postavljajo v razpravo proaram nove vlade in zahtevajo, nai se natančno določi, katere točke programa se morajo nainrei izvesti. Vračamo se torei k vprašaniu, o katerem se ;e zdelo, da so vsi zo zdavnaj sporazumni.
Položai je torej še vedno zapleten in koč-l|lv. Imamo vtis, da socialisti in socialdemo-(Nadaljevanje na 2. strani)
POBUDE ZA MIR V VIETNAMU
Nadaljujejo se pobude za sporazumno rešitev vietnamskega spora v okviru Združenih narodov, na osnovi poziva papeža Tavla VI. preko nevtralcev. Francoski predsednik De Gaulle je v svojem odgovoru na pismo, katero mu je poslal 24. januarja severnovietnamski predsednik Ho ši Minh, ponovno izjavil, da bi bilo treba obnoviti mir v Vietnamu z izvedbo ženevskih sporazumov, ki jamčijo neodvisnost Vietnama s tem, da naj bi ta ostal popolnoma nevtralen. Ta odgovor pa je nekoliko nerazumljiv, ker je znano, da bi se udeležil Severni Vietnam nove konference o Vietnamu samo pod pogojem, da ameriške sile prej zapuste Južni Vietnam, česar v nobenem primeru ne mislijo storiti.
TITOVE POBUDE
Medtem se nadaljujejo tudi posvetovanja med vladami mnogih držav takoimenovane-ga »tretjega sveta«. Kot se zdi, ima pri tem pomembno vlogo Jugoslavija in sam predsednik Tito, ki je pred kratkim poslal nekaj izrednih poslanstev v azijske in afriške države. Pretekle dni pa je sprejel na Brionih ganskega veleposlanika v Jugoslaviji, ki mu je prinesel pismo predsednika Nkru-maha. Toda o rezultatih te jugoslovanske diplomatske akcije ne dajejo uradni jugoslovanski krogi nikakih izjav. Kot znano, se bo podal Nkrumah prihodnje dni na o-bisk v Severni Vietnam in na poti tja se bo sestal v Kairu s predsednikom Združene arabske republike Nasserjem. Verjetno je, da bo nesel — v tej ali oni obliki — s seboj kake posredovalne predloge držav »tretjega tabora« in sicer kot celote, ker je malo verjetno, da bi Jugoslavija in Egipt posredovala neposredno, saj imata v tem že slabe izkušnje. Jugoslavija pomeni za Kitajce nekaj takšnega kot rdeč prt za bika v areni, Egipt pa je dal prav pred kratkim vedeti, da se odreče nadaljnega posredova-
nja, ker je poslal Ho ši Ming Nasserju pismo, v katerem je pokazal, da zagrizeno in nepremakljivo vztraja pri svoji fiksni ideji »štirih točk«, kar pomeni, da bi se pogajal šele potem, ko bi Američani že kapitulirali pred njim.
Možno je torej, da bosta Jugoslavija in Egipt sicer prispevala kaj bistvenega k novim predlogom in k novemu poskusu nevezanih držav za mir v Vietnamu, zlasti s tem, da sta razgibala v tem smislu »tretji tabor«, da pa sama ne bosta tvegala novega koraka pri Ho ši Minhu in novega neuspeha.
POBUDA ZDRUŽENIH NARODOV
V zvezi s papeževo pobudo so začeli s posredovalno akcijo tudi Združeni narodi, vendar njihovo posredovanje še ni zadobilo konkretne oblike. Zdi se, da bo potekalo med drugim preko Indije in v tej zvezi je zanimivo, da se je v sredo podal tja tudi ameriški podpredsednik Humphrey. Tako ni težko uganiti, da govori z indijskimi državniki predvsem o tem, poleg ameriške pomoči stradajočemu indijskemu prebivav-stvu seveda. In ta ameriška pomoč je prav obilna ter edina lahko v kratkem času reši pred lakoto in smrtjo milijone Indijcev. Prav to pa na drugi strani zmanjšuje možnost, da bi mogla Indija veliko koristiti v posredovanju pri Ho Ši Minhu, ker se bo zdelo, da predstavlja njeno posredovanje le preveč uslugo Washingtonu, tudi če to ni res.
Tolcg tega je znano, da Kitajci prav grdo gledajo Indijo in da je že večkrat prišlo do spopadov med indijskimi in kitajskimi četami na Himalaji. Zato si od te strani ni obetati velikega uspeha v posredovanju za pogajanja in mir v Vietnamu, prej od strani »nevezanih držav«, čeprav so tudi tu možnosti za uspeh posredovanja vse prej kot velike.
POLOŽAJ V JUZN0VZH0DNI AZIJI
Podpredsednik Združenih držav Hum-phrey potuje po južnoazijskih državah, da bi tamkajšnjim vladam razložil ameriško politiko glede Vietnama in jih »utrdil« v odpor proti komunizmu, tako z ameriškim orožjem kot z dolarji. V torek je prispel iz Bangkoka v Karachi, da se je sestal s pakistanskim predsednikom Ayub Klianom. Spremljal ga je »leteči veleposlanik« Averell Harriman. Razen razgovorov o Vietnamu so govorili tudi o obnovitvi ameriške pomoči Pakistanu, ki je bila odpovedana, ko sta si Pakistan in Indija skočila v lase zaradi Kašmira, trije državniki pa so razpravljali tudi o izvajanju sporazuma, ki je bil sklenjen v Taškentu.
V sredo popoldne pa je Humprey odpotoval naprej v Novi Delhi.
AMERIŠKA POMOČ TAJLANDIJI
A tudi že prej v Bangkoku in v laoški perstolnici Vientiane je imel Humphrey važne razgovore. Tajlandija je za Združene države zelo važna kot zaveznica v južno-v/.hodni Aziji, ker leži v bližini Vietnama in ker ima na tamkajšnjem področju precejšen vpliv, tudi zaradi rasne sorodnosti vietnamskega in siamskega prebivavstva. Sama pa je tudi že ogrožena od komunističnega pronicanja s severa in vzhoda. Kitajske radijske postaje stalno pozivajo na
(Nadaljevanje na 3. strani)
RADIO TRST A
• NEDELJA, 20. februarja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Ognjem ptič«, pravljica (Felicita Vodopivec). Igrajo člani RO; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 15.00 Sanremo 1966; 15.30 »Voda«, veseloigra v treh dejanjih (Joža Vombergar). Igrajo člani RO; 17.15 Glasba tržaških skladateljev za komorne skupine; 18.30 Obletnica meseca: »Ob 100 letnici Benedetta Croceja«; 19.00 Dve sto let valčkov; 20.30 Iz slovenske folklore - »Rado Bednarik:	„Pratika za drugo polovico februarja”«; 22.10 Cerkvena in nabožna dela italijanskih skladateljev.
. PONEDELJEK, 21. februarja, ob: 11.35 Radio za šole (Oddaja za srednje šole); 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Msgr. Jože Abram« (Rado Bednarik); 17.25 Radio za šole (Oddaja za srednje šole)
— Ponovitev; 18.00 Ne vse, toda o vsem, radijska poljudna enciklopedija; 18.30 Francoske simfonične Skladbe iz prejšnjega stoletja; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beli-čič: »Gregorčičeve poezije«; 20.z5 Georges Bizet: »Carmen«, opera v štirih dejanjih.
•> TOREK, 22. februaria, ob: 12.00 Iz slovenske folklore - Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico februarja«; 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj, 23. lekcija (Janko Jež); 18.30 Kon-certisti naše dežele; 19.00 Plašče za vas, quiz oddaja, pripravil Danilo Lovrečič; 21.00 Pustna fantazija; 22.55 Nova glasba. Posnetki s VII. festivala sodobne glasbe v Benetkah.
• SREDA, 23. februarja, ob: 11.35 Radio za šole (Za I. stopnjo osnovnih šol); 12.15 Pomenek s poslušavkami, pripravila Marjana Prepeluh; 17.25 Radio za šole (Oddaja za I. stopnjo osnovnih šol)
— Ponovitev; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Klavirska glasba; 19.15 Higiena in zdravje, pripravlja dr. Rafko Dolhar; 19.30 Poje pevski zbor »Lipa« iz Bazovice, ki ga vodi Ubald Vrabec; 20.35 Marij Maver: »Srečanje«, nagrajena novela RAI;
21.00 Simfonični koncert. Dirigira Aladar Janes. Približno ob 21.40: »Misli in nazori«.
• ČETRTEK, 24. februarja, ob: 12.00 Za smeh in dobro voljo, besedilo Danilo Lovrečič; 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj, 24. lekcija;
18.30 Klasiki moderne glasbe. Frank Martin: Mala koncertantna simfonija; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za naimlajše; 20.35 Z italijanskih festivalov popevk; 21.00 »Keam«, drama v petih dejanjih (Alexandre Dumas - Lelja Rehar). Igrajo člani RO: 22.45 Kvartet »Pro Arte«: violinista Ljudevit čulumovič in Branso Podreka, violist Miroslav Miletič, violončelist Bela Dragič.
» PETEK, 25. februarja, ob: 11.35 Radio za šole (Za II. stopnjo osnovnih šol); 12.15 Pomenek s poslušavkami. pripravila Mariana Prepeluh; 17.25 Radio za šole (Oddaja za II. stopnjo osnovnih šol) — Ponovitev; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Ob 10. obletnici smrti Marija Kogoja, pripravila Danijela Nedoh; 19.00 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze - Kscniia Levak: »Lizin lik v Plemiškem gnezdu Turgenieva«; 19.30 Postna predavanja - Jakob Ukma'-: Krenosli: 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egidij Vršaj; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Iz zgodovine sodobnih političnih strank - »Umberto Segrd: ,,Od plemiških nezadovoljnežev do revolucionarnih klubov”«.
e SOBOTA. 26. februarja, ob: 12.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu (Ivan Theuerschuh);
15.00	Glasbena oddaja	za mladino	(Dušan	Jakomin):	16.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste:
16.30 Zgodbe druge svetovne vnine - Guglielmo Petrom: »Občutek svobode«; 17.20 Skala in ladja — komentarb o dogodkih no koncilu in v jubilejnem letu:	17.30 Jutrišnji solisti. Primož	Novšak,	Mile
Kosi.	Ema Prodnik in	Eva Novšak	goienci	Sred-
nje glasbene šole v Ljubljani; 19.15 Družinssi obzornik (Ivan Theuerschuh); 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Vokalni kvintet »Niko Štritof«; 21.00 Jezusovo	javno delovanje,	trpljenje in	smrt. Sedem
slik, ki jih je po Evangeliju napisala Tončka Curk. Prva slika: »Janez Krstnik pripravlja Jezusu not«;
21.30 Vabilo na ples; 22.30 Koncerti za pihala in orkester.
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Papež na obisku pri smetarjih
Papež Pavel VI. je obiskal v torek osebje smetarske službe rimske mestne občine. Imel je nagovor na delavce, ki so se zbrali v osrednji baraki podjetja za vzdrževanje snage v mestu, in jim je dejal, da hoče s svojimi obiski raznim kategorijam delavcev dokazati željo Cerkve, da bi dosegel poziv, ki ga je naslovil vesoljni cerkveni zbor na vse delavce sveta vsakega izmed njih.
Kot že prej pri svojem obisku pri delavcih nekega gradbišča, je papež tudi tokrat opozoril na bistveno sorodnost med pojmovanjem Cerkve in pojmovanjem modernega sveta, kar zadeva delo. Cerkev povzdiguje delo ne le zaradi njegove gospodarske
ZA DECENTRALIZACIJO ITALIJANSKE UPRAVE
Predsednik računskega dvora Carbone je izročil vladi poročilo o stroških dežel z rednim pravilnikom. Zadevo je preučil poseben strokovni odbor.
Proračunski minister Pieraccini je izjavil, da je študija o omenjenih izdatkih zelo važna, ker se bo zdaj mogoče lotiti reševanja velikega vprašanja deželnih uprav ir decentralizacije, katero predvideva ustava.
Upamo, da se reševanje tega vprašanja ne bo perveč zavleklo.
ČUDNI POGOJI
Vodje komunist;čnih gverilcev v Venezueli so baje pripravljen', da se pogajajo z vlado o pogojih premirja. Pripravljeni so izročiti vladi orožje in »seznam vseh pripadnikov tajnega gibanja v zameno za zagotovilo, da se njim samim ne bo nič zgodilo«, in za splošno amnestijo za vse politične prestopke.
vrednosti, ampak predvsem zaradi njihove služnostne funkcije in njegove družbene koristnosti, je rekel. Delavci so papežu živahno ploskali. Po izmenjavi darov je pa pož zaključil svoj obisk z molitvijo, ki jo je molil skupaj z delavci smetarji.
LIBERALCI V AVSTRIJI
Pred enim letom se je ustanovila v Avstriji liberalna stranka, ki bo pri prihodnjih parlamentarnih volitvah postavila tudi svoje kandidate. Stranka nastopa s precej iazboritim programom. V notranji politiki, pravi, se bo borila za čim večjo varčnost. Zato zahteva, naj se ukinejo plače vsem poslancem; prepove naj se tudi raba uradnih avtomobilov vsem državnim uslužbencem. Nadaljnja zahteva je odprava vseh mini-s’rskih in poslanskih pokojnin.
V zunanji politiki pa postavljajo avstrijski liberalci kot poglavitno zahtevo, naj se v vseh nemških obmejnih pokrajinah utrdi nemška narodnost. Južnotirolsko vprašanje pa se mora po strankinem mnenju rešiti tako, da se Južna Tirolska priključi Avstriji ali da se vsaj izvede ljudsko glasovanje, ki naj pokaže, ali hoče ostati prebivalstvo pod Italijo.
Kam pelje Vladna kriza?
(Nadal evanje s 1. strani)
krati nategujejo do skrajnosti lok, ker si morda obetajo velik uspeh od napovedane zdručitve dveh strank, lako da bi lahko sami prevzeli vodstvo države. Če imajo takšne namene, pa je veliko vprašanje, če so njihovi politični računi stvarni Odgovor na to vprašanje bi namreč dobJi le po izidu novih državnozborskih volitev.
Cklpjam n iz u rno o im d Malijo in Jugo'danijo
»Ljubljanski dnevnik« je objavil sporočilo svojega posebnega dopisnika iz Rima, da je mogoče za te dni pričakovati podpis sporazuma o ukmitvi vizumov za potovanja iz Italije v Jugoslavijo in obratno.
Sporazum naj bi začel veljati 1. marca.
Te ugodnosti pa bodo praktično cieležni samo državljani Italije, kajti državljani Jugoslavije bodo kljub temu morali zaprositi za vsako potovanje za poseben — jugoslovanski povratni v;zum, razen tistih, ki bodo imeli jugoslovanske vizume za večkratno potovanje v tujino. Slovenski tisk je že večkrat nastopil proti tej anomaliji, ki daje več pravic tujim državljanom kakor lastnim, vendar se oblasti v republiki Sloveniji opravičujejo (npr. nedavno v odgovor na neko »pismo bravca« v »Delu«), da zahteva povratne vizume jugoslovanski zvezni zakon, izdan v Beogradu, 'n da se ne da v tem pogledu nič storiti, dokler se ne spre-
20. februarja, nedelja: Leon, Levka
21. februarja, ponedeljek: Irena, Marcel
22. februarja, torek: Pust, Marjeta
23. februarja, sreda: Pepelnica, Marta
24. februarja, četrtek: Matija, Matko
25. februatja, petek: Saša, Zmago 26. februarja, sobota: Andrej, Porfirij
meni ta zakon. Mislimo pa, da bi morale oblasti repubhke Slovenije zahtevati, da se odredbe tega zakona ukinejo, kar zadeva Slovenijo, ki je na treh straneh obdana s tujimi državami. Tako Italijani kot Avstrijci lahko danes svobodno potujejo v Jugoslavijo, kobkorkrat in kadar hočejo, tudi dvakrat na dan, medtem ko je prebivav-cem republike Slovenije to onemogočeno zaradi tistega anahronističnega zakona, ki ga je očitno navdihnilo birokratsko nezaupanje do državljanov.
Mi kot slovenska manjšina v Italiji smo živo zainteresirani na čimvečjem obiskovanju naših rojakov iz Slovenije, da ostanejo kulturni in drugi stiki med nami in matičnim narodom čimbolj živi. Tako pa doživljamo, da sicer izginjajo vizumi, da pa se za prebivavce republike Slovenije vendarle v bistvu nič ne spremeni, dokler ostane v veljavi tisti zvezni zakon. V- tem pogledu bi se morala Slovenija pač poslu žiti svoje pravice do samostojnejšega ukrepanja in doseči, da pridejo tista določila zveznega zakona, ki so Sloveniji kot obmejni republiki očitno v škodo, čimprej :z veljave. Tega bi po našem mnenju pač ne bilo težko doseči in tako bi izginil še en ostanek zaviralnega birokratizma, proti kateremu so začeli v Jugoslaviji precej odločen in — kot kaže — v nekaterih pogledih tudi učinkovit boj.
TEDENSKI KOLEDARČEK
Ob milijonih „svetih” krav stradajo
Prostranstvo indijske države se je dokaj časa zvijalo v političnih krčih. S severa grozijo preko Himalaje Kitajci, z vzhoda pa muslimanski Pakistanci.
Pred mesecem dni so se Indijci in njihovi vzhodni sosedje pobotali na sestanku v Taškentu. Komaj pa je Shastri pogodbo podpisal, je nenadoma umrl. Nevarnost je bila, da se pojavijo v Indiji nove težave pri izbiri šastrijevega naslednika. K sreči se je velika večina parlamenta zedinila na osebo Indirc Gandhi, ki menda edina predstavlja v tem trenutku enotnost Indije.
Toda tudi ta indijska voditeljica svetovnega slovesa stoji pred skoro nepremagljivimi težavami.
In to je lakota!
V deželi, kjer na gosto prebiva malo manj kot pol milijarde ljudi, se vsak dan bolj občuti pomanjkanje živeža. Prav ob nastopu nove ministrske predsednice je bila vlada prisiljena zmanjšati dnevni obrok riža na osebo. Iz protesta je vse delavstvo v zvezni državi Kerala zapustilo delo in nastali so nemiri.
Vlada se na vse načine trudi, da bi dobila žito iz tujine. Združene države pošiljajo že sedaj mesečno do 600.000 ton žita v Indijo. V teku so tudi pogajanja z Egiptom in Burmo za dobavo žita in riža, okoli 200.000 ton.
Po uradnih izjavah pa bodo tudi te dobave pomagale le malo, ker so potrebe prevelike. Vlada se s strahom sprašuje, kaj bodo storile milijonske množice, če bo poslalo pomanjkanje živeža še hujše.
Zanimivo je, da je po statističnih podatkih na vsem svetu okrog 690 milijonov krav, od tega 215 milijonov — torej skoro tretjina samo v Indiji. Na deset Indijcev pride po šest krav. Toda vse to ogromno število govedi je skoro popolnoma brez ha-
ska za prehrano Indije, ker smatrajo hindujci krave za svete živali, zato jih sploh ne koljejo in mnogi tudi ne pijejo njihovega mleka.
Moderne prehrane pa si ni mogoče zamišljati brez govejega mesa in mleka. In brez govedi sploh ni mogoče rešiti problema prehrane v taki državi kot je Indija. Dokler ne sprejmejo Indijci bolj prosvetljenih verskih nazorov, si je torej nemogoče zamislili, da bi mogli iz lastnih moči rešiti vprašanje svoje prehrane. Pogosto so očitali krščanstvu, da je reakcionarno, toda pri objektivnejši analizi se vendar izkaže kot najbolj razumna in najbolj prosvetljena med vsemi religijami, najbolj odprta tudi za praktične človekove potrebe in potrebe narodov. To je dokazal tudi zadnji vesoljni cerkveni zbor. In želeti je, da bi krščanstvo čimprej preželo s svojo prosvet-ljenostjo in s svojim praktičnim humanizmom tudi indijske mase in jih rešilo iz stanja neprestanega dušnega in telesnega pomanjkanja.
Pripomba na robu
V nedeljo popoldne je bila v cerkvi sv. Justa na grajskem hrbu v Trstu slovenska maša, v okviru jubilejnih pokoncilskih slovesnosti. To je b.l pomemben dogodek v življenju slovenske manjšine na Tržaškem, ker je bila to sploh prva slo-venska služba božja v cerkvi sv. Justa. Zato je bila še bolj slovesna in ganljiva. Udeležil se je je tudi nadškof Santin, službo božjo pa je opravil msgr. Ukmar.
Nas Slovence, ki smo bili vedno vajeni doiiv-1 ati zapostavljanje in narodnostne krivice vsake vrste, včasih tudi na cerkvenem področju, je ta dogodek kljub svoji dozdevni nevažnosti izredno razveseld, ker nam je dokazal, da se vendarle bližajo koncu, kot upamo, časi krivičnih diskriminacij, ki so prišle do izraza celo v cerkvenem Življenju.
K takim novim, razveseljivim pobudam je spadal tudi koncert dveh mladih slovenskih tržaških glasbenikov, v okviru koncertov komorne glasbe, ki jih prire/a zadnje čase RAI v Trstu v svoji palači. Nastopila sta fagotist Vojko Cesar in pianist Gabrijel Piščanec.
Ta korak RAI-a zasluži vse priznanje slovenske javnosti na Tržaškem.
Preosnova deželne vlade
Kot je bilo napovedano, so se stranke le- 'kov, socialisti dva in socialdemokrati tudi ve sredine v deželi Furlaniji-Julijski kraji- dva. Ostalo mesto bo zasedel edini sveto-ni sporazumele za sodelovanje v deželni j vavec republikanske stranke v deželnem vladi. Na osnovi tega sporazuma je pred- svetu. Predsednik odbora bo ostal dr. Ber-
sednik Berzanti v torek, 15. t. m., sporočil deželnemu svetu, da je njegova vlada skle nila odstopiti. Dosedanjo vlado so sestavljali, kot znano, samo predstavniki krščanskih demokratov in socialdemokratov. Po novem sporazumu pa bodo v vlado vstop li tudi socialisti in edini predstavnik republikancev.
Od skupnih 10 odborniških mest bodo v novi vladi demokristjani imeli 5 odborni-
Položaj v južnovzhodni Aziji
(Nadaljevanje s 1. strani) upor v Siamu, kjer pa živi prebivavstvo v precejšnji blaginji, merjeno seveda z azijskimi merili.Zato kitajski pozivi dozdaj nimajo velikega uspeha. Vendar pa je malo Verjetno, da bi Kitajci zaradi tega prenesli s svojimi poskusi, da sprožijo nemire m gverilsko vojskovanje tudi v Siamu. Prvi gverilci so se tudi že pojavili, četudi še ne Predstavljajo hudega problema.
Preden je odpotoval Humphrey iz Bangkoka, so objavili skupno uradno poročilo, ki pravi med drugim, da bodo Združene rlržave povečale svojo vojaško pomoč Taj-an^iji, da bodo tako omogočile moderni-k* ° ,nJenih oboroženih sil in da bo kos ^mu^stičnim gverilcem v severno-vzhod-1jcfn lu države. Ta pomoč pa ne bo spa-c a a v 5)kvir sedanjega programa pomoči m Združene države jo bodo dajale — kot pravi uradno poročilo — »prožno in naglo, kot zahteva sedanja nujnost«. Združene države bodo tudi pomagale pri tajlandskih programih za gospodarski in politični razvoj. Uradno poročilo tudi poudarja »odločenost Združenih držav, da usposobijo Taj-landijo in druge drž.ave v Južnovzhodni Aziji, ki so tudi ogrožene od komunističnega napada, da se bodo lahko same branile in da bodo lahko v miru dosegale svoje upravičene gospodarske in socialne cilje«.
V Vientianu, kamor je odletel v ponedeljek iz Bangkoka na »kratek obisk«, je imel Humphrey razgovore z laoškim ministrskim predsednikom, knezom Suvanom Fumom, predstavnikom nevtralistične struje. Ta je izjavil, da meni, »da bodo Združene države v znatni meri povečale svojo gospodarsko in finančno pomoč Laosu«.
Ob koncu razgovorov je Humphrey potrdil, da so pri teh razgovorih govorili tudi o ameriški tehnični pomoči Laosu, ter je naznanil, da je ameriška vlada pripravljena povečati svojo pomoč Laosu tudi na področju poljedelstva in šolstva.
V SAIGONU IN VIENTIANU
V nedeljo pa je dokončal Humphrey obisk v Južnem Vietnamu. Pred odhodom iz Saigona je izjavil, da se je v svojih razgovorih z južnovietnamskimi državniki prepričal, da »bodo ti znali izvesti medtem ko se nadaljuje boj proti komunističnemu napadu, potrebne reforme za izboljšanje življenja tamkajšnjega prebivavstva«. Predsednik Johnson je namreč pripravil velik načrt za gospodarska in socialna izboljšanja in reforme v Južnem Vietnamu, v spoznanju, da bo le tako mogoče zajeziti komunizem, ki raste prav iz velike revščine tamkajšnjega prebivavstva.
zanti, podpredsednik pa bo socialist. Prav zadnji sklep je hudo vznevoljil tržaške socialdemokrate, zaradi česar doslej še niso odobrili sporazuma. Dosedanji podpredsednik deželne vlade je bil namreč tržaški socialni demokrat Dulci, ki bo po novem sporazumu zgubil tako podpredsedniško Kot odborniško mesto. Tukajšnji socialdemokrati trdijo, da je sporazum zelo krivičen, ker bo Tržaška v novi vladi zastopana samo po enem odborniku (demokristjan Ma-sutto), medtem ko bodo skoraj vsa ostala mesta v rokah videmskih Furlanov.
Gstale stranke pa pravijo, da to ne drži, saj je bilo v sporazumu sklenjeno, da bo v Trstu sedež novega deželnega denarnega zavoda, v Gorici pa bo sedež zavoda za razvoj kmetijstva. Poleg vstopa socialistov in socialdemokratov v vlado predvideva namreč sporazum tudi ustanovitev teh dveh zavodov, kar predstavlja pravzaprav bistvo dogovora med strankami leve sredine.
Tarsis: »Sovjetski režim je policijski fašizem”
Sovjetska vlada je pustila v tujino pisatelja Valerija Tarsisa, ki je znan po tem, da ni po liniji. Ob prihodu v londonsko letališče je Tarsis izjavil, da bo ostal v Angliji približno 3 mesece.
Na tiskovni konferenci, ki jo je priredil v Londonu, je Tarsis izjavil, da je bil glavni cilj njegovega dela in njegovega življenja boj proti komunizmu. »Ljubim Rusijo« — je dejal — »toda pod besedo Rusija razumem celotno ljudstvo ne pa vlado, ki je izdala narodno stvar«. Po mnenju Valerija Tarsisa je ^komunizem« samo besedni izraz medtem ko je prava podoba sovjetskega režima »policijski fašizem«.
Tarsis je tudi izrekel besede simpatije in voščila za oba pisatelja, svoja kolega, ki sta se znašla zadnji čas prod sodiščem v Moskvi pod obtožbo, da sta vodila znotraj in zunaj države sovražno propagando proti komunistični partiji in proti sovjetski vladi, s tem, da sta naskrivaj objavljala svoja dela v tujini.
Nabrežina:
Za pomoč lačnim Indijcem
Na torkovi redni seji devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta je župan kratko spregovoril o tragediji, ki je zadela ljudstvo Indije, in izrazil prepričanje, da mora tudi občinski svet izraziti svojo polno solidarnost z indijskim ljudstvom, kateremu zaradi lakote grozi tolikšna nevarnost. Potem ko je omenil topla poziva predsednika republike Saragata in papeža Pavla VI., je predlagal, naj občinski svet odobri izdatek 100 tisoč lir za pomoč indijskemu ljudstvu. V tej zvezi je župan omenil, da so občinski uslužbenci v isti namen darovali 103 tisoč lir, odborniki pa 40 tisoč. Županov predlog je bil sprejet soglasno. Ob tej priložnosti je občinski svet izrazil prepričanje, da bodo tudi Občinarji po svojih močeh prispevali za tako vzvišene namene.
PREŠERNOVA PROSLAVA V KULTURNEM DOMU
Slovenska prosvetna zveza je priredila v nedeljo popoldne v Kulturnem domu Prešernovo proslavo. Na sporedu so bile recitacije, pesmi, branje iz pripovednih del tržaških avtorjev ter nastopi dramskih skupin in pevskih zborov »Gallus« in »Prosek-Kontovel«. Narodna in študijska knjižnica pa je priredila v okviru proslave razstavo slovenskega tiska v Italiji v letu 1965-66. V razstavni dvorani v drugem nadstropju pa so razstavili svoja dela razni slovenski slikarji iz Trsta.
PREŠERNOVA PROSLAVA NA OPČINAH
Mladinski krožek na Opčinah je priredil v soboto zvečer v Prosvetnem domu Prešernovo proslavo. Na sporedu so bile recitacije, pesmi mladinskega pevskega zbora in drugo. Obisk je bil zelo lep. Spet se je pokazalo, da naši ljudje radi hodijo na prireditve, če imajo le priložnost in če so kvalitetne.
Nabrani denar bo občinska uprava izročila vodstvu radijske in televizijske postaje v Trstu.
Od ostalih točk dnevnega reda omenjamo, da je občinski svet odobril osnutek pogodbe z ravnateljstvom državnih železnic, ki predvideva med drugim zgradnjo nadvozov na cesti Štivan-Medjavas in pri železniški postaji v Devinu. Odpravljeni bodo tudi nekateri drugi prehodi na progi Tržič-Trst in na progi Nabrežina-Opčine. Kjer ne bo nadvozov, bodo zgradili nove poti, tako da bo prehod čez progo možen po že obstoječih podvozih.
Več svetovavcev je pri tem opozorilo župana, naj se zanima, da bi bila odpravljena tudi nevarna prehoda v Vižovljah in na cesti Nabrežina-šempolaj. župan je obljubil svoje zanimanje.
—m—
Na sedežu tržaške radijske postaje so zbrali do srede zvečer za lačne Indijce nad 73 milijonov lir (medtem ko je v vsej Italiji nabirka nanesla nad 2 milijardi).
Ljudje na Tržaškem so pokazali ob tej priložnosti res globok čut vzajemnosti z nesrečnimi.
STAVKA ZARADI GRADBENE KRIZE
Delavci tovarne ITALCEMENTI v Žavljah so stavkali proti skrčenju zaposlitve. Ravnateljstvo je namreč zaradi gradbene krize suspendiralo 90 delavcev. 43 delavcev dela 24 ur na teden in 45 delavcev 40 ur.
ZADUŠNICA
V sredo zvečer so se zbrali profesorji in dijaki slovenskih srednjih šol v cerkvi pri svetem Ivanu k maši zadušnici za vse rajne profesorje in dijake, ki so umrli v dvajsetih letih, odkar zopet obstajajo slovenske šole. Pobuda, da se tudi na ta način počasti dvajsetletnica naših šol, je vsega spoštovanja vredna.
BO POMAGALO?
Tržaška carinarnica je zaprosila za nova navodila finančno ministrstvo v zvezi s tolmačenjem predsedniškega odloka št. 723 z dne 26. junija 1965, po katerem je dovoljeno s potnimi listi brezcarinsko prenesti čez mejo štiri kilograme mesa, dva kilograma masla, dva kilograma sira itd.
Predstavniki raznih strank in gospodarskih kategorij so se namreč izrekli proti tolmačenju carinarnice, ki je zdaj izenačila prenose s potnimi listi in prepustnicami. Zahtevajo nadalje, da je treba ohraniti olajšave videmskega sporazuma glede bencina ter poleg tega dati Trstu kontingent bencina po znižani ceni.
Ta zadeva zadnji čas hudo razburja duhove v Trstu, zlasti zaradi bencina. Pol Tržačanov, če ne več, se vozi namreč nakupovat bencin čez mejo, kjer je precej cenejši, zlasti odkar je tudi iste kvalitete.
OBVESTILO CVETLIČARJEM TRŽAŠKE POKRAJINE
Pokiajinsko kmetijsko nadzorništvo je pričelo v ponedeljek, 14. t. m., sprejemati naročila za nakup čebulic odbranih vrst gladiol-mečkov holandskega izvora.
Naročila za najmanj 500 čebulic bodo sprejemali vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure. Ob naročilu je treba dati na račun 10 lir za vsako čebulico, razlika pa bo poravnana ob prejemu čebulic.	.	,	,
Ce bo pristojna oblast dala na razpolago po-tebna denarna sredstva, bo Kmetijsko nadzorni-šlvr nudilo cvetličarjem prispevek na osnovi dostavljenega računa.
Jiforafz naprej v šotstvu
V zadnji številki Novega lista smo med drugim objavili pismo prosvetnega ministra Guia, ki govori o razpisu natečajev za slovenske srednje šole. Pismo je poslal kot odgovor na vlogo obeh sindikatov slovenske šole, tržaškega in goriškega, ki je bila poslana v Rim na pristojno ministrstvo.
Zastopniki obeh sindikatov, goriškega in tržaškega, so na skupni seji v Trstu proučili dopis prosvetnega ministra in tudi drugi dopis podtajnika Caleffija. Vzeli so z zadovoljstvom na znanje, da se je vprašanje ureditve naših srednjih šol premaknilo z mrtve točke. Ugotovili so pa, da je potrebno še pred razpisom natečaja objaviti predmetnik za slovenske srednje višje šole in razpisati usposobmjenostne izpite, kateri šele dajejo pravico za udeležbo pri natečajih. V tem smislu sta odbora obeh sindikatov poslala posebno vlogo na prosvetno ministrstvo.
Medtem pa je, enkrat toliko, ministrstvo samo pohitelo in je v Uradnem listu z dne
12. februarja 1966, številka 37., objavilo predmetnik, to se pravi razvrstitev učnih ur za posamezne predmete na slovenskih srednjih šolah.
V glavnem sovpada s predmetnikom ali učnim načrtom na italijanskih ustreznih šolah, seveda s primernim upoštevanjem slovenskih učnih ur. Nikakor pa ne Do mogel priti v poštev še v letošnjem šolskem letu. Kako bo prihodnjo leto, je pa tudi še vprašanje. Zlasti če se bo podaljšala učna doba na učiteljiščih od štirih na pet let.
Zastopniki obeh sindikatov, tržaškega in goiiškega, so tudi razpravljali o nujni potrebi učbenikov za slovenske višje srednje šole. Sprejeli so nekaj konkretnih predlogov, ki se bodo morali v korist slovenske šole čimprej uresničiti. Predstavniki goriškega sindikata so imeli razgovor tudi s predstavnikom Ustanove ljudskih knjižnic dr. Manzinijem v Gorici, ki je izjavil, da je omenjena ustanova načelno naklonjena za založbo učbenikov tudi za višje slovenske srednje šole.
BENEŠKO - SLOVENSKI MISIJONARJI
Vedno delavni župnik Angel Cracina je izdal že vrsto brošur, ki že z znanstveno poglobitvijo osvetljujejo versko, kulturno ■n folklorno življenje naših rojakov v pod-matajurskih dolinah. Vrsta teh brošur in zanimivih opisov se nadaljuje s knjižico »Naši misijonarji« (Missionari nostri), izdani v počastitev novega mašnika p. Gina Smiaza iz Kozice v šentlenartski fari.
Župnik in zgodovinar Cracina ugotavlja z vestnostjo raziskovalca, odkod izvira rod in ime novomašnika, ki je namenjen v afri-ške misijone. Priimek izvira iz slovenskega korena Šime, šimac.
Razpravica o novomašniku Simazu se nadaljuje z opisovanjem drugih misijonarjev, domačinov iz Beneške Slovenije. Omenja palra Emila Chiucha, pravilno Čuka z Dolenj pri Kozici, ki misijonari v Tanzaniji. Nadaljnji opis se tiče misijonarja Lovrenca Gsgnacha (Ošnjaka) iz vasi Ošnje pri škru-tovem. Tudi ta pastiruje med črnci v Mozambiku. V Strenjah je pel leta 1952 novo mašo misijonar Emil Crisetig (Krizetič), ki je nekaj let misijonaril na Madeiri in je sedaj urednik duhovnega glasila »Settima-na del Clero« v Bolonji. V daljno Kino je šel misijonarit oče Marko Blasutig, doma iz Gorenjega Brnasa. Iz Kine se je moral umakniti v zadnjeindijsko državo Siam, kjer je postal rektor odličnega vseučiliške-ga kolegija. Iz Zgornjega Mersina je doma misijonar Janez Oballa, ki se nahaja v Afriki. V Rioclaro v Braziliji je pa končal svoje trudapolno življenje pater Simeon iz Korit.
Živahni so ti opisi, polni orisov iz domačega življenja. Ob koncu dvajset strani obsegajoče in ilustrirane knjižice se bere
GORIŠKO PREBIVALSTVO
Iz statističnih podatkov goriške mestne občine se razvidi, da število prebivavcev prav tako počasi napreduje kot vse naše gospodarstvo. 31. decembra lanskega leta je štela mestna občina 47.773 prebivalcev; to se pravi komaj 39 več kot prejšnje leto. Frirastek v letu 1964 pa je znašal 315. Vzrok tako skromnega prirastka je treba poiskati v večji umrljivosti in v večjem številu izseljencev. Leta 1964 je umrlo 708 občanov, leta 1965 pa 723.
Rojstev leta 1964 je bilo vpisanih 1209, lani pa 1238. Rojstva in smrti se skoraj klijejo. Tudi porok je bilo lani 25 manj kot predlanskim. Izselilo se je pa 1470 oseb. Tudi ta številka pomeni, da si morajo domačini iskati kruha drugje. Ta žalostna slika se prav gotovo ne bo spremenila, če se ne bodo predrugačili gospodarski pogoji, kar pa ne kaže še tako hitro.
ZA OBRAMBO RODOVITNE ZEMLJE
Neposredni obdelovalci zemlje v Gorici so imenovali odbor, da preuči vprašanja, ki so nastala v mestni okolici zaradi občinskih načrtov v okviru izvajanja zakona 167 za ekonomične in ljudske gradnje.
Odbor bo skušal izposlovati razvinkulira-nje čim večjega števila kmetjisko važnih
zemljišč.
Lahkomiselno zazidavanje kmetijskih in vrtnarskih površin se utegne že v bližnji bodočnosti hudo maščevati. »Cenene« gradnje so v resnici najdražje, če uničujejo rodovitno in donosno zemljo.
is
Peč:
NEIZPOLNJENE ŽELJE
* Hanal&ltUi flolina
še živahno potovanje župnika Evgena Oš-njaka s črnega vrha, ki je lansko leto šel obiskat svoje rojake misijonarje v Afriko.
Iz bogate knjižice se razbere, koliko misijonarjev je izšlo iz beneško - slovenskih vasi in kako so še povezani z domačimi sobrati in svojo domačijo.
Gorenji Tarbij:
VISOKA STAROST
Po vaseh naših dolin živi še vedno kaka stara korenina, ki dokazuje, kako grčav in trden je naš rod kljub trpkemu življenju v naših krajih.
V Nadiški dolini je gotovo najstarejša žena 97-letna Marija Garjup, ki živi v naši vasi. Sedaj je seveda že vdova, imela pa je osem otrok in ima nad 50 vnukov in pravnukov. Take rodbine zlepa ni daleč naokrog. Stara Marija je vedno živela doma v krogu svoje družine in na njivi. Pravi vzgled skrbne matere in pridne gospodinje. Bog jo ohrani še kaj let!
FURLANSKI UČBENIK
Furlansko filološko društvo (Societa fi-lologica friulana) je razpisalo natečaj za sestavo učbenika o furlanski kulturi in jeziku. Knjiga naj bi se uvedla v osnovne in srednje šole. Vsebovati mora krajša poglavja o zgodovini, zemljepisu in gospodarstvu Furlanije, slovstveni del pa slovnico in skladnjo furlanskega jezika z izborom pe srni in proze furlanskih pisateljev. Knjiga bo sestavljena v furlanščini. Natečaj traja do zadnjega avgusta.
Pobuda furlanskega filološkega društva je značilna, ker se hoče zopet in pravilno dali poudaerk na furlansko samobitnost, za katero si je prizadeval že slavni goriški jezikoslovec Isaia Ascoli.
Že večkrat smo v javnosti sprožili želje in potrebe naših Občinarjev, ker je občinska uprava le delno ugodila našim prošnjam, ki pač niso tako velike, da bi preveč obremenile občinski proračun.
Skromne so naše želje. Radi bi imeli poštni nabiralnik in redno dostavo pošte. Izrekli smo tudi željo, da bi se na primernih križpotjih nastavile tablice, ki bi kazale smer v vas. Svojo besedo smemo izreči ludi o naših cestah. Kaže, da so bile nekatere kar na hitro roko popravljene in asfaltirane.
Morda je bilo krivo tudi podjetje, ki je prevzelo tista dela. Kameniti drobiž so delavci posipali kar v mokrem, asfaltna plast si v vlagi tudi ni dobro prijela. Zato se že kažejo luknje in gube ob straneh cestišča. Ko si občina naprti gotove stroške za javna dela, bi morala paziti, da tudi podjetje v redu izvrši svojo dolžnost.
SOVODNJE - RUPA
Prejeli smo dopis iz sovodenjske občine, ki izraža mnenje in kritiko več kmetskih gospodarjev na račun Kmetijskega nadzor-ništva v Gorici.
Kmetovalci iz goriške okolice smo upravičeno upali, da bo Kmetijsko nadzorništvo v Gorici pomagalo pri nakupu semenske delelje in trav. Govorilo se je, da bo priskočilo na pomoč s 50 odstotki. Upanje je iblo opravičeno, ker je znano, da je letos deteljno seme precej drago zaradi slabe letine. Na žalost smo pa zvedeli, da letos nt bo nadzorništvo pomagalo pri nakupu. Sporočilo je le, da bo v poznejšem času dajalo .po znižani ceni samo seme krmske mešanice, tako imenovane »erbaio«. Kakor pa vemo iz izkušnje, uspeva ta bolj v Furlaniji, kjer je močna zemlja in ni podvržena suši kakor naša v goriški okolici.
Zaradi takih kmetijskih ukrepov smo mi prikrajšan’. Za deteljo nam ne pomagajo, s listo mešanico pa tudi ne bomo vedeli kaj početi. Toliko se govori in piše o prizadevanjih in podporah za dvig našega propadajočega kmetijstva. Kaže pa, da so vso take besede bolj propaganda, dejanj je pa malo ali nič.
Tržič:
TRŽISKI »KARNEVAL« — SMRT
Krajevna turistična organizacija »Pro lo-co« se tudi letos trudi, da bi pripravila zabavno javno pustovanje na debeli torek.
Pustni obhodi se bodo začeli na pustni torek opoldne, ko bo po stari navadi pustni kralj »sior Anzoleto« obiskal vse mestne okraje v spremstvu godbe na pihala. Slovesno bo povabil vse občane na glavni trg, od koder se bo začel pomikati sprevod ale-(goričnih voz. Vozove bodo spremljale sku-! pine mask v vseh mogočih pustnih nošah Takih skupin bo okoli dvanajst; dve iz Tr-
Ižiča, druge iz furlanske okolice. Najlepše in najbolj duhovite skupine bodo odliko-i vane.
| Tržiški pustni korzo je poleg kaninskega edini v naši pokrajini. Privablja tudi vedno več tujih gledavcev. Nekoč pa je Go-' rica prednjačila v veselem pustovanju, da-
nes se pa zaradi neugodnih gospodarskih razmer drži bolj pepelnično, i Tržiške meščane in okoličane je globoko razžalostila smrt priljubljenega tržiškega dekana msgr. Oliviera Foschiana. Umrl je za srčno kapjo v torek zjutraj v civilni bolnišnici komaj 57 let star. Pokojni dekan, doma blizu Vidma, je postal zaradi svoje obširne delavnosti vidna osebnost med go-riško duhovščino. Enajst let je bil župnik v Moši, od leta 1946 dalje pa dekan v Tržiču in član goriškega stolnega kapitlja. Tu je močno poživil verske organizacije in je ustanovil več novih župnij. Pokopali so ga slovesno danes zjutraj na stroške mestn; i občine.
Štcverjan:
ZAKLJUČEK TEČAJA
V nedeljo se bo zaključil gospodinjski, krojni in kuharski tečaj, ki se je vršil pod okriljem prosvetnega društva. Udeleževalo sc ga jn povprečno 20 gojenk, po 5 večerov v tednu. Pouk je trajal od sedme in do enajste ure zvečer pod vodstvom častitih sester Eme in Kristine iz Trsta. Udeleženke v starosti od 21. do 23. let so se marljivo in skrbno učile in pripravljale v krojnih in kuhinjskih umetnostih v prostorih otroškega vrtca, katerega je dala uvidevno na razpolago občinska uprava. Šivalne stroje, 3 po številu je pa posodilo podjetje Necchl
' iz Gorice.
Kakšne uspehe je tečaj dosegel, bomo vi-i deli na razstavi, ki bo odprta v nedeljo od devete zjutraj do štirih popoldne. Na ogled bodo izloženi krojni izdelki in tudi kuharske sladkosti.
Domačini in vse udeleženke so hvaležni vsem, ki so pripomogli, da se je gospodinjski tečaj tako lepo zaključil. Posebna zahvala pa gre odboru prosvetnega društva, ki je poleg drugih dejavnosti našel čas in sredstva tudi za ta prepotrebni izobr.aže-i valni tečaj. Upamo, da se bo prihodnje leto ponovil.
»DIVJI LOVEC«
V nedeljo, 13. februarja, so člani Slovenskega katoliškega prosvetnega društva iz Števerjana postavili na oder v Katoliškem
'domu Finžgarjevo igro »Divji lovec«.
Čeprav je ta igra že stara in ne teži po umetniški višini, je s svojo ljudsko razgibanostjo še vedno privlačna. To se je pokazalo tudi v nedeljo, ko je bila dvorana Katoliškega doma popolnoma natlačena, I kot menda še nikoli.
Igralke in igralci, po večini novi in mladi, so se dobro uživeli v dejanje. Prvi prizori so se gladko odvijali, proti koncu bo pa treba še kaj opiliti.
Na splošno željo in ker dosti občinstva i ni dobilo prostora v dvorani, se bo igra ponovila v nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri ; v dvorani Katoliškega doma.
VEČERI OB SREDAH
V prostorih kluba »Simon Gregorčič« bo v sredo, 23. februarja, zanimivo predava-
Inje »O treh dolinah«, in sicer o Bohinjski, Savinjski in Krški. Predavala bosta profesor Ivan Kosesnik in Rudi Sonn iz Nove Gorice. Besede bodo poživljali barvani diapozitivi.
IZ KULTURNEGA 7J VLJ K N J A
Parfuma! tjo uo'i juhi p ti l*ltlniit'ipt o položni ti blooenbtva
Pri podelitvi letošnjih Prešernovih nagrad v Ljubljani je imel eden izmed nagrajencev, prof. Josip Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti in nekdanji predsednik slovenskega parlamenta, govor, ki je izredno močno odjeknil v slovenski javnosti, zlasti med intelektualci in v političnih krogih.
Naglasil je pomen kulture za slovenski narod in izrazil svojo zaskrbljenost nad tem, da se ji posveča danes premalo pozornosti in ljubezni, kajti samo kultura rešuje in plemeniti narode in je edina sposobna dati tudi socializmu pravi smisel.
Potem pa je spregovoril o slovenstvu in ie rekel med drugim:
Nadaljnja eminentno važna stvar našega življenja je stvar slovenstva. Usoda nam ne da, da bi se naše narodno čustvo lahko preprosto in naravno zadoščeno umirilo. Ne sodim sicer med tiste, ki govore o razkroju slovenskega naroda zaradi tega, ker se redči sloj našega kmečkega prebivalstva, in ki so mnenja, da je samo ta sloj zanesljivo jamstvo za obstoj naroda. Glede tega sem trdno prepričan, da je kmetijstvo v svoji zaostalosti slaba garancija.- Ta pasivna in inertna gmota je samo počasna, ni pa resnično odporna. Zgodovina naših potujčenih obrobnih pokra-jih na severu nam zgovorno priča o tem. Poseljene pa so bile izključno s kmečkim z vijem. Ne, zaostalost je slabo jamstvo za zvestobo narodu, ki zagotovo intenzivno in polno smisla živi samo v kulturno visoko razvitih posameznikih in družbah.
toda čeprav se ne strinjam s temi prerok', si ne morem tajiti, da ima njihov strah za naš obtoj vendarle neke realne razloge. Gotovo je, da preslojevanje, ki ga je s spremembo vse naše gospodarske strukture sprožila revolucija, vnaša v naše življenje nekak nemir in občutek nestalnosti Toda važnejši in nevarnejši povzročitelj tega nemira je burni gospodarski razvoj sveta, ki sledi silovitemu razmahu znanosti in tehnike. Ta razvoj gre čez svet kakor tornado in pri vse: svoji ustvarjalnosti tudi veliko uničuje, saj sesa vase življenjske moči vsega, s čimer se sreča na svoji poti. Zlasti pa življenjske moči majh-
nih narodov, ki jih skuša povsem vključiti v svoj mehanizem in ki jih preplavlja s svojo grobo in brezokusno civilizacijo. Posledica pa je uniformiranje sveta in pogin vsega individualnega in izvirnega.
Majhen narod, ki se hoče ohraniti v tem kipečem procesu, ima na razpolago samo | eno pot. Ustvariti sam v sebi neko svetlo središče, polno izredne privlačnosti, ki bo sposobno nenehoma vabiti k sebi nove in nove I rodove in jih držati v oblasti z navdihom, ki ga bodo prejemali od njega. Pri velikih na-| rodih je tak osrednji magnet lahko veličina | sama, moč, slava, in kar je takih gromkih gesel. Pri majhnem more to biti samo rfe-gova kultura, se pravi prežetost in presvet-Ijenost vsega njegovega življenja z duhom in plemenitim stremljenjem. Tovarišice in tovariši, te besede niso fraze, čeprav zvene pate-
tično, in niso ustvara, temveč skušajo opisali dosegljivo stanje, ki ga moremo doseči samo, če to hočemo, če se zavemo te potreba in če ji posvetimo veliko več pozornosti ko: i doslej. ..
Potem ko je ponovno naglasil pomen kulture za vse majhne in zlasti tudi za slovenski narod, je dodal:
In tako je ves odnos naše družbe do kulture: nejasen, nenačrten, neodločen, neperspektiven Ker pa je kultura organsko zvezana z narodnostjo, saj je narodnost, rekel bi, organ zanjo, se ni čuditi, da je v današnjih resnih časih naše narodno čustvo iritirano,
| kar je tembolj razumljivo, če se zavemo, da ; se moramo še zmeraj boriti za pravice našega jezika in da nismo znali spoštovanja da niega privzgojiti’ niti v svojih lastnih vrstah, j In vrhu vsega še zavest o preskromno odmerjeni nam samostojnosti v okviru države j celo pri razpolaganju s sredstvi, ki so povsem naša, kar je mučno in nezdravo dejstvo naše eksistence, pa tudi dejstvo, ki hromi našo skrb za kulturo.
I Vidmarjev pogumni in možati govor je. kot rečeno, senzacionalno odjeknil v Ljub l.jani in v vsej Sloveniji.
ijifilifiiit Greene [c	noii	'fcunrifi
Znani angleški pisatelj Graham Greene je objavil te dni nov roman z naslovom »The Comedians« (Komedijanti). Dejanje se dogaja na Haitiju. Pisatelj sam je izjavil v nekem intervjuvu v »The Sunday Timesu« o tej svoji knjigi: »Na ovitku romana »A Burnt- out Case« sem zapisal, da mi-slrn, da ne bi mogel več napisati normalno dolgega romana. Vendar sem spet napisal tega novega »The Comedians«. Tudi če bi pisanje ne bilo nič drugega — srveda pa je še nekaj drugega — si s
SARAGATOVA KNJIGA
V izložbah knjigarn se je pojavila knjiga Giu-seppa Saragata, predsednika republike, ki ima naslov »40 anni di lotta per la democrazia« (40 let boja za demokracijo). V knjigi je zbral svoje govore in spise v obrambo demokracije v razdobju od 1925 do 1965.
Kot znano, je bil sedanji predsednik repubilke precej let tudi v begunstvu, odkoder je posegal s svojimi opisi v obrambo demokracije v Italiji.
POŽAR V STARODAVNEM SAMOSTANU
V samostanu Vatopediou na gori Atos, ki je eden najlepših tamkajšnjih pravoslavnih samostanov, je izbruhnil požar, ki je uničil del znamenite
| starodavne knjižnice, v kateri so hranjeni pergament in rokopisi neprecenljive vrednosti. Samostan je zgradil 1. 390 po Kristusu bizantinski cesar , Teodozij.
Koncert orRestra Glasbene matice
Koncert orkestra Glasbene Matice je pomenil razveseljiv kulturni dogodek, ki priča o veliki prizadevnosti vodstva te važne glasbene kulturne ustanove, ki posveča širjenju instrumentalne glasbe veliko pozornost. Ta je rodila v zadnjem času pomembne uspehe Matičinega orkestra. Skladbe so bile zajete — z izjemo ene — iz zakladnice romantične glasbene ustvarjalnosti, ki je tudi širšemu koncertnemu občinstvu dojemljiva. Posebnost je pomenil nastop odličnega violinskega umetnika Dejana Bravničarja, ki je izvajal ob spremljeva-nju orkestra pod vodstvom dirigenta Oskarja Kju-dra znameniti Rruchov koncert opus 26 v g-molu. Bravničar je violinist žlahtnega kova in si je doslej pridobil izredna priznanja mednarodne kritike. Niegova dognana igm, vrhunska tehnična sposobnost in globoka poduhovljenost interpretacije so očarljivo vplivale na poslušalce popolnoma zasedene dvorane, da ie moral še dodati in sicer eno najzahtevnejših Paganinijevih Solo-Caprlc in s tem še boli navdušil pričujoče.
Dirigent Oskar Kiuder je spremljal solista s priznanja vredno vživetostjo in skrbno pripravo.
V pogledu storilnosti je predstavljal Bruchov koncert žarišče celotnega sporeda.
Zanimivo novost je prispeval Ubald Vrabec s stojo skladbo »Fughctta«, ki jo je izvajal godalni orkester v začetku sporeda. Naš znani mojster »vokalnega stavka« se z uspehom uveljavlja tudi na instrumentalnem področju, saj je bil deležen posebnega priznanja pri natečaju »Premio citta di Trieste«. Njegova »Fughctta« je bila tokrat prvič izvajana. Njena oblika kaže izrazit primer stroge polifonske gradnie in je lep prispevek k naši instrumentalni glasbi.
Drugi del sporeda sta izpolnievali Schubertova sinfonija v h-molu številka 8 in Dvorakov »Slovanski ples številka 8« v g-molu. Izvedba Schubertove sinfoni je bi bila boljše uspela, če bi izostal j spodrsljaj v sredini stavka »Andante con moto«.1 Ta skladba vsebuje silno občutljiva mesta v pihalih in trobilih, ki zahtevajo instrumentalno tehnič j no neoporečnost.
Vsi sodelujoči, solist, dirigent 'n orkester so bili deležni navdušenih aplavzov.
tem vsaj izpišem iz sebe nekaj bridkosti. Človek mora poskusiti nekaj in dokazati, da lahko nekaj stori.«
V istem intervjuvu je Graham Greene tudi de-zal, da zato rad piše romane iz eksotičnih deže' (kakor so zahodna Afrika, odkoder je zajel snov za roman »Jedro zadeve«, Kuba, kjer je našel snov lomana »Naš mož v Havani«, Kongo, odkoder je vzel zgodbo za roman »Izžgan primer«, Vietnam, ki mu je dal snov za roman »Mimi Američan« in Haiti) ker mora človek ljubiti človeška bitja, ki žive v teh deželah, ljudi, ki so taki, kakor jih je Bog ustvarii in ki poznajo najhujše. Samo č: gre človek nazaj na ničlo, to je na resnično grobo osnovo stvari, ima možnost, da začne na novo, svoboden in neodvisen.
Graham Greene je tudi izjavil, da bo odslej živel v Franciji, in sicer največ v Antibesu na Sinji obali, ker mu je zdravnik odsvetoval londonsko meglo glede na to, da ima slaba pljuča, posebno odkar je pred leti po obisku v Moskvi preživel hudo pljučnico.
OBSODBA SINJAVSKEGA IN DANIELA
Ruska pisatelja Andrej Sinavslci in Julij Daniel sta bila spoznana od sodišča v Moskvi za kriva protisovjetske propagande in obsojena, Sinjavski na sedem let ječe, ki jo mora prebiti v koloni:i za prisilno delo, Daniel pa na pet let ječe. Oba bosta morala najbrž prebiti svoo kazen v S.b:riji.
Sodišče pa je zavrnilo zahtevo javnega tožilca, naj bi ima prepovedali bivanje v prestolnici, ko bosta prestala kazen.
UMRL JE ELIO VITTORINI
V soboto zvečer je nepričakovano umrl na svojem domu v Milanu pisatelj Elio Vittorini, ki je po prevodih svojih del dobro znan tudi slovenskim bravcem. Star je bil komaj 58 let. Doma je bil s Sicilije.
Bil je eden najvidnejših pripovednikov povojne italijanske literature, toda uveljavil se je dejansko že pred vojno in med vojno, kot eden glavnih začetnikov novega italijanskega red zrna v pripovedništvu.
RAZGOVOR O REVIJAH
Slovenski kulturni klub je priredil v sredo zvečer v svoi’h prostorih »razgovor za okroglo mizo« o slovenskih revijah, ki so po vojni izhajale v Trstu. Zbralo se je okrog šestdeset ljudi. Razgovor je bil zelo zanimiv. Podrobneje bomo poročali o njem prihodnjič.
V tisku je prva, poskusna številka nove slovenske revije, ki bo izhajala v Trstu. Naslov ji je »ZALIV«. Izdaja jo Boris Pahor. Številka ima 43 strani.
Sprememba'ameriške Kmetijske politike zaradi lakote v Indiji
Prebivalstvo Indije cenijo na 480 milijonov. Samo manjši del teh ljudskih mas ima toliko dohodkov, da se lahko redno nasiti. Na stotine milijonov ljudi je stalno premalo hranjenih. V posebno slabih razmerah pa živi trenutno kakih 150 milijonov ljudi, katerim je velika suša uničila riževe nasade, s tem pa tudi edini vir prehrane. Vsi ti milijoni ljudi so zaradi lakote v smrtni nevarnosti. Zato pa je nujno potrebna hitra in izdatna pomoč. Indija sama stradajočim ne more dati hrane, ker nima sredstev, da bi jo kupila. Ima pa tudi premalo prevoznih sredstev, da bi lahko hitro prepeljala potrebno v ogrožene kraje.
Organizacijo pomoči po lakoti ogroženim bi morali izvesti Združeni narodi, ki pa so v vseh svojih akcijah skrajno počasni in »najdejo zdravilo, ko je bolnik že umrl«. Zato pa sta vzela zadevo v roke dva dejavnika, ki sta za kaj takega v prvi vrsti usposobljena: Vatikan in ZDA. Vatikan oziroma papež hoče buditi in vplivati zlasti na moralne sile, ki bodo zbujene gotovo organizirale tudi materialno pomoč. Po vsem svetu že zbirajo denarne in blagovne prispevke v korist potrebnim Indijcem. Ta zbiralna akcija bo verjetno zelo koristna, a trenutno še ne more mnogo pomagati.
Drugače pa je z ZDA. Predsednik Johnson je kar ukazal, naj se takoj naloži 90 ladij z milijonom stotov raznega blaga, zlasti žita, moke, riža in soje, ter naj ladje zaplujejo v Indijo, kamor so nekatere že prispele. Pomoč iz ZDA bo zelo izdatna, a koliko, se še ne ve, zlasti zato ne, ker ni mogoče reči, koliko časa ali celo koliko let bo taka pomoč potrebna. V ZDA so vsekakor pripravljeni, da bodo morali pomagati dolgo dobo. Zato pa ne bodo več plačevali svojim kmetovalcem posebne nagrade, če
dovolj hrane za ljudi in mnogo krme za živali, ki naj dajo ljudem čim več hrane živalskega izvora. Od njivskih pridelkov hočejo dobiti čim več beljakovin in maščob. Zelo mnogo si obetajo od obilnejšega sejanja soje.
Znano je, da imajo ZDA ogromne zaloge za vojno potrebnega blaga. Med to blago spadajo razne surovine, kot npr. kovine za industrijo, industrijski izdelki, obleka, itd. m seveda ogromne količine hrane, zlasti v konzervah. Vse te zaloge je potrebno po gotovem načrtu obnavljati, da se ne pokvarijo ali zastare. Baje je predsednik Johnson mnenja, naj bi delno tudi te zaloge mobilizirali v korist lačnim.
Na vsak način pa hočejo ZDA čimbolj dvigniti pridelek hrane. — S svojo pomočjo hočejo Amerikanci rešiti tudi tehnična vprašanja, v prizadevanju, da se taka lakota ne bi več ponovila.
POMOČ SKUPNEGA TRGA AFRIKI
Države Skupnega trga so financirale v zadnjem poldrugem letu sto projektov kot svojo pomoč osemnajstim pridruženim afriškim državam in trinajstim prekomorskim ozemljem, ki so še odvisna od držav članic Skupnega trga. Za to pomoč je šlo 207 milijonov dolarjev.
V razdobju 1964-69 daje Skupni trg povprečno po 125 milijonov dolarjev letno za tehnično in finančno pomoč omenjeni skupini afriških držav, in sicer za modernizacijo poljedelstva, gradnje cest, šolski pouk in industrializacijo.
MANJ KRUHA IN VEC MESA
Francoski mlinarji so ugotovili, da jedo Francozi vedno manj kruha. Zdaj ga pojedo povprečno le še polovico toliko kot v začetku tega stoletja. Takrat je odpadlo 464 giamov kruha na Francoza na dan, zdaj pa le še 236 gramov.
Sociologi ugotavljajo, da je to posledica dviga življenjske ravni, ker je pač kruh hrana revežev, medtem ko si lahko privoščijo ljudje, ki žive v boljših razmerah, tudi boljšo hrano in pojedo zlasti več mesa. Ta pojav pa je opaziti bolj ali manj v vseh zahodnih državah.
Uec domiheli/ioM 2 a Maflhl velebcjem
Letošnji tržaški velesejem bo trajal od stih izdelkov in strojev. Brazilija bo zasto-21. junija do 5. julija. Svojo udeležbo je j pana s kavo in dragocenim lesom. Zvest
prijavilo devet držav: Avstrija, Brazilija, Cejlon, Češkoslovaška, Zahodna Nemčija, Jugoslavija, Poljska, Madžarska in Kamerun. Pričakujejo pa, da se bo število držav, ki bodo letos razstavljale na tržaškem velesejmu, še dvignilo, ker so še v teku pogajanja z raznimi državami.
Avstrija in Jugoslavija bosta tudi letos zastopani s tradicionalnima »kolektivnima« razstavama v Palači narodov, zastopani pa bosta tudi na razstavi lesa in lesnih izdel-
razstavljavec na tržaškem velesejmu je Kamerun, ki je sklenil tu že zelo veliko kupčij. Letos namerava pritegniti pozornost predvsem na svoje banane. Prvič pa bo zastopan na tržaškem velesejmu Cejlon.
Večina razstavnega prostora je že oddana, tudi kar zadeva zasebne razstavljavce. Tako obeta biti tudi letošnji tržaški velesejem vitalen, močna vzpodbuda za vse tržaško gospodarstvo.
Še zanimivejši bi pa bil, če bi mu dali od časa do časa še malo drugačno formulo.
kov, kateri bo letos posvetila posebno po
„ __________________ „ zornost tudi Češkoslovaška. Ta bo tudi pri- Potrebno bi b-lo malo več domiselnosti, da
njiv ne obdelajo in ne posejejo s pšenico, j kazala izbor svojega drugega izvoznega bla- ne k° postal monoton, vsako leto bolj po-
Zanaprej hočejo pridelati čim več, da bo | ga, zlasti kristalnih steklenih in porcelana-
Novo sredstvo proti koloradskemu hrošču
Koloradski hrošč ali krompirjevec (dori-fora) je pri nas že kar udomačen in težko se ga bomo popolnoma rešili. V vseh državah je sicer obvezno pobijanje tega škodljivca, a kaj, ko nekateri kljub vsemu ne izvršijo svoje dolžnosti, če se ga bomo ke-daj popolnoma rešili, bo to posledica kakšnega obrambnega sredstva v naravi sami: ali se bo pojavil kakšen najezdnik in se dovolj razširil ter uničil škodljivca, ali ga bo uničila posebna, samo zanj nevarna kužna bolezen.
Za zdaj pa nam dela koloradar veliko škodo. Ta je še toliko večja, ker postajajo neučinkovita mnoga sredstva, ki so ga v prejšnjih letih uničevala. Sredstva na podlagi DDT, gammesana, lindana in še druga, mu ne škodijo več. Panam, arzenati in še nekatera druga sredstva pa ga še uničijo.
Tem sredstvom se je pridružilo letos še novo, ki je patent nemške družbe Schering in se imenuje »Carbamult«. če bi hoteli imenovati to sredstvo po kemični sestavi, potem je to »3 - metil - 5 - isopropil - fenil
N - metil carbammat«. Učinkuje pa proti
koloradarju na vse tri temeljne načine: z dotikom, zadušenjem in zastrupljenjem prebavil.
Carbamult se dobi v tgrovini v porcijah po 5 kg in y4 kg. To je zelo droben prah, katerega je potrebno raztopiti v vodi, in sicer porcijo l/j kg v 600 litrih vode, kar za začetek zadostuje za poškropljenje površine 1 ha; če pa je krompirjevica velika, je potrebno poškropiti vsak hektar z najmanj 800 litri. — Seveda vedno ostane boleča zadeva cena. Koliko stane? Cena je 2.600 lir za cn kg carbamulta.
Od carbamulta ne dobijo krompirjevi gomolji nobenega neprijetnega okusa kot od gammesanov.
TRAJEKT »TINTORETTO«
1. maja bo začel voziti med italijansko in jugoslovansko obalo na Jadranu italijanski trajekt »Tintoretto«.
Podoben je jugoslovanski ladji »Liburni-ja«, ki je poleti plula na progi Zader-Anco-na-Zader.
doben prejšnjemu.
OD ČOLNOV DO JAHT IN KITOLOVK
Na peti mednarodni pomorski razstavi v Genovi sodeluje nad 500 razstavljalcev iz 18-ih držav, zlasti iz Italije, Velike Britanije, Francije, Nemčije, švedske, Združenih držav, Japonske in Avstralije.
Glavne letošnje novosti so 62-tonska ki-tolovka, ki stane 150 milijonov lir, motorni čoln Jamesa Bonda z imenom »PLAY-MATE«, ki stane dva milijona 700 tisoč lir, ter majhne cenene barke.
ZAKAJ PREPROSTO, ČE GRE ZAPLETENO
Kot je nedavno izjavil generalni direktor jugoslovanskih železnic, ing. Marjan Dermastja, sta tarifni območji Beograd in Zagreb zavrnili predlog ljubljanskega železniškega tarifnega območja za poenostavitev obračunavanja novih železniških tarif.
Te zahtevajo po novem ogromno nepotrebnega birokratskega dela, tako da so morali nastaviti precej novih uslužbencev za računanje, in tudi sprevodniki so se spremenili v izpolnjevavce formularjev in računarje, kot toži tisk.
Na vsakem tarifnem območju so namreč v veljavi drugačne tarife za prevoz blaga in potnikov.
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Videč sovražne obraze m hude pretnje, sf g. Gorkič ni mogel drugače pomagati, ko da se je vdal. Med neprestanimi grožnjami drhali se je za silo oblekel, se poslovil od pla-kajočih in prestrašenih otročičev in odšel n^1 cesto.
Tam so ga posadili v avtomobil. Imel ja sijajno spremstvo: osem oborožencev s palicami in samokresi. Ko je avtomobil pripeljal
194.
Dr. E. BESEDNJAK
v Gorico v ulico Via Tre Re, v bližino sedeža goriškega fašja, so gospoda Gorkiča posadili na cesto in mu nad zopetnimi pretnja-mi dali svobodno pot.
FAŠISTOVSKE LJUBEZNIVOSTI V MIRNU
V četrtek, 3. aprila, se je vršil v Mirnu volilni shod fašistovske stranke. Kot glavni govornik je nastopil rihemberški Cigoj ter poleg njega še par drugih s kratkimi govori.
Vsi so poudarjali le eno: kdor ne voli za fašistovsko stranko, voli proti vladi ter proti državi. Slovenci se morajo ukloniti in voliti, kakor zahteva Mussolini, drugače ne dobe od države nič ter si nakopljejo hudo sovraštvo.
K besedi se je oglasil tudi naš pristaš Anton Vuk ter izvajal: Za splošno volilno pravico smo se morali pred leti Šele boriti. Danes jo imamo. To pravico nam priznavajo državni zakoni.
Ta zakon je sicer prikrojen tako, da nudi najmočnejši stranki dve tretjini poslancev, prepušča pa ostalim strankam kot manjšinam eno tretji'no. Kdor trdi, da se vladajoča stranka ne bo ozirala na te poslance, ta ji že za-
naprej odreka sposobnost za pošteno in pravično vladanje.
Ako bi želela fašistovska stranka zastopati tudi Slovence v parlamentu, bi bila postavila na svojo listo primerno število naših kandidatov. Tega pa ni storila, ampak je prepustila, da si svoje zastopnike sami izvolimo.
Po shodu so se zborovalci v »prijateljstvu« razšli;. Fašistovski kolovodje so našemu pristašu Vuku prijazno podali roko. Ali kasnejši dogodki so pokazali, da so pripravljali zanj primerno fašistovsko mazilo.
Naši pristaši, med njimi Vuk in Pelicon, so stopili po shodu v gostilno Marušič. Kmalu pride neki italijanski fašist in pozove oba ven, češ da želi neki gospod z njima govoriti. Ker pa je ta »gospod« po nerodnosti italijanskih napadalcev že poznan, sta oba* naša pristaša izginila pri zadnjih vratih gostilne na polje.
Ko so odhajali gostje iz gostilne, so fašisti zaman povpraševali po Vuku in tovarišu. Preiskali so vse gostilniške prostore, a dobili niso, kar so želeli. Oboroženi s koli in samokresi so divjali po vasi. Preiskali so vse poti in dvorišča.
Oblegali so Vukovo hišo, v kateri je trepetala soproga z 8 nedoraslimi otroki, tolkli na vrata in zahtevali, da pride Vuk ven. Na odgovor najstarejše 15-letne hčerke, da ga ni doma, so odšli, a se ponovno vrnili.
To iskanje in obleganje je trajalo do 1 in pol ure po polnoči. Po vasi so streljali in kričali.
Kraljevi karabinjeri, osem po številu, kf so se pojavljali točno ob 10. uri v vsaki gostilni, ki še ni zaprta, niso ta večer videli in slišali tega, kar je videla in slišala cela vas.
(Dalje)
, Voditelj’ je bil njegova vest
Na procesu proti profesorju Leibbrandu v Stuttgartu je obramba zahtevala danes oprostitev obtoženca, ki ga sodijo, ker je dal ustreliti med vojno 22 italijanskih delavcev, ki so bili dodeljeni nekemu oddelku nemške vojske.
Branilec, advokat Hans Laternser, je trdil, da na procesu ni bilo mogoče ovreči obtoženčevega zagovora, češ da so bili Italijani ustreljeni na višje povelje.
Kot znano, je Leibbrand ves čas trdil, da je prejel povelje za ustrelitev italijanskih delavcev od svojega direktnega predpostavljenega, to je majorja Dernischa, ki pa je to zanikal.
Sodba bo verjetno izrečena v petek.
Leibbrand, ki je strokovnjak za prometna vprašanja, je bil že enkrat oproščen, a je moral na zahtevo nemške javnosti še en-krar pred sodišče. Izgubil pa je kljub oprostitvi svoje profesorsko mesto na neki švicarski univerzi, ki si ga je znal preskrbeti po vojni, morda v upanju, da bo tam bolj na varnem in da se ne bo zunaj Nemčije nihče več spomnil njegovega zločina. Kajti neglede na to, če je res dobil povelje od svojega predpostavljenega, bi ga ne bil smel izvršiti, ker je bilo nečloveško.
Sicer pa je izgovarjanje na predpostavljeno značilno za vse nacistične zločince in je tudi razumljivo, ker so svoje možgane in svojo vest, pa tudi vse svoje dostojanstvo in pravico do lastne odgovornosti vdinjali totalitarni državi in »voditelju«. Vsak je imel namreč kakega predpostavljenega, kateremu je lahko naložil odgovornost, in tako bi vsa odgovornost padla pač samo na voditelja« — če bi ta logika zločincev držala. Bog je dal namreč vsakemu človeku lastne možgane in svojo vest, prav enake, kot »voditelju«. Sam je kriv, kdor jih ne uporablja.
Njihova moč je seveda bila različna, gotovo so bili časi, ko so samo životarile, ali pa bile za krajši ali daljši čas opuščene. Toda ne toliko, da bi zemlja, ki jo je prazgodovinsko prebivalstvo prvega tisočletja pred Kr. napravilo kulturno, postala zopet popolnoma pusta in prazna, ostala je še vedno vabljiva za novo prebivalstvo, končno za Slovence. In ti so svoja prva verska središča, fare in samostane, ki so bila hkrati tudi kulturna in organizacijska središča, skoraj redno postavljali prav tja, kjer so bili stari halštatski centri. Med prafarami na slovenskem ozemlju srečamo vsa pomembnejša najdišča iz halštatske dobe. Naštejemo samo izbor imen z Dolenjske: Šmarje, Šentvid pri Stični, Trebnje, Mokronog, Šent Rupert, Mirna peč, Bela Cerkev, Novo mesto, Šentjernej, Sv. Križ pri Kostanjevici. Mnoga imena so nam razumljiva le, če poznamo prazgodovinsko naselitev!
To je zunanji trdni okvir naših razmišljanj. Ob dejstvu, da naši predniki ob svojem prihodu niso krčili ledin, ampak vedno naseljevali že kultivirano zemljo, je jasno, da se imamo za ta usodni prostor slovenske zgodovine zahvaliti pionirskemu delu in naporom naših prednikov.
Drugo je seveda vprašanje, kaj nam je ta prostor neposredno dal, kako močno je preoblikoval in usmeril naše duhovno in gospodarsko življenje, kakšen je njegov delež v naši krvi. Kako močna je bila torej kontinuiteta starega prebivalstva, kako močno mešanje staro in novoselcev in koliko je antična civilizacija, upravna organizacija, antična duhovna kultura našla neposredno pot v življenje došlih Slovencev.
Tu je odgovor težji. Predvsem zelo slabo poznamo življenje Slovencev v novi domovini prvi dve stoletji, ki sta bili za to srečanje odločilni. Pri presoji kulture naslednjih stoletij pa je težko ločiti, kaj smo sami vzeli neposredno iz antike in kaj že po germanskem posredništvu. Vsekakor vemo, da so se Slovenci srečali s starimi prebivalci, imenovali so jih Vlahe, in da so od njih prevzeli mnoge pridobitve materialne kulture in gospodarskega
SLOVENSKA PRAZGODOVINA
Dr. STANE GABROVEC
življenja. Prav tako govore o tem srečanju imena za reke, gore, kraje, ki so predslovanskega porekla. Na Bledu nam je arheologija odkrila tudi celo grobišče, ki pripada staroselskemu prebivalstvu in sega v čas, ko so naše kraje gotovo že naselili Slovenci.
Dokazov za to srečanje bi lahko našteli še več in nedvomno jih bo arheološka veda še mnogo odkrila, večjih in prepričljivejših. Težje bo že določiti, kako močan je bil v starem romanskem prebivalstvu, s katerim so se srečali Slovenci, delež domačih predrimskih prebivalcev. Toda vsi ti dokazi srečanja, pa naj bodo še tako pomnoženi, ne bodo mogli mimo osnovnega tragičnega dejstva: Slovenci nismo nadaljevali mestne kulture, ki jo je Rim že postavil na našem ozemlju, ampak prazgodovinsko. Mesta smo opustili v ruševinah, ali pa se ustavili pred njihovimi obzidji in naslonili svoja nova naselja po neki železni logiki na robove nekdanjih prazgodovinskih halštatskih gradišč. Nasprotje mesta in gradišča moramo vzeti seveda v celotni vsebini: v mestnih ruševinah smo pustili zakopano tudi višjo organizacijo, višja pravila sožitja in vladanja, prava, ki ga je Rim tako učinkovito izoblikoval tudi za bodoča evropska stoletja; z eno besedo višjo civilizatorično stopnjo življenja in sožitja, pa tudi velik del antične kulture. Od tod naša tolikrat v preteklosti tragično občutena in tudi zlobno nam očitana nedržavotvornost, ki seveda ni prirojena napaka, ampak nenaučena lastnost. Prvega učitelja smo pregnali sami ali pa se skrili pred njim in obstali pred njegovim obz/djem.	(Dalje)
ŠPORTNI PREGLED
Spored tekem A skupine
Ker se svetovno prvenstvo v hokeju na ledu bliža z velikimi koraki, so prireditelji že razporedili tdkme A skupine, ki bo nastopala v Ljubljani, in B, ki bo igrala v Zagrebu. C skupina bo nastopala na Jesenicah. Spored tokem A skupine, kjer se bodo reprezentance borile za svetovni naslov, je naslednji.
3. MAREC SZ — Poljska CSSR — NDR Švedska — Finska ZDA — Kanada
4. MAREC prosto
5. MAREC Kanada — Poljska CSSR — Finska Švedska — NDR SZ — ZDA
6. MAREC CSSR — Poljska Kanada — Finska Švedska — ZDA SZ — NDR
7. MAREC prosto
8. MAREC Švedska — Poljska SZ — Finska CSSR — ZDA Kanada — NDR
9. MAREC Finska — ZDA Poljska — NDR
10.00
13.30 17.00
20.30
10.00
13.30 17 00
20.30
10 00
13.30 17.00
20.30
1000 13 30
17.00 20.30
10 ?n
17.00
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU
V	četrtek,	17.	februarja	ob	21.	uri
V	petek,	18.	februarja	ob	21.	uri
V	soboto,	26	februarja	ob	21.	uri
V	nedeljo,	27.	februarja	ob	16.	uri
Carlo Goldoni
grobijani
(GRUBJANE)
komedija v dveh delih Režija:	J	O ZE BABIC
 •---
V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA V četrtek, 24. februarja ob 21. uri (premierski abonma); v petek, 25. februarja ob 21. uri (abonma I. ponovitev): v soboto, 26. februarja ob 17
uri (študentski abonma)
Samuel Beckett
ČAKAJOČ NA GODOTA (PRIREDBA)
POSLEDNJI TRAK
 •---
I rodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pr'četkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
—•—
V četrtek, 24. t. m. ob 20.30 v Boljuncu V petek, 25. t. m. ob 20.30 v Trebčah
William Shakespeare SKOZI ŽIVLJENJE recital ,2vaia JOŽKO LUKEŠ
Janko, Metka, Boter Slama, zda, ne ločijo se večl Čarovnijo, hudobi o /e požrla vroča peč!
Skupaj bodo zdaj Uveli, žalosti pri njih ne bo'
Še poskočne bodo peli, holadri! To bo lepo!
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
V nedeljo, 20. februarja ob 15.30 uri
V KULTURNEM DOMU V TRSTU
Začetek ob 15.30!
Rezervacija miz pri blagajni Kulturnega doma vsak dan ot 12. do 14. ure ali na telefonu 734265.
	10. MAREC
13.30:	CSSR — Kanada
17.00:	SZ — Švedska
	11. MAREC
10.00:	Finska — Poljska
13.30:	NDR — ZDA
17.00:	CSSR — Švedska
20.30:	SZ — Kanada
	12. MAREC
17.00:	Poljska — ZDA
20.30:	NDR — Finska
	13. MAREC
11.00:	Kanada — Švedska
16.00:	CSSR — SZ
Z Goriškega
»STUDI GORIZIANI«
Izšel je 38. snopič goriškega znanstvenega obzornika »Studi Goriziani«, katerega izdaja Goriška državna knjižnica pod uredništvom dr. Guida Man-zinija. Pričujoči zvekek je posvečen Dantejevi sedmi stoletnici. Kar pa nas Slovence zanima pri tej številki, je dejstvo, da prinaša večina strani prispevke iz slovenskega slovstva.
Na šestindvajsetih straneh objavlja knjižničar iz Nove Gorice Marijan Brecelj bibliografijo slovenskih prevodov in del o Danteju. Spis je posvečen spominu slovenskega dantologa Alojzija Resa. Brecelj je zbral z izredno natančnostjo vsa slovenska dela o Danteju od leta 1855 do danes; navaja tudi, kar se pripravlja o velikem pesniku za natis: cclotni Debeljakov prevod Božanske komedije in Capudrovi izbrani odlomki, ki bodo izšli v Ljubljani.
Daljšo razpravo, ki se tiče slovenskega slovstva, je prispeval italijanski prevajalec Ezio Martin, profesor v Lyonu. Martin, ki ima ženo in sorodnike iz Baške grape, je znan kot prevajavec Bevkovih del.
V tej številki pa razčlenjuje na petnajstih straneh delo Ivana Preglja s posebnim ozirom na tolminske kmečke punte. V tej zvezi poudarja zlasti Pregljeve Tolmince, roman Štefan Golja in njegovi ter Plebanusa Joannesa, katerega ocenjuje kot poglavitno pisateljevo delo. Ne držijo pa kritikove uvodne opomnje, da ie Pregljev sloves po drugi svetovni vojni zatemnel.
Pravilno pa poudari, da bi moral tudi Ivan Pregelj najti tako dovšenepa slovstvenega kritika, kot je France Koblar za Simona Gregorčiča.
V lepi zunanji obliki prinaša 38. zvezek »Studi Goriziani« še več člankov o pesniku Biagiu Marinu, Dominijev oris starih tradicij iz Posočja in Tavanov o umetnosti na Goriškem, posebno o pa-lnh v furlanrk'h cerV”ih. v cerkvi sv. Ignacija na Travniku in o umetniku Josipu Tominzu.
Zaključiti moramo s pohvalo, da si uredništvo te edine goriške revije z vnemo prizadeva predstaviti slovenski kultnni svet italijanski javnosti.
UKRADENA SLIKA
Po mestu se govori o ukradeni sliki iz dvorane na goriškem gradu. Policija še ni izsledila tatu, tudi še ni pojasnjeno, kako je mogel zlikovec odnesti umetnino kljub plačanim paznikom.
Najbolj na se zanimajo poznavavci umetnin za to, kakšno vrednost predstavlja podoba »Svetega Janeza«, pridigarja v puščavi«. Sprva so menili, da ere za manjvredno platno. Zdaj se pa že slišijo drugačne sodbe. Slika je posnetek Tintorettovega izvirnika. Vendar pa je mojstrovina delo precej dobrega neznanega umetnika beneške šole iz 17. stoletia.
Sliko je darovala goriškemu deželnemu svetu grofica Frapporti že leta 1907. Ta jo je pa izročil muzejski upravi. Podoba je romala iz muzeia v muzej in je končno dobila svoj prostor v grajskih sobanah. Na podlagi inventarnih seznamov so umetnostni zgodovinarji zdaj ugotovili, da znaša vrednost ukradene slike okoli pol milijona.
S TRŽAŠKEGA
»PAKETARJI« SE JE BODO SPOMINJALI
V torek so podrli nizko stavbo pred Pomorsko postajo na tržaški obali. Stavba je služila v letih po drugi svetovni vojni carini za pakete v tujino in marsikdo, ki je takrat pošiljal iz Trsta pakete z živili in drugim sorodnikom in prijateljem v Jugoslavijo ali tržaškim izseljencem v Ameriko in Avstralijo, jo ima dobro v spominu.
Stavbo je v nekaj urah do tal podrl velik žerjav — ali bolje »kozorog« — ki ga je upravljal en sam delavec. Pod vsakim sunkom mogočnega kljuna se je zrušil velik kos zidu. Gruče radovednežev so stale o-krog in gledale, kako padajo kvadratni metri. zidu v oblakih prahu.
Obala je tako očiščena še ene stavbe, ki je bila bolj v napoto kot korist, četudi ni bila ravno grda. Zdaj prideta bolj do veljave širina obale in pročelje Pomorske postaje.
NAFTOVOD TRST - INGOLSTADT
Pri gradnji naftovoda Trst - Ingolstadt je bil storjen nov korak naprej s tem, da so dokončali zanj predor pod Visokimi Turami. Predor je dolg 7 kilometrov in 212 metrov, in je v višini 1500 metrov. To je najvišja točka na vsej dolžini naftovoda. Vrtanje predora je trajalo eno leto.
Naftovod Trst - Ingolstadt bo dolg 460 kilometrov, od katerih bo odpadlo na italijansko ozemlje 140 kilometrov, na avstrijsko ozemlje 160 km in 160 km tudi na za-hodnonemško ozemlje.
ZENA IN DOM
Zaupno
Kaj rade govorimo o negi obraza, polti, las, o eleganci v oblačenju, o modi in o vsem, kar zadeva našo osebo, ki bi morala biti, kot se pravi, vedno do potankosti nared, prikupna in prijetna za pogled. A nekateri deli našega telesa, ki še posebno kažejo, če ga res negujemo, ponavadi niso deležni posebne pažnje.
Recimo, komolci: koža je na tem mestu suha, otrdela in le do 15 let stara dekleta jih lahko kažejo brez strahu. Da si ohranimo tudi tu kožo prožno, ni dovolj, da si komolce umivamo kot običajno. Mrtvo in trdo kožo je treba odstraniti z drugimi sredstvi, recimo z limoninim sokom ali s kozmetičnimi preparati, ki so v prodaji. Priporočljivo je mlečno-bela tekočina »PRITY« s katero si masiramo komolce, kolena, gležnje in pete na nogah in ki brez vsakršnih škodljivih posledic odstrani povrhnjico. Koža postane mehka, in če jo vsakokrat še natremo z mastno kremo, bomo kmalu opazile vidno izboljšanje.
Pobožajte sedaj zunanjo stran Vaše nadlahti. Ste zadovoljne? Je polt gladka in nima majhnih hrapavih pičic? Ženske lahti bi morale biti nekaj lepega, saj so bile roke vedno predmet risarskega ustvarjanja, pa tudi moda nas sili, da kažemo do ramen gole roke. A kdaj je kaj lahko izpostavljeno vsem očem, ne da bi nas spravilo v zadrego? Samo tedaj, če je brezhibno in negovano. To bi morale imeti pred očmi vse ženske, posebno danes, ko zakrivamo vedno manjše površine telesa.
Poleg običajnega in stalnega negovanja našega telesa je treba še posebej paziti na te kritične točke: ženske srednjih let, ki še dajo nekaj nase, naj se le zatečejo k masaži okončin, če je potrebno, dekleta pa naj pazijo, da ohranijo tisto, kar jim mati narava še daje v njihovitT Tetih.
To, kar sem vam svetovala, bi bil nekak plastični poseg, to se pravi, odstranjevanje vrhnje plasti mrtve kože, in to pač ni 'težko, bodisi z raznimi umetnimi preparati, bodisi s preprostimi pripomočki, ki so nam vedno pri roki.
MARTINA
N S' C
o o-v
-fD □ SJ
r-aq 5 *■?
w o<£.
ca
-t aq
Cl ca
13 0*^3 ST 5T
5:ap g- -s
rt O o ^
»-.g 5 § 3 «« ?
"—• 3 <Z. po ^ JL a ca a < n> «-•
S* D) O 3 3 — N H) m P5 p N
'O «2. • < £ g
s ?r 2.g
o o 3: 3 3
to S2< BL w
1-Vš
o g- a. "> “•
p*!* 3
EL *• 0	2
tu W X t3 -1 §" N g g<
S g. £• & s ^
S'1— 2.T3
">'« •'»V 01 TO
M g of. S j.
go ° oq
03 2 £ hrt 21 £•<2. ° ^ “Om O *" o
•“ n< o | g ^ S S? S co
TO g tt « ^
st. s; ts « sj
piSe in rise Miki Muster