Srednjesolski vestnik. * * Zrel«8tni izpit na kranjskih srednjih solak. Pismene izkušnje so določene na vseh kranjskih državnih gimnazijah in na realki v Idriji na 2., 3., 4. in 5. junija. Ustni izpiti se vrše na I. državni gimnaziji v Ljubljani od 5. do 14. julija, na II. državni gimn. 28. in 30. junija in 1., 2. in 3. julija, na drž. gimn. v Kranju 19. do 22. julija, v Novem mestu 15. do 17. julija in na realki v Idriji 24., 25. in 26. junija. Sklep šolskega leta je določen na I. drž. gimn. v Ljubljani na 3. julija, na vseh drugih šolah pa na 8. julija. * * Smrt. V Ljubljani je dne 11. t. m. nagloma umrl Konrad S t e f a n , kustos študijske knjižnice. — V Pulju se je ustrelil realčni učitelj Viktor Kornfeind. ** Politiški katehet. Iz Maribora poročajo BNarod. Dnevniku", da je naročal gimnazijski katehet g. J. Kavčič dijakom, naj molijo od pol sedme do sedme ure za srečen izid dež. volite\r. Ne dvomimo nad velikim uspehom teh molitev, pravi imenovani list, vprašali bi pa rendar deželni šolski sret, od kdaj so na državnib. gimnazijah uvedene take politiške pobožnosti ? ** ŽidoTske gimnazije. Ogrski naučni miaister grof Appony je te dni izdal dovoljenje, da izrealitsko verska obfiina v Pešti otvori svojo konfesionalno gimnazijo. To bo prva javna židovska gimnazija v monarhiji. Svojo privatno konfesionalno gimnazijo pa imajo Židje že več časa v Og. Brodu na Moravskem; javne izkušnje polagajo gojenei na nemški gimnaziji v Og. Gradišču. ** Počitnlški tečaj za nadaljevalno izobraževanje srednješolskih profesorjev se vrši od 1. do 11. septembra v Gradcu. Idejo je izprožil deželui šolski nadzoruik dr. Bosenberg. ** InforinacIJski odsek akad. fer. društva nBalkan" nas obvešča: 0. kr. dež. šolski STet za Primorsko razpisuje: Izprašani kandidatje, ki žele nastopiti službo suplenta na srednjih šolah ali učiteljiščih na Primorskem, se pozivljajo, naj uložijo sroje dokumentirane prošnje, da se jih vpiše v službeni imenik za šolsko leto 1909/10. v smislu ministr. odredbe od 22. junija 1886, št. 12192 (minist. odredb. list št. 40) in od 30. raaja 1907, št. 22113 (m. o. 1. št. 34), pri c. kr. primorskem namestništvu do 30. junija t. 1. — Prošnjam, v katerih naj se kategorija in pa učni jezik zavoda, na katerega želi kandidat biti zapisan, natanko označita, je treba priložiti: Krstni ali rojstni Iist, izpričevalo o prestanem poizkusnem letu in izpričevalo o dosedanji uporabi v učni službi. —¦ V slučaju, da je po poizkusni praksi minolo več nego eno leto in da di prosilec nameščen na nobenem javnem zavodu, mora zadostno dokazati svojo uporabo tekom tega časa. Izprašani suplenti, ki so sedaj nameščeni na kaki srednji šoli in na drž. učiteljiščih na Primorskem, se uradno vpišejo v službeni imenik. Izprašani suplenti in asistenti na enakih zavodih drugiii kronovin, ki žele biti vpisani t službeni imenik, naj vložijo po zgoraj opisanem načinu opremljene prošnje do zgoraj navedenega termina po predpisani službeni poti. Na srednjih šolah po Primorskem je dosti slovanskih dijakov! naravno bi bilo če bi bilo na teh zavodih nastavljenih tudi temu številu dijakov odgovarjajoče število profesorjev. Daudanes pa vidimo, kako se ščepirijo po naših srednjih šolah le ošabni Tirolci, Štajerci, nernški Cehi, sploh samo nnadležni" gostje. Čas bi bil, da se slovenski profesorski naraščaj enkrat zbudi in izprevidi to pomaDjkljivost. V sloveoske kraje slovenski uradniki! V šole, kjer so dijaki Slovenci, spadajo profesorji Slovenei in ne Nemci! — Opozarjarno na zgoraj preveden oglas, objavljeu v listu nVerordnungsblatt", posebno mlajše slovenske filozofe. V Trstu jih čaka dobra služba in hraležno delo ua narodnem polju. ** ,,Sle brauchen nicht chinesisch za lernen, wcnn Sie slorenisch kennen, kennen Sie schon chlnesisch", tako je rekel v IV. b. razredu na goriški gimnaziji nemški profesor-razrednik Zimraermann. Ta nemški človek hoče, da bi slovenski uženci le nemško govorili. Ko mu je nekdo nekaj ugovarjal ter priporanil nekaj o kitajščini, je izpustil German iz svojih ust gorenji za Slovence žaleči stavek. Na tak načia žalijo slov. narod in ga hočejo smešiti pred srednješolskimi dijaki zagrizeni nemški profesorji. Zahtevamo od ravnatelja, da pouči nemškega nadrteža, naj se vede bolj civilizovano na gimnaziji v Gorici. Tako piše BSo6a". ** 2500 K za družbo st. Cirlla in Metoda za Istro. Družbino vodstvo je prejelo te dni pismo maturantov v Spljetu, kijavljajo, da imajo že sedaj naloženih za družbo 2500 K. To vsoto so nabrali v teku štirih poslednjih let. Začeli so nabirati v tretjem razredu in nadaljevali svoje delo v nadaljnih razredih.