25. štev. V Kranju, dne 20. junija 1914. Leto II. khaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2'—, za četrt leta KI—. Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na uprav-n štvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. i.a dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: ,,Sava", Kranj Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Albanske komedije predzadnje dejanje. Grofa Berchtolda umotvorna stvaritev se bliža koncu. Koliko se je mož prizadeval, da bi vsaj nekoliko zakril dolgo vrsto blamaž, ki jih je tako obilo žel zadnje dve leti. Vse, česar se je lotil, mu je izpodletelo, mu je moralo izpodleteti, ker je stvar prijel na napačnem koncu, ker je mislil, da zunanji minister nima drugega opravila, kakor gledati, da se „prestiž" monarhije dvigne. V vsem svojem postopanju in nehanju je kazal tako nečuveno nevednost, tako nepojmljive nazore, ki so vedno in povsod kazali, da mož ne pojmi toka časa, da živi še vedno v onih časih, v katerih ni bilo ljudstvo nič in je o vsem določevala le dvorna kamarila in fevdalno plemstvo. In kar ni moglo izostati, tudi ni izostalo. Zel je neuspeh za neuspehom, blamaže so se groma-dile in edino rešitev je gospod grof videl še v stvaritvi „samostojne" Albanije. A vstvaril je Albanijo na istih načelih, kateri prevevajo vso njegovo delovanje. Iskal m našel je moža in ker si je do-mišljeval, da bo ta mož plesal po njegovi piščalki, je zastavil ves svoj vpliv, da ga postavi na novo-ustvarjeni albanski prestol. Saj mu je bila oseba princa Wieda deveta briga, šlo se mu je marveč le za to, da vlada Albanijo mož, katerega je on, grof Berchtold zbral. Pritrdile so mu velesile in udala se je tudi naša »zaveznica" Italija. Slovesno so šli po novega kneza na Nemško in posadili so ga na prestol. Vse je bilo polno veselja. Albancem je imponirala njih narodna noša, v katero se je vtaknil pruski ritmojster in knezu je imponiral direndaj, ki so mu ga priredili, ko je v Draču stopil na albanska tla. V ves svet je takrat raztrobil grof Berchtold svoj uspeh. Kdor ga je hotel poslušati, je slišal kako življenske važnosti je ta korak in vsa srečna bodočnost Avstrije je bila zasigurana. A prišlo je drugače, kakor si je domišljeval naš zunanji minister. Knez, katerega je dal Ski-petarom, je sicer odložil svojo prusko uniformo in oblekel albansko narodno nošo, a ostal je tisto, kar je bil v Potsdamu. Ponosen je bil na naslov kneza, a storil ni ničesar, pa prav ničesar, da bi pokazal saj površne knežje lastnosti. Pač, nekaj je storil: Obdal se je takoj z vsem sijajem, imenoval dvornega maršala in dvorne dame, uredil si je ko-njarno in poskrbel vse otročarije, brez katerih menda ne more izhajati vladar. Sedel je v Draču, ustanovil red belega orla Skenderbega, a za albansko ljudstvo se ni brigal. Kakor se vidi, se je mož vedel tako, kakor da se je izšolal v Avstriji. A kaj kmalu je knez Viljem I. albanski moral izpoznati, da živi poleg dvornih lakajev in žlatnih konjev tudi še kaj drugega v Albaniji. Tlačeno ljudstvo, katero izkoriščajo beji do mozga, je hotelo od svojega kneza odpomoči. In nastal je kmetski punt v Tirani, kateri je imel za posledico odstranitev Essad paše. To pa je bilo olje v ogenj in ko je knez poklical na pomoč še katoliške Mi-ridite, je dobil sicer navadni kmetski punt značaj verskega boja. V tem hipu je bila slava kneza Viljema končana. Uporni kmetje niso hoteli nič več slišati o tem knezu in obravnavali so le s kontrolno komisijo ter stavili take zahteve, ki jih le-ta ni mogla sprejeti. Pogajanja so se razbila in minolo nedeljo so uporniki naskočili Drač, knezovo prestolico. Ob 4. zjutraj se je pričel napad in je neprenehoma trajal ves dopoldan. Ako se sme verjeti avstrijskim poročilom, je bil naval sicer odbit, a pričakovati je vsak hip padec mesta. Knez z rodbino je baje zbežal na italijansko vojno ladjo in prepustil vodstvo obrambe holandskemu polkovniku Thomsonu, ki je našel tudi junaško smrt. Tu pa pričenja pri tej albanski tragikomediji točka, ki mora tudi nas v Avstriji zanimati. Avstrijske vojne ladije, ki se nahajajo pred Dračem so izkrcale moštvo, ki baje straži knezovo palačo. Takisto so storile tudi italijanske vojne ladije in naši zunanji politiki se tu kaže najlepša prilika, da dejansko poseže v notranje razmere v Albaniji, kateri korak pa bi imel za nedvomno posledico, da pridemo v navskrižje z našo zaveznico Italijo. Že iz vsega početka nista avstrijski in italijanski zastopnik imela drugega opravila, kakor da sta drug proti drugemu intrigirala in z vsemi sredstvi skušala doseči čim večji upliv. Medsebojno sta si nadzirala vsak korak in vsak vspeh avstrijskega poslanika barona Lowenthala je italijansko časopisje razkričalo ko.t zapostavljanje Italije. Avstrijsko vladno časopisje pa je zopet videlo v vsakem koraku italijanskega poslanika, barona Aliotta intrigo proti Avstriji. Te medsebojne prijaznosti postajajo čimdalje hujše in odkar so napadli upornim Drač, se v avstrijskem časopisju naravnost dolži Italijo, da je bila v tajni zvezi z vstaši, da jih je informirala o pripravah in utrdbi Drača, z eno besedo, da je ravno Italija povzročiteljica vse albanske ustaje. Bržčas bo nekoliko teh obdolžitev tudi resničnih, ker je vsekakor čudno, da so navadni kmetje imeli pri napadu naravnost izvrstne vojaške voditelje in da so pričeli z napadom ravno par ur prej, kakor je hotel knez Viljem sam pričeti z ofenzivo. A vsemu temu se ni čuditi. Vsa avstrijska politika naravnost izziva na odpor, in ker je za enkrat ves svet tako ustvarjen, da izkorišča močnejši slabšega in da izkuša prevarati pa-metneji bedaka, je prav lahko mogoče, da se je Italija poslužila ugodnega trenotka ter izkušala doseči vspeh s tem, da je podpirala ustaše proti knezu, ki se nagiblje kolikor toliko na avstrijsko stran. Pravzaprav bi nas ne smele te albanske ho-matije prav nič brigati. Na Balkanu so vroča tla in koljejo ter pobijajo se tam doli vsak dan. Ako so Albanci sploh zmožni za ustavno državo in pristopni evropski kulturi, bodo sčasoma že našli pot do nje. Grof Berchtold in avstrijska politika jih k temu prav gotovo ne bosta dovedla. Saj bi imela Avstrija v lastnih mejah dovolj opravka, ako bi kaj takega resno hotela. Grofu Berchtoldu tudi ni z daleka prišlo na misel, da bi Albancem kultu-relno pomagal. Bilo mu je samo na tem, da dobi z Albanijo nekako protiutež proti južni srbski meji. Naravno pa je, da te svoje vzvišene naloge Al- PODLISTEK. Krvavec. Načrt za enodnevno planinsko turo. Sneg ZginjeVi raz naših gora in kmalu nastopi doba. ko bodo lazili turisti nanje. V duhu si že sestavljamo one ture, katere nameravamo letos napraviti. Katere bodo? Hribo-lazec, ki nima mnogo časa na razpolago, pa mu tudi ne prijajo naporne ter vratolomne partije, si bo stavil v program Stol, Golico, morda celo Triglav in kaj v Grintavcih. Prav mnogim pa bosta Stol in Golica ter Golica in Stol edini izpremembi. Turistom, kateri ljubijo gore, ki so tako lahko dostopne, pa zelo hvaležne, bi svetoval še tretjo goro. Krvavec! Tako blizu Kranja je, pa vendar je malo Kranjcev, ki bi ga natančneje poznali. Kogar zanima lažja turistika in kogar veseli posečati gore že v zgodnji spomladi ter še pozno v jeseni, naj gre z menoj, potem pa naj enkrat sam poskusi srečo in videl bo, da bo Krvavec redno stavil v svoj letni program. Dogovorjeno torej! Jutri zjutraj ob 4. se sni-deva v drevoredu. Potrebna prtljaga za cel dan s provijantom je pripravljnna. Mračno je še! Par znancev se je pri krokanju zapozuilo ter se vrača pravkar precej glasno domov. Lahko noč! — Dobro jutro! V sveže zgodnje jutro! Znana nama je pot preko Šenčurja, pa med Velesovim in Cerkljami vmes proti vasi Grad. Ob šestih sva za to vasjo na poti, ki pelje proti San-gradu; tu zapustiva ravnino. Seveda, kdor ima doma v hlevu iskrega konjiča, si ta del poti lahko prihrani. Toda, hoja nama ne bo škodovala. Kar spočijejo se nama noge, ko stopava najprej na desno, od znamenja pa na levo po kolovozni poti navzgor. Hodiva prav počasi in enakomerno, da se ne preotrudiva ter da imava lep užitek od gorske ture. Cez pol ure sva na lepi ravninici, kjer dihava že planinski zrak, kjer vživava lep razgled po Gorenjski preko Štefane gore tja do Triglava. Na levo je Stiska vas, pot pa vodi na desno dalje. Markacije so nekoliko zastarele, a pot je dober, zaiti nama ni mogoče. Kmalu sva pri skupini hiš, nad katero se vodi lepa kmetija. Prava pot vodi sicer tam mimo in potem na desno precej po ravnem, po travnikih (Košeninah), do cerkvice sv. Ambroža, katera se iz Kranja prav dobro vidi nad St. Urhsko goro. Stopiva pa lahko kar tu od omenjene skupine hiš na desno, polagoma navzgor skozi grmičevje, dokler ne prideva do travnikov, po katerih nadaljujeva smer na desno navzgor naravnost proti cerkvici sv. Ambroža. Za cerkvico je znamenje in dober studenec Tri četrt na osem je ura. Počitek nama je po skoro štiriurni vstrajni hoji potreben. Vsaj do pol devetih naju ne prežene nihče od tod. Kako lepo je tu in kako prijetno nama diši zajutrk iz nahrbtnika. Ob pol devetih se napotiva dalje po krasno markirani poti, ki vodi tu mimo iz Kamnika na Krvavec. Pot gre skozi gozd. Res je sicer, da za planinca ni zelo zabavno hoditi skozi gozd, a v poletni vročini se tolažimo s hladečo senco ter z rdečimi jagodami, ki rastejo ob potu. V tričetrt uri pa je gozd za nama in naha-j java se na krasni Jezerski planini. Okrog kakih desetih planšarskih koč se pase nešteto živine. ! Krasen planinski užitek imava tu in kar načuditi se ne moreva. raznoličnosti, ki se nama nudi na i poti na Krvavec, ko vendar vidimo iz Kranja Krvavec ; kot silno brezizrazno goro. Pred nama se dviga Krvavec v prav odločni ; ponositosti. Pot gre sedaj dober četrt ure skoro po ravnem na desno okrog Križja. (Križje je ona gora, ki jo ; vidimo iz Kranja kot zadnji desni vrh Krvavčeve skupine.) V sedlu med Križjem in Krvavcem se nahaja [ precej prostorna Križka koča. Od tu vodi pot eno uro proti vrhu. Pot je zložen, dobro zaznamovan in raznoličen. 2e med potjo se ti odpira diven pogled na Grintavčeve stene. Pol 11. je, ko sva na vrhu. Odpre se nama j krasen razgled po Gorenjski. Nikjer se ne vidi banci za enkrat še ne morejo pojmiti, če jo pa pojmijo, pa zopet ne. vedo, kako pridejo do te časti. Kar je pa naš zunanji minister podaril Albancem, namreč nezmožnega pruskega ritmojstra kot kneza, se zdi Albancem premalo in brščas tudi ne vedo, kaj bi s tem darilom počeli. Naj dovoli Avstrija albanskim Skipetarom, da dosežejo zveličanje na svoj način, in prepričani smo lahko, da bo to Skanderbegovim potomcem bolj všeč kakor cel vagon importiranih protestantskih pruskih ritmojstrov. A od avstrijske politike moramo vedno pričakovati najslabše. Prav nič bi se ne čudili, ako bi se grof Berchtold poslužil zadnjega sredstva, da pokrije svojo najnovejšo blamažo in poseže v vse te homatije z oboroženo silo. Naravnost zločin bi bil to nad avstrijskimi narodi, a za blagor ljudstva se pri nas ravnotako malo brigajo kakor v Albaniji. Imenovati pa bi morali tak korak višek brezmiselnosti. Kakor nas izkušnje uče, nimamo kaj iskati v Albaniji. Edino, kar smo doli profitirali, je bilo razočaranje in blamaža. Da bi se pa radi takih pridobitev začeli preklati tudi dejansko z Italijo, ne bo živ krst odobraval. Saj je ravno Albanija poglavitni vzrok nesoglasja z našo zaveznico Italijo, in ako sedaj posežemo z našim vojaštvom vmes, bi imelo to nepregledne posledice. Italijanski zunanji minister San Giuliano je v torek v zbornici odkrito povedal, da bo Italija vedela in znala varovati svoje interese, naj se zgodi v Albaniji karkoli hoče. Italijansko vojno brodovje je zbrano v pristanu Bari in le čaka na povelje, da odplove. Kam bi odplulo v slučaju, da se avstrijsko-italijanske intrige v Albaniji pooštre, ne bi bilo težko uganiti. Za Avstrijo mora biti torej le eno merodajno: Proč iz razmer, ki utegnejo postati za nas usode-polne! In ako grofa Berchtolda že niso res zapustili vsi dobri duhovi, bo vedel, kaj ima storiti! Napad na Drač. Zjutraj ob pol 5. je bilo v Draču slišati prve strele topov. Vstaši so začeli napadati mesto. Skušali so prodreti čez most pred mestom, ki je kakih 300 metrov oddaljen od prvih poz'dj vladnih čet. Izpočetka so vstaši napadali mesto z dveh strani. Krogle iz topov so strahovito podirale vstaške vrste. Tudi strojne puške so vstašem prizadejale velikanske izgube. Bojni hrup je vedno naraščal. Okrog 6. zjutraj je pokalo na vseh straneh. Ta čas je bil boj najljutejši. Ob 7. zjutraj je pokanje pušk in grmenje topov utihnilo. Ob :1 ,8. se je boj zopet obnovil. Medtem so se pripravili tudi v mestu na boj. Italijanski mornariški vojaki so napravili v glavni ulici pri knežji palači in v bližini pristanišča iz vreč, napolnjenih s peskom, barikado, za katero so postavili majhne topove. Glavno cesto je zasedla meščanska straža. Avstro-ogrsko poslaništvo so zasedli avstrijski vojaki. Medtem se je boj pred mestom nadaljeval. Čete holandskega polkovnika Thomsona so ležale nekako ob 6. zjutraj v svojih jarkih. Thomson je zapovedal, da moralo branitelji, ki so bili večinoma Malisori, prodreji proti vstašem. Malisori pa se niso ganili, ker so dobro vedli, da je v jarku vendar še bolj varno, kakor na prostem polju. Polkovnika je to jezilo in je hotel dati svojim četam lep vzgled. Zato je prvi planil iz jarka in skočil, vihteč sabljo, naprej. Pri tem je bil Thomson ustreljen. Padel je na bojišču za izgubljeno stvar. Med bojem je dal izkrcati avstrijski admiral avstrijske zdravnike, ki so šli takoj na delo. Sanitetna služba je bila prva slabo urejena in zato so^ morali avstrijski zdravniki sami v prve bojne vrste,' da poiščejo ranjence in jih spravijo z bojišča v ambulance, kjer so jih obvezali. V Draču je stalo kakih 1100-mož, dočim cenijo število vstašev na kakih 6000. Vstaši so se bili zbrali v kotlu pri Sjaku in pri Kavaji. Od tam so podirali proti Draču v treh skupinah, ena skupina iz Sjaka čez Palo, obe drugi skupini pa ob cesti iz Sjaka v Drač. Hud boj se je vnel za most čez reko Kneto in v močvirju ob tej reki. Vstaši so bili prav dobro poučeni o vseh utrdbah. Ob 9. dopoldne pa vstaši kljub temu mesta še niso zavzeli, dasiravno so na nekaterih krajih prodrli že do prvih hiš. Ob 4. popoldne sta se prikazala tik pred mestom dva močna vstaška oddelka, vendar se je posrečilo odbiti tudi ta napad. Temu obilnemu napadu je sledil mir čez dan in šele v noči so poskušali uporniki zopet naval. A tudi ta je bil odbit in šele v jutru se je začel pravi boj. Ob 10. dopoldne so začeli Miriditi in Malisori prodirati na cesti proti Sjaku, pri čemer jih je podpirala baterija na holmu. Knez je ravnokar odhajal, da opazuje boj. Za sredo zjutraj je bil nameravan izpad s topovi, da se izpraznijo vrhovi Rastbula. Izpad pa se ni mogel izvršiti, ker so Malisori in Miriditi prepozne prišli na zbirališče in ker njih voditelji niso bili vneti za boj. Vstaši so nenadno napadli mesto, med tem ko so Miriditi zaposljeni v smeri proti Sjaku. Bati se je, da bodo vstaši vsak hip v velikem številu vdrli v mesto. Malisori se umikajo. Vendar se pripravlja obramba čete da se mesto reši in da se pridobi čas za ojačenje s severa. Večji oddelek, obstoječ iz približno 1000 Mi-riditov in Malisorov je bil od vstašev obkoljen in decimiran. 10 letnica Jeseniškega Sokola. Sokolska slavnost ob priliki 10letnice je nad vse pričakovanje krasno uspela. Predvečer je nastopilo 16 Sokolov v kroju z balončki. Jeseniški narodni klub pa je zapel 3 krasne pesmi na čast kumici ge. dr. Pretnarjevi. V telovadnici, kjer je kumica pogostila Sokole in pevce se je nato razvila neprisiljena zabava. Navzoč je bil tudi župni načelnik br. E. Sajovic. Prvi je nazdravil br. starosta Osvald, nato pa so govorili še bratje dr. Pretnar in drugi. Vsi so se spominjali 10letnega dela ter bodrili in pozivali k vstrajnemu delu. V nedeljo dopoldne so se ob najlepšem vremenu vršile skušnje za popoldanski nastop in popoldne po prihodu vlakov, s katerimi so se pripeljali Sokoli in drugo narodno občinstvo od vseh strani, je odkorakal inpozanten sprevod „Sokolov", kakršnega Jesenice še niso videle proti Jesenicam, ki so bile okrašene s tro-bojnimi zastavami. Pri umetniško-izdelanem slavoloku se je sprevod ustavil, kjer sta Zupne in Zvezne zastopnike pozdravila v imenu mladine gospodična Mila Sitarjeva in Miro Campa. Na vrhu slavoloka pa so pozdravljale in obsipale Sokole s cvetjem male belo oblečene deklice. Topiči so grmeli na čast gostom, da so se tresle Jesenice. Izprevod je cele Gorenjske v toliki obsežnosti kakor ravno tu. Le sam si poglej, opisovati ti je težko. Tam gori v ozadju pa zreš na ponosno Triglavsko pogorje ter ozke hrbte Karavank. Dober počitek si privoščiva, saj ga tudi zasluživa in saj se tudi izplača. A najlepše naju še čaka. Cez pol ure se posloviva od Krvavca ter se napotiva na še kakih 100 m višji Veliki Zvoh. (Ce gledamo iz Kranja, vidimo dva precej jednaka vrhova v Krvavčevi skupini; desni je Krvavec, levi Veliki Zvoh.) Skoro tričetrt ure rabiva tja. Nahrbtnike pa pustiva med obema vrhovoma, ker se hočeva vrniti po tej poti. Tu, na vrhu Velikega Zvoha pa mora razgled zadovoljiti najbolj razvajenega švicarskega hribo-lazca. Sredi Kamniških in Savinjskih planin se nahajava, in vendar stojiva na lahko dostopni, s travo poraščeni gori. Kočna, Grintavec, Skuta, Rinka, Planjava in vsi drugi vrhovi se nama zdijo tako blizu, da bi se lahko razgovarjala ž njimi. Teška nama je ločitev, a treba je polagoma misliti na povratek. Krepko zaukava, polna čistega planinskega navdušenja, da se razlega od skalnatih sten, potem pa se vrneva v sedlo, kjer sva pustila nahrbtnika. Od tu greva na proti Kranju obrnjeni strani Velikega Zvoha, po dobro markirani lepi poti ob skalah do kotlinice pod sedlom med Vel. Zvohom in Grebenom. Tam blizu planšarske koče je zopet dober studenec. Eno je ura in dve celi uri lahko tu počivava. Časa imava dovolj, da si pripraviva skromno kosilce ter se obenem do dobra navžijeva prijetnosti, ki nas navdajajo na hribih. Glavni napor smo prestali in ne mudi se nama. Ob treh pa se posloviva od planin ter kreneva navzdol naravnost proti Kokri. Ne le, da je ta pot dobro zaznamovana, ista je tudi v zgornji polovici silno interesantna, ker vodi krasno vzpeljana med pečinami. Tudi ta del mora ugajati razvajenemu veleturistu. Obenem je pa pot brez najmanjše nevarnosti. Ob petih sva v dolini, pri zidanem znamenju, ki stoji zapuščeno ob nekdanji stari Kokrški cesti, ki je vodila dokaj višje od nove. Markacije vodijo sicer na desno do ceste, a za naju je bližje, če greva po sicer že zanemarjeni stari cesti na levo stran, koder prideva blizu cerkve na novo cesto. In glej! Kako naključje! Prav ta čas vozi pošta iz Kokre v Kranj. Utrujena sva dovolj in prileze se nama vožnia. Ze popolnoma spočita naju pripelje pošta ob sedmih domov in prav nič nisva zamudila pri tem večerje, ki nama imenitno tekne. Prihodnjič, dragi prijatelj, pa poskusi to pot sam in ne bo ti žal. Staviva kaj, da jo boš ponavljal še večkrat. Pojdi in presodi sam! Vsekako boš spoznal, da je Krvavec ena najhvaležnejših in tudi naj-cenejih partij. šel do slavnostnega odra, ki je stal poleg Haupt-manove hiše. Dasi je prostor zelo obširen, se je zbralo od Ratečana pa gori do hotela Triglav toliko občinstva, da so se Sokoli le s težavo prerili skozi množico. Prvi je pozdravil br. starosta Osvald. Spominjal se je desetletnega boja in dela ter se zahvalil možem, ki so ustanovili Sokola na meji. Bodril je brate naj z podvojeno eneržijo nastopijo pot v novo desetletje. Nato je kumica ga. dr. Pretnerjeva razvila prapor,, katerega \č občinstvo in Sokolstvo pozdravilo z navdušenimi Nazdar-klici. Pevski zbor je zapel himno „Na dan Slovan", godba je zaigrala „Hej Slovani", ves narod pa je navdušeno in odkritih glav spremljal slovansko himno. Po razvitju prapora je pozdravil br. Bojan Dre ni k nov prapor v imenu Sokolske zveze in v imenu ljubljanskega Sokolstva ter br. Matija Ma-rinček v imenu Gorenjske Sokolske Župe. Nato je pozdravila in pripela trak k praporu gospica Vavkova. Trak ima napis: ,,Jeseniška in Savska dekleta". Pozdravljaje prapor in čete Sokolske je pripela tudi kumica krasen trak. Končno je pozdravila prapor še gospodična Mila Sitarjeva, nakar je odšel med bučnim streljanjem in navdušenimi ovacijami sprevod skozi Jesenice na Savo in na veselični prostor, kjer se je vršila javna telovadba. Točno ob 4. uri se je pričela javna telovadba, kateri je prisostvovalo ogromno občinstva. Ob zvokih sokolske koračnice je burno pozdravljen prikorakal šolski naraščaj pod vodstvom br. Luž-nika. Izvajali so proste vaje iz II. vsesokolskega zleto 1904 v Ljubljani. Izvedba je bila prav povoljna in dovršena. Komaj odkoraka naraščaj, že se pojavijo na telovadišču telovadke ženskega oddelka Sokola v Kranju pod vodstvom sestre Hani Sajovičeve. Izvedle so strumno rajalni in prosti nastop k prostim vajam za letošnji vsesokolski zlet v Ljubljani. Izvedba gibov je izzvala glasno odobravanje. Za telovadkami so nastopili telovadci G. S. 2. s prostimi vajami za vsesokolski zlejt v Ljubljani in z prostimi vajami za zlet G. S. Ž. v Kranju, pri obeh točkah je občinstvo burno poskalo v znak priznanja dovršenega nastopa. Na orodju je nastopilo 9 vrst. Med telovadci smo videli tudi priletne može, ki naj bi bili s svojo vstrajnostjo vzor marsikateremu, ki misli, da je telovadba samo za mladino. Da telovadba nikomur ne škodi, so dokazali ti bratje, ki so začeli telovaditi že v starosti med 40. letom. Kot zadnja točka so bile skupine Jeseniškega Sokola, pri katerih je nastopilo 40 telovadcev in naraščaja. S temi skupinami je pokazal Jeseniški Sokol, da mu je telovadba prvo in zadnje in da je na pravi poti, na kateri naj tudi in bo tudi vstrajal. Po telovadbi se je razvila prav vesela zabava, kakršna je mogoče samo pri Sokolskih veselicah, kjer so vsi bratje enih misli. Pevski zbor je prepeval, okrog paviljonov pa, kjer so stregle jeseniške požrtvovalne narodne dame, pa je bilo živahno vrvenje. Okrog udeležencev so se pridno sukala brhka dekleta v narodnih nošah in prodajale srečke. Mladina je rajala ob zvokih marljive godbe Kranjske požarne brambe. Zvečer so švigale rakete, umetni ogenj pa je čarobno razsvetljeval veselični prostor. Le prekmalu smo se morali ločiti od dragih nam gostov. Veselica pa je trajala dalje in šele beli dan je zaključil veselo petje in rajanje. Jeseniški Sokol je pač lahko ponosen na to slavje. V moralnem kakor tudi gmotnem oziru so uspehi naravnost sijajni. Jeseniški Sokol pa korakaj pogumno naprej po začrtani poti. Naj te ne moti zavist sovražnikov, ne krasni uspehi, ki si jih dosegel minolo desetletje. Vzgajaj nam narod v krepke in čile značaje in bodi jez proti grozečemu navalu našega narodnega sovražnika! Na zdar! POLITIČNI PREGLED. Spravna pogajanja v Pragi. V pondeljek je bila v Pragi konferenca čeških in nemških politikov, ki naj bi pripravila pot za spravo med Cehi in Nemci. Konferenca je trajala od treh popoldne do devetih zvečer in ni prinesla nikakršnega rezultata. Vsi udeleženci konference so se zavezali s častno besedo, da ne spravijo v javnost obravnave na konferenci. Udeležniki bodo poročali o konferenci svojim strankam in te bodo 'odločile, ali naj se nadaljujejo ali ne. Enodnevno francosko ministrstvo. Ministrstvo Ribot je vladalo samo en dan. Komaj se je predstavil ministrski kabinet, francoski zbornici, že je moralo podati svojo demisijo, ker je dobilo v zbornici nezaupnico. Na petkovi seji poslanske zbornice je prečital Ribot izjavo nove vlade, ki napoveduje zakon o splošnem pridob-ninskem davku. Zakon o triletni vojaški službi je pa nedotakljiv. Po vladni izjavi je predlagal poslanec Dalimier nezaupnico novemu ministrstvu, ki je bila sprejeta s 374 proti 187 glasovi. Ribot je takoj odšel k predsedniku francoske republike in mu podal demisijo celokupnega ministrstva. Predrednik Point are je sprejel demisijo in pooblastil Vivianija s sestavo novega ministrstva. Viviani je že sestavil ministvo, ki se predstavi v torek poslanski zbornici. Tudi usoda Vivianijevega kabineta je odvisna od njegovega stališča napram triletni vojaški službi. Socijalisti, republikanci in radikalci, Id imajo sedaj večino v poslanski zbornici, bodo pripoznali le ono vlado, ki zopet upostavi dveletno vojaško službo. Pred novo balkansko krizo. Grška je proglasila aneksijo otokov Kiosa in Mitilena, ki sta bila sedaj turška last. Dalje zahteva Grška od Turčije, da takoj preneha preganjanje Grkov v Mali Aziji in da jim vrne Turčija takoj njihovo lastnino. Ta zahteva je pa skoraj toliko, kakor napoved vojne. V Turčiji so proglasili bojkot proti vsem nemohamedanskim trgovcem. Glede preganjanja Grkov v Turčiji pa velja geslo zob za zob. Prav tako, kakor preganjajo Turki Grke, tako preganjajo Grki mohamedansko prebi? valstvo v novo osvojenih krajih. Preganjanje Grkov ni pravi povod za odločen nastop grške vlade, temveč Grška hoče pričeti vojno za to, da prehiti turški napad. Grško-turška vojna bo pomorska vojna, ker je med Grško in Turško bolgarsko ozemlje. Za Turčijo grade na Angleškem dve veliki bojni ladji in en dridnot v Nemčiji. Bojni ladji bosta kmalu dograjeni, in kakor hitro ju ima Turčija v morju, tedaj ima premoč nad grškim bro-dovjem. Grška ima moderno križarko „Avverov" in je sedaj na morju močnejša kakor Turčija. Ce pride do vojne med Grško in Turčijo, je veliko vprašanje, ako ostane Bolgarska nevtralna. In tako bi bili potem zopet srečno pred novo balkansko krizo. DOPISI. Jeseniške novice. Iz občinske anarhije. Dne 7. popoldan se je vršila občinska seja, kateri je prisostoval tudi deželni odbornik dr. Pegan. Ker je bila galerija dobro obiskana, zahteval je Pegan, naj bo seja tajna. Cebulova opozicija pa je odločila, da naj bo seja javna. Nato se je pričelo prerekanje in cin-canje kakršnega smo pač vajeni pri ljudeh, ki niti treh besed niso zmožni skladno povedati, kaj še-le da bi si privoščili govorance. Smrdelo je in mislimo, da bo še. Odborniki ne zaupajo županu, župan pa dolži fajmoštra Skubica denuncijanstva. Vsekakor pa je moralo biti na sporedu še kaj posebnega, ker je dr. Pegan izjavil, da se odstrani in da sploh več ne govori, če ne bo seja tajna. Kaj vse so potem počenjali pri tajni seji, se seveda ne ve, dobrega gotovo nič. Le od strani se šepeče, da lio župan odstavljen, cla pride revizija, da dobimo komisarja itd. Neizogibne posledice klerikalne nezmožnosti ! Vprašanje je le, kdo bo vso to zmešnjavo plačal? Na vsak način se spodobi, da vse take nepotrebne stroške plača tisti, kdor je kriv vsemu temu. Klerikalna vzgoja. Mnogokrat smo že pisali, kako je naravnost škodljiva novodobna vzgoja politikujočih duhovnikov. Naše dobro katoliško ljudstvo so res pravi pobeljeni grobovi.' Evo, samo nekaj vzgledov katoliške morale. Dva slavna stebra tukajšnih „ajmohtarjev" navdušena nasprotnika vsega, kar le diši po, naprednosti, sta si pošteno v laseh, radi lepe služkinje v katoliškem konzumu. No, bo marsikdo dejal, to ni nič/iovega, fantje so se kregali za punice in se bodo še, dokler 1)0 svet stal. Ja, ali tukaj pa fantje prav nič ne pridejo v poštev, ker sta katoliška petelina oba oženjena. Imena za danes zamolčimo, pa morda prihodnjič malo bolj razgrnemo zastor, ki zakriva (o hinavščino. Pa še nekaj klerikalnih cvetk izza časa Sokolske slavnosti. Cel teden pred slavjem so razni klerikalni pristaši molili, zbirali za maše, se celo zaobljubili na božjo pot na sv. Višarje, na Brezje, zaobljubili devetdnevnico na čast sv. Miklavžu itd. samo zato, da bi Bog poslal dežja in iako preprečil slavnostno razvitje Sokolskoga prapora. Ker je skrajno slabo vreme en teden preje zabranilo blagoslovljenje veteranske zastave na prostem in obenem tudi mašo, pričakovali so bo-:rjaki upravičeno, da bode Sokolska slavnost še mnogo slabša; a glej ga šmenta. Sokoli so imeli tako krasen dan, kakršnih je le malo v letu. In iz same zavisti, da gre Sokolom vse tako po sreči, vzdihnil je neki klerikalec v trenutku ko je je za-plapolal Sokolski prapor na slavnostnem odru, oh, tla bi vdarila strela vanj. Strela je seveda udarila, pa le tam gori v mirci, spustili pa so jo, a ne samo eno, temveč brez števila vrli Jeseniški strelci na čast Sokolskomu praporu. Tudi vrli čuki vedli so se nad vse častno. Mesto v cerkev so šli k sokolski telovadbi zijala prodajat. Ker se pa za čed-nostnega čuka no. spodobi, da bi plačeval vstopnino, zato so jo vrezali na sosedov vrt. Tam so se te Mice Kovačeve toliko časa in s tako gorečnostjo spenjale po plotu, da so ga podrle. V splošno veselje je z velikim truščem zagrmclo na kup trhli plot pa osramočeni čuki. V zahvalo posestniku, ki je seveda tudi klerikalec in ki je spustil svoje pristaše na vrt, polomili so mu kavalirski čuki plot, za nameček mu pa še ponesnažili drvarnico. Da tudi naši pročastiti niso zaostali, se razume. Ker pa nikakor ne gre, da bi se postavili na stališče zijalastih čukov ali klepetavih tercijalk, so pa v šoli stresli svojo sveto jezo nad ubogimi otroci, ki so z dovoljenjem starišev gledali ali sodelovali pri slavnosti. Nekaj stotin jih je bilo za kazen zaprtih, nekateri so morali po desetkrat prepisati deset božjih zapovedi. Vprašamo prečastite, ali jim je znano, da take kazni niso dovoljene, potrebne pa bi bile posebno za klerikalne Don Žuane in druge pokvarjene katoliške backe, nikakor pa ne za nedolžne otročiče, ki niso ničesar zagrešili. Nadučitelj Salberger proti takemu postopanju seveda ničesar ne ukrene. No, pa od njega ničesar ne pričakujemo, saj se je ta vzor-značaj baje iz same ljubezni do klerikalcev dal čisto obriti, da je bolj podoben kakšnemu popu, kot pa resnemu nadučitelju. Sicer se pa z gosp. nadučiteljem še vidimo. Prihodnjič enkrat ga tako pomočimo v „Savo", da mu po-plakne vse pikantne grehe, katerih baje ni ravno malo število. Jeseniški „Sokol" priredi jutri 21. t. m. izlet v Mojstrano, kjer priredi skupno s Sokolskim odsekom Mojstrana-Dovje veselico z bogatim vspo-redom. OdHod iz Jesenic ob 2. uri popoldan z vlakom. Jeseničani, udeležite se izleta v obilnem številu! Na zdar! Zahvala. Odbor Jeseniškega „Sokola" si šteje v častno nalogo, da izreče vsem, kateri so na ta ali oni način pripomogli, da se je slavnost razvitja društvenega prapora izvršila tako častno v gmotnem in moralnem oziru, tem potom najsrčnejšo zahvalo. V prvi vrsti naj velja zahvala vrli gospej kumici dr. Pretnarjevi in družicam, dalje vrlemu bratu Ferd. Arnejcu, ki je rade volje, in brezplačno, dal ves potrebni les. Isto naj velja tudi našim posestnikom v prvi vrsti br. Luka Bizjaku, Ferjanu, Bal oh u i. t. d., dalje vsem, ki so se odzvali povabilu za spominske žeblje, vsem, ki so priskočili na pomoč z denarnimi podporami in dobitki, vsem cenjenim damam, ki so z brezprimerno eneržijo sodelovale pri slavnosti, odposlancem S. S. Z., vsem bratskim društvom, slavnemu pevskemu zboru Jesenice, slavni godbi požarne brambe v Kranju, vsem posestnikom, ki so ob tej priliki razobesili zastave in vsem udeležnikom našega slavja, kakor tudi vrlemu Jeseniškemu strelskemu klubu. Iskrena zahvala naj bo tudi sploh vsem, ki so na kakršenkoli način pokazali simpatije našemu društvu, in pripomogli tako do tako izrednih uspehov. Jeseniški „Sokol" pa v zavesti, da v težkem boju ni osamljen, da ima nebroj prijateljev, ki mislijo in čutija isto, kliče še enkrat vsem hvala, iskrena hvala in krepak Sokolski Na zdar! Za odbor. tel. dr. ..Sokol" na Jesenicah Rudolf Osvald Janko Ravnik t. č. starosta. t. č. tajnik. Iz Križa pri Tržiču. Ker naše tercijalke tako jamrajo, zakaj gospod župnik Zabukovec ne oznani maše, oziroma procesije, jim povemo, da to vsled tega ne stori, ker barometer ne gre kvišku in prečastiti ve, da ne bo imel uspeha prej, dokler barometer bolje ne pokaže. Razstava „Jugoslovanska Žena v Ljubljani. Avgusta meseca letošnjega leta priredi „Splošno slovensko žensko društvo" v Ljubljani razstavo .Jugoslovanska Žena", ki jo pripravlja že nekaj let! Ta razstava se bo ozirala predvsem na narodna ženska ročna dela, na hišno industrijo jugoslovanskih narodov, v prvi vrsti slovenskega in hrvatskega, pa tudi srbskega. Odbor je že stopil v zvezo z „Žensko udrugo za usčuvanje i promicanje narodne pučke umetnosti i obrta", z „Udrugo učiteljica" ter z nekaterimi privatnimi osebami v Zagrebu. Za hrvastki del raztave je najbolje oskrbljeno. Treba še, da se združijo vsi slovenski rodoljubi in rodoljubkinje, ki imajo kake zbirke narodnega blaga, ki spadajo pod poglavje, Jugoslovanska", oziroma „slovenska žena". Odbor „splošnega sloven. ženskega društva" se obrača do vseh rodoljubov z najvdanejšo prošnjo, da mu blagovolijo v svoji znani požrtvovalnosti prihiteti na pomoč ter mu sporočiti, kje in kako bi bilo mogoče zbrati pristna slovenska narodna ženska dela minule in sedanje dobe, ženske in otroške narodne noše iz vseh slovenskih krajev, pristno narodno pohištvo, narodne igrače i. t. d. Ker društvo nima gmotnih sredstev, si bo moralo pač vse samo izposoditi; razume se, da jamči društvo za to, da se nobena stvar ne poškoduje ali izgubi. Vsi razstavni predmeti bodo tudi zavarovani. Splošno slovensko žensko društvo upa z razstavo „Jugoslovanska žena" oteti pozabljenju marsikatero pristno domače delo ter hoče pokazati kolikormogoče tega, kar je napravilo jugoslovansko ženstvo tekom stoletij ali kar je ž njim v kakršnikoli zvezi. Zato prav lepo prosi odbor rodoljube, da nam blagovolijo pomagati pri tem velikem in težavnem delu. Imena vseh sotrudnikov se objavijo z največjo hvaležnostjo v slovenskih listih. M. Govekarjeva Franja Tavčarjeva t. e. tajnica.t. č. predsednica. DNEVNE VESTI. Občinski odbor mesta Kranj ima danes dne 20. junija 1914. ob 6. uri popoldan v mestni posvetovalnici sejo. Dnevni red. 1. Čitanje zapisnika zadnje seje z dne 23. maja 1914, št. 1299. 2. Naznanila županstva. 3. Dopis c. kr. poštnega in brzojavnega urada v Kranju radi preureditve uradnih ur. 4. Poročilo finančnega odseka o dopisu mestne hranilnice v Kranju, da se odobri izročitev 5 odstotkov od čistega dobička iz leta 1913 pokojninskemu zakladu, v smislu § 4 odst. 3 hranilničnih pravil. 5. Razsodba visokega deželnega odbora kranjskega o zadevi Štefan Lubeinschegga. 6. Poročilo policijskega odseka o prošnji Marije Pangerc za vsprejem v domovinsko zvezo. 7. Otvoritev došlih ponudb za zgradbo kanalizacije. Poštna zveza z Ljubljano. Kljub temu, da teče na gorenjski železnični progi vlak za vlakom, imamo z Ljubljano jako slabo poštno zvezo, tako da se v Ljubljani vozna pošta iz Gorenjske le enkrat, in sicer dopoludne dostavlja. Ako se odda na pošti v Lescah, Kranju ali Skofji Loki ob 8. uri dopoludne zavitek, se ta v Ljubljani, kamor drči na dan nič manj nego osem osebnih vlakov, šele drugi dan t. j. čez 24 ur dostavi. Bivamo takorekoč pred ljubljanskimi vrati, a naši zavoji se v Ljubljani takrat dostavljajo, kakor na Dunaju zavoji, katere smo obenem z ljubljanskimi oddali na pošto. Tudi zveza za pismeno pošto je pomanjkljiva. Ako se n. pr. odda ekspresno pismo pri vlaku iz Jesenic v Ljubljano št. 1723, ne dobi ta list zveze na dunajski brzovlak, temveč ostane na kolodvorski pošti v Ljubljani, od koder se odpošlje šele s prihodnjim vlakom. Da pri tem ne trpi le posameznik, temveč posebno še trgovina in obrt je več kakor samoobsebi umevno. Treba je torej vse potrebno ukreniti, da se temu nedostatku odpomore. To bi se čisto lahko uredilo na ta način, da se vpelje pri vlaku št. 1713, v katerem upravlja sedaj poštno službo železniški sprevodnik uradniško vlakovno pošto (ambulanco). Ta vlak gre iz Jesenic ob 938 dop. in pride v Ljubljano ob 1116 Vse pošiljatve iz cele gorenjske in tržiške proge, katere bi se po 8. uri do prihoda vlaka na pošto oddale, bi se še isto popoldne dostavljale v Ljubljani kakor tudi pri drugih medpoštah. Isto bi se za brzovlak Trst—Dunaj določene pošiljatve ne oddajale na ljubljansko pošto, marveč direktno od gorenjske na dunajsko ambulanco. Trgovska zbornica, prizadete občine in interesentje, storite potrebne korake, da se ta poštna zveza čim preje ustanovi! Iz sodne službe. Višji sodni svetnik Ivan Kavčnik v Ljubljani je imenovan za dvornega svetnika pri najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru in se preseli na Dunaj. Ob tej priliki se izvrše tudi razne spremembe pri ljubljanskem sodišču. Kakor čujemo, je premeščen sodni svetnik Št ur m, ki je bil dosedaj .predstojnik okrajnega sodišča, k civilnemu oddelku deželnega sodišča. Tu sem pride tudi državni pravdnik dr. Neuper-ger. Za predstojnika okrajnega sodišča v Ljubljani pride sodni svetnik Regallv iz Radovljice. Neumne reve. „Slov. Narod" z dne 17. t. m. je izrazil svoje pomisleke zoper nabiranje „zlatih žebljov" za nove društvene zastave v sedanjih dragih časih. Prav je imel. Radodarnih rok nedo-staja na krajih, kjer so bolj potrebne, kakor pri društvenih zastavah. Treba je mašiti narodne okope na mejah s kamni, kvadri in ne pribijati zastav z zlatimi žeblji zadaj za bojno vrsto. V teh ozirih se pri nas Slovencih sila mnogo greši. To je narodni davek, ki ne koristi nikomur nič. V narodnem boju se ne udajajtno frazam ter iluzijam in ne lepotičimo se ob času, ko lete na nas strele tako goste, kakor svoj čas na Spartance. V boj in na delo treba iti golorok in ne praznično opravljen. Pa zlati žeblji so prava malenkost v primeri z ogromnimi žrtvami, ki jih naše izžeto ljudstvo doprinaša za prazne, baje „bogoslužne" namene. Te dni dobe na postajo Rajhenburg 10 novih zvonov in za 10 zvonov vse potrebne, nove in drage lesene armature. Ti zvonovi bodo stali približno 53.000 kron. Ko čujemo o tem številu zvonov, in o visokosti zneska, se primemo nehote za glavo in vprašamo: kje pa je ta srečni Rajhenburg? Mar v deželi, kjer se cedita mleko in med? In če poznamo poleg krajevne lege še različne druge okoliščine gospodarskega značaja tamošnjega okraja, potem nam ostane na začudenem obličju piker, pomilovalen usmev za to slovensko rajo. Torej prebivalstvo, ki ima nekoliko trte in kako kozico v hlevu in ki leto za letom tarna nad slabo vinsko letino, si lahko špoga tak luksus z zvonovi! Zvedeli smo namreč, da je ta denar naberačen pri ljudstvu, pri „Amerikancih", da se torej ni vzel iz kakega cerkvenega, v to svrho ustanovljenega fonda, kar bi bilo edino opravičljivo. Ali nimajo smrtnega greha oni, ki beračijo ta denar in ki izsesanega, obubožanega kmeta tolažijo s tem, da mu jemljejo zadnji vinar, s katerim bi se mogel vsaj še nekoliko podpreti? Kap je zadela g. Jožefa Pečarja, skla-diščarja na kolodvoru v petek ob 2. popoldne. Gosp. Pečar je bil šele 51 let star ter jako konciljanten in postrežljiv. Pogreb bo v nedeljo ob 5. na šmartinsko pokopališče. Bodi vrlemu možu zemlja lahka! Gozdna veselica v prid Ljudski knjižnici v Kranju vrši se jutri ob 4. popoldne v čirčiškem gozdu. Gotovo uvideva vsakdo važnost Ljudske knjižnice za izobrazbo zlasti širših slojev. Ljudska knjižnica postaja z vsakim dnem bolj popularna, in se izposodi sedaj pa 400 do 700 knjig na mesec. Da pa bode zamogla knjižnica zadoščati vsem potrebam, treba bode isto dopolniti, nabaviti si je treba novih knjig in nadomestiti zgubljene in obrabljene knjige. Da zamore Narodna čitalnica zadostiti tem zahtevam, sklenilo se je v prid knjiž-njice prirediti to veselica. Pri veselici svira popolna godba „Prostov. gas. društva v Kranju. Preskrbljeno je tudi za dobro pijačo in jestvine, vsled česar jutri vsi v „čiriški gozd". Gozdna veselica se pa vrši le ob jako lepem vremenu in je čitalniški odbcr preskrbel v udobnost slav. občinstvu, da bodo vihrale na veseličnem prostoru dve zastavi, ki se bosta videli iz Pungrata in Lajha. Ako bi zastavi ne vihrali, je to znak, da se je veselica preložila na poznejši čas. Avtomobilni klub in slovenščina. Avtomo-bilni klub je pustil v zadnjem času postaviti po naših cestah znamenja za avtomobile. Nimamo ničesar proti tem znamenjem v kolikor naznačajo ovinke, klance itd. Odločno pa protestiramo proti samo nemškim napisom pred vasmi „Achtung 10 km." Ali mogoče slavni klub ne ve, da bivajo na Kranjskem še Slovenci, ali pa meni, da imajo avtomobile samo Nemci? Izlet k Gospe Sveti. Kakor se čuje, vlada za ta izlet izredno zanimanje. Prihodnji teden bodo cirkulirale pole, na katerih naj vsak označi, ali se izleta udeleži ali ne. Denar za vožnjo bo treba plačati vnaprej, kar se bo preskrbelo zopet potom pole. Kdor bi se kasneje premislil, mora poslati denar in naznaniti svojo udeležbo najkasneje do sobote zjutraj. Istotako naj store oni, kateri niso pri kakem kranjskem društvu ter ne bodo dobili pole v roko. Denar in naznanila je poslati predsedniku Čitalnice g. Maksu Focku. Preskrbela se je znižana vožnja in bo stala približno K 540 za tja in nazaj. Odhod v jutru s prvim vlakom, povratek ob pol 11. uri zvečer. Kosilo bo ob 2. v hotelu Trabesinger v Celovcu. Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vpisovali učenci za prvi razred prihodnjega šolskega leta v četrtek, dne 2. julija od .2. po 5. ure popoldne v gimnazijski pisarni. Vnanji učenci se lahko tudi pismeno priglasijo. Vzprejemne skušnje se bodo vršile v soboto, dne 4. julija od 8. ure naprej. Vse natančneje se izve pri ravnateljstvu. V. Zlet Gorenjske Župe v Kranju 4. in 5. julija 1915. Spored: Predvečer, dne 4. julija ob pol 9. uri zvečer: Tekma v telovadnici. 5. julija 1914.: Ob 8. uri zjutraj: Nadaljevanje tekme. Ob 9. uri zjutraj: Skušnje sester. Ob 10. uri zjutraj: Skušnje za popoldanski nastop. Ob 11. uri zjutraj: Stik članstva na telovadišču in razvrščenje za izprevod. Ob pol 12. uri zjutraj: Izprevod in pozdrav Sokol-stva pred mestno hišo. Ob pol 4. uri popoldne: Jjavna telovadba. 1. Župne proste vaje. 2. Ženske proste vaje III. zleta v Ljubljani. 3. Skupina moškega naraščaja. 3. Rajalne vaje članic. 5. Orodna telovadba članstva. G. Nastop gostov. 7. Proste vaje III. zleta v Ljubljani. Vstopnina k telovadbij Sedež na tribuni K 2'—. Spodnji sedeži K P—■. Članske vstopnice K 1—. Stojišča —60. Stojišča za mladino—-20. Po telovadbi: Ljudska veselica v „Zvezdi". Vstopnina 20 vin. za osebo. Pri telovadbi in veselici svira slavna „Godba prostovoljnega gasilnega društva" iz Kranja. K najobilnejši udeležbi vabi vse prijatelje Sokolstva in bratska društva predsedstvo G. S. 2. ■ ■• = . Na zdar! Važno za obrtnike. Ker se snuje „Obrtno hranilno in posojilno društvo v Kranju" in se bode vsled tega vršil tudi sestanek vseh obrtnikov, na katerem se bo razpravljalo, kako zanioremo pomagati svojemu obrtnemu stanu do boljšega obstanka, zato opozarjamo in vabimo vse obrtnike, da se gotovo udeleže tega sestanka, ki se vrši v n e-d e 1 j o, dne 21. junija t. I. ob 10. uri d o-poldne v zadružni pisarni v Kranju. Pripravljalni odbor. Ponesrečil se je Rudolf Makuč, mizarski pomočnik, doma iz Tribuš na Goriškem. Kot uslužbenec mizarskega mojstra g. A. Drukarja v Kranju si je dal opraviti pri cirkularni žagi, katera mu je odrezala štiri prste na levi roki. Športni klub v Kranju. Ker se zadnji občni zbor športnega kluba ni mogel vršiti, se sklicuje na dan 23. junija 1914. v gostilni g. Mavrilij Mayrja ob pol 9. uri zvečer ustanovni občni zbor z običajnim sporedom. Ponovno vabljenje potom pole se ne bo vršilo, ker so stroški preveliki, zato vabimo tem potom vse prijatelje športa na polnoštevilno udeležbo. Vsakdo je dobro došel. Pozdravljamo ustanovitev tega kluba, ki naj bo razvedrilo in naj prinese novo družabno življenje v zaspanost in letargijo. Razstava .Jugoslovanska žena" v Ljubljani. V Kranju se je te dni osnoval poseben odbor, ki nabira gradivo za razstavo „Jugoslovanska žena" V Ljubljani. Dobrodošli so posebno tile predmeti: narodna ženska ročna dela, ženske in otroške narodne noše, pristno narodno pohištvo, narodne igrače. Kdor ima kaj podobnih stvari, naj jih blagovoli odstopiti za toliko časa, da se razstavijo v Ljubljani. Članice kranjskega odbora so: gospodična Janja Miklavčič, gospa Helena Pavšlar, gospa Mirni Pire, in gospa Leopoldina Savnik. Prostovoljno gasilno društvo v Žabnici priredi veselico v nedeljo, dne 28. junija t. 1. v gostilniških prostorih g. I. Oblaka. Vspored: Srečolov, godba, ples, prosta zabava. Pri plesu igra domača godba. Vstopnina: Gasilci v kroju 40 vin., nečlani 80 vin., gospe in gospodične 40 vin. Začetek točno ob 4. uri popoldan. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novega orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. Občinski lov. Lov krajevne občine Belapeč se bode dne 30 junija t. 1. ob 9. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Radovljici potom javne dražbe oddal v zakup za dobo od 1. julija 1914, do 30. junija 1. 1919. Zakupni in dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati med uradnimi urami v pisarni okrajnega glavarstva v Radovljici. Veselico priredi „Podporno društvo gozdnih delavcev za Dražgoše in okolico" dne 28. junija v gostilni pri Beštru v korist »Društvenega Doma". Začetek ob 5. uri pop. K obilni udeležbi najuljud-neje vabi odbor. Utonil je dne 15. t. m. v mlinskem jarku v Spodnji Luši leta 1846. v Skofji Loki rojeni in tja pristojni krošnjar Janez Molj. Usodnega dne je šel Molj iz vasi Praprotno težko obložen proti Lušam po poti, ki pelje tik mlinskega jarka. Domneva se, da je izgubil ravnotežje in pri tem padel v vodo. Četudi je voda v strugi kvečjemu pol metra globoka, se ni mogel rešiti, ker je nosil na hrbtu težko breme, ki ga je potegnilo na dno vode. Samomor. 21 letna Antonija Topolovšek iz Velikega Kamna je pila dne 5. t. m. v Medvodah iz neznanega vzroka v samomorilnem namenu solno kislino. Dobila je tako teške notranje poškodbe, da so jo morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano, kjer je 8. t. m. umrla. Hlod ga poškodoval. Te dni je pri Tržiču zadel hlod nekega delavca in ga je nevarno poškodoval. Delavca so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano. Občni zbor kmetijske podružnice v Bohinjski Beli bo v nedeljo, 21. junija t. 1. ob štirih popoldne pri načelniku Ivanu Burji v Boh. Beli št. 22. Spored: 1. Poročilo načelništva. 2. Predložitev računov za leto 1913. v odobrenje. 3. Posvetovnnja in dogovori. Ponesrečena kolesarica. Ko se je pred par dnevi s kolesom peljala iz Medvod proti Ljubljani delavka v tobačni tovarni Albina Erjavčeva, ji nasproti pridrvi nek kolesar in se zažene v njo s tako silo, da je padla raz kolo in si v levi rami zdrobila kost, vsled česar je morala v dež. bolnico. Lep zgled zavednesti so pokazali člani bivšega gasilnega društva v Kranjski Gori, ki je bilo vsled nečednih klerikalnih mahinacij razpuščeno, ko so razdelili v bratskem skladu nabrani denar 82 K 67 v med planinsko podružnico in letoviško društvo v Kranjski gori. Pasji kontumac je razglasilo okr. glavarstvo v Logatcu za občini Planina in Rakek za nedoločen čas. Psi morajo biti ali privezani, ali imeti zadostno močan nagobčnik, mački pa morajo biti zaprti. Turistovska hiša v Kamniški Bistrici se je odprla ob Binkoštih. Oskrbo te od leta do leta bolj obiskane planinske postojanke je prevzela zopet gdč. Marica Jcrajeva, znana kot izborna kuharica. Kdor hoče z udobnostjo, z malim trudom uživati osvežujoči zrak, naj pohiti v KamniškoBistrico. Nočni napad. Preteklo nedeljo krog 11. ure ponoči se je vračal domov posestnikov sin Valentin Jurman s svojim tovarišem hlapcem Valentinom Polancem iz Sore. Na cesti med Svetjem in Medvodami sta ju napadla dva fanta, ki sta za njima tekla in sta ju brez vzroka s poleni namahala. Oba nn-padenca sta zadobila več poškodb. Dražba. Dne 26. junija t. I. se bo vršila pri okrajni sodniji v Radovljici ob pol devetih dopoldne dražba posestva g. Jurija Aauer v Begunjah pri Lescah. Posestvo obstoji iz enonadstropne vile in iz vrta, zasajenega z žlahtnim sadnim drevjem. Posestvo je bilo cenjeno na 31.831 K, najmanjši ponudek pa znaša 15.915 K 50 v. Natančnejši podatki so na razpolago v pisarni g. dr. Ivana Tavčarja v Ljubljani in pri omenjeni sodniji. Dom na Vršiču, bo stalno odprt za letošnjo sezono od 21. junija in z vsem potrebnim bogato oskrbljen. Med prvimi turami vsakega leta naj ne pozabijo planinci te važne in lepe planinske postojanke. Nemci obiskujejo Vosshiitte v podvojeni množini, odkar imamo Slovenci na Vršiču lastno in reprezentativno stavbo. Tudi je že sedaj Mojstrovka lahko dostopna. Nad vse vabljiv pa je izlet do izvira Soče, ali v Trento in dalje do Bovca, — Kranjskogorska podružnica si bo prizadevala, ohraniti dober sloves oskrbovanja doma na Vršiču, vsaj na dosedanji višini. Velik zemeljski usad je. videli na potu iz Kranjske gore na Vršič. Kakih 300 metrov dolga in okoli 80 metrov široka plast se je utrgala vsled vednega deževja in liki lava počasi gomazeč po bregu, opustošila gozd in zasula tudi pot na Vršič kake 3 metre visoko. Zapreka na potu je že ml stranjena. Ustanova za invalide. Dne 18. avgusta 1914 kot na Najvišji rojstni dan Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. se bodo razdelile obresti „ubožne in invalidske ustanove razpuščenega kranjskega vojaškega veteranskega društva", in sicer v znesku 756 K. Pravico do njih imajo za leto 1914: 1. ubogi člani razpuščenega kranjskega vojaškega veteranskega društva v Ljubljani, odnosno njih vdove; 2. če sploh ni takih prosilcev, pred sovražnikom invalidni postali, v kako kranjsko občino pristojni vojaki. Prošnjam za obdaritev iz te ustanove je priložiti rojstni (krstni) list, od pristojnega župnega, odnosno občinskega urada napravljeno zdravstveno in ubožno izpričevalo, iz kojega zadnjega se dajo pridobitne imovinske in rodbinske razmere natanko posneti, kakor domovinski list, nadalje tudi dokazilo, da je bil prosilec, soprog prosilke član razpuščenega kranjskega vojaškega veteranskega društva v Ljubljani, ali da je postal pred sovražnikom invalid, oziroma za službo nesposoben. Koleka proste prošnje je vložiti potom županstva najkasneje do 5. julija 1914. Prepozno ali ne na predoznačen način vložene, kakor pomanjkljivo opremljene prošnje se ne vpoštevajo. Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev J. Rozman :: Kranj I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic. IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni. VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. n;o 52—13 SINGER SINGER šivalni stroji so ne- (flf^ilb"! 1 Ovalne stroje dobite prekosljivi \t tr:i t ti t i ^Qy^S«Bj|| samo v naših V 1 1 i 1 | 1 M fo 11 in vsestranski k JP« pnHlaialaah z uporabi. I^^UrV) „S" izveskom. g cw o 1 1 SIH Co., del oiška družba šivalnih strojev Kranj, Glavni trg št. 119. Iz proste roke se proda zelo prostorna, za vsako obrt pripravna hiša Savsko predmestje št. 18. ■ Več se izve pri lastnici istotam. Proda se Puchovo motorno kolo s tremi konjskimi silami. Kje,, pove upravništvo „Save". lui •_> Stanovanje s I05-3 v hiši 170 se takoj odda. 2 sobi, predsoba, kuhinja in pritikline. g Kmetska posojilnica ljubljanske okolice •o J5 ca N 'S > U 4> N tU registrovsna zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 napre po čistih brez odbitka rentnega davka. brez odbitka rentnega davka. 10 52-25 70 N -t < 3 N ta 5* o. o1 I-i- 9-25 najbolje in najceneje se kupi pri turdki RUDOLF RUS v Kranju (poleg lekarne) Ustanovljeno leta 1885. Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki zastonj in poštnine prosti. H H •i 4 M. RANT:: KRANJ trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki Trbovljski in češki premog. 3 2 25 otroški vozički radi opustitve po zelo znižanih cenah. Razna vrtna in poljska semena. Modni salon 68-14 . Adamič v Kraniu Podružnica v hiši g. M. Mavr naznanja častitim damam, da je došla ravnokar velika izbera najmodernejših dunajskih in pariških modelov in se bodo isti prodajali dokler kaj zaloge radi pomanjkanja prostorov po zelo ugodni ceni. — Velika izbira krasnega nakitja. Prepričajte se v konkurenčnih cenah predno si nabavite. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se točno in ceno izvršujejo. Kcrcus HTH-HOUSn so splošno priljubljeni, ker so nedosežni v teku in trpešnosti. Blagovolite sijih ogledati pri tvrdki KARL ČAMERNIK & Ko. Specijalna trgovina s kolesi, motorij, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža. 7-24 LJUBLJANA samo Dunajska cesta 9—12 ■Hi « Kreditno društvo v Kranj registrovana zadruga z omejeno zavezo obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po 6—25 brez odbitka rentnega davka. Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne. Ml Lovro Rebolj v Kranju i i i i i i i i i i i i i i >< w 20 52—23 Glavni trg Trgovina z moško obleko. — Prodaja raznega sukna in štofov za moške obleke. — Ravno tam lastna delavnica za obleke, ki se po naročilu dobro, ceno in nujno izgotove. kokriško predmestje v lastni hiši zaloga Šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam flACfllll9 Mer točim najboljša vina in pivo ter postrežem vedno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. I I I I I I I I I I I I I I X Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč. dr. Edv. Globočnlk okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Nolzhacker konc. zobotehnik v Kranju v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne na razpolago. 16 52—25 Trgovina Zdravko Hrainca v Kranju (nasproti c. k. gimnazije) priporoča svoje izvrstne, vedno sveže delikatese. Največja kavarna v Kranju, z biljardoma in Paganinijevim orkestrijem! Najstarejša trgovina ^fFerd. Saio¥šc^^ v Kranju (poprej J. C. Pleiweiss) 3 52—25 priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo najnovejšega blaga za ženske in moške obleke, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Svilnati robci najnovejših uzorcev. II i i i i 11 i i 11 s i i i i i i i 11 I I I I I I I I I 3 i e 11 11 I 9 I I I I X Najbolj varno naložen denar v vsem političnem kranjskem okraju! 12 tiii! trm obrestuje hranilne vloge po Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 352.000 kron! Hranilnica posoja na zemljišča po 5' V;'„ na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem leta 1913. je bilo stanje hranilnih vlog nad brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici. s— Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to: da vlagajo v to hranilnico tudi so- mi dišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar. 5 milijonov442 tisoč kron. i i Ta najstarejši denarni zavod v Kranju ureduje na rotoviu Posojil na zemljišča ter posojil občinam nad 4 milijone kron. do vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2 4. ure popoldne. I I I 9 I I I I I I 6 I I I I I I I I I i l X I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I >< I Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju. 2215 D30C