37. številka.	Dne 9. septembra 1920.	II. leto.
Glasi!© obmejnih SI®wen©ewB
Uredništvo: larifeer, Cirilova tiskarna, Koroška c. I izhaja vsak četrtek zjotraj in stane s poštnino vred Upravništvo v Gornji Radgoni, Sp. griz 7, S. nadstr. I za cela leto 30 K, za po! leta 15 K, za četrt leta Rokopisi se -ne vračajo.	g 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev.
Snseraii: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) K l’50,
Pri večkratni objavi primeren popust.

Preti jriasovanjem na Koit»e&k6ni.
Na Koroškem se bo vršilo dne 10. oktobra ljudsko glasovanje. Mi smo v našem listu že opetovano opozorili naše čitatelje na velikansko važnost koroš -;ega plebiscita. Najboli značilno je, da Italijani odlašajo z aneksijo zasedenega ozemlja, čakajoč na izid tega glasovanja, itaiiiani se še vedno niso odrekli svojemu staremu načrtu, uničiti slovenski narod. Prvi korak k temu so storili z londonsko pogodbo, ki nam je iztrgala, najlepši in najbolj 'prebujeni del domovine. Takrat so še računali z obstojem avstro-ogr-ske monarhije in so sklepali: Ce podjarmimo pol milijona, bo ostali milijon hitro utihnil pod težo ojače -nega nemško-madžarskega navala. Ker pa je konec vojne pometel habsburško cesarstvo s površja zemlje, so nam skušali škodovati na mirovni konferenci, in celo v notranjosti naše mlade države. Pošiljali so čez mejo agente, ki so hujskali nezanesljive ljudi pri nas in pripravljali tla za vstajo. Brez uspeha. Laško časopisje je dolgo snubilo naše brate Srbe, naj, ne oziraje se na Slovence in Hrvate, ohranijo preizku -Sano zavezniško zvestobo Italijanom. Tudi zaman. Srbski del našega naroda je dobro poznal hinavstvo in prefriganost latinskih snubcev, misel državnega edinstva je bila močnejša, kakor vse skušnjave. Italijanom ni preostalo nič drugega, kakor da zastavijo ves svoj vpliv na mirovni konferenci v našo škodo in (la se tudi na drug način maščujejo nad našo drža vo, če se pokaže prilika za to. Tako je s podporo I-talijanov nastalo koroško vprašanje. „Zavezniki“ so nam enkrat že črtali celo Koroško, kasneje pa so odredili glasovanje v dveh upravno ločenih conah. — Znano je, da so bili koroški Slovenci narodno naj -nanje probujeni in samo na Koroškem so Nemci lahko upali na uspeh. Italijani pa so napravili tale račun: Ce Jugoslavija izgubi Koroško, jenemogoče, da bi se vzdržal gorenjski kot z Bledom in Jesenicami. Tega ugrabimo mi, Ljubljana pa bo obležala na ta -ko nesrečnem mestu, da se ne bo mogla ganiti. S tem bo konec slovenski žilavosti, ker sta Zagreb in Beograd predaleč, da bi gojila iredento na Goriškem in v Primorju. Italijani in Nemci bi dobili na ta način dovolj široke in čvrste stike ter bi s skupno težo pritiskali na celo severno mejo, v katere severo-vzhod-nem nadaljevanju bi dobili nove zaveznike v Mad -žarih.Ali je bil ta italijanski račun tako dalekosežen ali ne, je vse eno. Gotovo pa je, da polagajo Italijani na koroško glasovanje posebno važnost in da utegne šele po dovršitvi plebiscita priti k pogajanjem med Jugoslavijo in Italijo radi jadranskega vpraša -nja.
Nemcem je koroški plebiscit zadeva celokupnega nemškega naroda. Ne le, da je vsak koroški Nemec že storil kaj za ugoden izid" glasovanja, da je vsa nemško-koroška javnost vpletena v propagandno delo, temveč tudi po vseh ostalih deželah se prirejajo veselice in druge prireditve v koroške namene, hi vržejo vsak teden več tisočev. Povrh tega se po mestih in trgih ter po večjih vaseh nabira od hiše do hiše za Koroško. Tako so zbrali milijone. Več milijonov je prispelo iz Nemčije. Tudi tam se zanima za Koroško vsak zavednejši izobraženec. Na ta način i-majo nemški agitatorji na Koroškem močno zaslombo. Milijoni se razdele v stotisoče, ki gredo za tisk, za shode, za plače stalnim agitatorjem, za podkupovanje itd.
,Vse to so znana dejstva in vendar jih' navajamo vnovič. Iz njih vidimo, kako malo se je storilo pri nas za stvar, ki je življenjsko vprašanje slovenskega naroda. Slovenska Koroška je naša, moramo jo obdržati pod vsako ceno. Toda volja sama je pač veliko premalo. Kako jo naj obdržimo ? Morali bi raz-
Škodljivci
Z osvoboieniem sta nastali pri nas dve vrsti Hudi: eni — in teh je ogromna večina — so po gostilnah napijali mladi Jugoslaviji, razbijali stare spo-menikp, pošiljali listom cele članke, če se je katera zakotna natakarica pregrešila z nemško besedo,' pri -mojdušili se, da je vse naše, kamorkoli sežemo —
sipavati milijone, a zbrali smo samo stotisoče. Morali bi delati vsi, a koliko smo jih videli pri delu? Pov-sod: ob Savi, Dra^i; Drini in Moravi bi moral odmevati klic iz Korotana.. A slišal ga je le redkokdo. Odkrito moramo povedati, da je marsikateri zagrebški list prinesel o šlezkem plebiscitu več nego o lto-. roškem. Ne trdimo, da je temu krivo nezanimanje
■	drugih pokrajin za severno mejo, marveč pripišemo ; krivdo površnosti in neki lahkomiselni brezbrižnosti,
; ki se je poprijela vsega jugoslovanskega naroda v j svobodi.
}	Približno čez mesec dni imamo tedaj glasovar-
; je- Kako stoji naša stvar na Koroškem? Poročali že | smo, da nam je antantna plebiscitna komisija slabo i naklonjena. Že prvi njeni nastop je bil odbijajoč. -I Predsednik komisije je Anglež, a glavno besedo pa | imajo italijanski delegati pod vodstvom princa Borg-s bese. V zadnjem času je bilo opaziti, da so Italijani j | pomnožili svoje vojaške oddelke, ki jih imajo na Ko-| roškem. Nemci so iz tega sklepali, da bodo Italijani \ zasedli vse plebiscitno ozemlje. Ni neverjetno, da se | še sedaj bavijo s to mislijo, ker je pri njih precej na-\ gneuja, da onemogočijo plebiscit in s pomočjo Lahov ugrabijo Koroško vsaj do DAve. Že to je dokaz, da stoji naša stvar dobro. Nemci se boje plebiscita; že ; spoznavajo, da so' se koroškemu Slovencu odprle oči | in da se ne pusti vpreči v stari nemški jarem. Zad-i nji ljudski shodi v Grebinju, Borovljah, Velikovcu in j po drugih krajih Koroške so pokazali, da je narodna , zavest zbrala v vsaki koroški vasi četo, ki bo neu -strašeno nastopila za našo pravico in pritegnila za seboj še ostali del manjzavednega prebivalstva. — Vsakdo, ki pride iz Koroške, je prepričan, da bomo v ]
■	coni A prodrli z močno večino. Sicer taki vtisi niso 1 nikdar prav zanesljivo merilo, vendar mora tudi naj- I večji črnogled priznati, da je Slovenska Koroška že |
' zelo probujena in da smo s skromnimi sredstvi, ki | so bile našim narodnim delavcem na Koroškem na f razpolaganje, dosegli več nego Nemci s svojo nemo- | ralno, lažnjivo propagando, s svojimi milijoni in s | svojim hinavskim bratovstvom z Italijani. Potrebno j ' pa je, da prodremo kar z največjim številom glasov,
I ker bo to ugodno vplivalo na izid plebiscita v coni B, j ki se vrši tri tedne pozneje. V neki meri bo imela na-i ša zmaga na Koroškem vpliv tudi na jadransko vpra-| Sanje, ker bo dala jugoslovanskim zastopnikom pri j pogajanjih z Italijani sigurnejši nastop in’ več moral-l ne moči. Koliko bo'izid plebiscita vplival na naše ob-| mejne razmere, smo že svojčas razmotrivali na tem f mestu.
V enem mesecu, ki še nas loči od odločilnega j dne na Koroškem, se ne da popraviti zamujenega in | tudi ne storiti veliko v korist naši pravični stvari.
| A treba je vendar, da ves mesec posvetimo naši Ko-j roški. Na shodih, prireditvah in ob vsaki drugi pri-\ ložnosti se moramo spominjati Koroške in zbirati de- j \ name prispevke. Vsak naš človek, ves narod se mo-* ra zavedatir
I 1. da se 10. oktobra bije boj za našo narodno i i čast, poštenje in svobodo. Dokler se narod zaveda sa-\ mega sebe in svoje dolžnosti do bodočnosti, ne sme {
\ pripustiti, da tudi najmanjši njegov del propade kot I | žrtev tujčeve zvijače ali tujčevega nasilja;
2. da so 28. oktobra leta 1918 izginile meje med | j starimi „kroriovinhmi“ in da ni razlike med Kranjci, |
| Štajerci in Korošci, da smo vsi Slovenci del velikega j jugoslovanskega naroda. Boj za Korotan je boj vse-I ga naroda za skupno narodno pravdo, za prostost in ; neodvisnost stare očetovske zemlje, ki jo hoče iztr gati tisočletni sovražnik.
naših^mej.	j
l magari Gradec in beneška Slovenija —; denuncirali j in prav kakor preje v avstrijskih časih stikali po ko-| tih, če so bili vsi dovolj dinastični, povrh pa zabav-| Tj ali čez Trumbiea, Žolgerja in druge, ker niso do-| segli, da bi se sosed Lah lepo opravičil in izginil iz j | Primorskega; nekateri so se dali na pisanje člankov ’
in so kakor dr, Vekoslav Kukovec razlagali omamljenim narodnim navdušencem, da ima Maribor nemški značaj, da Slovenci ne računamo s posestjo Radgone in slično. Neznatna peščica ljudi pa je takrat delala. Tihi, skromni možje so se dali na gradbo naše nove domovine, Ker niso udrihali v sveti narodni ginjenosti po mizi „izpreobrnjenega“ krčmarja in se niso lovili za dnevnimi frazami, jih ni bilo čuti. Imeli smo nekaj takih značajnih delavcev pri vladi, upravi, hrambi in zlasti pri mirovni delegaciji v Parizu. O-ni, ki so delali v domovini, so se zavedali, kako ne-sigurna so še tla pod nami; morali so krotiti dom&če in tuje prevratne življe, olajšati širokim ljudskim množicam prehod iz stoletnega suženjskega ozračja na solnčno plan narodne svobode. Tisti, ki so bili zunaj, pa vedo povedati, kako težak je bil naš položaj, zlasti še položaj slovenskega naroda. Prvič nas niso poznali, 'drugič smo pa res šibki in mali, a bivamo na najvažnejši točki srednje Evrope. Dovolj je znano, da nas je rešilo samo ujedinjenje s Srbijo. Antanta pa te nove države dolgo ni hotela priznati, še danes marsikateri francoski in angleški politik sanja o obnovitvi donavske monarhije in le naša velika svobodoljubnost sproti trga razne skrivne niti , ki se še vedno pleto pod nami. Pri nas se je na račun narodne samoodločbe mnogo pilo in plesalo, a v Parizu se je vse do septembra lanskega leta bil oster, boj za naše meje. Se prve dni septembra je bil v nevarnosti Maribor, a „k sreči“ smo izgubili samo — Radgono. Na mejah smo to negotovost silno čutili, spoštovali smo ljudi tega ali onega političnega nazi -ran j a, ki so res delali v blagor naše mlade domovine in smo odločno obsojali neresno, za naš narod nečastno počenjanje v zaledju, Zaupali smo v polni meri delegatom, ki jih je država poslala v Pariz, da delajo za ugodno rešitev naših obmejnih vprašanj.)
Kakor znano, sta severne meje zastopala dva mariborska bogoslovna profesorja: dr., Kovačič in dr. Slavič. Gospoda sta duhovskega stanu, Beograd-ske vlade to ni motilo, celo ljubljanske tudi ne, Trum biča in tovarišev tudi ne. Da, celo ljudje, ki se zbirajo okrog JDS, niso takrat pokazali svoje nevolje . Naša odposlanca sta- delala neutrudno, z vnemo in vzorno nesebičnostjo. Kar se jo v danih razmerah dalo doseči, sta z pomočjo glavnih delegatov dosegla. Ko pa sta se vrnila v domovino, ali jima le narod po kazal kaj hvaležnosti? Ne! Zato, ker nosita duhovniško suknjo, ju liberalci sramote in napadajo z grdimi očitki. Dr. Žolgerja ne napadajo, čeravno le i-rael pri naši delegaciji v Parizu več besede nego dr. Kovačič in dr. Slavič ter bi se morali vsi očitki zvrniti nanj, ako bi bili količkaj opravičeni in logični . Prav tako ne napadajo dr. Ribarja, ki ni rešil niti ene krašbe vasi. Sicer pa ni izključeno, da se nekega dne tudi nanj vsiplje ploha zabavljic. Predbaciva-11 mu bodo slednji frank, ki mu ga je država izplačala za trudapolno delo v Parizu. In še še bodo u -darili po prsih, češ, kdo je nad nami — patrijot!
Naše meje še niso trdne. Določuje jih medzave-znrška komisija, ki ne kaže posebno naklonjenosti na-pram našim zahtevam. Na Koroškem je izdala plebis. ■ citna komisija celo vrsto sklepov, ki so v nasprotju ne le z našimi pravičnimi zahtevami, marveč celo z mirovno pogodbo samo. Kolikor nam je znano, ni niti pri delimitacijsM. niti pri plebiscitni komisiji duhovnika, ki bi nam še tukaj pokvaril, česar niso zapravili njegovi tovariši v Parizu. Izjemoma pomaga prof. Cvijiču župnik Trunk, ki dobro obvlada angleščino in pozna koroške razmere, to pa vsled tega, ker ga prof. Cvijič v državnem interesu ne more nadomestiti z katerim ljubljanskim frakarjem. Pri delimitacijski ko misiji zastopa naše interese hrvatski general Plivelič, na pomoč mu je prof. dr. Pitamic. A zdaj čujte, kako piše celjski list „Nova doba“ v šterilki z dne 4. septembra t. 1.: „Spominjamo se, da je dr. Korošec poslal kot „branitelje“ naših svetinj v Pariz kopo mariborskih duhovnikov. Kaj so ti ljudje delali, da nam niso znali rešiti niti Gradišča? To občino nam je priznala celo Avstrija, ko je v državnozborskem vo -lilnem zakonu leta. 1907 Gradišče in Kapljo prikloai-la volilnemu okraju Slovenjgradec-Soštanj-Gornjigrad Ako bi bili mariborski duhovniki v Parizu na to opozorili, tedaj bi nam gotovo priznali na mirovni pogod
bi to občino. Ali gg. so menda samo molili „za dober j izid“ in so si domišljevali, da bosta Clemenceau in i Wilson kar padla pod mizo. Tudi za delimitacijsko I komisijo niso mariborski duhovniki ničesar ukrenili“ i itd.
Ta napad je eden najboljših 'dokazov slovenske ] posurovelos,ti, kar smo jih našli v našem časopisju. | Ce pisec količkaj pozna naš zunanji položaj, ako mu j je znano, koliko težav je bilo, predno smo dosegli vsaj | to mejno črto, ki jo imamo sedaj — in če ima povrh I tega vsaj trohico tradicijonalne slovenske poštenosti , : bi ne mogel napisati tako nesramnega napada,. Po - i kojni Cankar je v svojih pismih izborno naslikal vso : ogabnost slovenskega malomeščanskega liberalizma t in ta notica bi lahko služila kot priloga. Ce izgubimo | občino Gradišče, sta kriva naša eksperta pri mirovni j delegaciji. Da smo izgubili Radgono in Spilje, brez- | dvorano mnogo važnejše kraje, sta kriva menda tudi | dr. Kovačič in Slavič, Ce bomo polomili na Koroškem | seveda tudi ...
Pravzaprav bi se ne izplačalo pisali o ,tem za - i hrbtnem napadu brezpomembnega, malomeščanskega j glasila, toda hoteli smo ga ugotoviti), da naši obmej- j ni Slovenci vedo,, kje je iskati škodljivce naših mej. j Škodljivci, ki so še vedno na delu proti našim obmei- \ nim zahtevam, so iz vrste tistih ljudi, ki smo jjih o- \ pisali v začetku: ljudje kateri so pili, plesali in kri- i eali na vse grlo za narodni blagor', ko so pa opazili j posameznika, ki je delal in nič vpil1 po nlicah, so po- j balinsko zalučali kamen za njim Breznačelni, nemo- i ralni gostilniški liberalizem nas je davil cela deset - . letja, da se nismo mogli povzpeti do Svetovnega vidi- j ka, ita nestvor nam škoduje zdaj pri konzolidaciji : naše države in pri obrambi naših mej. Ni čuda da I nimamo nikjer na svetu ugleda, če na tako surov način izkaljujemo strankarsko strast, zanikamo objekti- | vno dobro delo, ki ga stori politični nasprotnik in za- j služne ljudi odpravljamo po oni: Der Mohr hat seine Pflicht getan, der Mohr soli gehen . .. .
Politične vesti.
Jugoslavija.
Dne 31. avgusta je ministrski predsednik Mil. tVesnič prečital vladno izjavo. Predvsem se je dotaknil agrarnega vprašanja, o katerem je dejal, da bo vlada reševala to vprašanje izključno kot social -■no in gospodarsko vprašanj,e in ga rešila v smislu že znane regentove obljube. Naglašal je potrebo dela za ureditev države, nato pa je z ozirom na rusko-polj -ski spor izjavil, da bo Jugoslavija ostala nevtralna v tej borbi. Tokrat se je pečal tudi z jadranskim vprašanjem in je zavzemal nekoliko svobodnejše stališče, kakor v zadnji deklaraciji, ko je po nepotrebnem kadil zaveznikom. Izrazil je upanje, da se bodo v kratkem nadaljevala pogajanja v Pallanzi in da bo prišlo do nekega sporazuma. Govoril je nadalje o napadu Arnavtov in napovedal še ostrejši nastop, če bodo napadali naše meje. Z Grško in Rumunijo živimo ,v dobrem razmerju. Z navdušenimi besedami je omenjal veliko važnost naše zveze s Cehoslovaško. V splošnem pa vladna izjava ne vsebuje nič posebnega, zlasti notranjepolitični odnošaji so očrtani precej medlo. Vlada čuti, da je njena najvažnejša naloga , pripraviti tla za ustavotvorno skupščino, ki bo rešila celo vrsto notranjepolitičnih vprašanj ter dala novi državi ustavo in upravo.
Velik korak temu nasproti je bil storjen s tem , na je Narodno predstavništvo v naslednji seji sprejelo volilni zakon zakonštituanto. Hkrati je vlada odredila, da se bodo volili poslanci 28. nov. t. k, 12. dec. pa se ustavotvorna skupščina sestane . ¡Ta sklep našega Narodnega predstavništva, oziroma osrednje vlade, je v interesu države in ljudstva le pozdraviti.
Regent je odpotoval v Pariz. Potoval je „inkognito“, to se pravi, ne kot vladar, tem -več kot zasebnik. Uradno poročilo zatrjuje, da je tudi vzrok potovanja povsem zasebnega značaja, namreč obisk njegove sestre, ki biva v Parizu. Toda javnost je spravila to potovanje vzvezo z raznimi poli-iičnimi domnevami. Predvsem so navajali dva vzroka in sicer:;
Francozi so stavili zahtevo, da mora. na -ša država staviti za boj proti ruskim boljševikom več divizij vojaštva. Ta zahteva je bila skrivnost naše vlade, a nekdo jo je „neprevidno“ izdal in sicer ravno v trenutku, ko je predsednik vlade zagotavljal nevtralnost v poljsko-ruskem sporu.
Italijani so predlagali vrhovnemu zavezniškemu svetu naj se meja Jugoslavije nasproti. Al -baniii pomakne na staro črto od leta 1913. Ta. zahteva je nov udarec zlasti za srbski del našega naroda,
V splošnem je naš zunanji položaj pre o e j neugoden. J avnost je hotela, naj bi regentovo potovanje v Pariz nekoliko omililo nenaklonjenost' „zaveznikov.“Skoraj gotovo pa je regentovo potovanje res popolnoma zasebnega značaja. Koncem tega meseca pride naš vladar v Sarajevo, kjer se delajo priprave za veličasten sprejem.
Priprave za koroški plebiscit so v polnem toku. Glasovanje se bo vršilo z. glasovnicami. Plebiscitna komisija bo izdala dve vrsti glasovnic : bele z napisom ,¡'Jugoslavija“ in zelene z napisom ,. Österreich.“ Profesor Cvijič, načelnik naše glaso -valne delegacije, je zbolel in se jo moral podati v zdravilišče.
Jugoslovanski klub je sklenil odločen protest proti davčnemu nasilju, ki' ga je demokratski minister za finance dr,, Stojanovič hotel izvesti' s svo-
¿e pozdravilo ta
um proračunom. Kmetsko ljudstvo protest z velikim zadoščenjem.
D r. Korošec je težko zbolel in je moral odpotovati v Maribor. Tukaj so zdravniki ugotovili, da
ima trebušni legar. Upati je, da bo v treh tednih o-zdravel.
S stavko groze železničarji. Pridružiti se jim hočejo baje, tudi poštni uradniki,
Italija*
V severni Italiji in zlasti v zasedenem ozemlju se je pričela pretečeni teden splošna stavka. V ne -deljo so se vršili v Tlrstu hudi izgredi.) Nacijonalisu so navalih na soc ij ali stični Delavski dom in ga popolnoma oplenili. Za'slovenskim Narodnim domom je prišel na vrsto italijanski Delavski dom. Dokaz, kako nevzdržne so razmere v Italiji. O tem pa prihodnjič obširneje.
Rusko-poljska vojna.
še vedno ni končana. Boljševiki so dobili par močnih udarcev v Galiciji. Se niso prav vkorakali v Lvov, pa so jih Poljaki že vrgli z vso silo iz okolice Lvova in na to so se razvili boji, ki so končali ugodno za
Poljake. Boljševiki so morali izprazniti vzhodno Galicijo. Pogajanja v Rigi se la. Poljski odposlanci so že dospeli v
Rigo.
Tedenske novice.
\ t	Dno 4. septembra jo umrl :
; stolni dekan mariborski, preč. g. Jožef Majcen. ; i Bil je splošno priljubljen in vnet duhovnik, a mo- J : ral je pretrpeti marsikaj hudega. Njegove telesne j l ostanke so prepeljali v njegov rojstni kraj k Ma- | | riji Snežni, Bodi mu lahka obmejna slovenska i ( zemlja.
Ks*j je z vlakom Ma ibor — Ljutomer? znano, je deželna vlada odstopila zadevo prostega tranzita na progi Maribor—Špilje—Ljutomer mi

> Kleinoschega in drugih. Na to slede imena ob i napadu na Radgono padlih in ranjenih „juna-j kov“: Drumlitsch, Eilec, Rodik, Mučiria, Kova-tschitsch, Petro vit sch in podobno, torej brezdvo-raao sami pristni Nemci! Zanimiva je radgonska kronika, ki začenja z 31. oktobrom 1918 in kon-* Čuje z 3. avgustom t. 1. Pisal jo je fabrikant je-\ siha in cementa, Franc Kleinoscheg. Iz teh zapiskov žele izvemo, kaj so pretrpeli ubogi radgonski Nemci od tako barbarskih, nasilnih ljudi, kakor smo po njihovem mnenju mi Slovenci. Kaj je nasproti temu trpljenje Srbov, Belgijcev in drugih, ki so prišli pod pest nemške soldateske? Na konca koncev so dosegli rekord Radgončani, čijih „deutsches Leid“ obstoja na pr. v tem le: 10. septembra (1919): Meščanoma Janezu Krambergerju in Štefana Kaufmannu, ki imata vrtove na desnem murskem bregu, je jugoslovanska straža na morskem mostu prepovedala sočivje in. svinjsko pičo prenesti v mesto.“ V zahvalo za neverjetno obzirnost in popustljivost z naše strani, za našo aprovizacijo itd,, mečejo sedaj polena za J uami. Sicer pa jim to purgarsko veselje pustimo! j Pobijati laži, ki jih je prijatelj Klenovšek nasul 1 v svoji kroniki, bi pomenilo nositi vodo v Muro. I Marsikogar bodo zanimala imena napadalcev z dne 4. februarja 1919 Najprej sledi kar 6 Filipi* ; tschev, za njimi Golob, na to 2 Mira in tako po j vrsti naprej ...
„Mi snu berači, nismo narod, nimamo armade, ladij, denarja, industrije, surovin, nimamo ne časti in ugleda, ne veselja do dela, nimamo kaj | jesti . ..“ Tak pozdrav je dobilo „osvobojeno“ Kakor i roesto Radgona od svojih vsenemških bratcev iz Gradca. Poslal ga je Karl Adam-Kappert.
h obmejnih občin Deželna vlada je začasno
skoraj vso nišo pzlče-
nistrstvu za promet v Beogradu. Kljub zagotovilu, j P^edila naši državi prisojene krajne občine rad-da se bo to za pomursko pokrajino velevažno \ gorskega °^r- glavarstva, in sicer: Dražen vrh, vprašanje kakor najhitreje mogoče rešilo, ni no-
benega znamenja, da bi v najvažnejšem letnem času t. j. v jeseni že vozili na tej progi jugoslov. vlaki. Umevno je, da vlada med prebivalstvom veliko ogorčenje. Poživljamo deželno vlado v Ljubljani, da urgira prometnemu ministrstvu odstopljeno vlogo ter zahteva takojšnja pogajanja z Avstrijo v zadevi ureditve po mirovni pogodbi nam zasignranega traizita čez vrnemo avstrijsko ozemlje.
Zbor nanje v Velikovca Manifestacije naše narodne misli, kakršna je bila pretečeno nedeljo v | Velikovcu, menda še ni doživel slovenski Korotan. I Nemci so sklicali na ta dan „Kärntnertag“. Bo-I bnali so po vsem glasovalnem ozemlju, mobilizi-| rali svoje podrepnike v Celovcu ia pripravili celo f vrsto godb. Hoteli so hajlati na slovenski zemlji j in izzivati slovenske Korošce. Ta nečeden poskus j se jim je temeljito ponesrečil. Slovencev je prišlo | do 15.000. Od vseh strani Koroške so prihiteli i z vlakom, z vozovi in pešice. Nemcem je zlezel | pegam v hlače, odpovedali so zborovanje in poji skrili svoje hajlovce v nemčurske hiš8, kjer so | za zaprtimi okni kuhali jezo proti nam. Slovenci ! so priredili velik sprevod po mesto. Ker je bilo jj na ta dsn sklicano v Velikovec zborovanje slo-! venskih ženskih zvez, so se naši uprli odredbi j predsednika okrajne glasovalne komisije, nekega Angleža, ki je hotel, naj bi se shod ne vršil.
Grabe, Lokavci, Rožni grunt, Sladki vrh, Ščavnica, Trate, Velka, Vratje in Vratji vrh okr. glavarstvu v Mariboru; Absberg, Apače, Črnc8, Drobtinci, Lutverci, Nasova, Plitvica, Plitvički vrh, Rosshof, Segovci, Žepovci in Žigarce pa okr. glavarstvu v Ljutomera. — Z razglasom dež. vlada z dne 24. avgusta sta se poleg dosedanjih prisednikov občinskega gerentskega sosveta v Gornji Radgoni imenovala za prisednika še Anton Škrlec, posest, v Hercegovčaku in Florijan Simenčič, posest, v Glašbahu.
Na d žavai gimnaziji v Mu ski Soboti se bode vršilo vpisovanje v prvi gimnazijski razred dne 16., 17. in 18. septembra, vsakokrat od 8. ure naprej. Sprejmejo se dečki (deklice), ki so dopolnili 10. leto ali ga bodo dopolnili v 1. 1920. Učenci (učenke), ki žele na novo vstopiti, naj se zglase te dni, spremljani od svojih staršev, pri gimnazijskem ravnateljstva ter naj prinesejo s seboj krstni (rojstni) list ter zadnje šolsko izpričevalo. Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 18. septembra. Šolsko leto 1920/21 se začne v pondeljek, dne 20. septembra 1920.
Na meščansd šoli v Ljutomeru se prične novo šolsko leto dne 15. t. m. s sveto mašo. Učenci se zberejo ob 8, uri (st. čas) v šolskem poslppju, kjer zvedo potem vse nadaljnje. Ravnateljstvo.
Nova p ¡staja na progi Pragersko—Kotoriba,
| Angležu ni preostalo drugega, kakor da se uda. jf med postajama Sv. Lovrenc na Dr. p.—Ptuj z I Še sam je spregovoril v angleščini par pozdravnih ! bes8d, ki so našle burno odobravanje. Na to so | govorili: gospa Pilgram, gg. Smodej, dr. Muller I ia dr. Ravnik. Red se ni nikjer motil, le trije | nemčurski izzivači so prejeli zasluženo plačilo v I krepkih slovenskih zaušnicah. Istega dne popoldne • so polomili Nemci na zborovanju v Bistrici v Ro-l žu. Na nemškem shodu se je zbralo veliko več f Slovencev nego Nemcev. Začela so se prerekanja, j Navzoči francoski častnik je popihal že v začetku,
\ Italijan pa mu je sledil malo pozneje, ko je nvi-f del, da so njegori nemški prijatelji polomili polj polnoma. Shod se ni mogel vršiti. Za Grebinjem f in Borovljami, Velikovec in Bistrica! Nemci spo-| znavajo, da pripravlja Koroška nov hud poraz za
imenom Hajdin je bila otvorjena za osebni in prtljažni promet dne 5. septembra.
Popisavanfe moških rojstv. letnikov 1870— 190i je odredilo vojno ministrstvo. Popisovanje se vrši po občinah. Nekateri ljudje se vzburjajo nad tem. češ, da je priprava za skorajšnjo mobilizacijo, kar pa ni resnično. Popisovanje ima informacijske s vrhe.
Vlomi ia ropi v ormoškem okraja. Na Hamu in v okolici so neznani zlikovci novembra t. 1. izvršili več vlomov ter pri tem odnesli mnogo obleke, usnja, podplatov in posteljine v približni vrednosti 20.000 K. V Šalovcih so domnevno isti krivci po noči napadli zakonske Polak in nevarno ranili ženo, dočim se je mož pravočasno rešil.
,	#	7	ST t	«f	X	% 1	J ^	OJU,
I njihovo hujskaško politiko proti Jugoslovanom, i; Orožništvo iz Središča je takrat zaprlo viničarske
Himen. V Ljutomoru se je 1. t. m. poročila vrla članica tukajšnjega Slov. devskega društva gdč. Genovefa Velnarjeva, hčerka tržana in mizarja g. Jožefa Velnarja, z g. Ludv. Brumenom, trgovcem v Soboti (Prekmurje). Obilo sreče!
»Dsntsches Leid in Ridkers^u*?.* Pod tem ua-
sinove Matija Šaleka in Ivana ter Lovrenca Risa iz Hama. Ker pa ni bilo pravih dokazov, so jih izpustili, šele zadaje dni se je sreiiškema oro-žništva posrečilo najti prave krivce: viničarska sinova Šiilek in Martin Žibrat na Humu.
Arbsúsrw lis", glasilo graških socialnih de-
slovom so izdali radgonski Nemci spomine na i mokratov, se je v svojem mednarodnem sovraštva
„mučeništvo“ pod Jugoslovani. Na prvih straneh najdemo življenjepise njihovih veljakov Stiirgkba, Mathiasa, Kamnikarja, Kodolitscha, Neuwirta,
do Jugoslavije postavilo takoj za zagrizenim vse-nemškim priganjačem „Deutsche Grenzwacht“, V zadnjem času je list na tako podel način bla-
/
til našo državo, da so mu prepovedali pot preko 1 upeljati slovenske pridige, ki jih je odpravil pred I naše meje. In graški sodrugi Še upajo trditi, da ! par leti?	I
jim je „nacijoaalizem“ deseta stvari	f	Apače. Gnezdo najhujših rovarjev proti Slo- j
Mariborska porota se sestane k jesenskemu | vencem tostran Mare, grad Freudenau pri Apačah | zasedanju 20. t m. Porotne razprave se bodo vr- f	je tudi	pod jugoslovansko upravo	varno pribe-	I
sile samo 20. in 23. septembra. Dozdaj sta raz- j	ževališče hujskačev. Dne 25. avgusta	je tam gosto-
pisana dva slučaja: Anton Pintar in Alojz Hren, \ vala razmejitvena komisija. V grad je bil pova-tatvina; Jakob Gabrovec, goljulija in Anton Te- j bljen tudi prosluli „prezidani“ apaške republike, mest, težka telesna poškodba.	|	mlinar Höltzl. Ko so mu po vedali, da je angleški I
Batiče. Madžarska zbornica je sprejela zakon | polkovnik potolažil apaško depntacijo, češ, „wir 1 o šibanju; navijale! cen, tatovi in dragi podobni j	werden	alles Mögliche tun“, je pri	tej priči skie-	|
zločinci dobe 25 batin na gotov del telesa. Mnogo |	uji, da	se odpove prezidentstvu, če	bodo pripadle	I
poslancev je protestiralo proti temu srednjeveškemu načinu kaznovanja, a večina je zakon sprejela. Član narod o e skupščine Pavel Nagy je naznanil svoj izstop iz vladne stranke, ker ne more zagovarjati te drakonske uredbe.
Sauna kazen v Rusii Sedanji predstavitelji sovjetske Rusije so bili pod carsko vlado naj- f
Apače pod ljubljeno Seitz-Rennerjevo republiko. | Seitzev kolega je tedaj silno strpnega mišljenja, p Naj ga Bog poživi, saj bo čez deset let še prav | dober Jugoslovan, kakor imamo v našem para- J iižu že stotine podobnih spreobrnjencev. — Julij !; Meinl, ki daje protidržavnfm hujskačem gosto- I ijubao streho, je lastnik istoimenih tvrdk v Lja- j* bljani, Mariboru in Zagrebu. Ali se tam tudi po- |
večji nasprotniki vojaštva in smrtne kazni. Dan«s j
pa Rus ja ječi pod najhujšim militarizmom in f kavlja kot protijugoslovanski „element“, je drugo smrtne kazni so postale vsakdanja stvar. Tako i vprašanje. Morda bo ga oprala prihodnja „D. | prinašajo ruska „Izvjestja“ uradno poročilo, da f Grenzwacht“.	|
je bilo v času od _22. maja do 22. junija 1.1. f Gomia ¿d?ona, 22. avgust, ko so im sli Rad- [ ■obsojernh na smrt m ustreljenih samo radi po- 1 ,r,DÖaai v parku ob Muri -8roj „Bafreiuogsfest“, j utičnih zločinov 600 oseb. Lahko j8 bilo -vpiti | bk za Halbärtha & Comp, dan skušnjave, ka* | proti nasilju, toda brez nasilja vzdržati red, to Krgfle EE8 ß3g. varuj. Lahko bi na način našega \
je zlasti za boljševiške voditelje težka reč!
prijatelja Franja Klenovška iz Radgona zabeležili
Strašna draginja v Šasiji. Iz nekega ruskega I v gornjeradgonsko kroniko zgodbo o nekem
lista povzamemo sledeče cea8 v Petrogradu, glavnem mestu Rusije: kolač kruha 500 rubljev, fant sladkorja 5.000 rubljev, funt masti 2 000 rabljev, 1 jajce 75 rubljev, skodelica kave 200 rabljev, 20 kosov cigaret 750 rabljev, škatlja vžigalic 120 rubljev, popravilo čevljev 1000 rubljev. — Pripomniti pa je treba, da znaša me
ptičku, ki je poletel k svoji golobici ousfcran Mure, pa ga je na povratka ujel naš komisar. Pa pustimo to, dovolj nemških mučeaišfeih solz nam je natočil miroljubni sosed Franjo. Minule dni se je raznesla po našem trgu babja kvanta, da na gradu straši. Neko noč so se strahovi iznenada pojavili in o grajskem gostu g. grofu O. t”de,
kako se tam živi
sečna plača raznih nastavljencev (plačilni razredi f (ja je imel hud opravek z njimi. Sicer pa imamo 30 v Rusiji odpravljeni, načelnik in sluga služita | visokorodij toliko, da nam njihovi pogosti se* enako!) do 4.800 rubljev. Naj vsakdo sam računa, ! «tanki vzbujajo sumnjo o tajni „mirovni konfa-
| ranči“, zlasti če je madžarski magnat B. zraven. I — Na spodnjem Grisu imamo peka, čigar osobje | ob vsaki priliki zasmehuje Slovenca in se izraža | žaljivo o naši državi. Umestno bi bilo, če bi se f naselil v našem trgu slovenski pek. Sicer pa je
Dopisi.
A?«e. Razburjenje, k, ga J.	prihod , n	ak^ vsak	žslltTO naraaB,
razmejitvene kom«,je, se jenekoliko poleglo. ,,c'	‘ obla3ti. _ 0jkrbaik Pogradov v Policah,
ivakor ate naznanil, v zadnji številki, je deželna f ^,B9k6m vrhn. v CreSnjevelh itd. ima pravico vlada v Ljnbljam izdala posebni okhe na tukaj- hodM jz Bld k p03a3tJv0m v Gornjo Radgono ,.o,e prebivalstvo, ki v njem prepove pojave, ka- obrat na	tib š5aTa
jor 80 80 f0*11 Pr' °“ 25. avgusta. Pmč pnde .	našo vlado io njene naredbe Kor niso po-
ta prepoved prepozno, drugič pa ja ze po svoji stra d Qadzor3tr<;m. d8la kar	Nihče
stilizaciji taksna, da se hujskači ne bodo zine- f	A_• li;i ’	wa
...	* .	„	.	, j .* , ,.	n, ,	. f ne ve, koliko proda in koliko porabi za se. Na-
.ah za njo. Vzamimo slučaj da b. n. pr Slovenci j ^ ,ah, k‘olikor ho{ 3eT^ia tako> da mu
v Žetmoih onstran Mare pokazali na sličen način « tfeba plačati manj d,vi0„. Potr0bno je, da vvoje mišljenje. Uverjem smo ds, bi jih avstrijske ' a9kvesWraj(, J, postavijo pod nadzorstvo oblasta takoj prvo oro po odhodu komis.je^ po- ,- t(ra	b, bivraf T B'ddni. povijamo
učile, kaj se pravi rovariti proti državi. Nemci do- -	’	*	°
bro poznajo umetnost vladanja, rai še ne. Dogodkom v apaški kotlini je krivo pomanjkanje vsake organizacije, ki bi delala za našo stvar; obmejno ozemlje od Gornje Radgone do bližine Špiija je . .	Radgona. Posojilnica y Gornji Radgo-
■*	t	, ., e „	1	m je za Solarsko knjižnico tukajšnje šole darovala
v upravnem oziru zanemarjeno,	kakor nobena	■	~nesek jqq	za kar se ji tem potom izreka najlep-
«lovenska pokrajina. Avstrijci posvečajo ravno ga zalivala. - Šolsko vodstvo.
obmejnemu prebivalstva vso skrb	in pažajo, nam	|	Okrožje Zveze viničarjev priredi v
pa pošlje vlada par žandarjev in	financarjev in	|	nedeljo dne	19. septembra po rani maši shod v telo-
vadnici Narodne .šole v Ljutomeru. Na dnevnem redu je vprašanje vinogradniških in poljskih delavcev. Poroča govornik iz Ljubljane. Voli se tudi odbor za I. LjubKan. del. konz. trgovino v Ljutomeru, (po -bbiaščenei). Poroča predsednik konzumnega, društva. V interesu zgoraj navedenih je, da se v čim večjem številu odzovejo vabilu.
Lfutomar. Tukaj je umrla 2. t. m gospa Ju-
krajevne korporacije, naj takoj stavijo vladi tozadevne predloge in nadzorujejo, da se bo na-
redba res Izvršila.
meni, da je rešila državni interes. Ljudstvo je prepuščeno samemu sebi, nima nikogar, ki bi ga poučil v našem smislu: žapnik, učiteljstvo, obrtniki, boljši posestniki — vsi ti so nemški pri ga njači in delajo v senci srbskega bajoneta isto, kar so delali prej: ščuvajo proti Slovencem. Kako naj
gospodarsko, politično in kulturno tako zanemarja-	______ ______^	________ _
na pokrajina tekmuje z proevitajočira obmejnim J jjjana Dijakova, tržanka v starosti 7Tlet" mati * „„j. n ui-	! ge pok. sodnika Dr. Josipa Dijaka v Krškem,
Rajna je bila blaga ia vrlonarodna žena. Naj ji sveti večna luč!
Ljato ner, Svojčas se je osnoval pripravljalni odbor za keramično šolo Kakor je že navada, so gospodje sedli za mizo in napravili načrt, a -od tistega časa ni slišati nič več o tej važni zadevi. Prosimo pojasnila, kaj se je že storilo in kako bo pripravljalni odbor dosegel svoj namen.
ozemljem Avstrije? En sam pogled preko Mure siam škoduje več, nego koristijo oklici deželne vlade v Ljubljani. Prva naloga upravne oblasti bi bila: izgnati oziroma strogo kaznovati znane hujskače. Stiki z Radgono in nemškim ozemljem ■m morajo začasno popolnoma onemogočiti. Prebivalstvu naj se gospodarsko pomaga na ta način, -da vlada reši tukajšnje denarno vprašanje. Ljudje imajo v rokah samo nemškoavstrijsfci denar in trpe neprilike in škodo. Ce bi naša država p?a-
'V
¿časno prevzela apalfco kotlino, ki ji ja pripadla j	J.e “llT”0’ da >9 tadl mo5i in ‘>od‘
po mirovni pogodbi, bi ljudje imeli jugoslovansko j J8taosU I13lci)i •
valuto. Dalje je treba urediti obč. upravo. Gerent* j Ljutomer V nedeljo, dne 22. avg, se je takaj stvo naj prevzamejo ljudje, ki so res politično | vršila šolska slavnost, ki je uspela izvrstno. Želi zanesljivi. V Lokavcih še deluje šnlferanjska šola. i se, da bi se ponovila. Mladinski orkester je bil Na ta način redimo gade na lastnih prsih. Upa- | pri prvem svojem nastopu z navdušenjem pozdravno, da bo 25. avgust še dolgo ostal v spominu | vljen in pohvaljen z navdušenim ploskanjem, vsem tistim, ki so odgovorni zanj.	[ Izvanredno dobro je bila vprizorjena igra „Kovač
kple. Radovedni smo, ali bo g. dr. Potzin- j hoče biti.“ A. Kosijeva spevoigra „Slava rokodel-ger še ostal na svojem mestu, ali pa bo posne* | cem“ je tudi djsegla najlepši uspeh; čvrsto so mal vzgled kapljskega tovariša Lenza? Vprašali j donele ljubke pesmice izmed krepkih deklamacij, bi ga zaenkrat prav vljudno, ali misli sedaj zopet! Vse priznanje neutrudno delavnemu pevovodji g.
učit. Fr. Zacherln, kakor tudi ostalemu učiteljstvu „Narodne šole“.
Gospodarstvo.
Nova živinska kožna balezen se je pojavila v
Belgiji. Je zelo opasna živini in se je prenesla iz Indije. Nevarna je predvsem za ovce in koze.
Ti industrijo sukna v Sliveaiji. Zanimani krogi so se začeli baviti z mislijo ustanovitve, oziroma razširjenja tekstilne industrije, oziroma industrie sukna v Sloveniji. Zadevo ima v rokah strokovnjak, ki je izračunal, da je treba za industrijo sukna zgraditi okrog 250 tkalnic. V teh bi se moglo izdelati čez 1 milijon metrov sukna na leto, ako bi sa delalo samo po dneva. Proračan za strojQ ia ostale potrebščine za to industrijo znaša po današnjih cenah 58 milijonov kron. Potrebne surovine, ki bi se nabavile za začetek, bi stale kakih 120 milijonov, režija in ostali izdatki 60 milijonov kron. Tovarna bi se morala zgraditi v najprimernejšem kraju, v Medvodah, kjer je na razpolaganje dovolj vodne moči. Vsa Slovenija pa ima dovolj surovin za izdelovanje suknja, ki jih pa zdaj izvažamo v inozemstvo. Če pomislimo, da 13 milijonov prebivalcev naše države potrebuje na leto najmanj 40 milijonov metrov tkanega biaga, ki stane meter povprečno K 200'—, uvidimo, da se izda za sukno čez 70 milijard letno. In ve3 ta denar gre v inozemstvo. Če bi se domača industrija razvila toliko, da bi pokrila vsakdanje potrebe, bi ostal ves denar doma, in kolike važnosti je to za naše narodno gospodarstvo, ni treba niti naglašati.
Odpošiljanje zavitkov (paketov) iz Jugoslavije v Avstrijo, je zopet dovoljeno. Lahko se pošiljajo zavitki do 20 kg.
Kako rastejo cene? Švicarski listi prinašajo zanimivo sliko, kako rastejo cene vinu. Pri nas vinska trgovina ni tako razvita, vendar je slika zanimiva tudi za naše vinorejce : Vinski trgovec Kress je prodal 19 sodov rdečega vina trgovca Sekelu, sod po 8.400 mark. Eakel ga je prodal ; tovarišu Leidenbergu po 8.900 mark, ta pa trgov-; cu Schoenichu, sod po 9.200 mark. Sledi še par dragih, na to Th. Bader, ki ga je kapil po 10.500 mark sod. Navsezadnje je prišlo isto vino nazaj v klet trgovca Kressa, ki je plačal zanj 12.000 mark. Kress ga je meni nič tebi nič prekrstil v portugizea, ga prodal Schaffaerju sod po 11.500 mark, ta pa Akermanu za 200 mark dražje itd., dokler ni prišel v klet Schoaeicha, ki ga je že imel enkrat, ia sicer po 12.500 mark en sod. To je samo en primer, kako razni trgovci z barantanjem dvigajo cene.
Vinogradi v Jugoslaviji Na podlagi statističnih podatkov znaša površina vinogradov v Jugoslaviji okoli 250.000 hektarjev, t. j. v Sloveniji ! (brez Goriškega in Primorske) 35,000 ha, v Hrvat-I ski ia Slavoniji 40.000 ha, v Dalmaciji 76.000 ha,
I v Bosni in Hercegovini 6.000 ha, v Bački in Baranji 45.000 ha, v Stari Srbiji 56.000 ha, ki da-, jejo skupaj 5 milijonov hektolitrov vina. Od tega j- pridelka se porabi v državi polovica, a draga I polovica preostaja za izvoz.
Nežigosa«! avstr, bankovci so izgubili v Avstriji | i 1. septembrom svojo plačilno vrednost. Pri | državnih blagajnah se bodo sprejemali še do | 15. septembra t. 1.
I Cene sladkorja na Češkem bodo povišane na I 150 %, kljub temu pa bo stal 1 kg samo 8 kron, 15 010 vagonov. Finančno gospodarski odsek je v ssji dne 2. t. m sklenil izvoz 15.000 vagonov pšenice. Vsak izvoznik mora brzojavno obvestiti glavno direkcijo carine o številu izvoženih vagonov. Za izvoz vina, hmelja, karbida itd. ni treba osigurati valute. Sklepalo se je tudi o oskrbi države s petrolejem.
Velike petrolejske vrelce med Gjurgjevcem in Pakracem v Slavoniji je prevzela zagrebška Narodna Banka in neka angleška dražba. Na tem ozemlja se nahaja okrog 350 petrolejskih izvirkov. Družba namerava zgraditi celo vrsto čistilnic. Razpolaga z glavnico 10 milijard kron.
V Bački se gibljejo vinske ce.ie od 8 do 12 K. Povprečno bodo pridelali na orala 15—20 hektolitrov vina.
Žitne c«ae naraščajo. V Vojvodini in Sremu so začele žitne cene naraščati, ker je dovoz blaga na žitnem trgu neznaten, povpraševanje zlasti za Slovenijo in Dalmacijo pa veliko. Kupci : plačajo radi višjo ceno. a producenti še odlašajo s prodajo, ker upajo, da bodo cene še naraščale^ Zlasti velja to za pšenico, za katero je zani-
letos sopet odprto!
Glasovi te Radenske zdravilne kopeli so p. n. posstnikom od 30. maja do 15. septembra na razpolago. V zdravilišču! restavraciji je poskrbljeno za najboljšo postrežbo po zmernih cenah.
Po možnosti bode vpeljan vozovni promet med zdraviliščem, Radgono in Mursko Soboto. Za obilen poset s© priporoča zdraviliško -----------------RAVNATELJSTVO.
manje veliko, razpoložljivega blaga pa malo. Razmerno z naraščanjem cene pšenici, zvišuje se tudi cena moke. Mlini v Vojvodini zahtevajo danes za 100 kg zdroba 1200 K, za moko št. 0 1150 K, za moko št. 2 1100 K, za moko št. 6 1000 K, za otrobe 250 K, vse brez vreče, postavljeno na nakladno postajo. Ni še poteklo mesec dni, ko se je „nularica“ lahko dobila po 800 K. Cena je v tem času narasla skoraj za 50%.
Cene smodnika. Ministrstvo za vojno in mornarico je določilo cene smodniku. Prinašamo jih za najbolj znane vrste, od prodajalca, v zamota iz papirja: navadni razstrelilni smodnik 125 g 8 K 40 v ; mežnarski smodnik 500 g 32 K 40 v; navadni črni lovski smodnik 100 g 9K; lovsM črni smodnik v okroglih zrnih št. 0, 100 g. 12 K 60 v; lovski črni smodnik v okroglih zrnih št. 4, 100 g 12 K 40 v; posebno fini črni smodnik za lov in tarčo v okroglih zrnih št. 8, 100 g, 12 K.
Prosta kuha žganja za domačo vporabo bo po
zaslugi Jugoslovanskega kluba dovoljena že letos. Predpis bo uveljavljen istočasno s sprejemom finančnega zakona.
izvoz blaga v Rumunijo je dovolila Jugoslaviji!, ker je tudi Rumunija dovolila izvoz blaga v našo državo.
Prost izvoz iz Italije je dovoljen za: papriko, grozdje, kakao, maslo, kože, barve, zdravniške predmete in zdravila,.
Na Madžarskem je prepovedano prodajati beli kruli. Zemlje se dobe samo na nakaznice. Cena moki ni mnogo višja, kakor v Jugoslaviji.
Elektvizaeija italijansk.h ,železnic. Italijani nameravajo elektrizrati 4000 km glavni železniških prog. S tem bodo v znatni meri odpomogii težavam pri dobavi premoga. Vodnih sil za napravo elektrike ima Italija, dovolj. V Severni Italiji je na več progah že upeljapa električna gonilna moč.
Razni

Pristopajte k Jupsiov. Matici".
Parlament v Albany (Amerika) je odredil, da se mora prilepiti na vse steklenice z žganjem znamenje strupa (mrtvaška lobanja, ležeča na dveh kosteh) in kratka znanstvena razprava o škodljivosti alkohola kot pijače.
Država Ecuador v Srednji Ameriki izkazuje do-sedaj največji konzum žganja na svetu. Poleg rdečega vina igra glavno vlogo „fuertecijo“ (žganje). Kdo« nima importiranega žganja, uživa (mallorco“ (rum iz: sladkornega trsja): najubožnejši pa se poslužujejo „ehicha“, pijače, narejene iz muškata. Naravno, da v mestih te dežele ne manjka pijancev ne po dnevi im ne po noči.
Nova bolezen. V Indiji se je pojavila neka nova skrivnostna bolezen, ki postaja strah in trepet prebivalstva. Zdravnikom se dozdaj še ni posrečilo, odkriti način okužen j a in dognati kaj več o tej bolezni. Bolnika se loti najprej huda mrzlica, nato pa se? po celem telesu pojavijo velike okrogle modre pege „ ki se širijo vedno bolj in povzročajo silen smrad, im čez šest do osem ur nastopi smrt.
'P
a maroïalua zadruga y Zagrebu
—= ustanovljena leta 1884. —
Penis-«linica aa Sfcveitif® v LJithlfanF» Stari trg I1L
'ZJS.IFAKUnJE: Življetske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe! in premičnine proti škodi pežara in strele, steklene šipe proti razbitju, proti vlomu! in telesnim nezgodam. — Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodn za celo življensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije j sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika „ znatnega zaslužka. —1 Zastopnik v Gor. Radgoni je gospod ZDRAVKO VRLI C, Spodnji gr is št, 7.
primešaj krmi; veak teden eno pest, če pa B6 rabi ket nadomestilo za ¡trmo tedaj pa dve pesti. Pet zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele Sivine, za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišjo kolajno v Londonu, Pariza, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali trgovcu, VB&k ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni frnkozy v LjuMjsn!, Kranjsko, ¡po 5 zavojčkov. Stane K 80'50 s poštnino.
K knez Trautmannsdorfovi graščini Negova spadajoči mlini ležeč v obč Ivanjševci na Ščavnici je na prodaj. Refiektanti naj stavijo svoje ponudbe najkasneje do dne 30. septembra oskrbmštvn graščine Negova, p. Ivanjci, katero daje tudi natančnejša pojasnila.
m w @
Sku
prodajalne LJUTOMER
se vrši
dne 19. septembra t.l., ob pol 9, uri zjutraj v telovadnici narodne šole v Ljutomeru. Člani naj se udeleže v obilnem številu.
in vsa golazen mora pogininiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 8'—, zg, podgane in miši K 8, za ščurke K" 10-—, posebna močna tinktura za stenice K 10’—, uničevalec moljev K 8 —, prašek za uši v obleki in perilu K 6-—, in K 10’—, proti mravljam K 10, proti ušem pri perutnini K 10-—, prašek proti mrčesom K 10.—, mazilo pxoti ušem pri ljudeh K 6-— in K 10—, mazilo za uši pri živini K 6*— in 10'—, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničevalcev rastlin) K 10’—, mašilo proti garjam K 10’—. Pošilja po povzetja zavod za ekspert.
19. Jtlnlsr. Zagreli 45, PelriMa ulica 3, ,
1
se zaradi odpotovanja po zmerni ceni dobro ohranjena zimska suknja (dve vojaški in ena civilna), 2 kožuha in en par škornjev Št. 43. Vpraša se v glavni tobačni zalogi v Gor. Radgoni..
Na prodal
posestvo obstoječe iz 9 oralov j zemlje, skoraj nova poslopja j z gostilniškim obratom, tik okrajne ceste, ne daleč od železniške postaje Križevci pri Ljutomeru. Vpraša se na naslov: Frane Bec, Berkovci p. Sv. Jurij ob Ščavnici.
Lepo sisestve
v Spodnji Koreni pri Sv. Barbari, okraj 81. Lenart v Slov. goricah je na prodaj. Obstoji iz novozi-dane hiše in gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in gozdov. Meri 28 oralov. Proda se ali skupno ali pa gozd 9 oralov posebej. Popraša naj se pri Ivanu Kranjc, gostilničarju pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Predaja se bo vršila na licu mesta dne 16, sept. 1920 dopoldne.
zanesljivo družino; kuharice, natakarice, sobarice, hlapce, dekle in vso drugo zaaesljivo služinčad. Na ponudbe se odgovarja samo, ako je priložena za poštnino znamka za 2 K. R. RUSCHER, posredovalnica vseh služb v Ljutomeru.
Gospodarska zadruga
za Prekmurje, Mursko polje in Slov. gor. r.z. z o. z.
Kbb»® v ®allw*S po naj nižjih dnevnih cenah razno manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko, usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine.
KeepesJ® zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedeljske pridelke. Posredni*? pri nakupovanja strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani.
Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna v Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova, Murska Sobota, Beltinci, Dolnja Lendava, Križevci pri Ljutomeru.
Ustanovljeno 1908.
■
iz Muka in kora
j Katalog franko j
Pečati Šablone Klišeji za tisk __	Vzvddne tiskalnice
Modeli zn predtiskanje perila itd.
Datum-štampUje lastnega izdelka.
ANTON ČERNE
graveur
Ljubljana, Dvorni trg 1
naj Jo
. e°s ¡radi”» ss ra, x.
sprejema in jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta. brez posebnega naročila b kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo, brez vseh strdkov kot hranilne vlege, ne ca bi se njih obrestevanje prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno čekovnega urada v Ljubljani štev. 30.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Iz-posojuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar JO kron. Prošnje za vknjižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
d,»: —¡j. bo vesk pondcljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure dop. Ako pride na ta dan 0^!« SBieilsS 86	prošnjo sprejemajo in vsi drugi uradni
•»" pjaaitik,n!*.ocje se naslednji dan. Ob uradnih dnevih se sprejema in izpisuje denar, ■ “J® «■»***» posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do lS.uredop.
px>ostcx>£ so v lastni Ssiši, GIsrKossus cesta štev. 14,	kc-lcSvona.
, Izdaja „Tiskovna zadrega“ v Gornji Radgoni,
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.