KRANJ, 16. NOVEMBRA 1963 ŠTEVILKA 45 Kronika | tedna DAN PREMIRJA V FRANCIJI so svečano proslavili 11. november. To je datum, ko je Francija po prvi svetovni vojni podpisala premirje. Na grob neznanega vojaka ob Spomeniku zmage je general de Gaulle položil venec. Na svečanosti so bili tudi diplomatski predstavniki vlad, ki imajo svoja predstavništva v Parizu. BELGIJA ZOPET NA NOGAH V BELGIJSKIH mestih je prišlo do novih protestnih zborovanj flam-ske narodnostne manjšine. Okoli pet milijonov Flamcev zahteva federalno ureditev države in samoupravne pravice. Jazz koncert v ordinaciji IZZA VRAT V PRVEM NADSTROPJU zdravstvene; doma v Železnikih je bilo slišati prijetne zvoke zabavne glasbe. Ma!ce preo.-nečen in z ranio zadrego sein se znašel v zobni ordinaciji, zakaj vstopil sem skozi »služ bena vrata« s pozdravom: Dober dan, ste vi dr. VIKTOR KRISTAN? Mož v belem je za hip odmakni sveder iz pacientovih zob, pritrdil in mi velel počakati ter nadaljeval z delom. S pogledi sem tipal po ordinaciji: radioaparat z vgrajenim gramotonom, zobozdravniški stol, omarice z instrumentarijem, z zdravili .. . Pravkar je igraia »zlata plošča« Billv Vaughana, enega najpopularnejših orkestrov zabavne glasbe. Uho niti ni zaznavalo zoprnega brenčanja svedra. Takti s plošče so prijetnejši. Pacient je zapustil ordinacijo. # Je to nova moda zobozdravstva? »Ne, glasba je moj konjiček. Klarinet in saksofon sem dvanajst let igral v raznih orkestrih v Ljubljani, ko sem študiral. Sicer pa pacienti radi poslušajo glasbo. Ne mislijo toliko na sveder in klešče.« # V kakšnem statiju je zobovje tukajšnjih pre-bivavcev? Pred poldrugim letom, ko sem prišel v Železnike, Je bilo porazno. Sedaj je že boljše. Naj povem: v prvih dneh mojega ordiniranja se je kar trlo ljudi v čakalnici. No, zdaj pridejo pacienti v 14 dneh na vrsto.« # In zobovje otrok? »Problematično. Otroci so precej preplašeni. S predavanji po šolah o negi zob bi precej dosegli.« # Koliko čeljusti ste že sanirali? »Točno ne vem. V enem letu je dobilo okrog 500 občanov proteze, 300 pa mostičke.« # Mladina Iskre ima svoj kvintet... »Da. Zaenkrat sem le njihov mentor. Ne morem igrati z njimi, ker niso vsi notalisti. Vsako novo delo jim zaigram, v letu dni so kar napredovali.« # In vaše želje? »Predvsem, da bi najmlajši pacienti ne imeli več dolgo toliko strahu. Kar pa zadeva moj konjiček: rad bi v Selški dolini sestavil zabavni jazz orkester z veliko zasedbo. To je pa precej optimistična želja, zakaj no-talistov ne morem vzgajati. Zobozdravnik sem. Glasbena šola bi morala k temu več prispevati.« Tako se je končal razgovor z 31-letnim zobozdravnikom dr. Viktorjem Kristanom doma z Javornika pri Jesenicah, ki ob spremljavi reproduciranega jazza zdravi in obnavlja zobovje prebivavcev Selške doline. Stane škrabar SMENA RUSKIH VOJAKOV V SKOPJE je prišla no- | va smena ruskih inžene- | rijskih enot, ki pomagajo | graditi novo mesto. Rus- | ki vojaki so prispeli v | Skopje s potrebno meha- | nizacijo kmalu po potre- j su. AMERIŠKI VOJAKI V* SKOPJU Na SURČINSKEM leta- } lišču je pristalo pno le- | talo ameriških oboroženih § sil. Z njim so pripotovali | vojaki ameriškega inžene- | rijskega odreda, ki bo f pomagal postavljali lese- 1 ne hiše v Skopju. Lesene l hiše je prebivavcem Sko- l pja poklonila ameriška | vlada in jih bodo v krat- | kem pripeljali iz ameriš- f kih vojaških skladišč v § Zahodni Nemčiji. REČNO PRISTANIŠČE I V NOVEM SADU V Novem Sadu bodo | do konca leta zgradili § rečno pristanišče, ki so | ga začeli graditi že leta | 1958. Novo pristanišče bo | razen beograjskega med | največjimi rečnimi pri- | stanišči v državi. Imelo | bo 56 ha skladišč. Ko bo | pristanišče popolnoma | dograjeno bo lahko spre- f jelo 2 milijona ton blaga. I Pristanišče bo poleg Reke f naše najmodernejše. i Doktor Viktor Kristan z zlato ploščo ČRNI TEDEN Poročilo o treh nesrečah, ki so se pripetile na Japonskem ŽIVLJENJE — OHRANJENO ZA DRUGO STOLETJE Znanstveniki menijo, da bo mogoče mrliče oživeti PIJAČA NE MORE HRANITI OTROK Reportaža o družini, ki jo je uničil alkohol TRAGEDIJA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA Filmski portret režiserja Daniela Manna PO SVETU SO PISALI, da se namerava Gina Lollo-brigida ločiti od svojega moža, našega rojaka Milka škofiča. Videli so jo,, da je pripotovala sama s svojim šestletnim sinom Milkettom v London, kjer snema film »Slamnata žena«. Igravka je pred dnevi odločno zanikala te vesti kot prazno govoričenje. Povedala je, da se ne namerava ločiti od družine. m\\ li..: _______i SREDIŠČE NESREČ SE JE PRESELILO NA JAPONSKO Crni • Japonska je nesrečna dežela • Tri velike ljudske tragedije v dveh dneh • V zgodovini vseh nesreč v premogovnikih je sedanja nesreča v Omuti na drugem mestu • Lastniki rudnikov so krivi teden EPICENTER LJUDSKIH NESREČ, ki s,c je nekaj časa zadrževal v Evropi, se je zadnji teden preselil na Japonsko. Črna krivulja nesreč se je po Skopju, Longaroni in rudniku Lengede preselila na Japonsko in spustila svojo smrtno senco na dva kraja, ki ju dO nedelje še ni nihče poznal. Japonsko svilo so črno pobarvali Dežela jutranjega sonca je v svoji zgodovini doživela verjetno med •vsemi državami največ prirodnih nesreč. Rušili so jo potresi in atomske bombe, niso ji prizanašale poplave in velika neurja, napadali so jo ognjeniki, našteli smo velike rudniške, železniške in letalske nesreče. Po številu žrtev sodi Japonska med »nesrečne dežele«. V zadnjem tednu je na Japonskem prišlo v kratkih časovnih presledkih do treh nesreč. Najprej je eksplodiral plin v rudniku premoga Omuti na najjužnejšem japonskem otoku Kjuši, kjer :* našlo smrt 452 rudarjev, točna številka pa bo najbrž še višja, ker še vedno pogrešajo več rudarjev. Samo nekaj ur po rudarski nesreči na jugu, jc prišlo do železniške nčsreee v Curuniji blizu glavnega mesta Tokia. Po nepopolnih podatkih je umrlo 164 potnikov, težko poškodovanih pa je prav takšno število. Dan pozneje je začel bruhati še vulkan Sukuradžima pri mestu Kogošimi. Dva kilometra visok steber dima in ognja so lahko videli zelo daleč. Nesrečna druga izmena Tjesreča v premogovniku U Omuti se je zgodila v času, ko so se po jašku spustili zadnji rudarji druge izmene. Računajo, da je bilo med eksplozijo v rudniku okoli 1.400 rudarjev. Prva eksplozija plina je zatrpala večje število rudarjev, ki so bili v hodnikih nižjih od kraja eksplozije. Reševalne skupine so se takoj spustile v rudnik in iz njega izvlekle okoli 200 težko ranjenih rudarjev. Pozneje so morali reševanje ustaviti, ker je prišlo v rudniku še do novih eksplozij. Verižna akcija Britanski premier Home Američan Charles Robertson_ Postal bo zamorec AMERICAN CHARLES ROBERTSON je star 36 let in tehta 250 kg. Pred nekaj leti se je namreč pričel rediti, ker mu neka hormonska žleza ne deluje pravilno. Zdravniki v Springfieldu poskušajo še zadnje: dieto, ki r jo iznašli sami in še ni bila preizkušena. Robertson je pristal, da postane zamorec. Spodrsnilo mu je na vozu NOVI BRITANSKI premier Home se je moral odreči lordskemu naslovu, da je lahko kandidiral za poslanca spodnje zbornice. V predvolilni kampanji pa se je zgodila majhna nesreča (ne politična). Poskušal je namreč zlesti na voz slame, kjer je imel govor. Spodrsnilo mu je in njegovi spremljevavci so mu morali pomagati, da je lahko zlezel nazaj. Seveda je potem govoril, kot da se ni rrič zgodilo. Alžirska jed črtana z jedilnega lista AL2IRCEV V FRANCOSKEM parlamentu ni več. Ne samo zaradi sporazuma, ki velja že od leta 1962, temveč tudi v restavraciji, kjer so bile še vedno na jedilnem listu alžirske jedi, jih ni več. Ugotovili so namreč, da ni več ljubiteljev alžirskih specialitet, ker ni več alžirskih poslanikov, Francozi pa imajo vsega, kar pride iz Alžirije, dovolj. ' »SPECIALIZACIJA v medicini je dosegla tak uspeh, da morajo biti bolniki že diagnostiki, da vedo, h kateremu specialistu morajo iti.« dr. Ulf Fernstrem, _ J švedski kirurg »ČAS IMAJO samo tisti, ki niso ničesar dosegli in so pri tem prišli dlje kot vsi ostali.« Guareschi 'A " italijanski satirik »ZAKONI FILMSKIH zvezd morajo propasti, ker ni nobenemu možu prijetno, če žena zasluži v enem tednu toliko kot on vse leto.« Bette Daviš, , ameriška filmska igravka »MEJE so abstrakten pojem, saj jih na zemlji ni. Toda v našem primeru meja je, ker se srečata na eni strani samouprava, na drugi pa režim srednjega yeka.« Ben Bela, predsednik Alžirije MLADE FEDERATIVNE vlade v Afriki moramo izobraževati. Toda nikoh ne bomo ničesar dosegli, če bomo iskali pri tem koristi. Da bomo uspeli mora vsak nekaj žrtvovati.« Haile Selassie, - < cesar Etiopije »JEZO POVZROČA misel, da mir na svetu lahko ogroža število vojakov v tovornjaku. Pa vseeno, tako je.« »Dailv Mail« ob incidentu na meji Zapadnega Berlina >BUNDESWEHR je postal tako močan kot gin, ki lahko uniči svojega ustanovitelja.« Iz lista »Za rubežom« >MESTO šE NOSI pečat žalosti, toda solze z lic so zbribali rokavi delovnih oblek.« Milan Siruček, % češki novinar o Skopju »NE SMEMO prek meja. Če me boste vi zbadali z ježem, vam ne bom ostal dolžan'.« Nikita Hruščov, v razgovoru z ameriško trgovinsko delegacijo IfllBIiiiill se je širila po hodnikih in nadstropjih. Po vesteh, ki so prišle iz nesrečnega rudnika, je zelo malo izgledov, da bodo lahko rešili rudarje. Vprašanje je tudi, koliko zasutih rudarjev je sploh še pri življenju. Rudarji, ki so uspeli iz rudnika pobegniti skozi pomožne izhode, so na meji živčnega zloma. Na njihovih obrazih so znaki starosti in strahu. Slike pred rudnikom in posamezni prizori so ^jili strašni. Po nesreči v rudniku Hon-keiko v Mandžuriji, kjer je leta 1942 našlo smrt 1.549 rudarjev (nesreča je najtežja na svetu) je po številu žrtev sedanja nesreča na drugem mestu. Leta 1913 je v velškem rudniku umrlo zaradi eksplozije plina 439 rudarjev, februarja meseca lani pa je v enem izmed premogovnikov v Saarbriiekenu našlo smrt 298 rudarjev. Trije vlaki na kupu Samo šest ur pozneje, ko so Japonci zvedeli za veliko rudarsko nesrečo v Omuti, so zopet spustili zastave na polovico kopja. Na železniški progi, ki veže Curunijo s Toki jem sta trčila vlak in tovornjak. Kmalu nato sta se v razbitine potniškega vlaka zaletela še dva vlaka. Pod ruševinami razbitih vagonov je našlo smrt 164 potnikov. Prizorišče nesreče je imelo videz pravega razdejanja. Na železniški progi so stali ostanki vagonov, železo in les pomešan z mrliči in ranjenci! Kljub temu da so ob nesreči izrabili vsa razpoložljiva sredstva, da bi ranjenim potnikom nudili takojšnjo pomoč, je bilo za mnoge že pre pozno. Vzroki obeh hudih nesreč še niso točno raziskani. Antvverpen je slikovito mesto in največje belgijsko pristanišče. Na sliki vidimo trg pred železniško postajo in poslopje postaje. Pred postajo je kraljevi park Mesto slikarjev VAntvverpnu smo si ogledali tudi' kraljevi muzej lepih umetnosti. Ta ustanova privablja številne obiškovavce, saj ima bogato zbirko 1000 slik starih mojstrov in okoli 1500 slik modernih avtorjev od 19. stoletja dalje. Naj-številneje so tu predstavljeni mojstri stare flam-ske generacije 15., 16. in 17. stoletja. Med mnogimi dragocenimi platni so tu tudi številna dela P. P. Rubensa. Mnogo časa porabi človek, da si ogleda vse to, toda še zdaleč ni videl vsega, kajti tu so še številni muzeji kot na primer muzej arheologije in zgodovine, muzej pomorstva, muzej folklore, muzej Smidt van Gelder z dragocenim porcelanom, muzej Maver van der Bergh, ki mu pravijo tudi biser muzejev v Antwerpnu. Tu so najlepša dela flamske slikarske šole, med katerimi so dragocena platna Pietra Brueghel starejšega in nazadnje še Rubensova hiša, stara patricijska rezidenca, zgrajena leta 1610, leta 1946 pa 30 jo popolnoma restavrirali in preuredili v muzej, ki je v Antwerpnu najbolj obiskan. V prostornih sobanah visijo platna primitivnih flamskih slikarjev, Rubensovih predhodnikov pa tudi sodobnikov. Opremljeno je s pohištvom, ki so ga darovali »člani kluba ljubiteljev Rubensove hiše«, sem ter tja so postavljene po mizah dragocene vaze, omarice, ure itd., vse prav tako darilo »članov kluba.« Vsaka teh sob ima kamin in tlakovan pod. Po daljšem sprehodu po sobah prideš po stopnicah do balkona, kjer lahko kakih osem metrov pod seboj vidiš nekdanji Rubensov atelje. Ce vržeš okoli 150 dinarjev v Zapuščamo Antvverpen belgijskih frankih v avtomat, lahko v zaželjenem jeziku (v enem izmed štirih) slišiš komentar o celotni Rubensovi hiši. Skozi atelje prideš na prostran vrt. Lesena kroglica Točno ne vem" več, ali je bilo to v Antvverp-skem muzeju lepih umetnosti ali v kakem drugem. Zapisal bom vseeno, ker bi vam hotel povedati, kako fina dela so nastala na tem severnem delu Evrope, polni že znanih veličastnih platen, ki jih pozna ves svet. V mali vitrini s šestimi steklenimi stenami sem videl predmet, velik kot žogica za namizni tenis. Predstavljajte si takole žogico preklano na pol. Polovici sta med seboj zvezani z majhnim tečajem. V notranjosti obeh polovic je danes nepoznan mojster vrezal prizor iz obmorskega življenja. Nekdanja polna lesena kroglica je zdaj samo še krhka rezbarija, "ki bi si je človek ne upal vzeti v roke. Površina kroglice je izrezljana tako fino, kot če bi pogledali najbolj komplicirano in gosto vezeno čipko. Notranjost je polna človeških postav, ki niso večje od gramofonske igle, pa vendar imajo izdelan obraz, roke, obleko in drže v rokah meče, sulice in helebarde itd. Vse to je izdelano iz enega kosa, delano v perspektivi tako, da so osebe v notranjosti polkroga manjše od tistih v ospredju. Glave se stiskajo nad male stekleno vitrino in oči se kar nočejo odmakniti od nenavadnega predmeta. Gledališča Bogato je tudi antvverpensko gledališko življenje. Naj navedem samo nekaj številk: 8 večjih omembe vrednih gledališč, 9 družb za organizacijo koncertov v veliki koncertni dvorani z 2.000 sedeži, večje število amaterskih dramskih klubov in večje število manjših gledališč. Gledališča igrajo razen klasičnega repertoarja tudi novejša dela francoskih, italijanskih, angleških, nemških in sovjetskih avtorjev. Kinematografov je 50. Parki Mesto ima krasne in obsežne parke. Veliki mestni park, ki ga urejujejo že od 1869. leta meri okoli 12 hektarov. Mnogo večji je »Nachtegalen Park« s tremi deli, od katerih je eden Middelheim. V tem delu parka je tudi stalna kiparska razstava na prostem. Prva razstava je bila leta 1951. Danes ima ta muzej na prostem še 125 skulptur modernega kiparstva. Pasje veselje Ta večer smo zapustili Antvverpen. Vlak za Bruxelles je odpeljal precej pozno, da sem čas, ki mi je še ostal, porabil za sedenje v parku in opazovanje mimoidočih. Gospodki, gospodične, gospe, gospodje — vsak z usnjenim povodcem, na katerem je seveda pes. - Moram vam povedati, da je Zahodna Evropa obsedena od tega, da bi vsi radi imeli svojega psa. Prideš v trgovino s tekstilnim blagom, s konfekcijo kar na lepem zagledaš nekaj, kar je podobno nekakšnemu telovniku. Pogledaš bo. lje, razgrneš in uganeš: pasji telovnik! Greš da lje — pasji čeveljčki! Vse večinoma iz karirastega blaga. In to ni kar tam nekje v kotu. Ne,ne! Ta je na vidnem mestu, da hitro opaziš. Prideš v tr govino z usnjem, še preden se po stari navadi primes za prodajno mizo, zagledaš na pokro-mani mrežici obešene pasje povodce: debele za buldoge in drobne čisto drobne za »podgane«. Na cesti potem lahko opazuješ pse velikane in pritlikavce; vse od 20 dkg naprej. Napravljeni v smešna oblačila, obuti v mehke čeveljčke, da se ne bi na večernem sprehodu prehladih, kadar bode rosa, tekajo ubogi štirinožni prijatelji na povodcu, ki ga prijatelj drži v roki. Sicer p? so ljudje prav tako smešno oblečeni kot psi. Tako kot težko najdeš psa brez telovnika, tako težko najdeš človeka, ki bi bil napravljen okusno. Ko pogledaš v izložbo in vidiš, kaj vse se dobi tam, ti je domala nerazumljivo, od kod ta nemogoča kombinacija oblačil na ljudeh, ki jih srečavaš na ulici. Mnogokrat sem mislil, kaj bi napravila naša žena ob tolikšni izbiri. Sicer pa ne gre samo za ženske, enako je pri moških. Obogateni s kopico vtisov smo z vlakom od-brzeli proti drugemu mestu našega bivanja v Belgiji — proti metropoli Bruxellesu, kjer so nas čakala nova presenečenja. Mito Trefalt Zelenja v pristaniškem Antvverpnu ni malo. Tudi tam kjer je videti, da ni veliko prostora, so mestni očetje zasadili gredice in rože. Na sliki je znan trg Astrid . s TA BIOL.OGB našega stoletja smrt ni vet nujna WUKTNSTTCMK ?MuVlDEV A. l«E.r>\CWS¥LlH. M&.OV meja. ki se je ni mogoče izogniti. Pravijo, da je smrt le nesrečen primer, v katerem v trenutku zastane zapleteni sistem, ki povezuje in usklajuje delo milijard celic in povzroči njihovo postopno odmiranje. Čudna oporoka Zw e pred štirimi leti je znani francoski biolog Jean Rostand napisal: »Prišel bo dan, -ko bodo neozdravljivi bolniki in stari ljudje zapuščali oporoke, v katerih bodo zahtevali, da njihovo telo ob smrti ohladijo in položijo v posebne krste z napisom: Oživeti, kadar bodo izdelana zdravila za zdravljenje raka ali...« Ameriški profesor fizike, matematike in astronomije trdi, da je že sedaj fizično mogoče oživeti človeka po smrti. Po smrti naj bi ga ohladili do temperature absolutne ničle tako, da bi telo potopili v tekočo raztopino helija in potem v posebnih prostorih shranili za nekaj desetletij ali pa celo stoletij. Skratka — vse dotlej, da se medicina ne nauči zdraviti bolezen, ki je povzročila smrt. Oživljanje Torej, nesrečen primer ni povsem brezupen. Neposredno po smrti so človekove celice se žive. Če se s pomočjo določenega postopka obnovi biološko ravnotežje, organizem oživi. Trditve niso abstraktne. Ze sedaj je dobila svoje mesto v znanosti nova medicinska veja — reanimatologija. Moskovski profesor Njegovski, eden od pionirjev te znanosti, je oživel" že več novorojenčkov, ki so se zadušili ob porodu in bolnikov, ki so umirali zaradi hudega krvavenja ali slabljenja srca. šest usodnih minut je umrli v labilnem stanju klinične smrti. Nato začno odmirati celice velikih možganov: nastopi prava smrt. Profesor Etinger meni, da je najprej potreben uspeh pri podaljšanju teh šest minut, potem pa bo nastopil svoje delo mraz. Življenje - ohranjeno za stoletje Poskus pred dvema stoletjema 0zmrzovanju kot sredstvu za podaljševanje življenja so govorili že v osemnajstem stoletju. Neki Francoz je dejal: »Verjetno bo vsakdo, ki upa, da bo živel 80 let, rajši podaljšal življenje za 10 ali 12 stoletij tako, da bo v vsakem stoletju živel po 8 ali 9 let.« Ze leta 1780 je jezuit-znan-stvenik Spalanzani hotel dokazati, da zmrzovanje za najbolj enostavne organizme ni problem. V tem letu je na temperaturi —19*>C shranil mikroorganizme, ki živijo v mahu. Pozneje jih je oživel z ogrevanjem in potapljanjem v vodo. Pri bolj zapletenih organizmih je največji problem voda. Nemogoče je iz človeškega organizma odvzeti vso vodo, ne da bi bile poškodbe v tkivu nepopravljive. Neki ameriški znanstvenik meni, da morajo biti celice oste-kljene v delcu sekunde, ker je le tako mogoče preprečiti njihove spremembe. Najbolj važno je torej kar najhitreje znižati temperaturo do —40° Celzija. drugo Ali je smrt res le nesrečen primer? • Znanstvenik predlaga shranjevanje mrličeV • Za nekaj stoletij jih bomo v hladilnikih morda zopet oživeli? Uspehi in pomisleki Znani nevvjorški zdravnik je deja(: »Ko bi vsi zdravniki delali enotno, bi dosegli uspeh pri zmrzovanju in oživljanju v manj kot petih letih.« Majhne možnosti so, da bo mogoče oživeti že prvega človeka. Toda drugega ali tretjega? Nihče še ni poskusil oživeti zmrznjenega človeka, ker znanost trenutno še ne dosega te stopnje. Kljub temu dosežki človeštva v tem pogledu niso majhni. Leta 1956 so jugoslovanski znanstveniki oživeli podgane ohlajene na —6<>. Oživljene podgane so bile odpornejše, njihovo srce je delalo bolje kot pred »smrtjo«. Marca 1963 je sovjetski biolog Lo-zinski ohladil do temperature —2690 dvajset gosenic: trinajst jih je povrnil v življenje. Podobnih uspehov je bilo še več. In mogoče res ni daleč, ko bo mogoče uresničiti zamisel znanstvenika Etin-gerja in ustanoviti »Društvo bodočih nesmrtnikov«. Nove radarske naprave, ki so jih Američani postavili na britanskem otočju. Naprave so zelo natančne in dovršene. XAXim\TOSTW §§ Robotova diagnoza NA JAPONSKEM so naredili uspešne poskuse, pri j§H katerih so elektronski možgani preiskali raka na plju- === čih. Profesor Išijama je s pomočjo podatkov o obli- BH kah in znakih pljučnega raka izdelal 31 kombinacij za i== diagnozo raka in jih sistematiziral v elektronskih mož- Hl ganih. Pri praktični preizkušnji je naprava pri 66 pri- §jf merih dosegla 90-odstotni uspeh. Podoben uspeh so §H dosegli tudi pri preiskavi 184 primerov tuberkuloze. Jjj Majhna stiskalnica za sadje OSEMDESETLETNI iznajditelj Dušan Milosavljevič =§ je izdelal majhno hidravlično stiskalnico za odcejanje = sadnih sokov. Stiskalnica je zelo enostavna in prak-^= tična za uporabo v gospodinjstvu. Pogonska moč je vodni curek iz vodovoda. Ravnanje z njo je enostavno =1 in nenevarno. Naprava bi bila lahko zelo cenena, mc-==g goče pa jo je izdelati tudi iz plastične mase. JU Nova sintetična tkanina MAKEDONSKI kemijski kombinat Naum Naumov-== ski bo kmalu začel s proizvodnjo posebnega sintetič-§jH nega vlakna — makrilon. Ta vlakna, ki so dvakrat moč-JHi nejša kot volna, bodo našla široko uporabo v tekstilni §H§ industriji. Mešali jih bodo z ostalimi naravnimi vlakni. Po prvih raziskovanjih, bo obleka iz makrilona za-== drževala toploto, zelo bo mehka in lahka. Za pranje =H bo zelo enostavna, likati pa je ne bo treba. Razen tega =§§ teh vlaken ne napadajo insekti. jj Plastično dno umetnega jezera RAZSEŽNO zemljišče v Costa Rici, na katerem bo H§§ kmalu umetno jezero nove hidrocentrale, bodo prešli krili s plastično folijo. S tem bodo zmanjšali ne\ar-||i nost odtekanja vode skozi tla. Folijo bodo zasuli z de-Hj set centimetrov debelim slojem peska in dvakrat tako = debelim sloiem blata, da se folija ne bi poškodoval^ Jajca s sardelnim nadevom na kruhkih 6 rezin rlenega krulia; 5 dkg margarine, 1 žličko sesekljanega drobnjaka, 3 trdo kuhana jajca, 5 dkg surovega masla ali margarine, 2 žlici kisle smetane, 4 sardelni fi-leji, kisla kumarica. Kruhke namažemo z ume-šano margarino, ki smo ji dodali sesekljan drobnjak. Kuhana jajca po dolgem razpolovimo in rumenjake iztočimo. Ma vsak kruhek položimo polovičko jajčka z nadevom navzdol. Kruhke obložimo še z rezinami kislih kumaric. Za nadev penasto umešamo surovo maslo ali margarino, dodamo smetano, drobno sesekljane sar delne fileje in rumenjake.'Vse dobro premešamo iti nadevamo jajčne po-lovičke. Solnograški vit */ «1 • zhcniki 3 jajca, 6 dkg sladkorja, 3 dkg ostre moke, 3 dkg surovega masla za peko, sladkor v prahu. Iz beljakov stepemo trd >neg in vanj počasi vtepemo sladkor. Nato s kuhalnico narahlo primešamo rumenjak in'presejano moko. V železni oonvi razpustimo surovo maslo in vanj z lopatico nalo-iimo 5 enako velikih kupčkov festa. Rahlo zapečene obrnemo, jih zapečemo še na drugi strani, zložimo na večji krožnik in potresemo s sladkorjem v prahu. BOLEZEN, KI NAS POGOSTO OBIŠČE Influenca GRIPA je verjetno najpogostejša bolezen in zato tudi precej znana, saj se je ne izogne niti dojenček niti starček. Verjetno jo povzroča več bolezenskih klic, zato so tudi njen začetek, razvoj, potek in nevarnost s posledicami kaj različni. Zdravniki so mnenja, da je osnovni povzročitelj virus, ki se prenaša s kašljem, morda tudi z dotikom in zrakom, navadno ga spremlja še droben bacil. Posebno v hladnejših dneh so ustnice občutljivejše in kožica rada razpoka. Da se bomo "temu izognile, jih večkrat namažemo z vazelinom In raje uporabi.5 "o mastno šminko kot suho Okužba OKUŽIMO se najpogosteje skozi dihala in skozi oči. Inkubacijska doba do nastopa bolezni je po izkušnjah kratka in traja le en dan ali dva. Mast na lesenih tleh čE SE nam mast polije po podu, polijemo madež takoj z mrzlo vodo, da se mast strdi in se zato ne more vpiti v les. Limonini ostanki OSTANKE ožetih, obriba-nih' oziroma otupljenih limon uporabljamo v kuhinji kot čistilno sredstvo. Če jih dodamo vodi za pomivanje, se bo porcelan lepše svetil, s črne posode bomo laže odstranili maščobo in saje. pregnale bomo rudi neprijeten duh, ki se širi pri pomivanju posode. Z ostank; limone očistimo vod&vodnc školjke in pomivalne sklede. Aluminijasta posoda bo kot nova, če jo odrgnemo z limono. Izginile bodo lise, ki se rade napravijo na aluminiju pri kuhanju nekaterih jedil. Zarjaveli ključi ZARJAVELE ključe zdrg-nemo s petrolejem ali jih denemo za nekaj časa v ter-pentin. Madeži MADEŽE od rdečega vina, malin in kakava čistimo z vodikovim prekisom, ne da bi mu dodali amoniaka. Madeže kakava in čokolade lahko omehčamo tudi z glicerinom in jih nato izperemo z vodo. Ledvice in slab" duh LEDVICE izgubijo duh po seču, če jim izrežemo sečo-vode in jih namakamo nekaj časa v vodi ali mleku. Priporočljivo je, če narezane ledvice nekoliko prepražite v kozici brez-masti, da tekočina, ki je v njih, delno izhlapi. Jetra in ledvice solimo šele, ko so sprožene. Bolezen je nevarna zato, ker se ob nji radi razmnožijo nekateri drugi bolezenski bacili, ki so že bili v telesu in povzročijo hude bolezni — kot pljučnico, vnetje mren, črevesja in drugo. Splošna oblika obolenja je lahko pri posameznih ljudeh različna, pri enih prizadene dihala, pri drugih prebavila, pri tretjih živčevje, nato ude, sklepe in mišice. Bolezenski znaki BOLEZEN se prične navadno z vročino, močnim glavobolom, kašljem, trganjem po udih, solzenjem, nahodom in vnetjem očesnih veznic. Po nekaj dneh vročina poneha, glavobol popusti, sledi pa oslabelost in omotica. Bolezen je lahko zelo nevarna dojenčkom in predšolskim otrokom, ker je ze-Jo nalezljiva in pri otrocih povzroči hude motnje v prebavilih. Množično se influenca razširi v vlažnih jesenskih dneh, pozirhi in spomladi. Žganje utegne škodovati ČEPRAV ni že vsak prehlad tudi influenca, pa je vendar že veliko tistih, ki so jo preboleli. Mnogi ljudje pravijo, da se jo prežene s pitjem žganih pijač. To zdravljenje pa utegne biti tudi zelo nevarno, posebno pri tako ime-.novani obliki želodčno-čre-vesne influence, in ima lahko nevarne posledice na prebavilih kot želodčno črevesne rane, vnetja jeter, trebušne slinavke in še druge. Zdravljenje BOLNIK mora takoj v posteljo in ležati, dokler traja vročina r\Ti telesna temperatura nad 370 C. Pije naj lipov ali bezgov čaj z dodatkom mete. Proti glavobolu naj bolnik vzame tablete aspirina nekajkrat na dan ali piramidona. če ima bolnik znatne »bolečine tudi v prsih, kar je pri tej bolezni zelo pogosto, naj vzame trikrat do štirikrat na dan po dve tableti sulfokombina, da se tako v kali zatre razmah bacilov, ki povzročajo vnetje pljuč. Pri otrocih ravnamo prav tako, le da dajemo zdravila v primerni manjši količini. Preprost dvoredno zapet plaSč je narejen iz svetlega velur j* Kar hitro se moramo odločiti za zimsko jopico ali pulover* da ga bomo pravočasno spletle. Morda sta vam modela n» sliki všeč in se boste za enega izmed njiju odločile Z.T5AJ 311 3E.SILN in vino vre in drevesa se »sla- laradi tatvVn, dclomtlniUva "K-jer aVko\\o\ žalne raije- V juoiAo r\\V.oY\ napraVv-Čiio« in gostilne SO polne. V gOStilnan ljudje mar- "m Pijančevanja. Obsojen na dati, razjeda do konca. Vett- U poštenjakov zamujeno jc J b . ..... ... zaporno kazen zaradi nepva- ko volje in moč\ je potrebno m\o ie na začetku. Vas je tinujejo, skačejo po mizan; pijejo, pojejo in zopet cevanja preživnine. V zakon ljudem, da se mu postavijo zahtevala, da se izžene vsa pijejo, dokler jim vino ne obrne želodcev. Zgodba ni stopil brez nahrbtnika.Vo- po robu. Pri tej hiši takega družina, zaradi pijančevanja, o pijači, ki ne more nahraniti otrok, sega v čas «vci so bili mnenja, da je človeka ni bilo. Alkohol je nemorale in nasilja. jeseni, ko pijance bolijo glave, ker pravijo, da ni več pravega vina. Reporter nima zdravniških zakonsko hčerko, ki jo je slušalk, da bi lahko poslušal, spočela pijača. Takrat se nekako ljudje kašijajo. Nima zakonski otroci še niso rodi-laboratorijev, da bi po gostilnah zbiral kri in ugotavljal, koliko alkohola je v naši krvi. Zato podatki nikoli ne bodo uvrščeni v znanstvene platnice. Priznali jim bomo mogoče nadarjenost za- Alkohol nevaren za okolico. S svojo trgal možgane treh odraslih Mera je bila prekoračena, ženo ravna zelo nasilno. Ko in ni prizanašal niti nedolž- ko je mati treh otrok letos je bila noseča, jo je pretepal nim otrokom. Posledice dru- v najhujši zimi zapustila tri in metal in hodil po njej. žinskega razkroja so uniču- nepreskrbljene otroke in se Pretepa tudi taščo. Zaposlen joče. preselila h gradbenim delav-je bil v štirih tovarnah. V Lesena bajta, ki je že leta cam na letališče v Brnikih. prvi je bil odpuščen brez in leta ni nihče popravljal, Mož je bil v zaporu. Sladko li v polivinilu, pač pa na sla- opisa vzrokov, v drugi so ga se podira. Ves denar je od- življenje v kozarcu se je zorni. Zato se nam bo ženska odpustili, ker se je ponesna- šel za pijačo. Za hišo ni de- pet začelo, smilila. Vaščanom se tašča žil v skladišču, v tretji tovar- narja. Vsi družinski člani zine smili. Obsojajo jo kot ča- ni je napadel vratarja, v če- vijo v enem samem prostoru, prišla v va rovnico, ki leta na metli. trti pa mojstra z nožem. Mož V tem prostoru je umazana nih delavce' Sedmega februarja letos je skupina sccla!-V razpadli hiši Hčerka. Za neki praznik pravi, da ima svojo ženo rad. miza, ob pači, ki jo grejejo je bilo se je s fanti spoznala v stra- Otroci. Starejši dve sta de- tuji moški, stoji klop, sredi dremal veselje. Za oeejo poročen mož, ki PROPAD DRUŽINE ZARADI LAHKOMISELNOSTI Pijača ne more pažanja, kar pa ljudem danes tako smrdi kot človeško blato. DRUŽINSKO RAVNILO Družino iz naše zgodbe je vanja se je vrnila z nezakon- pijača ppoolnoma raz- skim otrokom, kj pa je po jedla. Na njej se je na- porodu umrl. Pozneje se je bral vinski kamen. Ta ka- poročila in rodila tri otroke nišču. Fantje so pozneje pri- klici. Mlajši je fant. Hranili sobe pa je postavljena na pol nesli v gostilno njeno perilo, so se z mlekom, ki mu je podrta postelja. Streha pušča Z osemnajstimi leti je odšla bila primešana pijača. Fant ob deževnem vremenu. Kuhi- z doma na medeni mesec. je umsko in telesno nerazvit, nja je stara in brez oken. Dva tedna se je potikala po Star je enajst mesecev in ne Hišna vrata se ne zapirajo svetu s fantom, ki je podvr- hodi. Najbrež ga bodo poslali in so na pol prislonjena na žen klateštvu. Iz tega po to- v Dornavo (dom za duševne zapah in telesne spačke). men se je oprijel srca in žil. V noge družine je vdrla vode-nika. Prsti ji trepetajo kot šiba na vodi. Družina nima več peči, pri kateri bi se ogrela. LADJA SE POTAPLJA vasoval pri steklenici. Mati treh otrok mu je dvorila. V postelji pa so ležali trije zavrženi otroci. Ko so otroke izvlekli iz umazanih cunj, so videli, da , so bili do ušes umazani od človeškega OiLta. Koža je bila modra od mra-To so posledice večletnega za in ozeblin. Ležali so kot Stanovanje je podob no brlogu. trna \epo\\ca VELIKO PREDMETOV v vsakdanji rabi se imenuje po Bledu. Poznamo cigarete Bled, čolne, letala in ladjo, ki pod tem imenom pristaja in zapušča svetovna pristanišča oz. letališča. Ladja »Bled« je ime našega gorenjskega letovišča raznesla po vsem svetu. dfttko\ o smoY\ YaAy\ % Le. -na. \mtmy "VvvtY\Y\ «*& \ Y>Wo sreče % V^ud'v,e pravV^o s\a\» xacc\e\t — do -\>er konec % L,adja »TSVed« vzdržuje r»omorskt stike z, Zahodno Afriko .l--.ill^ill_-lll_lll.^.lll~lll.^.lt;_«i: ružina, o kateri smo zbrali toliko podatkov, se ni potopila v morju nadlog, pač pa v pijači. Vsi D — dve punčki in fantka. Materinstvo se je zanjo končalo, ko so ji odrezali popkovino. Hčerka ni neumna. Ko ji iz ust smrdi po pijači, pravi, Grejejo jo samo še žganje, da jo bolijo zobje in si je pelinkovec in dalmatinsko vi- nanje dela vinski kamen, no. Po grlu spusti tudi ves de- Družinsko ravnilo je dolgo nar, ki ga je dobila za pre-šest članov. Vsi odrasli pije- skrbo svojih otrok. Obsoje-jo, otrok pa pijača ni mogla na je od sodnika za prekrške nahraniti. zaradi pijančevanja in prosti- pri hiši tri ogle. Ni noben Tašča. Pišemo jo z veliko tuci je. Pijača vedno najde čudež, če so se zaradi pijan-začetnico, ker stoji na začet- družbo. čevanja zrušili trije ogli It- ku stavka in ker bo kmalu Hčerkin mož. Napada vaš- ne :n četrti od moža v eni zaslužila pokoj. Rodila je ne- čane. Bil je večkrat v zaporu sapi. »sladkega življenja«. ODVZEM OTROK V aščani do pijancev nikoli niso preveč ravnoduš ni. Običajno je njihova odrasli so razvaline. Tašča ravnodušnost prej obsojanje čaka na pokojnino, hčerka je s pomočjo tujih moških podrla edino peč v hiši, mož pa je v zaporu. Ljudski pregovor pravi, da žena podpira kot usmiljenje. Kes je, da so naši ljudje bolj navajeni tožiti, kot pomagati, vendar do ljudi, ki so presegli mejo lahkomiselnosti, ni mogoče biti širok. Volivci zaselka propadle družine so s prsti kazali na hišo pohujšanja. Socialni čut se je umaknil prepričanju, da iz propadlih pozabljeni predmeti v uradu za najdene predmete. Zuna: je zima igrala na ledeno harfo. Ko je socialna delivka prije'a prvega otroka, jo ie objel s takšno močjo kot klešče. Prvič je najbrž obču til, da je srečal mater. Materi so sporočili. — Odvzeli vam bomo obroke! V pijanosti je odgovorila: — Kar odpeljite jih, jaz jih tako ne maram. Izpila je zadnji požirek svoje pijače. Zdravko Tomažej Eden izmed rešenih rudarjev Kupčija v pristanišču Vbelgijski luki Antvverpnu je bila leta 1959 usidrana belgijska ladja »AIex Vari Obstal«, ki je do takrat plula na progi v belgijski Kongo. Krov je bil lepo očiščen in ladja se je svetila kot umit porcelan. Sredi popoldneva sta prišla na krov ladje kupec in pro-dajavec. Z glavnega jambora so spustili belgijsko zastavo, namesto nje pa razobesili našo državno zastavo. Ladjo je kupec, Splošna plovba iz Pirana, preimenovala v Bled. Običaj je, da pri prodajah lastniku je dolga leta vzdr-ladij takoj zbrišejo staro zevala progo z belgijskim ime. Na novo so prebarvali Kongom. Za Splošno plovbo tudi dimnik, kjer je bil na- pa je prvo vožnjo napravila slikan znak podjetja.' v Severno Ameriko. Po vrnit- Prva vožnja, ki jo je ladja vi iz Amerike je ladja vzdr-»Bled« napravila, ko je za- zevala tri leta stalno linijo ZADNJE DEJANJE RUDARSKE NESREECE V LENGEDU za Severno Ameriko. Lansko šali pot z zabavami in dru-Ieto pa so zaradi pomanjka- žabnimi igrami. Potniki mošnja tovora za Severno Ame- kega spola so včasih tudi po-riko ladjo preusmerili v Za- pivali, da so na ta način hodno Afriko. Zdaj redno postali dobre volje, vzdržuje zvezo s pristanišči. Ko je ladja nekoč plula iz na severu in zahodu Afrike. Amerike v Evropo, se je na Ladja »Bled« zaradi svoje njo zatekel Svojevrsten Ame-starosti ni več najbolj hitra, ričan, ki se ni branil naših. alkoholnih pijač. Kmalu so ga na ladji vsi pomorščaki in potniki klicali Peter Piano. in pustila matično belgijsko luko Pluje s hitrostjo 13,5 milj na ni bila srečna. Iz Antvverp- uro. Oskrbuje jo posadka, na je ladja odplula za tovo- ki Šteje sedaj 42 mož. Med rom v Bremen, kjer je pod ladijsko posadko prištevajo Skrbel je za dobro volje težo tovora nasedla ob ustju tudi perico, ki je na ladji, v bremensko luko. Toda po- Posadka je bila večja v času, škodba ni bila usodna. Ko ko je ladja vzdrževala preje voda narasla, so ladjo s met še s Severno Ameriko, pomočjo dveh vlačilcev iz- ker je bilo takrat na ladji vlekli, popravili in usposo- več belega tovora — potni-bili, da je lahko priplula do kov. naših pristanišč. Rojstni list Iadja »Bled« je bila zgrajena pred vojno leta 1941. Njena nosilnost je 8200 ton tovora. Pri belgijskem smeh. Ko je praznoval svoj rojstni dan, je na njegov račun pila vsa ladja. V ladijskih prostorih so napravili malo veselice. Vino so pili kar iz aluminijastih posod, ki jih na ladji uporab-V začetku prihodnjega le- ljajo v kuhinji. Popili so takta bodo ladjo »Bled« posta- šne količine »božje kapljice«, vili v dok v piranski ladje- da na koncu niso več vedeli, delnici in ji zamenjali po- ali hodijo po nogah ali po možne stroje. Za glavni stroj pa bodo v Litostroju odlili nadomestne dele. Posadka na tovorni ladji »Bled« ni stalna. Neprestano rokah. Hodili so po vseh štirih. Vse bi se dobro izteklo, ko drugi dan ne bi pogrešali potnika, ki je dal denar za prihajajo novi ljudje. Tudi tako množično zabavo. Ame- skozi vrtino NA DNU RUDNIKA, 79 m globoko; so bili blokirani trije rudarji. Reševavci so do njih izvrtali navpičen rov. vstavili vanj cev in kmalu so jim ponesrečeni rudarji pričeli odgovarjati z udarci. Nenadoma se je nad cevjo znašla žena... romati Franziska je sedla k izlizani mizi z izrabljenimi pivniki, črnilniki in oguljenimi peresniki. Kmalu so jo poklicali. V nedeljo zjutraj so bile zveze proste. Uradnik od okenca ji je vzkliknil Dortmund', beseda je nenavadno in sveže zvenela v italijanskem naglasu, ki je ostril samoglasnike in mešal soglasnike, Franziska ga je sprašujoče pogledala in rekel je: »Drugi araiat!« z zaupljivim glasom, bila sta sama, sama po prečuti noči v nedeljskem jutru poštnega urada, Fondaca dei Tedeschi, Franziska je vznemirjena vstala, odšla h kabini in snela slušalko, vendar ni bila zmedena, polotilo se je je le mirno razburjenje. Preden je rekla »Hallo«, je za seboj zaprla vrata telefonske celice. Zveza je bila že upostavljena, takoj je zaslišala Joachimov glas in ne telefonlstko iz Benetk ali Dortmunda, to je ustvarilo zarezo nezaupanja in poštne skrivnosti, ki jo je povezovala in ločila od glasu, ki se je takoj odzval. »V Benetkah si torej,« ga je zaslišala. Kaže, da je že zvedel za njen beg. Herbert se je takoj včeraj odpeljal domov, morda pa je po telefonu poklical Joachima, tako naglo vendar ni megoče priti z avtomobilom iz Milana v Dortmund. Ni. glo je pomislila in sklenila, da bo pie-vidtia. »Ne nameravaš spregovoriti?« je vprašal. Telefon ima zraven postelje. V tej jutranji uri leži še v postelji. Nekajkrat sem ležala z njim v postelji, ko je telefoniral. Tedaj, ko sem ga ljubila, sem rada gledala, kako je telefoniral, leže v postelji, s slušalko med ušesi in ramo; telefoniral je na umirjen, zbran {».samozavesten način, kdor zna telefonirati kakor Joachim, uspe. »Poslušaj,« je dejal, »to mi ni mar, vendar gre za tvoj denar. Pogovor med Benetkami in Dortmundom ni najcenejša reč, tudi ob nedeljah pred osmo uro. Prijaviti bi morala pogovor na moje stroške.« čutila je pritajen posmeh. »Tako bi izjemoma sprejel tudi pogovor na svoje stroške.« »Je Herbert že v Dortmundu?« je vprašala, da bi pridobila čac. »Ne, vendar je na poti.« Oddahnila se je. Ni se mi torej bati, da bi ukazal Herbertu, naj me poišče. A. A. BEG »Neumno, da si pobegnila Herbertu.« , Prisluhnila je glasu. Telefon ga je spremenil. Močneje je poudarjal porenski naglas, ki ga sicer skoraj ni bilo čutiti. Porensko narečje je obrusilo Joachimov glas, ga gladilo in zvežbalo, tako da je postal glas moškega, kakršnim pravijo v Porenju 'Schvvittjeh'. Toda Joachim ni mitier. Res je uglajen, hladen trgovec, ki ne sprejema telefonskih pogovorov na svoje stroške, vendar pa je tudi brez smisla za humor, le stvaren je, ne pa dovolj površen, da bi bil lahko mitier. »Pobegnila nisem le Herbertu«, je rekla. »Vrhu tega mi je vseeno, če je to neumno ali ne. »Saj že govorim kakor 0'Mallev. Spomnila se je nočnega pogovora s tujcem, ki ji ni bil več tuj. »Mr. 0'Mallev,« je rekla in obarvala glas s trohico slovesnega posmeha, »ostanite na svoji ladji. Nekoč, pred davnim časom, v svojem prejšnjem življenju, ste si naprtili krivdo, s katero se mora pač spoprijazniti. Toda zdaj ste mož, mož z lastno ladjo. Neumno, če bi dovolili, da bi vas pri tem motili.« Joachimovo mnenje, da je bila neumna, ko je zbežala, se ji je zdelo podobno njenemu opozorilu Patricku. In njen odgovor Joachimu je bil odmev Patrickovega odgovora: »Tudi Kramer«, je rekel, »je tedaj trkal na mojo razumnost. To sem vam že povedal. Odtlej sem prisegel, da nikdar več ne bom nasedel tej ukani. globine. Mislili so, da so v globini štirje preživeli. Lju- čgsje fa takfat sq ^enjali dem, ki so noč m dan stali ____J____x_ j_ _: Ponesrečenčeva žena še vedno upa »Fritz, me slišiš«, je ihtela v zevajočo odprtino. Doslej je mislila, da je njen mož že davno mrtev. Sedaj pa ... Zopet se je v njenih očeh zasvetila iskrica upanja ... Strašno nesrečo v rudniku železa v Lengedu na južnem Saškem so preživeli samo redki rudarji. Preden so jih rešili, so morali preživeti teden dni na dnu poplavljenega rudnika, ki je zahteval.47 smrtnih žrtev. Vzrok nesreče je bil jez, ki se je porušil. Čeprav majhen, so ogromne količine vode (500.000 m3), ki jim je dal prosto pot in ki so izginile v zemljo, zadosto- najbolj veseli — slike, ki so vale, da je bilo 9 km rudniš- prikazovale delo in napore kih rovov poplavljenih. Pre- prijateljev, da bL jih rešili, živeli rudarji se imajo Medtem pa so poleg prve zahvaliti za svoje življenje vrtine izkopali še drugo, več-samo temu, da so delali v jo. Nastopilo je vprašanje, nekem slepem rovu, ki se je kako se izogniti prodoru zra-strmo dvigal in kjer je stis- ka, ki bi povzročil dviganje njen zrak zadrževal dviganje vode. Vendar so tudi na to vode. Strokovnjaki so spo- našli odgovor. Z nekakšnim ročili ljudem, da je vsak up čolničkom so ponesrečence na rešitev zaman. Vendar so drugega za drugim spravili kapitani se menjajo. Zadnji čas ima krmilo ladje v rokah 31-letni Janko Krizman s Krasa, ki govori dva tuja jezika: angleščino in italijanščino. Ladja je zavarovana pri britanski zavarovalnici Lloyd. Zgubljeni potnik času, ko je ladja »Bled« |f prevažala tovor še v . Severno Ameriko, je bilo na njej vedno precej potnikov. Ker ima ladja več potniških kabin, je" lahko čez atlantsko lužo pripeljala tudi do 45 potnikov, .ki so na ladji uživali prijetne dneve, saj je znano, da je posadka ladje zelo družabna. Vožnje so bile prijetne sporočil, so se oči napolnile ob ograji in čakali novih s solzami. Cev, ki je merila več kot 12 cm v premeru, je odslej prinašala življenje in upanje tem rudarjem, ki so bili živi zakopani. Zveza s svetom Reševavci so jim pošiljali hrano, predmete, ki so jih najbolj potrebovali in drugo. Počasi so si rudarji organizirali življenje pod zemljo. Vsak dan so dobili pet toplih obrokov, imeli so telefonsko zvezo, dobili so spalne vreče in česar so bili je potnikov polotilo dolgočasje in takrat so počenjal vse mogoče, da bi si skraj ričana Petra Piana ni bilo nikjer. Iskali so ga v vseh prostorih. Po brezuspešnem iskanju so sklepali, da je med vožnjo najbrž padel v morje. Posadka je bila v škripcih. Preobrnili so vse, kar je bilo na ladji. Proti večeru drugega dne so potnika našli v enem izmed gumijastih čolnov, ki so obešeni na vrhu ladje za primer reševanja. Vseh skrbi je bilo konec. Potnik je trdno spal po naporni noči. Ladjo »Bled« pomorščaki imenujejo tudi »črno lepotico«, fo pa ne pomeni, ča je ladja prav lepa. Ime so ji dali zato, ker je naše piian-Včasih pa se sko podjetje sklenilo, da bodo odslej vse njihove ladje črno pobarvane. Zdravko Tomažej kljub temu začeli vrtati... Čez tri dni, bila je nedelja, so zaslišali štiri udarce na cev, ki je dosegla že 79 m v kabino z zmanjšanim pritiskom in jih počasi dvignili na površino. I o 185 urah so se tako vrnili v življenje ... Valentina Terješkova in Andrej Nikolajev preživljata svoj medeni mesec v Indiji. Pred tedni sta se v Moskvi poročila. Prvo njuno skupno potovanje je bilo v Indijo, kjer so ju sprejeli z velikimi častmi. Na sprejemu sovjetskih "kozmonavtov je bil tudi predsednik indijske vlade Neb.ru. Skupaj z zakonskim parom Nikolajev je pripotoval v Indijo tudi sovjetski kozmonavt Vakrij Bikovski. V ŠOŠTANJU /JV VELENJU Obiskali smo Kaj uho vo mamo DOBRO se še spominjamo izleta ob koncu lan- mesto: novo paviljonsko Šo-„ . , . _ ,, VM. , - ,10, moderen kulturni dom, skega šolskega leta. Odločili smo se, da bomo od- hoteI stanovanjske bloke in šli na Štajersko, in sicer v mesti Šoštanj in Ve- rudarsko- vile, stolpnice ia stolpiče ter rastlinjak. Ob lenje. Z železarskih Jesenic smo se odpeljali s mestu je rudnik lignita in' posebnim avtobusom, ki smo ga že prej naročili V^\^^^aViCv^ pri jeseniškem avtobusnem podjetju. Peljali se pot po Šaleški dolini. Videli , . A. 4. ... . \, j smo veliko novega in lepega, nismo po glavni cesti proti Ljubljani, temveč pod 6 ^ Marjana Homovec, 1 gorami čez Kamnik. Zoran Gušt5n Skupina škofjeloških otrok se v teh jesenskih dneh po svoje zabava. Videti pa je, da je dekletom čistoča bolj všeč kot fantom in podjetju za vzdrževanje čistoče. Muca lovi N miško mlađa rast aša muca Potcpuška to nam prava je lenuška. Ves dan za pečjo sedi, nič mišk nam ne lo\'i. Ko pa večer na zemljo leže, naša tmica izza peči prileze, pa ponosjio dvigne rep in odide na potep. Toda, glejte no to čudo, kaj je danes z našo muco, mirno na vrtu sedi. In kaj dela? Uganite Vi! Breda Krainer V Šoštanju smo si ogledali nju; vv bivši Jugoslaviji je • staro mestece, v katerem se bilo to staro rudarsko naselje, je leta 1922 rodil in živel naš v novi Jugoslaviji pa so zgra-partizanski borec in pesnik dili povsem novo, moderno Karel Destovnik-Kajuh. Obiskali smo Kajuhovo HHUHI.........UMNIMI!..... mamo. ki stanuje v svoji hi- g ši blizu glavne ceste. V bližini rojstne hiše stoji nekdanji otroški vrtec, v katerega je hodil tudi mali Karel. Prosili smo jo, da bi nam kaj pripovedovala o svojem sinu. Naši želji je rada ustregla. Zbrali smo se pred rojstno hišo pesnika in pripovedovala nam je. »Moj Karli je že v otroških letih pričel sestavljati pesmice. Bil je zelo miren in ubogljiv deček. V šoli je bil vedno odličnjak. Bil je zaveden Slovenec, zato so ga oblasti preganjale.' Večkrat je bil tudi zaprt. Bil je v zloglasnem taborišču v Iva-njici v Srbiji. Fašisti so ga poslali v Ljubljano, a jim je leta 1943 ušel v partizane. Tam je pisal partizanske pesmi in jih prebiral na mitingih. Padel je pozimi leta 1944 nad BeKmi vodami blizu Šoštanja.« Kajuhovi mami smo se najlepše zahvalili za njeno pripovedovanje in ji poklonili šopek rdečih nageljnov. Iz Šoštanja smo se odpeljali proti rudarskemu Vele- Metka šifrer, učeno 6. raz. osn. šole »Prežihov Voranc«, Jesenice Od kdaj so dežniki? ŽE V DEVETEM STOLETJU pred našim štetjem so na Kitajskem uporabljali sončnike in dežnike, a v 17. stoletju je bila njihova uporaba tudi v Evropi že zelo razširjena. To se pravi, domovina dežnikov in sončni-kov je današnja Kitajska. Na Britanskem otočju so se prvi soneniki pojavili 1. 1760, ko ga je prinesel neki John Heravvev. SonČnik je prinesel z Arabskega polotoka. Riba, nevarnejša od morskega psa V TIHEM OCEANU v vodah okoli kalifornijskega polotoka živi neka vrsta rib, ki je veliko bolj nevarna kot morski pes. Na hrbtu ima ostre bodice, ki ir/ovejo zelo močne bolečine. » Zavidljiv spomin ZGODILO se je v Italiji. V nekem rudniku je neki konj preživel več kot deset let, tako da je vlekel vozove, ne da bi vsaj enkrat zagledal dnevno svetlobo. Ko Je postal nesposoben za delo, so ga odvedli ven. Takoj ko je zagledal sonce, je veselo zahrzal in potem brez oklevanja krenil popolnoma sam v hlev, iz katerega je odšel pred desetimi leti. Torej nekatere živali imajo lahko prav dober spomin. HUMORESKA IZ ŠOLSKE KLOPI Naša družina domuje na letoviščarskih Jesenicah; naše ljubo mesto leži med belo Me-žakljo in rdečkasto Mcrco in ima veliko črno železarno. V tej veliki tovarni je glavni proizvod prah, s katerim čistijo Jeseničani planinski zrak, razen tega pa proizvajajo tudi železo. Ta odlični zrak okušamo tudi mi, to se pravi naša družina. Naseljeni smo pod Mežakljo, to- je v tistem delu Jesenic, kjer sonce sije največ dni v letu. Tu v hiši s številko 93 spi in je naša družina, vendar dolgo za to številko ne jamčim, ker jih vsako leto menjajo. Družina šteje štiri člane, in to: očeta — gospodarja in lastnika hiše (česar se včasih še preveč zaveda), matere gospodinje, ki nam kuha tako dobre reči, da bi jih' celo angelčki -jedli, samo rrii ne (ona je tudi glavni steber naše družine); potem je ttudi še sestra, ki je učiteljica in svojo avtoriteto preizkuša na meni, to se pravi, nad najmlajšim in največjim članom družine, ki mu je namenjeno, da bo postal hišni gospodar (hišnik sem že zdaj) in moram vrtnariti, to je pleti stezice naokrog mamine solate in špinače. Oče. ie bil včasih kle- par ali špenglar, kot to pravimo lepo po slovensko in je lahko naredil marsikateri opravljivi sosedi uslugo, ko je prišla »iz elementa« in našla na štedilniku preluknjan lonec. Pri tem delu sem mu pomagal tudi jaz; pri delu sem prvič zvedel, da sem najbolj neroden »mule« na svetu, Naša družina ki še piskra ne zna držati tako, kot je treba. Ker sem bil pri tem delu plačan po učinku, bi videl le malo filmov, če ne bi bilo dobre mame. Sedaj je oče v pokoju in ima več časa za dom, kar pa mami ni prav nič všeč, ker se preveč vtika v njeno obrt (tu so seveda denarne zadeve!). Oče se je motoriziral; kupil si je namreč kolo na nožni pogon in ga dal v last meni, vendar sem lastnik samo, kadar ga čistim (kolo je znamke »Diamant«) in oče zahteva, da se sveti kot soimenjak); drugače se vozi na nujne opraV-ke, ki se končajo s tem, da kolo stoji pred hišo, na kateri je napis »gostilna«; nazaj pride oče peš, ker se zaveda, koliko procentov prometnih nesreč povzroči alkohol. Drugače smo miroljubni (čeprav ne med sabo!) in se s sosedi ne prepiramo, ker moram kokoši (ki so aktivni problem Podmežaklje) pasti jaz in tako sploh ne narede šliode, ker so vedno zaprte. V prihodnje si želimo le, da bi cesto, ki pelje na Dobravo in Bled mimo nas, asfaltirali, ker prahu dovolj dobimo že iz železarne in nam prah s ceste, ki se ob pogostih motoriziranih pogrebih dviga in ti sili v usta in beli perilo, ni prav nič potreben. če bi kateri izmed tovarišev profesorjev zasledil v tem spisu primanjkljaj vejic (dijaki gotovo ne bodo!), naj ve, da je (tako vsaj upam) pisan v novem slovenskem pravopisu. Neki poklicani strokovnjak mi je samovoljno popravil vejice. Sumim našega učitelja slovnice, ki noče s časom naprej in nas še naprej uči postavljati vejice, te male zajedavce vseh poštenih dijakov. Mitja Volčič, 8. razred osnovne šole »Preži hov Voranc« Jesenice J PO T£RA3S,1L1A. fcKSVS se spev sttfta\emo t. tn«n- Tot«a uniituiiniiiiiMiiHiiiiiiin>iiHtwnniuiiiiuiitiiniiTi>iiiuiinHHiHiniHiii»H4ii>iiihiniiinii novembra — švedski PETEK — 22. novembra 1961 film CESTA ST. 6 ob 20. uri ob 16. uri za red ISKRA, 20. novembra — švedski ob 1930 za red PREMIER-film CESTA ŠT. 6. ob 18. in SKI jovanOYič: PRIMER DR. 16. novembra — Jugoslovan- 20. uri t^DOTi/T^r: . • \*„ * ski film OPERACIJA TIZIAN 21. novembra _ itaL barv. K0Pf J CvE - ^tuje Mest- 17. novembra — amer. barv. CS film OSVOBODITELJ no gledališče ljubljansko CS film DREVO ŽIVLJENJA MARAKAIBA ob 20. dri 20. novembra — i tal, barv. CS film MAŠČEVALEC DRA- KUT JO ob 20. uri WTONE CVSEMU NJV JESENICAH SOBOTA — 16. novembra ob 19.30 F. G. Lorca: DOM BERNARDE ALBE — dijaiaa v treh dejanjih NEDELJA — 17. novembra ob 15. in 19.30 F. G. Lorca: DOM BERNARDE ALBE 22. novembra — amer. barv. film KO ZVONOVI ZVONI- Dovje-Mojstrana Kranj »CENTER« 16. novembra — nemški barv. film POLNOČNA REVIJA 17. novembra — jugoslovan-.. ski film OPERACIJA TI- 16. novembra — španski ^jAN %f%-Jir^J1^SLyašV 21. novembra - i tal. barv. MOJO PESEM ob ]6.,_18-r?n CS film MAŠČEVALEC DRA- NEDELJA KUT gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU # NOGOMET V zadnjem kolu jesenskega dela gorenjske nogometne lige bodo jutri na sporedu naslednja srečanja — Lesce : Triglav B ob 10. uri, 17. novembra Jesenice : Tržič ob 13.30, Na-ob 10. uri URA PRAVLJIC klo : škofja Loka ob 10. uri, „ „ „ . — 5 program, ob 16. uri za Tabor : Bled ob 10. uri in Koroška Bela IZVEN Vilhar: DRUGA VE- Železniki : Svoboda ob 1330. 16. novembra — nemški LtkA BESEDA 17. novembra — amer. film film PARADA POPEVK 1961 pnvnviFT MORSKI OREL — KRALJI- 17. novembra — francoski PONEDELJEK — 18. nov. 9 ' ČIN GUSAR ob 14. uri, amer. barv. film UZDA OKOLI ob ]9 ?0 literarno satirični Tudi v gorenjski rokomet- 20. uri, premiera franc. fil ma ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE ob 22. uri ob 22. uri barv. CS film PREPOVEDANE STRASTI ob 16., 18. in 20. uri 18. novembra — amer. barv. film DVOBOJ NA SONCU ob 16., 18. in 20. uri VRATU kabaret SMEH NI GREH za ni ligi bo jutri zadnje je- .18. novembra — slovenski red Tekstilindus — A — go- sensko kolo in sicer se bo-film SAMORASTNIKI Kranj »STORžIč« 16. novembra — amer. barv. CS film PREPOVEDANE STRASTI ob 16., 18. in 20. 17. novembra — amer. barv. film DVOBOJ NA SONCU ob 13. uri 13. uri, amer. barv. CS film SERENDA VELIKE LJUBEZNI ob 15. uri, amer. barv. CS film ZAKONSKI VRTILJAK ob 17. in 19. uri 18. novembra — premiera film NURNBERŠKI PROCES francoskega barvnega filma ob 19 30 KOSILO NA TRAVI ob 16., 18. in 20. uri stuje Mestno gledališče ljub- do pomerili — Križe : Žab-Jjansko niča ob 10. uri, Mladost B : Storžič ob 830, Krvavec : ČETRTEK — 21. novembra ob 830 Savica . Xržič B CS film DREVO ŽIVLJENJA ob 19.30 za red KOLEKTIVI ob 10. uri, medtem ko sta 17. novembra — nemški Ul^lli^lfl^— IU^.III<=f.ICi^.ll3^.MI^(l Kranjska gora 16. novembra — amer. barv. film PARADA POPEVK 1961 21. novembra — slovenski film SAMORASTNIKI Kropa 16. novembra — jugoslovanski film NE UBIJAJ ob 20. uri 17. novembra — amer. barv. film BELA DIVJINA ob 15. in 1930 21. novembra Sil, TGLGUfZUR - PONEDELJEK, 18. novembra SOBOTA, 16. novembra Stražišče »SVOBODA« 16. novembra — ameriški barv. CS film ZAKONSKI VRTILJAK ob 20. uri Ljubno 16. novembra — švedski film POUK O LJUBEZNI ob 19.30 Cerklje »KRVAVEC« 16. novembra — ameriški 19. uri film ZNAK ZOROA ob 1930 17. novembra — amer. film ZNAK ZOROA ob 15. in 17. uri Naklo 17. novembra — ameriški barv. CS film KARTAGINA V PLAMENIH ob 16. in 19. uri Jesenice »RADIO« 16. do 17. novembra — RTV Bograd 18.00 Poročila — nemški 18 05 »Toma Sayer« — predstava za mladino RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik 1920 Sprehod skozi čas 19.45 Kaj bo prihodnji teden na sporedu? JTV * 20.00 T V dnevnik RTV Bograd 2030 Propagandna oddaja Duplica 16. novembra — amer. barv VV film ENOOKI DžEK ob 20.45 šest svečanih povabil RTV Ljubljana 17. novembra — amer. barv. 21.45 Zgodba o dr. Kildare W film ENOOKI DŽEK ob 2235 Poročila 15., 17. in 19. uri ~ 17. novembra — sov. barv. NEDELJA, 17. novembra film MEDVED IN MEDVED- -- KA ob 10* uri matineja RTV Beograd 20. novembra — francoski 11.00 Kmetijska oddaja • film POGLED Z MOSTU ob - RTV Ljubljana 17. uri 11.30 Zgodba za otroke RTV Ljubljana 10.40 Poljska ura — ljubljansko barje 15.20 Ponovitev šolske ure 17.30 Angleščina na TV RTV Zagreb 18.00 TV v šoli RTV Ljubljana 18.30 Poročila 18.35 Peter-detektiv — lutkovna igra 19.00 TV obzornik JTV 19.30 Tedenski športni- pregled 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Somrak — TV drama 22.00 Slikarstvo Dimitrija Pandilova 22.15 Poročila * TOREK, 19. novembra 21. novembra — francoski film POGLED Z MOSTU ob 19. uri 22. novembra — nemški barv. CS film ZAKLAD V ital. barv. CS film MAŠČE- SREBRNEM JEZERU ob 17. fALEC DRAKUT 18. novembra — amer. San'. CS film DREVO ŽIVLJENJA 19. do 20. novembra — slovenski film SAMORASTNIKI 21. do 22. novembra — ameriški film FRA DIAVOLO in 19. uri RADOVLJICA 16. novembra — jugoslovanski film DESANT NA DRVAR ob 20. uri 16. novembra — ruski film PESEM O SIBIRSKI ZEMLJI ob 18. uri 17. novembra — Jugoslovan- 21.05 Mati Ivana Angelska — 20.00 TV dnevnik 16. do 17. novembra — slo- skj film DESANT NA DR- , celovečerni film RTV Ljubljana venski film SAMORASTNIKI VAR ob 16. in 20. uri 2235 Poročila 20.30 Propagandna oddaja Jesenice »PLAVŽ« o Denisu RTV Beograd 12.00 Svečana akademija ob 20. obletnici AVNOJ RTV Ljubljana 18.30 Tekmovanje" "v sabljanju 19.00 Športna poročila 19.10 Dvsnejev gjgt JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.45 November 1943 v Mrkonjič gradu RTV Beograd 1930 Poročila Intervizija 20.00 Prodana nevesta — prenos opere RTV Beograd 23.00 Poročila SREDA, 20. novembra RTV Ljubljana 1730 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 Vlisk-rdeči blisk — slikanica 18.20 Pionirski TV studio 19.00 T V obzornik 19.15 Dokumentarni film 19.30 Ekspedicija — potopisna reportaža JTV moštvi Dupelj B in Radovljice prosti. Boj za prvo mesto v ligi še ni končan. Najvažnejša tekma bo zato vsekakor Križe : žabnica, ki bo odločala o naslovu jesenskega prvaka in bo gotovo* najzanimivejša tekma nasploh v jesenskem delu prvenstva. Glede domačega igrišča bi dali majhno prednost Križam, čeprav tudi gostov ne gre podcenjevati. V srečanju Mladost B : Storžič so po stanju na lestvici favorit gostje, vendar pa s slednjimi v zadnjem času nj nekaj v redu, tako da se lahko obrne drugače. Igrav-ci so namreč postali zelo neresni in v zadnji tekmi sploh niso prišli na igrišče. ISSjIHSStUTST tttSS IH 55 RTV Zagreb J, 20.45 Na kraju samem — \\ zabavna oddaja 1 j RTV Ljubljana 21.45 Zgodba o dr. Kildare ju 22.35 Poročila ČETRTEK, 21. novembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Ljubljana _ 1730 Angleščina na TV RTV Beograd 18.00 Poročila 18.05 Slike sveta RTV Ljubljana 18.30 Britanska enciklopedija 19.00 TV obzornik RTV Zagreb 19.30 Haj, haj... neka, ' neka! — koncert JTV 20.00 TV dnevnik RTv» Ljubljana 2030 Raztrganci — prenos predstave iz gledališča 22.00 Poročila PETEK, 22. novembra RTV Ljubljana 1730 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 Kuharski nasveti 18.30 Ostanki starih običaje* 19.00 TV obzornik 19.15 Dokumentarni film RTV Beograd • 1930 Quo vadiš — glasbena oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 2030 Propagandna oddaja RTV Zagreb 20.45 Celovečerni film 22.15 Poročila Zabavna stran * Zabavna stran O Zabavna stran * Zabavna s1r~n O Zabavna stran # Zabavna stran Krimkašt.42 Nepotrebno vprašanje 2 3 4 s •J 7 8 od IX 9 10 i T -i 11 IXtB 15 I ! — Kako vam je všeč naše vino? Srečen človek Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično. 1.. 1. naboj, 7., 2. eden od kontinentov, 8., 2. reka v Vojvodini, 9., 14. kemijski simbol za erbij, 10., 4. gora v Julijcih, 12., 5. različna samoglasnika, 13., 11. moško ime, 14., 9. iste, 15., 6. cvetna mačića. Rešitev križanke št. 41 Vodoravno: 1. triko, 6. rokoko, ^Mk, 9. loka, 11. kolovoz, 13. okov, 14. rij 15. okorej, 17. Azija. HUtnOReSKA Znani ameriški humorist Art Buchwald pripoveduje o sličnosti borbe v zakonu Z borbo matadorja z bikom Seveda je borba z bikom čisto nekaj drugega, saj se skoraj vedno konča s smrtjo vsaj enega. Toda neki moj prijatelj mi je na zadnji bikoborbi »Fanfare. Svatba je končana. Zakon se pričenja. Najprej pridejo v areno pikadorji — ženini starši. Bik prične besneti, kopja ga zbadajo vedno bolj.« »Že vem, kaj hočeš povedati!« sem dodal. »V areno pridejo še drug'. Vsi pomagajo matadorju — ženi, pač šibkejšemu.« »Zadnje dejanje. Pazite! Mata-dor — žena se ne igra več. Postala je resna. Rdeče ogrinjalo v rokah — bik, kakor neumen se zakadi vanj. Tako je nor, da se Zakon !e b&ohorha dokazal, kako zelo sta borbi stični. V ilustracijo naj povem, da se je moj prijatelj pred kratkim ločil. »Zame«, je pričel prijatelj, »je bikoborba popolna drama zakona.« »Kako je to mogoče?!« »Kar začnimo. Pred seboj vidiš prekrasno oblečenega matadorja — mlada, vitka, samozavestna, ponosna mlada žena. Je gospodar položaja. Bik v areni predstavlja mladega moža. Je veličasten, toda vznemirjen. Med množico se ne počuti dobro. Množica vpije. Zakaj? Poročni dan je. Veseli šo.« »Bik prične napadati, toda ma-tador — žena — samo pomaha Z ogrinjalom. Igra se z njim — hoče pokazati njegovo veličino, hkrati pa se pripravlja, da pokaže njegove napake. Vtrv.ja ga.« »In kaj sledi?« Hotel sem gledati tako kot on. zaletava le v ogrinjalo in nikoli v borca. On — bik — je Že utrujen od prejšnjih borb. Vendar ma-tador ne odneha in bik se bori. Množica navdušena bodri matadorja. Bik je že popolnoma omotičen in čimbolj se matador norčuje iz njega, tembolj je množica navdušena. Večina je na strani slabšega.« »Tako kakor v vsakdanjem življenju!« »Sledi trenutek tragedije. Bik — ranjen, preplašen in utrujen gleda matadorja. Matador pa — hladnokrvno stoji pred njim in ga prezirljivo gleda. Neusmiljeno mu zabada nož v srce. Bik se je pravkar zrušil in matador ponosno pokaže publiki ušesa in rep. Množica jo pozdravlja.* »In kaj pomenijo ušesa in rep?« sem vprašal prijatelja. »Alimente, vendar!* * VELJA O Đ16. D 023. NOVEMBRA OVEN (21. 3. — 28. 4.) ZA UTRDITEV ljubezenske zveze in ohranitev prijateljstva bo treba sprejeti pa tudi izpolnjevati določene obveznosti. Storjeno napako še lahko popraviš — povabi prijatelje na pomenek. Prehlad na izletu. BIK (21. 4. — 20. 5.) V POKLICNEM življenju se ti obeta nekaj zavidljivega. Pomu-I jati se bo treba, da ohraniš mirno kri in razsodnost. Pazi na zdravje in ne delaj napak pri hranjenju. Pozor: izvenslužbene obveznosti niso kar tako! DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) NE MISLI preveč na bolezen in ne vdajaj se utvaram, da ne bo i razočaranja in solza po nepotrebnem. Ni vse črno, kot si misliš. Sreča pride sama po sebi in ta bo pristna. Izlet pokvari slabo vreme, vendar se v družbi vse izravna. RAK (21. 6. — 22. 7.) TVOJI NAČRTI so povezani s precejšnjimi stroški, zato pazi, kako obračaš dinarje. V službi po lastni neumnosti delaš za dva, zato doma ob koncu meseca malo poslušaš »boljšo polovico« zaradi neizpremenjenega zneska v ovojnici. ■ LEV (23. 7. — 22. 8.) NEKDO SKRIVAJ kuje sicer prijetne načrte, vendar ti ne bo prav, ker te preseneti. Svoja nagnenja bolj skrivaj, sicer solze po zaslugi zavistnežev. Z izdatki skopari, mesec bo še dolg. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) ČEPRAV DOBRO ocenjuješ svojo družbo, vendar je to za prijateljstvo premalo. Zato se ti bo nedoslednost maščevala. Ne pozabi na rojstni dan drage osebe, čeprav sta si malo V laseh. TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) ZA NAPAKE, ki jih delaš na ljubezenskem področju, se kaj kmalu pokesaš. če ne prej ob novem letu, ko ga znaš sam praznovati. Zato brž spremeni svoj odnos do oseb drugega spola. Novica, ki jo zveš v službi kot anekdoto, bo jutri resnica. ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.) TVOJA SIMPATIJA ti je vdana, zato se ti bo vsako ljubosumno sumničenje maščevalo. V službenih zadevah previdnost: kolegom privošči kako besedo in daj vsaj za kislo vodo. STRELEC (23. 11. — 22. 12.) V SRČNIH zadevah dožiriš majhno razočaranje, ki ga pa sprej mi z razsodnostjo. Ne izgubi glave in ne delaj si skrbi zastran novic, ki jih zveš na ulici. KOZOROG (23. 12. — 20. 1.) OBETAJO SE možnosti za obnovitev stare ljubezni. Le-to po vzroči, da pri delu premagaš ovire, ki so se ti zdele nepremagljive Previdnost v igri na srečo! VODNAR (21. 1. — 19. 2.) PRIVOŠČI si kaj počitka in izkoristi priložnost za izlet, ki s« nudi; ne bo ti žal. Dobri odnosi v družini in s prijatelji. Rahla bo lezen v hiši. RIBI (20. 2. — 20. 3.) MALENKOSTNI nesporazumi naj te ne spravljajo v slabo voljo Za urejanje nekaterih zasebnih zadev bo zaradi preobremenjenost z delom primanjkovalo časa. V gostilni Dobra postrežba — Nikar ne naročajte krvavici — želite plačati...?