# 16 učiteljev glas { Iz prakse … } učiteljev glas { Iz prakse … } Uvod Formativno spremljanje v vrtcu zajema dejavno vključenost otrok v proces, učenje otrok od otrok, povratne informacije, dokaze in vrednotenje. »Cilj formativnega spremljanja pri najmlajših otrocih je zagotavljanje najbolj ustrezne podpore za otrokov raz- voj in učenje v danem trenutku, spodbujanje razvoja veščin učenja učenja in spodbujanje razvoja meta- kognitivnih strategij« (Priročnik FS za vrtce, 2016: 3). Ključen pomen za kakovostno uvajanje elemen- tov formativnega spremljanja ima vzpostavitev dob- rih odnosov, čustvene občutljivosti, sprejetosti ter zaupanja in sodelovanja med otroki in odraslimi v oddelku. V razvojno nalogo Formativno spremljanje sem se vključila s šolskim letom 2015/16. Po prvem skupnem srečanju razvojne skupine sem bila ob obi- lici informacij nekoliko zmedena in postavljala so se mi vprašanja, kako začeti ter kaj spremeniti. Po pregledu gradiva in temeljitem razmisleku sem si v akcijskem načrtu zastavila dolgoročni osebni cilj in strategije formativnega spremljanja, ki jih bom razvi- jala pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu v vrtcu. Takole sem si zastavila: Kaj želim doseči – moj osebni cilj: – razvijati primerne načine spodbujanja otrok, pri katerih so ti dejavni in ne le pasivni opazovalci, ter s pomočjo uporabe elementov formativnega spremljanja spremljati njihov napredek. Strategije oziroma elementi formativnega spremljanja (FS), ki jih bom razvijala pri svojem vzgojno- -izobraževalnem delu v vrtcu: – večja vključenost otrok v skupno načrtovanje dela in refleksijo oziroma vrednotenje, – zagotavljanje kakovostne in pomenske povratne informacije, ki bo otroke aktivirala za nadaljnje delo, – izboljšanje medvrstniškega sodelovanja, Uvajanje elementov formativnega spremljanja v vrtcu: predstavitev tematskega sklopa Vesolje Iris Bračun Mlačnik, Vrtec Dravograd – ustvarjanje problemskih situacij, ki pri otrocih izzovejo miselne procese, da lahko z lastno dejavnostjo pridejo do novega znanja, – premišljeno in skrbno zbiranje dokazov oziroma dokumentiranje, – spodbujanje otrok k postavljanju vprašanj in poslušanju. Sprva sem v delo dodala le načrtovanje skupaj z otro- ki in pomen izboljšanja medvrstniškega sodelovanja, vendar se je ob izvajanju dejavnosti pokazalo, da ne- hote razvijamo tudi vse druge elemente formativnega spremljanja in da se ti navezujejo drug na drugega. V nadaljevanju bom predstavila praktičen primer te- matskega sklopa, ki sem ga izvajala z otroki, starimi od tri do štiri leta. Izvedba tematskega sklopa z elementi formativnega spremljanja Pri izbiri teme novega vsebinskega sklopa sem izkoris- tila ideje in želje otrok ter jih »zapisala« v obliki slik, da je bilo napisano laže razumljivo. Pri didaktični igri Slika 1. Načrtovanje tematskega sklopa # 17 { Iz prakse … } učiteljev glas sem otroke usmerjala z različnimi vprašanji in otroci so imeli možnost izbirati med različnimi temami no- vega vsebinskega sklopa. Izbrali so »Vesolje«. Skupnega načrtovanja izbranega tematskega sklopa sem se lotila z ugotavljanjem predznanja otrok, pri čemer je nastal plakat »Kaj vemo o vesolju?«. odgovornost je, da zagotavlja uravnoteženo uresniče- vanje ciljev posameznih področij dejavnosti kurikula za vrtce. S strokovno delavko v oddelku sva načrtovali dejav- nosti, ki so otroke vodile naprej, saj so sami predlagali le nekaj idej: naredimo vesoljsko ladjo, spremenimo igralnico v vesoljsko igralnico in tako dalje. Plakate smo pritrdili na vidno mesto v igralnici. Kot nasled- nji korak sem otrokom zastavila nalogo, naj doma s pomočjo staršev poiščejo gradivo o vesolju. Tako so imeli tudi starši možnost vključevanja v načrto- vanje dela v oddelku, kar se je izkazalo za pozitivno in spodbudno. Otroci so uporabljali različne strategi- je raziskovanja (po literaturi, po spletu, s sorodniki, starši …) in dela z različnimi predmeti in sredstvi. Ugotovila sem, da so otroci tako zelo vpeti v iska- nje novega znanja in uresničevanja ciljev dejavnosti, da včasih nisem mogla verjeti, kako se lahko tako majhni otroci med seboj samo pogovarjajo, načrtu- jejo, se smejejo in se celo poslušajo. Igralnica se je postopoma spreminjala v vesoljski prostor, ki je ot- rokom ponujal neskončne možnosti raziskovanja in novih miselnih izzivov. Učno okolje je bilo organizi- rano tako, da so imeli otroci možnost dela v skupini, v parih in individualno. Interakcija med otroki je bila sodelovalna, spodbujevalna in dinamična (oblikovali so odgovore, pripovedovali, razmišljali o tem, kako bi še več izvedeli o vesolju, razlagali s primeri iz knjig, predstavljali plakate, organizirali delo …). Vesolje smo spoznavali postopoma, preko igre, in potek de- javnosti določali skupaj z otroki. Ti so razumeli, kaj bodo delali, osredotočali so se na učne dejavnosti in razvijali odgovoren odnos do svojega učenja. 1. plakat: Kaj vemo o vesolju? • Tam so rakete. • Na nebu je vesolje. • Mars, tam živijo zelena bitja. • Na planetu, kjer je samo pesek, živijo medvedki in imajo šotore. • V vesolju lahko letiš. • Sonce je okroglo in če gremo blizu, nas lahko opeče. • Tam so vesoljske ladje. • Če imaš kisik, lahko dihaš. • Sateliti nam dajo signale, da lahko gledamo televizijo. • V soncu se naredi črna luknja. • Je noč. 2. plakat: Kaj nas še zanima o vesolju? • Ali lahko pridemo na druge planete? • Kakšna je vesoljska ladja? • Ali obstajajo vesoljci? • Ali vesoljci vozijo vesoljske ladje? • Ali se planeti vrtijo? • Ali obstaja vesoljska jadrnica? • Kaj je NLP? • Kaj je v vesolju? • Ali si lahko naredimo vesoljsko igralnico? • Ali si lahko naredimo raketo? Načrtovanje je potekalo kar nekaj časa in ta dejanja so obrodila zelo dobre sadove, saj so se v otrocih pre- budile ideje in so tako dejavno pristopili k procesu razmišljanja o lastnih in skupnih dejavnostih. Ob na- črtovanju lahko prepoznam posebnosti otrok, njiho- va močna in šibka področja ter načine razmišljanja, s katerimi razvijajo svoje kompetence. Izjave otrok mi večkrat sporočajo, kako daleč je posamezen otrok v razumevanju neke vsebine. Zamisli otrok so včasih tudi neuresničljive, nereal- ne, vendar je v tem kljub temu nekakšen čar, saj se lahko razvije neko novo vprašanje, nov problem in krog dejavnega raziskovanja zopet steče. Kot naslednji korak sem izbrala izdelovanje plakata »Kaj nas zanima o vesolju?«. Za nekatere otroke je ta korak zahteven, predvsem zaradi oblikovanja vpra- šanj in ubeseditve tistega, kar otroke res zanima. Ot- roci še nimajo tako bogatega besedišča, zato sem jim pomagala s številnimi podvprašanji. Otroci so bili dejavno vključeni v proces in posledič- no zelo motivirani za delo. Vzgojiteljeva strokovna Slika 3. Primer plakata z vprašanjem Kaj nas še zanima o vesolju? Slika 2. Primer plakata z vprašanjem Kaj vemo o vesolju? # 18 učiteljev glas { Iz prakse … } učiteljev glas { Iz prakse … } Otroci so dajali sprotne in razumljive povratne infor- macije ter so bili takšnih informacij tudi sami delež- ni. Sama kot povratno informacijo otroku velikokrat uporabljam odprta vprašanja, in sicer zato, da spod- budim njegov um in ga tako vodim k nadaljnjemu razmišljanju. Pri mlajših otrocih govor še ni toliko razvit kot pri starejših, zato je bila povratna infor- macija podkrepljena tudi z neverbalno komunikacijo telesa. Večkrat sem svoje občutke otrokom izrazila tudi s simbolom smeška. Proces dajanja povratnih informacij nam je odpiral številne možnosti in po- glede, s katerimi smo uspešno širili svoje znanje na različnih področjih kurikula (na področju gibanja, jezika, umetnosti, narave, družbe in matematike), in tudi strokovni delavci v oddelku smo se razvijali in spoznavali sami sebe. Tudi otroci so že dajali povrat- ne informacije svojim vrstnikom. Dejavnosti tematskega sklopa: • Spoznavamo Osončje (sestava Osončja, nastanek Osončja, asteroidi …). • Spoznavamo planete (značilnosti planetov, poimenovanje planetov, oddaljenost planetov, kroženje planetov …). • Spoznavamo vesoljska plovila (rakete, vesoljske ladje, sateliti …). • Spoznavamo astronavte, njihovo življenje ter delo v vesolju. • Sprašujemo se, ali smo v vesolju sami, in iščemo možnosti življenja na drugih planetih (vesoljčki, marsovci, vesoljske pošasti …). • Opazovanje in fotografiranje neba. Primer povratne informacije otroka vzgojitelju: Kaj ti je všeč pri tem, ko spoznavamo vesolje? Všeč mi je: • da se učimo o vesolju, • da izdelujemo planete, raketo, • da se igramo Luno in Sonce, • da se igramo igrice in si pripravljamo vesoljske napitke, • bruhanje vulkana in Jupiter. • Da smo igralnico spremenili v vesoljsko igralnico. Slika 4. Načrt dejavnosti tematskega sklopa Slika 5. Primer povratne informacije otrok Slika 6. Medvrstniško sodelovanje Slika 8. Povratna informacija o planetih med otroki in vzgojiteljem Slika 7. Vrednotenje Pri vrednotenju znanja smo ponovno pregledali vprašanja in odgovore z začetka raziskovanja ter pre- verili njihovo pravilnost. Presenetilo me je dejstvo, da so otroci na začetnem plakatu večkrat prepoznali nepravilne izjave raziskovanja in se samostojno odlo- čili, da jih prečrtamo oziroma popravimo. Včasih so otroci pri vmesnih vrednotenjih na plakate dodajali nove stvari, ki so jih spoznali ob odkrivanju vesolja. # 19 { Iz prakse … } učiteljev glas Ob koncu dejavnosti so otroci ovrednotili svoje po- čutje z ustreznim znakom smeška, ki so ga nekateri pospremili tudi s primernim komentarjem svoje od- ločitve. Tako pomagamo otrokom razvijati kompe- tenco učenje učenja in jih učimo oceniti lastni proces učenja. Spremljanje razvoja in učenja otrok sem dokumen- tirala s številnimi dokazi (s fotografijami, videopos- netki, izdelki otrok, s številnimi zapisi po pripove- dovanju otrok …). Ker smo imeli predstavitvenega materiala zelo veliko, smo se odločili, da za konec tematskega sklopa o vesolju v vrtec povabimo star- še. Odločila sem se, da to uresničimo s tako imeno- vanim sprehodom po vesolju, pri katerem so imeli otroci možnost svojim staršem povsem samostojno pokazati številne dokaze o spoznavanju vesolja in s primeri pojasniti rezultate našega dela. Otroci so ne- izmerno uživali, ko so se s starši preizkušali v izvajan- ju različnih poskusov in ko so sami odgovarjali na vprašanja staršev ter utemeljevali dobljene rezultate. Starši so bili nad videnim očarani, izjave lastnih ot- rok so jih vidno presenetile. Sklep Uvajanje elementov formativnega spremljanja se je izkazalo za pozitivno tako pri otrocih kot pri odras- lih, in to bom nadaljevala tudi v prihodnje, saj se že- lim še izpopolniti. Otroci so mi dali številne možnos- ti in za to sem jim zelo hvaležna. Korak za korakom pa uresničujem tudi svoj začetni osebni cilj in vse to me navdihuje za nadaljnje delo ter mi zagotavlja po- gum za nekaj novega. Viri in literatura Holcar Brunauer, A., Bizjak, C., Cotič Pajntar, J., Borstner, M., Eržen, V., Kerin, M., Komljanc, N., Kregar, S., Margan, U., Novak, L., Rutar Ilc, Z., Zajc, S., Zore, N. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju: Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kurikulum za vrtce. Predšolska vzgoja v vrtcih. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj izobraževanja. Primeri: Vrednotenje otrok Preglednica 1. Primeri vrednotenja otrok Uspelo mi je: Težko mi je bilo: Užival sem: • narediti raketo, • na globusu poiskati Dravograd, • narisati zvezdo, • pobarvati planet Zemljo, • iz kock sestaviti raketo, • urediti vesoljski kotiček. • risati z zobno ščetko, • trgati papir, • barvati planete, • plesati ob glasbi, • igrati se astronavte, • fotografirati nebo. • ko sva z očetom doma naredila raketo, • ko sem poslušal vesoljsko glasbo, • ko smo delali vesoljske napitke, • ko smo povabili starše, • ko smo izstrelili raketo, • ko smo naredili vulkan, ki je bruhal lavo, • ko smo spoznavali asteroide. Slika 11. Učni sprehod s starši (sprehod po vesolju) Sliki 9 in 10. Dokazi (mape za shranjevanje)