381. štev. V Ljubljani, sreda dne 27. novembra 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. »l)ANu izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. :a Telefon številka 118. ::: ••• ••• 4L NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • •• Posamezna številka 6 vinarjev, j:: Uredništvo in upravništvo: tt* Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana b> zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-r.: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Telefon številka 118. j ___________ SaUI Balkanska vojna. V resnih časih. Evropa že dolgo ni živela v tako resnih časih kakor sedaj Bile so že različne vojne in različne krize — mednarodna situacija se je že večkrat poostrila — toda tako resno že dolgo ne. kakor v teh dneh. Včerajšnji dan se je smatral kot odločilni — morebiti je odločitev tudi že padla. Kriza je dosegla svoj vrhunec. Le največji optimisti lahko govore, da ne bo vojne — nihče ne ve, kaj se zgodi čez nekaj trenot-kov — vse pričakuje napeto novih vesti. Resnost časa se pozna povsod. Težko naletite na človeka, ki bi ne govoril o vojni. In to ne samo pri nas — cela Evropa stoji pred začetkom velikih dogodkov. Groza obide človeka, ako pomisli, kaj vse lahko sledi — zaradi par balkanskih skal, za katere sc doslej ni nihče zanimal. Albanija je bila doslei svetu neznana kakor centralna Afrika -- nihče se ni potegoval za Albance — stoletja so živeli svoje divje življenje — naenkrat pa je ta nekulturni narod postal nevarnost ?a celo kulturno — Evropo. To se sliši sicer ironično, pa je resnično. Ako ne bodo znali diplomati najti primernega koraka preko Albanije — bo nastala vojna, pod katero bo trpela cela evropska civilizacija. Položaj je bolj re-^n, nego si mislimo. Ako pride do resnega spopada med Avstrijo in Rusijo — potem je gotovo, da bo sledilo vse to, kar mora slediti, namreč prava evropska vojna — ko bodo šle države druga proti drugi v boj na življenje in smrt. Da je bil evropski mir že dolgo v nevarnosti, je znana stvar. Oboroževanje zadnjih let je kazalo, kam gre kulturna Evropa. Hitro se je množila evropska kultura zadnjega polstoletja — ravno tako hitro pa je rastlo tudi ono morilno orožje, ki lahko v nekaj tednih razbije — kar so postavile cele generacije. Po 1. 1870 so evropske države postavile vso svojo silo — na svoje orožje. Le s težavo so narodi dobili sredstev za svoje kulturne namene — zato pa so šli miljoni za to-1 >°ve in za vojne ladje. Nastalo je pravo tekmovanje med državami, katera bo imela večjo armado —- in boljše bojne ladje. Države so na eni strani čutile, da raste samozavest narodov, ki bolj in bolj odločno zahtevajo svoje pravice in svojo svobodo — na drugi strani pa raste sila mas, socializem vlada v najširših slojih, ki s svojimi organizacijami dobivajo vedno večjo moč. Države so torej čutile, da v njih samih raste njim nevarna moč, zato so pred vsem skrbele, da pomnože svojo državno silo. — Čutile pa so tudi, da raste nevarnost zunaj njih, ker so gospodarske koristi zahtevale vedno več previdnosti pred sosedom. — Tako je nastala v Evropi državna konkurenca, ki se je kazala posebno v boju za morje. Evropske velesile so hitele pridobivati novih kolonij izven Evrope —- poleg tega so morale skrbeti, da so imele odpr trgovska pota — Tovarne, stroji, industrija — vse je rastlo hitro — blaga je bilo vedno več na prodaj — treba je bilo dobiti kupca. Vsako zaostajanje je pomenilo miljone zgube. Kdor ni znal urediti svoje trgovine, je gospodarsko propadel. Nastala je huda konkurenca za izvoz. Anglija in Nemčija sta dobro čutili, da mora priti čas, ko bosta morali z orožjem odločevati, katera bo obvladala svetovno trgovino. In zdi se, kakor da je prišel odločilni trenotek sedaj. Desetletja so rastli konflikti med državami. Ta in ona ima kaj povrniti. In sedaj je prišel ugoden trenotek. Tako bo morebiti oni kos Albanije samo kakor mal kamenček, ki se zvali z gore in — provzroči plaz, ki podira stoletna drevesa in premikuje skale. Tako živimo v resnih časih — vojna preti znotraj in zunaj. Vse visi v negotovosti — na niti. En sam strel in svetovni požar je tu — gorelo bo grozno, kajti dolgo se je pripravljalo. Lahko da reši ena sama dobra beseda Evropo od preteče nevarnosti — toda vprašanje je, ali ima evropa še moža, ki bo znal o pravem času izpregovoriti to besedo. B. Vojna. Balkanska vojna je zadnje dni stopila precej v ospredje, vedno večjo pozornost pa zavzema internacionalna politična situacija, ki je silno zagonetna. V očigled avstrijsko-srbskega konflikta, ki postaja vedno zanimivejši in izbruhne lahko vsak čas z vso silo na dan. Je postala Evropa nemirna. Vedno bolj se pojavljajo nasprotstva med trozvezo in tripelentento. zlasti pa z Rušilo, ki stoli odločno na strani Srbije in jo hoče kakor se zdi v njenih zahtevah energično podpirati. Situaciia ie dandanes nekako tako, kot pomladi 1. 1908. za časa aneksiiske krize. Tudi takrat je prišla Srbija z Avstrijo v oster konflikt, ki se je pa končal s srbsko retira-do. Rusija namreč ni bila pripravljena in je zato takoj, kakor hitro je nemški cesar pričel groziti z orožiem, pustila Srbijo na cedilu. Danes je drusrače. Rusija je pripravliena in neprestano mobilizira. S tem hoče Avstriji namigniti, da sedaj ne bo šlo tako gladko kakor 1. 1908. in jo zato spodbuja k popustljivosti. Seveda ne mobilizira samo Rusija, ampak tudi Nemčija in Italija kot zaveznici Avstrije. Tudi iz Franciie prihajajo nolaeoma klasovi, da se tudi tam gode ob mejah nenavadne stvari. Anglija pa tako komaj čaka, da uniči svojega velikega nemškega tekmeca na morju. Kako se bo razvil ta ples še ne vemo. Toliko je gotovo, da si evropske vojne ne želi nihče, najmanj pa Nemčija, ki bi za slučaj vojne gospodarsko še najbolj padla. Diplomacija ho morala napeti vse sile, da odvrne to preteče zlo od človeštva. Tako Avstrija, kakor Srbija bosta morala nekoliko odnehati od svojega stališča, sicer je katastrofa neizogibna. Z balkanskega bojišča ni ničesar novega. Kolikor je posneti po zadnjih poročilih, se na vzhodu vrše mirovna pogajanja med Bolgari in Turki, na zapadu pa Srbi in Grki razbijajo zadnje ostanke turške armade, katere je še komaj okolu 40.000. Pri Cataldži je vse mirno in vse pričakuje z napetostjo izid mirovnih pogajanj. Kakor hitro bodo Turki definitivno odklonili balkanske mirovne pogoje, bo balkanska armada priredila energično akcijo pred Čataldžo, udrla tudi v Carigrad in v mestu samem diktirala Turčiji mirovne pogoje. Toda do tega naj-brže ne bo prišlo, ker so Turki prišli do prepričanja, da so zgubljeni in da je zadnji čas, da rešijo vsaj še to, kar se da rešiti. ZAPLENJENI TURŠKI TOPOVI PRI BITOLJU Belgrad, 25. novembra. Prestolonaslednikova armada je pri Bitolju v boju s Turki zaplenila 51 topov. Skupno so dosedaj Srbi zaplenili 200 turških topov. V Bitolju je nad 10.000 turških ujetnikov. SRBI IN ČRNOGORCI PRED DRAČEM. Cetinje, 25. novembra. Iz Sv. Ivana se poroča: Črnogorske predstraže, ki so v soboto odšle proti Draču pred srbsko vojsko, so naletele ob reki Mati na energičen turški odpor, katerega pa so kmalu zlomile. V nedeljo so odpotovale proti Draču ostale čete, ki bodo prišle semkaj v kratkem. Predstraže črnogorske vojske so dospele do Kakaričke gore in jo zavzele. Proti Draču se pomika celo desno krilo, ki se je nahajalo pred Tarabošem in se bo združilo pred Dračem s Srbi. POGAJANJA ZA PREMIRJE. Sofija, 25. novembra. Prvi sestanek turških in bolgarskih zastopnikov pri pogajanjih za premirje, se je vršil danes popoldne v Bakčik Kfii. Carigrad, 25. novembra. Ministrski svet, ki je določil zastopnikom instrukciie za premirje in mirovna pogajanja, je trajal do desete ure zvečer. Rešid paša je še pred zaključkom ministrskega sveta odpotoval v turški glavni stan. Carigrad, 26. novembra. Baje ie pismeno sklenjeno že osemdnevno premirje, med katerim naj bi ohranili obe armadi svoje pozicije. Turški ministrski svet se^je poleg tega posvetoval tudi o projektu, imenovati v državni svet veliko število Armencev, katoličanov in Grkov, ki naj prevzamejo medtem, ko parlament ne zboruje, zakonodaine funkcije. Carigrad. 26. novembra. Turški pooblaščenci za mirovna nogaianja so se včeraj pooof-dne sestali v Bnerdžikejn z balkanskimi pooblaščenci. da določilo pogoie za premirje in za mir. V Carigradu se govori, da so pogajanja zelo težavna, ker vztraja Balkanska zveza pri svo-iih po.eroiih in zlasti pri zahtevi, da morajo Turki zapustiti obrambno črto pri Cataldži, česar pa Turki nočeio storiti. Danes se nadaljujejo pogajanja, ter sta za nova pooblaščenca izvoljena RpSiH naša in polkovnik Ali Riza. Carigrad. 26. novembra. Senatni predsednik Ferid paša je imel včerai donoldne dolgo posvetovanje z velikim veziriem. Posvetovanje se je tikalo pred vsem albanskega vprašanja in stalila Turčiie nanram temu vprašanju. Sofija, 26. novembra. Bolgarski ministrski svet je imel včeraj zelo važno sejo, ki pa je trajala samo poldrugo uro, ter sklepajo iz tega, da mirovna nogalanja ucrodno potekajo. Berolin, 26. novembra. Iz Carigrada poročajo, da se tam splošno sodi, da pride pri mirovnih pogajanjih do sporazuma. Carigrad, 26. novembra. V turških političnih krogih zatrjujejo, da potekajo pogajanja za premirje in za mir neugodno, in da se bodo ta pogajanja jutri prekinila. Balkanska zveza ne zahteva samo predaje Čataldže, marveč hoče tudi v Carigrad. Turški delegatje imajo striktni nalog, da se tej zahtevi ne vdajo in tudi Odrina ne predajo. GRKI NA OTOKU M1T1LENE. Atene, 25. novembra. Mornariško ministrstvo poroča: Turška posadka se je iz mesta Mitilene umeknila v vas Molyno, odkoder je pričela streljati na grški torpedovki »Velos« in Turška baharija. Jaz sem Tur čin, me poznate?, pasje duše! Bliže, bliže, Če poguma kaj imate! Sablja moja dobro striže. Hrabra mi je moja roka, marsikdo pač bridko stoka, bridko stoka, bridko joka — kadar ta po hrbtu poka. Ako jaz se razjezim — vse na kosce razdrobim. Jaz sem bogat in močan, vsej Evropi sem poznan. Pridite sosedje mali, kaj bi se pritoževali? Mi vam bomo pokazali, da se Turčin nič ne šali. Srbi, Grki in Bolgari Črnogorci in magari še vsi Rusi in Taljani — pridite mi v pest, kristjani, jaz vam svojo moč pokažem z nožem hrbte vam namažem, da ne boste pozabili, kdaj smo zopet skupaj bili. Milosti jaz ne poznam — kakor pse vas pomandram. če se jaz na vojsko spravim, to gorje bo vam, — to pravim1, pojdem v Sofijo — in tam glave bom posekal vam, potlej pojdem v Belgrad. Srhom tam zavijem vrat, potlej bom Cetinje vzel in Nikiti glavo snel, Z Grkom hitro bom končal, in ga v morje bom pognal, in nazadnje pojdem v Rim —* tam Taljane polovim če pa Rusa kje dobim, vse kosti mu razdrobim. Jaz sem Turčin, kdo je večj Dobro znan je vam moj meč, milosti iaz ne poznam, vsakptnn ničilo dam. — LISTEK. M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) Negotovost se ji je zazdela še strašnejša od resničnosti. »Gospa« je zajecljala. Margentina jo je pogledala, ne da bi kaj rekla. r>M;„KiJCSp^’ zakaj ste me privezali? Saj vam inT'r, ne bom Poizkusila bežati,« In krotko je dodala: »j e vrvi me bole. Dajte, odvežite me.« Margentina ji ni odgovorila Vstala ie. Pristopila pokleknila k njej ter sklonila svoj obraz nad obrazom mlade deklice In dejala je: »Saj vidiš, da delam, zate delam.« »Zame?« - »Krinko ti delam.« »Ne razumem vas,« je dejala Zileta vsa omamljena. »Poslušaj me. Ali poslušaš?« Zileta je pritrdila z obrvmi. _ »Sovražim te Sovražim te zato, ker si hči °ne, ki jo mrzim iz dna svoje duše! Hotela sem pripraviti tvoji materi enake muke, kakor sem jih morala trpeti jaz zaradi nje! Ali me razumeš? Ah. ne razumeš me! Pa kaj zato! Hotela sem, da bi plakala tvoja mati, kakor sem Plakala jaz. In zato sem napravila to krinko!« Z zmagovalno gesto je zavihtila vlažno in dišečo krinko. »Napravila sem to krinko, ki ti jo nadenem čez malo časa. Tvoj obraz zakrijem z njo, in ko ti jo snamem, ne bo več takšen kakor do-slej <( Vesela je stekla proč, poiskala zrcalo in ga pomolila Zileti pred obraz. »Dobro se oglej v teni zrcalu, hči goljufije! Oglej se dobro, občuduj se še enkrat — poslednjikrat! Govorili so ti pogostoma, da si lepa! Oglej se dobro! Lepa ne boš nikoli več!« % »Nikoli več lepa!« je vzkliknila Zileta in zmajala z glavo. »Ah, kaj mi je zdaj do moje lepote!« Blaznica ni slišala teh besed. »V treh dneh,« je dejala, »bo ta krinka godna. Napoljski čarodej, ki mi je prodal tekočino, je dejal: tri dni bo trajalo, da se klobučina popolnoma napoji. Tri dni časa imaš torej še, da se moreš občudovati. Potem bo vse pri kraju; potem te povedem nazaj k tvoji materi, snamem ti krinko in ji porečem: — Evo, glej, kaj sem storila s tvojo hčerko. Strašen bo ta udarec, a jaz se bom smejala.« Tiste tri dneve je preživela Zileta kakor strašen sen. Blazna Margentina se ni genila od nje niti za minuto. Niti oči ni premeknila od nje. Celo po noči je čutila Zileta, kako počiva na njej ta čudno jasni in globoki pogled, ki jo ie navdajal s tajinstvenim strahom. v Po dnevi, kadar se ji je Margentina približala. se je umikala pred njo v najgloblje kote podstrešne čumnate. V takih trenotkih se ji je zdelo, da znori od groze. Klicala je Manfreda s šibkim in drhtečim glasom otrok, ki trepečejo v bolečinah. Toda omeniti je vredno, da se je blaznica ni do-tekuila. Svojo krinko je obesila na žebelj. Včasih je stopila prav blizu k njej, gledala jo in majala z glavo. XXXIV. Gospod De Monklar doma in pri kralju. Le trudoma je prodirala luč v črno prepeti kabinet, kjer se je zdelo, da se je naselila večna žalost. Vse je bilo tukaj nekako otrplo in brezupno. Ravno zato je gospod De Monklar ljubil to sob«- . . . , Tu je delal zjutraj zarana m pisal z nuklo radostjo neizprosne ukaze, ki so vedno iznova krasili pariška vešala z obešenci. O strašni plodovi, viseči na drevesu tiste, nesramnosti, ki jo imenujejo ljudje pravica! Zvečer je počival tukaj s trpko naslado v duši. Včasih je sanjaril. Ravno v tem trenotku, ko stopimo mi zdaj v njegovo sobo, ni gospod De Monklar niti pri delu. niti ne počiva. Preteklost se obnavlja pred njegovimi duševnimi očmi. Preden mu je okostenelo srce. je bil človek, enak drugim ljudem. Kak‘na katastrofa je morala priti, da ga je izpremenila v divjo zver? Počasi se dvigne njegov sigurni pogled proti sliki, viseči nad njegovo mizo. Slika predstavlja mlado ženo blesteče krasote, ki drži za roko malega sinčka. Cisto drobno je še dete, toda obraz mu je že resen in ponesen, čelo polno svetle bistroumnosti. Ta slika je brez dvojbe portret. Ah. kakšne spomine mora pač obujati v velikem profosu, da se obrača v stran s tako naglo gesto, kakor da bi se bal, da se razjoče — ta krvnik? Rahlo trkanje na vrata ga spravi zopet k zavesti. Ali ne bo njegov strašni pogled presunil in prestrašil gosta, ki se drzne stopiti v to sobo, tako polno skrivnosti. Toda ne. Neznanec se niti ne boji. niti se ne obotavlja. Poslušen smehljaj mu blodi po ustnicah. On je že vajen prihajati v to sobo. Bližina strašnega Mcnklarja ga že zdavnaj več ne plaši. Pravico ima do dobrega sprejema. Kakor je ponižen, vendar ni malo uslug, ki jih jc že storil velikemu profosu. Prijatelj ni. to se vidi. Tudi sluga 111. Sokrivec je. »Napolitanec Tito!« zamrmra Monklar. čudna prikazen je ta Napolitanec Tito! Pred nekaj leti je prišel iz Italije in se nastanil v bližini Luvra. v majhni prodajalni, nad katero je kmalu obudil pozornost mimogredo čili šop zelišč, obešenih na dolgi palici. Par radovednežev je vstopilo in ga vprašalo. kaj pomenijo ta zelišča. Tito je odgovoril, da jih je prinesel iz daljnih, daljnih dežel in da zdravijo sleherno bo- Po tej izjavi je bila prodajalna več tednov neprestano polna ljudi. Nato se je mahoma izpraznila. Od časa do časa je Tit obnovil zelišča, ki so visela nad njegovo štacuno. Toda nihče ni prišel več kupovat. Vse se je ogibalo prodajalne, kakor da je okužena. ,.vv ...... Vzrok ni bil to, da 1 itova zelišča ne bi bila pomagala. ... . ^ Tit je prodajal še nekaj drugega, in tega so se bali ljudje. Predajal je smrt. [Vbjslfg TffiSm httfl hiiljon ' 'denarja več stotisoč kron, pušk, orožja in topov imam za več sto vozov, pridite, junaki vi, Turčin se vas ne boji. Jaz imam doma trdnjave, ki so delo nemške slave, -> zraven imam Zekki paše (druge generale naše, ki se znajo dobro biti, svoje čete prav voditi. Pridite sosedje mali, priliko mi boste dale da se bodo generali moji dobro izkazali... Dolgo vas že nismo bili, in zato ste pozabili kaka moč je v naši sili. Mi vas bomo poučili... Hej! junaki zdaj na boj, le poskusite z menoj! * Tak se Turek je napenjal in ni nehal, ni prej jenjal, da nekoliko je skočil in se je — razpočil. »Niki«. Grški torpedovki sta takoj odgovorili na ogenj in prisilili Turke, da so se z velikimi izgubami umaknili. GRKI ZASEDLI TUDI CHIOS. Atene, 25. novembra. Grška mornarica je sedaj zasedla tudi otok Chios. Sedaj se nahajajo v grških rokah že skoro vsi turški otoki v Egejskem morju. DNEVNT PREGLED. Našim cenjenim naročnikom. Ker je zadnje dni prišlo več reklamacij, v katerih se naročniki pritožujejo, da ne dobivajo lista redno, iz-Uavljamo, da se je pošiljanje lista zakasnelo radi konfiskacij. Blamirani hujskači. Avstro-ogrski konzul Prochazka, radi katerega so nemškonacionalni zlasti pa krščansko-socialni vojni hujskači hoteli preobrniti celo Evropo, je živ in zdrav. Tako je namreč brzojavil zunanjemu ministru konzul Edel. ki je bil odposlan, da preišče afero Prochazka. Ce pregledamo sedaj nemške liste, vidimo povsod same silno dolge nosove. ,Vojni hujskači se zvijajo, kakor bi jih prijel kič, tako zelo % pobiti vsled silne blamaže, 'Afera Prochazka je jako zanimiva in kaže jasno, kako strupeno sovražijo Nemci Jugoslovane. Še včeraj so nemški listi z revolver-skim »Wiener Journalom« na čelu zatrjevali, d« vzdo sigurno, da ie .Prochazka mrtev, da-neo pa tako razočaranje in taka blamaža. Karte se bodo sedaj obrnile in pričelo se bo najbrže drugo dejanje te tragedije, ki obeta biti zelo zanimivo. Konzul Edel Ima nalogo, natančno preiskati celo afero in razrešiti to zagonetno ciganko. Kakor se kaže, Srbija ni ničesar drugega ukrenila, kakor da je premar-ljivega Prochazko internirala, ker je imela proti njemu mnogo jako obtežilnega materiala'. Sicer pa bo afera postala v kratkem jasna. Zanima nas, kaj se bodo nemški listi sedaj zmislili, katero kost bodo pričeli sedaj Žalost in jeza Otona Srebovca. (Spisal Mirko.) >No, Tonej,« se oglasi drugi, ki ni pač hlč bolj štedil z dolgostjo in širino poti: »Ali $1 se naveličal? Jaz sem tudi truden; moj bog, ko se človek še ponoči ubija za tiste groše.« In obstal je poleg sedečega. »Veš ti, Frence,« je zagodrnjal Tonej, ko Si je oprl glavo ob roki: »Tako sem hudičevo jezen.« Bil je namreč one srečne narave, da ni bil nikdar pijan, ampak le Jezen je postal, ko je nosilo vino njega, kadar je on omagal pod njim. In pritožil se je vsakemu, saj taka jeza je neprijetna, ko človek pozabi čitati. Cesto Je v taki jezi stal na vogalu preobračal pisma In zdihoval, ko m z vsem naporom mogel ločiti, kje in kaj je pisano. In nazadnje je utak-pil pisma v malho in šel tolažit jezo. Mislil si je: »Kaj neki bodo ta pisma. Tu ni itak nič no-tvic in tako je pač po vsem svetu, če popoldne idobe tisto pisanje ali pa jutri, je isto. To je pač le zato, da imam nepotrebne poti in da Sem jezen. Tudi če kdo drugi dobi pismo, saj Skrivnosti ni. Tu skrbe dobro, da se vse odkrije. Tam v katoliškem četrtu ne trpe, da bi se delalo kaj tajno. Ožigosajo vse javno. Jezik šviga onim baburam, kakor žolni, ko pobira črviče. Kdor ni v cerkvi, kdo hodi zvečer čez Zdravo Marijo po cesti, ali celo s kako deklino. Saj so tudi njega, ko ni bil ob misijonu pri spovedi. Zato ni treba nam časopisov. Saj §e zve vse, kaj se godi po svetu, kaj nam mari. glodati. Zadnji čaš Je. da tudi njih pamet sreča. Tako v interesu Avstrije kakor v interesu Srbije je, da se preneha časopisje z večno hujskarijo proti Srbiji in da se spor mirno poravna. Nezakonski bratje. V Pešti se je pred par dnevi pobratilo par prismojenih nemških delegatov in ogrskih magnatov, svoj blagoslov tej svetovnovažni zvezi pa je dal poljski kom-promisar dr. Leo. Pri čašah šampanjca in to-kajskega vina so se Nemcem in Madžarom razgreli možgani in šinila jim je v zmešane možgane imenitna ideja, da — Germani in mongolski Madžari spadajo skupaj. Basta! Zveza je bila sklenjena in takoj sporočena urbi et orbi! Slovanom je pretila velika nevarnost, kajti nezakonski bratje so svečano prisegli, da se bodo vedno skupno borili proti Slovanom, ki ogrožajo vso Evropo. Polni navdušenja so se novi bratje na to razšli. Ni minul še teden in že prihaja iz nemških vrst samih mrzel tuš na one. ki so skovali to imenitno spako, ki brca lahko samo z mažarskimi nogami. »Grazer Tagespost« je priobčil v ponde-ljek članek, v katerem se odločno protivi nem-ško-madžarski zvezi in imenuje to spako mrtvorojeno dete. Mož, ki je napisal ta članek, dokazuje, da je nemško-madžarska zveza nestvor. ki zamore prinesti sadove Madžarom, ki tepejo Nemce z isto šibo in ravnotako hudo kakor Slovane in Rumunce. To nepobitno dokazuje dejstvo, da so milijoni nemškega prebivalstva na Ogiskem popolnoma brezpravni in da se o njih ničesar ne sliši kakor bi ne eksistirali. Nemci bi z zvezo z Madžari le podaljševali življenje ogrskemu Firanu, ki pozna semo sebe jn nikogar drugega. Nemško-mad-žarsko seme, kakor je razvidno, ne bo šlo preveč v klasje, četudi je dal dr. Leo svoj poljski katoliški »žegen«. Dalmacija. Že včeraj smo poročali o dogodkih v Dubrovniku, ki kažejo, da si jugoslovanski narodi ne dado zapovedovati, kako in kaj naj čutijo. Cela Dalmacija stoji danes pod utisom zadnjih dogodkov, ko je vlada razpustila obč. zastope zato, ker so baje izražali svoje občudovanje srbskim zmagovalcem. Tak korak vlade gotovo ni mogel ugodno vplivati na narod, razumljivo je, da je tako postopanje vzbudilo mnogo ogorčenja in da si le vlada s tem le škodovala — ker na tak način se ne da vzgajati patriotizem. Tudi v Zadru je bilo protestno zborovanje proti razpustu občinskih svetov v Splitu, Dubrovniku in Šibeniku ter se je sprejela sledeča resolucija: »Na shodu dne 24. novembra v Zadru zbrani dalmatinski državni in deželni poslanci, zastopniki dalmatinskih občin in delegatje vseh dalmatinskih političnih strank izrekajo narodom balkanske zveze, zlasti pa srbskim bratom svoje občudovanje z željo, da bi bili uspehi, izvojevani z viteškimi napori in krvavimi žrtvami, kronani z zasluženim končnim uspehom. Obenem protestirajo proti poskusom, naš narod zaplesti v bratomorno vojno. Takisto protestirajovproti razpustu občinskih svetov v Splitu in Šibeniku, proti pri-krajševanju ustavnih pravic v Bosni in proti kb-misarjatu na Hrvaškem.« — Dogodki v Dalmaciji so zelo poučni tem bolj, ker govore pravzaprav za vse jugoslovanske dežele. Roparski napad. Mizarskega pomočnika Viktorja Štibla iz Mlinega na Gorenjskem je te dni ob 8. zvečer napadel neki neznan človek na deželni cesti. Štibel, ki je šel ravno domov, se je napadalcu postavil v bran. Med ruvanjem je potegnil Štibel iz žepa samokres, katerega pa mu je ropar izpulil iz rok. Ko so na Štiblovo vpitje prihiteli ljudje, je stekel ropar z ugrabljenim samokresom v gozd. Da ne bi ljudje roparja spoznali, je imel ta ves obraz s črno barvo pomazan. Bil je srednje velikosti, imel je majhne brke in je bil oblečen v lovsko obleko. Imel je tudi tovariša, ki je stal v njegovi bližini na straži in ki je potem, ko so prišli ljudje zbežal z roparjem v gozd. Orožništvo storilca pridno zasleduje. V znamenju sekire. Te dni se je sprl posestnik Jakob Aubelj s sodarjem Francom Bernotom zaradi neke malenkosti. Med prepirom je Bernot zgrabil sekiro in je z njo večkrat udaril Aublja po glavi. K sreči je zadobil ta le lahke telesne poškodbe. Bernot pa bo imel zaradi svoje surovosti opravila s sodiščem. Predrzen tat. Pred nekaj dnevi je uloinil neznan tat v stanovanje Ivana Manerja iz Li- In zadovoljno je šel vedno ob taki misli pred rumeno vince. Saj so vsi zdihljaji hiteli proti njemu, ono je bilo središče misli in dejanja. Molil je liter, le zanj je trepetal, da ne bi bil kedaj prazen. Njemu je potožil vse gorje in dobil je tolažilo. V vinu je utopil skrbi, jezo in žalost. Bi^ mu je življenje in smrt. In tudi sedaj je bil jezen. »Čemu pa si jezen,« ga vpraša Frence in je namerjal, kako bi se brez nezgode spustil na vrečo poleg sotrpina. »E kaj. spomnil sem se zopet na misijon, ko sem moral stradati. Ko sem prišel tiste dneve dcmov, babe ni bilo. Z dnevom je izginila v cerkev in z nočjo prišla. Jaz sem se pa cel dan potil po klancih s pošto v roki in ko sem se vračal lačen in jezen domov, je bilo zaprto. Niti opoldne nisem mogel domov. Kaj hočeš? Šel sem v gostilno pa sem na jezo pil in še bolj bil jezen. No, saj sem jo dobro, to se pravi, da bi jo smel. bi jo preklestil. Tako me pa še vtaknejo za nekaj časa in ob službo sem. Oh, kako sem jo, ne, ne! Bi jo rad. Veš tovariš, sicer si pa tudi ti čezme jezik otresal, da sem ajdovske sorte, ko nisem bil pri spovedi. Pa ti ne zamerim. Če je človek jezen na ves svet, ne ve prav, kako je z njim.« »Preljubi Tonej.« je zajecljal Frence: Prav imaš. Ce je človek tako, no ja, ves svet čezenj. Saj tisto, oh ja, so le mene opravljali. Nič nisem rekel. Le ženi sem rekel, ko me je podila k misijonu, da se be pustim pretepati. Sel bom že, saj še Tonej tudi ni bil In pravi, da ne gre. Pa me je nažgala, da sem še sedaj ves zbegan.« Tako sta tožila drug drugemu In skoro sta pfče pri Rfopf fit mC je odnesel zakljenjen' kovček. v katerem je bilo več vrednostnih stvari. Tat mu je pograbil tudi obleko in perilo. Na sumu so imeli takoj samskega delavca Jožefa Amtmanna iz Koroškega, katerega so že razne sodnije zasledovale zaradi tatvine. Amtmanna šo prijeli nekje v obližju Kočevja in so ga izročili tamošnjeniu okrajnemu sodišču. Divja lovca. Te dni je prijel orožnik nekega posestnika iz obližja Lukovice, ker je brez orožnega lista in lovske karte lovil v gozdu divjačino. Ko se je orožnik divjemu lovcu neopažen približal, je ta v poslednjem trenot-ku začel bežati. Vendar ga je orožnik slednjič vjel in mu vzel puško. — Tudi pri Ježici je orožniška patrulja prijela nekega kajžarja, ki je brez potrebnega dovoljena streljal jerebice. Tudi temu se je odvzelo orožje. Vozil se, a ni hotel plačati. Predvčerajšnjem je najel delavec Ivan Faust avto-tak-satemeter v Eggenburgu in se je odeljal proti Puntigamu. Kot vozno takso je plačal 9 K. Ko je prišel tja, je zahteval, naj se ga pelje še naprej. Ko se je Faust zjutraj ob štirih pripeljal s šoferjem nazaj v Eggenburg, je skočil pred naznačeno hišo z voza, zaprl je vrtna vrata za seboj, ne da bi plačal vozno takso 43 K. Ko Je šofer denar energično zahteval, mu je začel Faust groziti, da ga bo ubil. Šofer je nato Fausta naznanil orožništvu. Posebuo surov mož. Te dni okrog 1. ure zjutraj se je začel prepirati s svojo ženo čevljarski pomočnik Ivan Kautz. Med prepirom je surovež vrgel svojo ženo na tla, vlačil jo za lase in jo suval. Sosedje, ki so se vsled ženinega klica na pomoč prebudili, so hitro prihiteli v Kautzovo stanovanze in so skušali ženo oprostiti, ker se jim to ni posrečilo, so poklicali stražnika. Ta je suroveža aretiral in ga nato izročil sodišču. Tatinska kuharica. Brezposelno kuharico Klaro Koberl so predvčerajnšnjem aretirali in izročili sodišču, ker je neki gospe, katero je prosila za prenočišče in nekemu posestniku, pri katerem je dva dni služila, ukradla več obleke in perila. Nepošten ženin. Posestnikov sin Ivan Bincel je imel kot vojak v Gorici razmere z natakarico Ano I.ipuh in obljubljal ji je, da jo bo vzel v zakon, ko odsluži vojaščino. Pod to pretvezo je izvabil od dekleta ves denar, ki si ga je prihranila. Ko je šel v začetku novembra domov, je vzel tudi dekleta s seboj. Vse je bilo že pripravljeno za poroko in ženin in nevesta sta bila že trikrat na oklicih. 19. novembra bi morala biti poroka — tu pa je ženin nenadoma izginil in nihče ni vedel, kam je šel. Ogoljufana nevesta je nepoštenega ženina ovadila zaradi goljufije. Nečloveški sin. Iz Brežic se poroča: Dne 18. novembra sta delala Ivan Lubšina in njegov 821etni oče Ivan Lubšina v nekem gozdu. Med delom sta se začela prepirati in med prepirom je oče zažugal sinu s senenimi vilami. Tu pa je sin skočil k očetu, iztrgal mu je grablje iz rok, vrgel ga na tla in ga začel z vilami suvati in pretepati, da je ubogi starec obležal težko ranjen na tleh. Živinski sin je nato pustil očeta in je šel domov. Neki posestnik, ki je šel ravno po isti poti domov, je pripeljal voz, naložil nanj ubogega starčka in ga odpeljal v bolnišnico. Surovega sina so orožniki drugi dan nato prijeli in ga izročili sodišču. Gojenec hiralnice se hotel usmrtiti v plamenih. 721etnega hiralniškega gojenca Franca Pelikana so odpeljali predvčerajšnjem v splošno bolnišnico v Pragi. Starček je bil ves opečen po prsih in trebuhu. Pelikan je slučajno prekoračil hiralniški red in zato so ga strogo kaznovali, skratka, zaprli so ga nekam. To si je vzel starec tako k srcu, da je hotel zapustiti ta svet. Polil se je s špiritom in se je zažgal. Hvala Bogu, da so ogenj na njem hitro pogasili. Predstojniki v hiralnicah postopajo pogosto z gojenci zelo strogo, če že ne trdo. Kakor z vojaki po vojašnicah. In stari ljudje so kakor majhni otroci. Lepa, prijazna beseda zaleže pri otrokih kakor tudi pri starih ljudeh veliko več, kakor kake neumne kazni. Nova razsodba v Macochovem procesu. Prizivno sodišče v Petrikovu se je v soboto pečalo zopet z Macochovim procesom. Menih čenstohovsk^ga samostana Damaczy Macoch je bil spoznan za krivega zločina umora na lastnem bratu izvršenega, menih Starczewski bila v mislih, da sedita v hiši njune tolažbe. Ali smola je bila, da se je Tonej strkljal raz vrečo, ko je mislil da pije in se nagibal znak ter zdrčal v jarek ob cesti. »Frence, Frence, saj greva na vlak!« je zaklical pijano, ko se je motal iz jarka. Bil je trud in napor, da sta ramo ob rami premagala dvojno težo in zadela vreči i ramo, Zazibalo se je zopet dvoje senc in bolj ste vreči nosili pismonoši, kakor onadva njiju. Utanjala sta v mraku godrnjaje, pod oboki pa je begal prisrčen smeh po temnih kotih. Toporšak. Javor in Ela niso čutili mraza in skoro pozabili čemu so tam, tako prijetno sta jih zabavala Frence in Tonej s svojo službo, ki sta jo opravljala dokaj vestno, sedeča sredi noči in ceste na vrečah njima dodeljene usode. In zdelo se je, kakor da so bile celo zvezde vesele tega prizora, tako lepo in živahno so migljale na modrem oboku širnega vesoljstva. VIII. Ravno je prigrmel vlak na postajo, ko sta stopila Oton Srebovec in Pepče Omaka na cesto. Naredila sta nekaj korakov, ko se ustavi Srebovec in se zazre v nebo. »Pomisli, Omaka, taka noč in ukradli so mi jo! Kaj naj sedaj? Prepozno je, to sem gotov. Izgubljeno! Zavzdihnil je skoro drhteče in koračil z dolgimi koroki. »Volk naj povoha vse skupaj!« je vzkipel zopet in dvignil glavo, ko sta zavila proti obokom. Za hip je presenetilo one tri, ki so še vedno živeli pri pismonoših. Zamrlo jim je šepetanje in obrnili so se proti prihajajočima. Cisto mimo je Stopal Srebovec, držeč se v dve gubi. Celo se in menihova’ ljubica Helena' Krzy//ano\vska sta spoznan.a za kriva kot udeleženca umora. Vsem obsojencem se je kazen povišala In sicer v Macochu na 15 let prisilnega dela, Starczew-skemu na 8 let in Krzyzanowski na 6 let. Ruske milijarde v tujini. Ruski finančniki Manus pravi o ruskih financah: Ruska ima sedaj nenavadno velik plus v tujini. V Nemčiji i ima ruska vlada pri bankah in bančnih zavodih plus 800 milijonov mark, na Francoskem celo eno in pol milijona frankov. Ta nenavaden gospodarski prirastek je posledica bogatih že- | tev na Ruskem v poslednjih letih, kakor tudi f splošnega gospodarskega razvoja Rusije. Pri tem ostaja vedno visoka konjunktura. Padec kurzov na petrograjski borzi nima pomena, ker je prišel le vsled pariških spekulacij na baissi. Rusija lahko danes ta svoj plus v tujini še poveča. Zakai so turški fesi brez ščita? Ko je sultan Mahomed II. vpeljal pri svoji vojski po evropejskem vzgledu novo uniformo, je ostal samo fes, ki ni ničesar drugega, kot pripravne-jše napravljen turban, kot spomin na staro uniformo. Ta fes pa ima edino napako, da ne varuje oči pred intenzivnimi žarki južnega solnca. Praktični Mohamed je hotel tudi to popraviti in oskrbeti svojo vojsko s čepicami, ki bi iniele ščite. Toda. tu je naletel na velik odpor od strani fanatičnih turških duhovnikov, ki so kazali svojo nejevoljo že tačas, ko se je uvedla nova uniforma. Tu ni preostajalo sultanu ničesar drugega kot žrtvovati oči svojih vojakov verskim in narodnim predsodkom. Toda sultan ni kapituliral kar tako meni nič tebi nič. Nekega dne je poklical v svojo palačo Sejk-ul-Islama. Ko je ta častivredni starec prišel, ga je prosil sultan, naj sede na nizek divan nasproti velikemu oknu. Sam pa je sedel s hrbtom obrnjen proti oknu. Skozi to okno je sijalo žgoče popoldansko solnce. In sedaj * sta se začela pogovarjati na dolgo in široko. Solnčni žarki so začeli starca žgati v obličje, | posebno pa v oči, zato jih je zaslanjal Sejk- : ul-Islam zdaj z desno roko. zdaj z levo. da bi J jih branil. »Allah. Allah!« je vzkliknil čez nekaj časa sultan, »kai ti je? Ali si bolan, ali | ti je pogled na padišaha neprijeten? Cernu za- 1 slanjaš oči? Padišali vendar ni bazilisk 1« — 1 »Allah obvaruj! Senca boga (t. j. sultan) je meni sužnju luč in življenje,« se ie branil na pol pečeni starec. »Torej čemu to?« ie nadaljeval sultan. > Staraš se, Muffi! Izčrpal si svojo silo v sultanovi službi. Potrebuješ miru.« — Ker je starec čutil v teh sultanovih besedah opomin, da bo moral kmalu zapustiti dosedanjo sužbo. si je prenehal zaslanjati z rokami obraz in je skušai kolikor mogoče mirno sedeti. Toda solnce ga ie zopet premagalo in starec se je čez nekaj časa zdrugil nezavesten na tla. Sultan ie poklical sluge, ki so starca zopet osvestili in posadili na senčnat kraj. Tu ga ie vprašal sultan: »No, Muffi, ali si še proti vpeljavi ščitov pri fesih? Ali naj oči mojih vojakov še nadalje trpijo vsled žgočih solučniii žarkov? Glei. da ne slišim več nobenih tak Hi nezmiselnih ugovorov. In sedaj pojdi!« Sejk je odšel in že čez 48 ur pozneje je bil izdan fer-man, ki je zapovedal, da morajo imeti fesi ščite. Toda zgodilo se je nekaj, česar je sultan nairnatii pričakoval. Vojaki sami so dvignili revolucijo proti ščitom na fesih in so kričali, da nočejo biti podobni nevernim psom. ^ ki sl varujejo oči pred pogledom "Vsemogočnega. Šele sedaj je sultan do dobremu kapituliral. In tako ie ostal ics brez ščita do današnjih dni. Kavarna, ki skozi ISO let še ni bilo zaprta niti eno uro. Leta 1762. torej pred 150 teti je bila otvorjena v Benetkah na Markovem trgu velika kavarna Florian in od takrat naprej, skozi celih 150 let kavarna ni bila zaprta niti eno uro. Vedno ie bila gostom na razpolago, popolnoma vseeno, ob kateri uri podnevi ali ponoči so jo posetili. Gotovo ie to rekord svoje vrste, katerega ne bo tako lahko nadkriliti. Ljubljana. — Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko je imela včeraj ob 5. uri popoludne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo. Predsednik zbornice g. Ivan Knez otvori sejo, konstaira sklepčnost in imenuje ve-rifikatorjem zbornična svetnika ravnatelja Pammerja in Perdana. Nato preide predsednik k 1 točki dnevnega reda, k predložitvi zanistii- mu je nabiralo v ostre črte, in videti je bil še bolj prepal. Čez obraz je planila zdaj in zdaj prikrita jeza in užgala vedno za hip trudno oko. »O, da bi ti vedel, dragi Pepče,« je govoril zopet z zategnjenim glasom. »Da bi vedel, kako mi je Raztrže mi prsi, da se spomnim, kaj sem ?amudil. In čemu? Radi bedaste razvade drugih.« In zamislil se je, kako bajno bi bilo, kako nebeško, ležati v njenem objemu. Ko bi čul utrip njenega srca na svojih prsih, ko bi ji drhtela roka in bi se privijala k njemu. Stisnil je pesti in ukrivil hrbet, kot bi hotel planiti na nasprotnika. Ali spomnil se je, da je maščevanje nemogoče, da je usoda neobčutljiva in zastokal je bolestno. Pepče pa je boječe stopal poleg in zdaj pa zdaj ošinil s plahimi očmi zdihujočega. Prišla sta tako do vrat in Srebovec je potegnil iz žepa ključ. Ali mogel ni odpreti, roke so mu podrhtevale. Zato je odprl Omaka in ko sta po malem obotavljanju vstopila, je zopet zahreščal ključ. In noč je sanjala zopet svojo pesem. Pritavala sta v temi v sobo in Srebovec se je vrgel na posteljo. »Hitro vzemi vrag vse ku-jone in še mene!« je zarentačil in vrgel svoj obli časti trdi klobuk ob tla. »Norec sem, saj se ml prav godi. Prav si povedal Pepče. Zrelo jabolko, ali jaz tepec.« In bil se je ob čelo s pestjo in ječal zraven tako pretresljivo. Med tem se je prikral pod okno po prstih Javor in sklonjen prislužkoval. Cul je nerazločno mrmranje in da bi se prepričal, da li misli Srebovec iti vseeno lovit sreče, je varno pritisnil za kljuko. Odskočil je, kakor bi ga bil pičil gad, ker udarec kljuke je votlo razbegnil po temni veži. ka zadnje se]e. Zapisnik se odobri. Preide na vrsto 2. točka dnevnega reda: naznanila predsedstva. Predsednik omeni, da naznanil ni in preide na 3. točko: Naznanila tajništva. Tajnik dr. Murnik prebere svoja poročila o raznih železniških zadevah, o prošnjah za podelitev obrti o Gorupovi ustanovi. Kot 4. točka dnevnega re-'da pridejo na vrsto samostalni predlogi zborničnega svetnika gosp. Ivana Ogrina in sicer Prvi o anketi, ki se naj vstanovi zaradi novega stavbenega reda in drugič o zborničnem dogovoru z deželnim odborom glede pomanjšanja opečnega formata. Oba predloga se sprejmeta. Predsednik preide na 5. točko dnevnega reda, ki je volitev zborničnega zastopnika v odboru obrtne nadaljevalne šole v Zireh. Poročevalec dr. Murnik prečita tozadevno poročilo. Predlaga se Matija Gorenjec, usniar v Zireh. Predlog Se sprejme. Sprejet je predlog k 6. točki dnevnega reda o prevzetju kmetijsko-kemičnega pre Jzkuševališča v Ljubljani za deželni zavod in Preide še k sedmi točki dnevnega reda, k prošnjam za podpore. Predlog, da se da trgovskemu 'društvu »Merkur« v Ljubljani podpora 500 K, se sprejme; sprejme se tudi predlog za podporo 100 K obrtni nadaljevalni šoli v Kropi; istotako Je sprejet predlog, da se da podpora 200 K za razstavo vajeniških del v Ljubljani. Predlog zborničnega svo.tnika ravnatelja Pammerja, da se zviša podpora zavodu za pospeševanje obrti na Kranjskem do 1000 K, se sprejme, odkloni Pa se predlog zborničnega svetnika Kregarja za zvišanje podpore od 1000—2000 K; predlogi . zborničnega svetnika Pammerja proti zvišanju podpor obrtnim nadaljevalnim šolam v Ljubljani in v Kranju ter gremijalni trgovski šoli v Ljubljani, se sprejme, dočim pade predlog zborničnega svetnika Kregarja za zvišanje podpore obrtni ^nadaljevalni šoli; padeta tudi predloga zborničnih satnikov Rohrmana in Bučarja, naj se prošnja zr podporo »Gostilničarskega Vestnika« in prošnja deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug vrneta združenim odsekom, sprejet Pa je predlog zborničnega svetnika Pammerja, da se v obeh slučajih prošnja za podporo odklo-N'- Predsednik preide nato k 8. točki dnevnega pC‘a>' k zborničnemu proračunu za leto 1913. Poročilu zborničnega svetnika g. V. Rohr-finP.a !e bil sprejet po združenih odsekih sestavljeni proračun za leto 1913, ki izkazuje potrebščine 83.262 K ter pokritja 13.986; nedosta-tek in po ministrstvu zahtevano blagajnično re-servo bo pokriti kakor lani z 8%no zbornično doklado. V proračun so postavljeni med drugimi zneski: za c. kr. državno obrtno šolo v Ljubljani 500 K, za mizarske, strokovno šolo v Kočevju 150 K, za dvorazredno slovensko trgovsko šolo . v Ljubljani 1000 K, za gremijalno šolo v Ljubljani 300 K. za obrtno nadaljevalno šolo 4400 K, za razstavo 1000 K, za obrtni pospeševalni zavod 1000 K, za obrtne strokovne tečaje 1200 K. za kmetijsko kemično preizkuševališče 600 K. za razne druge podpore 2000 K. za ustanove učencem in učenkam c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani 1800 K, za razne druge ustanove in Podporo v izobraževalne namene 1400 K, v pomnožite v zaklada za razstavo v Ljubljani 2000 K ln dr. Kot zadnja točka dnevnega reda pride na vrsto prošnja konsumnega društva za Ljubljano in^okolico za oprostitev zbornične doklade. Prošnja se zavrne. Nato ima še zbornični svetnik Bučar poročilo o neopravičeni odklonitvi gostilničarske koncesije nekaterih obrtnikov ob belokranjski železnici. Ker je dnevni red javne seje izčrpan, predsednik sejo ob 7. uri zaključi. Nato sledi taina seja. t Prof. Fr. Orožen. Včeraj je umrl prof. 'i jc ^ro?en P° kratki bolezni. Kot tiha in blaga duša Je imel pokojnik mnogo znancev in prijatelju Se ni ^laSal’ pač pa ie bil tem kS nrofesnr Xe^na U Urnem pol*u- V šoli je t protesor zgodovine in zemlienisia vestno SllenV^J°l&0S' :i le bil m KciU pri- tl 12 T£Je br,ote< Pro{- Orožen pa je de al marljivo tudi na polju naše zgodovine, iz +i i!-6 uanilM1Ve dokumente iz celjske in lavan tinske kronike, spisal je del »Slovenske zemlje« v »Slov Matici« (Kranjsko) in je marljivo delal pri zemljevidu slov zemlje, ki ga bo »Matica« kratkem izdala. Bil je velik prijatelj prirode in vnet turist, tako da nosi koča na Črni prsti po njem svoje ime. Blag mu spomin! . — Brezuspešno posredovanje. Kakor čuje mo, sta pretekle dni dva klerikalna veljaka po »Zaprto je,« je šepnil ostalima. »Naj ga bes lopil« — V oknu je bilo tema in vsi trije so zrli drug drugega vprašujoče, kakor Ribničani, ko so pre Plavali morje na njivi. »Ej, kaj,« se oglasi Ela. »Dobro bo.« Hitro se skloni, pograbi pest peska in ga vrže v okno kV naslednjem trenotku so bili že v vznožju klanca za oglom prve hiše... v « tSak£' ga str|ela, ie umolknil Srebovec planil V i hiP ni vedel kaj, ali takoj nato je vstala in s truščem odprl. Mahoma je •tudineumljiV Jr°anhla sl“tn]a’,sIa?!{0 uPan3e- a,i mu zašibila kolena.™?reletxel kostl’ Jax s0 se Je mislil. »Čemu strah? « Ohm^ ^ ’ ?' ietno, nemirno mu je zatrepetalo sr™ ki° J*™' stvu. »Ona, gotovo ona!« je vzdihnil - bla'f^n mil preko okna. Mrzli vzduh mu je buSi? VS? Paljeni obraz in ~unaj j jp j* jr^ j- r£i iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjama 250 M. ROSNER Co. v Ljubljani, poleg pivovarne ..UNION". KLOBUKI moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno : Minka Horvat Ljubljana, Stari trg št. 21. : Popravila točno in najceneje. : !Pozor trgovci! Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. Krojaštvo Ivan Kersnič V Ljubljani 249 St. Peira cesta št. 32,1. sad. (poleg kavarne .Avstrija*) najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba. Brzojavka. V italijanski kuhinji hotela pri Maliču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vin« samo iz najboljših kleti in sicer: brionska! porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino p« 72 v liter za družine na dom postavljeno itd. Pos praz 8. ui upra dom K 1 Za ii Teodor Kunc Prešernova ulica 5 , - , I. nadstropje. za angleška in francoska dela se priporoča. Prva tržaška tovarna žitnih d rož = (kvasa) =-' : ki je urejena po najmodernejšem sistemu, naznanja svojim cenj. odjemalcem in vsem drugim pekovskim mojstrom in trgovcem, da je bila te dni častno odlikovana z zlatim ikolajjnami in križci v Riinu in Parizu in sicer za najboljše blago s ču- m dovit) močjo, in za svojo izborno trajnost. V interesu je torej samih pekovskih mojstrov in trgovcev, da se naročajo izključno le pri omenjeni tovarni, ker dobe najboljše blago po zmerni ceni in ker obenem podpirajo narodno in slovensko obrt. Priporočajoč se za obilna naročila beležim sc z odličnim spoštovanjem lastnik tovarne I. I. SUBAN Trst —T7* rdela,. r !! Sijajna zmaga !! v damskih raglanih Ravnokar dospelo čez 2000 komadoy 135 cm dolgih od 20 K naprej, kateri so stali preje od 40—60 K. Istotako znižane cene za gospode raglanov, zimskih sukenj in oblek. ^Angleško skladišče ob!ek“ O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Tal da nja! pak Ijiv PO' jtili Av da nei naj br; ie da' Ko in na si toi (N Si so v vs pe re pi: in Zc ki in zi m m m ns pi 1 -e d k b 0 s S 1 ? 1 s I { 1 n s I < Ipšja zaloga ur, zlatnine in srebrnine H. SUTTNBR Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna potokoliraiia tovarna ur v Švici. Tovansiška znamka MT „IKO" -wn Ceuik zastonj in poštnine prosto. Lepa prilika za nakup lepe hiše z dobro idočo gostilno in žganfetočom, ter to-bakarno, lepo kletjo za vino, lepim gospodarskim poslopjem in svinjskimi hlevi; poleg tega štiri orale njiv in travnikov, ena njiva za stavbišče, vse na jako prometni okrajni cesti, oddaljeno 5 minut od trga in železniške postaje, se talioj proda za 24.000 K, 6000 K pa ostane lahko vknjiženih. ■— Izvršilna prodaja se vrši dne 7. decembra 1912. Torej kupci pozor! Nadaljna pojasnila daje IVAN KOSI, Šmarje pri Jelšah, Spod. Štajersko. V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko izbere. Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr. Ustanovljeno leta 1900. Odlikovan« i 'S lDUtsa190i m m w w Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam majvečjo zaiogro Icrasnito. nagrobnih vencev in trakov sk napisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. Cene brez konkurence. FR. IGLIC 1 Ljubljana, Mestni trg št 11-12. |