Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2014 070(497.12 Ilirska Bistrica) mesečnik / leto XXII / št.: 281 PRIMORSKI ČASOPIS Fj BANKA KOPER AdriaticSlovenica 5 t——« Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group I ■c. qJ Snežnik OGLAŠEVANJE IN REKLAMNA SPOROČILA TELEFON: 041 /550-107 E-POŠTA: OGLASI@E-SNEZNIK.NET OGLAŠEVANJE ZA PODROČJE SLOVENSKE IN HRVAŠKE ISTRE: TELEFON: 040/600-700 Tartinijada v znamenju skupne moči mladosti in izkušenosti Bienalni Festival Tartinijevih dnevov Piran je letos drugič odprl svoja vrata. Njegova idejna in organizacijska voditelja, Tina Bržan Pleše in Zdravko Pleše sta 5. aprila letošnji festival štartala s Šolo Tartinijeve glasbe, delavnico, ki poučuje mlade in odrasle glasbenike igranja Tartinijeve glasbe. Sledil mu je koncert z naslovom Tartinijeve vragolije, posvečen Tartinijevim zahtevnim glasbenim mojstrovinam, ki sta ga izvedla Zdravko Pleše na violini in Snježana Pleše Žagar na klavirju. Nato smo lahko prisluhnili mednarodnem koncertu z naslovom Tartinijada. Koncert, ki je medgeneracijsko zastavljen, povezuje mlade glasbenike, otroke in odrasle glasbenike, učitelje, profesionalne glasbenike in amaterske glasbenike. stran 9 RAZSTAVA »PSIHEDELIČNI PTIČI« V začetku aprila je mini galerijo Triglav Art na Zavarovalnici Triglav OE Postojna s svojimi deli obarvala mlada umetnica Andreja Kranjec. Razstava umetniških del z naslovom »Psihedelični ptiči« je bila na ogled do sredine maja. Andreja je umetnica nove generacije.z diplomo iz oblikovanja tekstila in oblačil iz Naravoslovno tehniške fakultete v Ljubljani. Ukvarja se s slikanjem, fotografijo, oblikovanjem ter pisanjem. Njena umetniška dela odsevajo strast do barve, spontanost in ekspresivnost linij ter igranje z ritmom same kompozicije, njen stil pa je mešanica abstraktnega in realističnega. Umetnica je doma iz Ilirske Bistrice, trenutno pa živi razpeta med domačim krajem in Milanom. Ob otvoritvi je o svojih delih dejala: »Ptiči so me vedno im-presionirali. Njihove barve, oblike, lahkotnost in eleganca, s katero se gibljejo ... zdi se, kot da so eno z zrakom. Kako čudovit mora biti občutek popolne svobode, odpreti krila in odleteti kamor želiš. In vsako potovanje je eksplozija barv in oblik in prav ta psihedelični občutek svobode je to, kar jim najbolj zavidam.« Razstavo je odprl direktor Zavarovalnice Triglav, d.d. OE Postojna Jože Celin, ki je umetnici zaželel obilo ustvarjalnosti in umetniškega poleta na njeni poti. Dogodek je popestril nastop Andrejine prijateljice, mlade kantavtorice Tjaše Avsec. Računsko sodišče bo revidiralo poslovanje bistriškega župana Pravilnost poslovanja občine v letu 2013 bo revidiralo Računsko sodišče kot tudi Urad za nadzor proračuna, ki bo uvedel finančni nadzor v občinski upravi Ilirska Bistrica. Medtem občinske posle na Bistriškem preiskujejo tudi koprski kriminalisti. Plaketa za življenjsko delo dr. Antonu Prosenu esuo Stanovska organizacija Zveza geodetov Slovenije (ZGS) je s podelitvijo plakete dr. Prosenu izrazila spoštovanje in zahvalo za trud in požrtvovalno delo v geodetski stroki, predvsem pa za aktivno delovanje v strokovnem združenju in za pomemben prispevek k razvoju in ugledu stroke ter uspešnemu delovanju ZGS. Brezplačno Za vso turistično družino, za zavarovanje! celo leto! Ob sklenitvi ali obnovi avtomobilskega zavarovanja Akcija traja v aprilu in maju 2014. i Vse bo v redu. triglav www.triglav.si Obala/ nepremičnine PROMET Z NEPREMIČNINAMI prodaja • nakup • najem • oddaja nepremičnin T: 0 5 674 10 30 | M: 041 352 200 | E: info@obala-nepremicnine.si www.obala-nepremicnine.si (ja s-mobil Povej nekaj lepega Supernova Koper p . fih ?1h Ankaranska cesta 3a 6000 Koper . Nede'|ja; 9h. 15h Telefon 040 410 745 1 Obala 114,6320Portorož . """SSE . Telefon 040 410 742 Sobota. 9h-! 3h Telebn „04,0743 Sokola. 9h-,3h smile dentalne klinike Največje tveganje je, da bomo sčasoma postali prijatelji. Pokličite nas na modro številko 080 500 ali obiščite www.smile.hr S pravo klimo bo bivanje prijetno mmmmmmmm AKEBONO RAK-PXB Klimatska naprava DC Inverter Split HITACHI lnspire the 1Mext KLIMATSKE NAPRAVE IN TOPLOTNE ČRPALKE 'mpirctheNcxi dima B system G0GX www.doogy.si C05/626 16 66 POC 4&o, inženiring, trgovina in storitve, GažontOt - 6274 Šmarje, KOPER-Slovenija dima, system ,£ 33GX Zaradi vse bolj spremenljivega vremena se je sezona hlajenja podaljšala in tako traja od maja do septembra. Ker v zadnjem času večina imetnikov klimatskih naprav izkorišča tudi njihovo izjemno učinkovitost pri ogrevanju, so klimatske naprave pravzaprav aktualne čez celo leto. Vendar še vedno se največ klimatskih naprav proda prav v vročih poletnih mesecih saj če si želimo udobnega počutja v svojem domu, bomo v poletnih dneh primorani zniževati tako temperaturo kot tudi vlažnost našega bivalnega okolja! Pravijo, da se dober dan po jutru pozna in, če se dan ne prične dobro zaradi spanja v pregretih prostorih, se zjutraj zbudimo utrujeni in nejevoljni. Največkrat se utrujenost zaradi vročine vleče čez cel dan, tako v službi, kot doma. Težava bo takoj odpravljena z izbiro prave klimatske naprave. Zato vam primerno času predstavljamo novo serijo klimatskih naprav HITACHI PXB - AKEBONO s ključnimi lastnostmi: * modema in elegantna oblika iz kakovostnih materialom * senzor gibanja aktiv nosti v prostoru omogoča udobno bivanje in velik prihranek energije * zračni filter zagotavlja visoko kakovost zraka v prostoru * visoki sezonski izkoristki pri hlajjenjuA*++ m gretju A* <■ * tiho delovanje, samo 20 dBA zvočne moči * prikaz porabe električne energije, prikaz sobne temperature na daljinskem upravljalniku * naprava samodejno posuši izmenjevalec in s tem preprev nastanek bakterij (gliv). Leto XXII, št. 281 Iz Mestne občine Koper... Snežnik 0 Prekinitev pogodbe Luka Koper išče novega izvajalca za poglabljanje prvega bazena Pogodba med Luko Koper in italijanskim podjetjem Costruzioni generali Xodo s.r.l., ki je bilo na podlagi javnega razpisa izbrano za poglobitev morskega dna v prvem bazenu korpskega pristanišča se je v teh dneh iztekla - v Luki Koper je, kot so zapisali, ne nameravajo podaljšati. Glavni razlog za to je, da italijansko podjetje do roka, določenega za dokončanje poglabljanja, ni opravilo niti desetine predvidenega dela. Kot so sporočili iz Luke Koper je glede na neupravičeno in drastično zamudo pri delih, kot tudi glede na številne težave, ki jih je imel izvajalec v pripravljalni in nadaljevalni fazi, tveganje za nadaljevanje z deli po pogodbi preveliko in zato le-te ne nameravajo podaljšati. Sicer pa so bili v Luki Koper več kot jasni: projekt poglabljanja morskega dna ob kontejnerski obali koprskega pristanišča še vedno ostaja ključnega pomena za nadaljnji razvoj in rast kontejner- skega prometa, saj poslovne stranke oziroma ladjarji že v jeseni napovedujejo začetek prihoda večjih kontejnerskih ladij z ugrezom nad 13 metrov. Iz tega razloga je uprava družbe sprejela vse potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo projekt poglabljanja zaključen do konca avgusta. Prva faza poglabljanja zaključena, kmalu tudi druga? Sicer je italijansko podjetje v začetku marca zaključilo s prvo fazo poglabljanja, in sicer na 13 metrov globine, kar je omogočilo vplutje nekaterih večjih ladij do 12,5 metrov ugreza v koprsko pristanišče, vendar bi lahko s predvidenim povečanjem globine bazena na 14 metrov in povečanjem dovoljenega ugreza na 13,5 metra na posamezni ladji povečali pretovor kar do 3500 kontejnerskih enot. S tem bi, kot so pred časom poudarili v Luki Koper, koprsko pristanišče ohranilo primat največjega kontejnerskega pristanišča v severnem Jadranu. S poglabljanjem prvega bazena je tesno povezano tudi poglabljanje plovnega kanala v omenjeni bazen, za kar pa je odgovorna Uprava RS za pomorstvo. Ta je po zamudah zaradi vremenskih nevšečnosti aprila zaključila izgradnjo kasete na območju ankaranske bonifike ter kaseto predala v uporabo izvajalcu, družbi Luka Koper IN PO, ki je nato začela s poglabljanjem plovnega kanala. Pogodbeni rok za dokončanje del je februar 2015. MJ Službeni obisk Zupan na obisku pri Miloradu Dodiku Župan Boris Popovič se je v začetku meseca Trudil v Republiki Srbski, žatem, ko je lani jeseni Mi-lorad Dodik, predsednik Republike Srbske, obiskal Koper, je prvi mož koprske občine tokrat obisk vrnil. V okviru službenega obiska je župan obiskal tudi Banja Luko, z Dodikom pa sta se tudi tokrat pogovarjala o krepitvi odnosov med Slovenijo in Republiko Srbsko v Bosni in Hercegovini, kjer deluje močna slovenska skupnost. KŽ na izdelavo/prenovo spletne strani 0070 586 584 0 info@VikingMarketing.si V ARKETING •Popust velja do 1.5.2014. Nov turistični produkt S Kartico doživetij doživi Koper Na Mestni občini Koper so predstavili nov turistični produkt - Kartico doživetij, s katero želijo širšemu občinstvu odpreti vrata koprskih znamenitosti in lepot, ter jim ob tem ponuditi nepozabna doživetja in številne ugodnosti. Kartico doživetij - Koper Card je Turistična organizacija Koper zasnovala skupaj s 34 ponudniki,- glavnina teh je članov Zavoda Koper Otok, kot partner pa je pristopila tudi Luka Koper, ki je v okviru četrtega doživetja naposled odprla svoja vrata tudi širšemu občinstvu, predvsem pa turistom. Poleg vodenega ogleda koprskega pristanišča, ki bo organiziran vsako soboto, bodo imetniki kartice lahko uživali tudi v razvajanjih Kavarne Loggia, turistične agencije Istranka in Slaščičarne Dehar. Sicer kartica združuje tri različne vsebine, ob doživetjih so tu še štiri znamenitosti, ki si jih bo lahko imetnik kartice ogledal brezplačno, in sicer zvonik, Pretorsko pa- lačo, Pokrajinski muzej Koper in Etnološko zbirko, ki skriva pravi mali zaklad mesta Koper še iz beneških časov. Prednosti kartice so tudi številne ugodnosti, ki jih v obliki popustov, daril in storitvah ponuja 26 koprskih gostincev in trgovcev, večina teh članov Zavoda Koper Otok. Osnovna cena Kartice doživetij je 12 evrov, študentje, dijaki in upokojenci bodo morali zanjo odšteti 10, otroci pa 9 evrov. Kartica s štirimi različnimi motivi velja vse do konca maja 2015, nakar jo lahko uporabite kot ličen spominek - magnetek, ki ga postavite na hladilnik.. Kot nam je pojasnila Tamara Kozlovič, vodja Turistične organizacije Koper, je ena od želja ta, da bi k sodelovanju povabili še več ponudnikov, ki bi s svojimi storitvami in produkti še dodatno obogatili pestro ponudbo novega produkta. Le ti se lahko, kljub temu, da je kartica že v prodaji, še vedno priključijo k projektu. Sicer je Kartica doživetij že na voljo v Turistično informacijskem centru v Pretorski palači. MAKSIMED CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI IN LIMFNEGA EDEMA Maksimed d.o.o., Seča 197 a, 6320 Portorož Ambulanta Dr. Zimmermann Nahajamo se v Centru starejših občanov Lucija. Nudimo vam: • klinične in UZ preglede ven • ambulantno zdravljenje krčnih žil, odprtih ran in oskrbo limfnega edema • kvalitetne medicinske nogavice po ugodnih cenah Medicinske nogavice Ofa.de fji , tim,, mm - i IS*5 1 4^*1-? • j"’ i’ * Jig-ctaUfci* Tel. št. AMBULANTE: 05 640 02 33 ali 031 837 218 Tel. št. TRGOVINE: 05 640 02 31 ali 041767152 e-pošta: maksimed@siol.com domača stran: www.maksimed.si Leto XXII, št 281 o Snežnik Turizem Iz Mestne občine Koper... Naložba Lepotica ponovno obiskala Koper 9. maja, se je ob koprski potniški terminal privezala morska krasotica Norvvegi-an Jade. Potniška ladja ladjarja Norvvegian Cruise Line je tako v Koper priplula že tretjič, s to skoraj 300 metrov dolgo velikanko pa je k nam prispelo 2300 potnikov in 1000 članov posadke. Med obiskovalci prevladujejo Američani, Kanadčani in Angleži. Omeniti gre, da se je presenetljivo veliko število obiskovalcev tokrat odločilo za potepanje po Kopru s po- močjo koles. Norvvegian Jade je Koper zapustila ob 18. uri, v naslednjih dneh pa so sledili obiski Cristal Serenity ladjarja Cristal Cruises ter Celebrity Silhouette in Thomson Ma-jesty. DP Namenu predali objekt mejnega prehoda Sočerga S simboličnim dvigom zapornic so tudi uradno namenu predali nov objekt mejnega prehoda v Sočergi. Krajše priložnostne slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki ministrstva za pravosodje in ministrstva za notranje zadeve ter predstavnika obeh mejnih občin župan mesta Buzet Siniša Žulič in podžupan Mestne občine Koper Danijel Cep, ki je prisotne na kratko ogovoril. Kot je povedal gre za pomemben mejnik in odločilen korak, ki mu bo že v kratkem sledil vstop Hrvaške v schengensko območje. Ta bo, tako Cep, še dodatno poglobil že tako dobre prijateljske odnose med dvema državama, ki se odražajo na prav vseh področjih družbe. Pri gradnji novega sodobnega objekta mejnega prehoda v Sočergi, ki obsega kar 348 kvadratnih metrov površine, so bile upoštevane vse zahteve za izvajanje schengenskega nadzora zunanje meje Evropske Unije. Vrednost naložbe je znašala dobrih 5,7 milijona evrov, od katerih je kar 75 odstotkov evropskih sredstev iz Sklada za zunanje meje. MJ VVellness BAZENI IN VVELLNESS TITRO ratura ne odgovarja, se lahko odločijo za infra savno, kjer so temperature do 60°C, podobne pa so temperature tudi v bio-zeliščni savni, le da je tu še relativna vlaga višja (cca. 55-60%) ob istočasni uporabi eteričnih olj. Med mokrimi savnami se največ uporablja turška savna ali hamam, kjer vlaga doseže 100%. Vse savne ne glede na vrsto so na voljo v tipskih izvedbah, kjer je potrebno prostor prilagajati savni in pa izdelane po meri, kjer se savno prilagaja prostoru in seveda tudi vašim željam glede lesa, opreme, videza, itd. Domači plavalni bazen ali vvellness kotiček nam ponujata prijetno okolje in sta dostopna takoj. Ni nam potrebno izgubljati časa z vožnjo na bazen ali v vvellness center, kjer je povrhu vsega običajno precej ljudi in tako nimamo tiste lastne intime, ki nam je omogočena doma. Podjetje Titro vam ponuja vse za izgradnjo bazena po lastnih željah, kot tudi savne vseh vrst in opremo vvellness prostora. Pripravljene imajo tudi komplete za samogradi-telje. Vabljeni ste, da jih obiščete v njihovem razstavnem salonu in trgovini, na sedežu podjetja v Biljah pri Novi Gorici. Tam si boste v živo lahko ogledali bazen v delovanju in različno bazensko ter vvellness opremo. Več informacij o bazenih, savnah in vvellnessu najdete na spletni strani www.titro.si. ali www.wellness-oprema.si Promocijsko sporočilo: Valter Pečenko Beseda wellness pomeni zdravo ravnovesje uma, telesa in duha, ki v človeku povzroči splošen občutek dobrega počutja. Ko nastopijo toplejši dnevi, vsak izmed nas z veseljem pomisli na osvežitev v bazenu. Poznamo več vrst bazenov: najdostopnejši so seveda montažni bazeni, pri katerih si z minimalnim vložkom ustvarite domače kopališče. Ti bazeni imajo notranjo folijo v enem delu, tovarniško krojeno, dimenzije pa so (odvisno od modela) od 0,3 do 0,8 mm. Razred višje najdemo liner bazene (zgrajeni iz stiropornih zidakov in obloženi s PVC folijo debeline 1,5mml). Ti bazeni so tudi zelo priljubljeni med samograditelji, saj lahko veliko del opravite sami. Poliestrski bazeni so cenovno in kvalitetno nekje v istem rangu kot liner izvedba, le da je tu ena velika prednost - hitrost gradnje ter nepravilne zaobljene linije, ki jih je drugače zelo težko doseči. Na voljo je preko 100 različnih oblik. Sledijo jim klasično grajeni betonski bazeni, ki se jih obloži s ploščicami ali mozaikom. Tu je kakovost gradnje in načrtovanje izrednega pomena, saj se vsaka napaka, kasneje maščuje. Za najzahtevnejše pa so na voljo tudi prestižnejši inox bazeni. Večina bazenov je lahko zunanjih ali notranjih, glede na način preliva vode pa bazene ločimo na skimmerske in prelivne. Poleg plavanja v bazenu se lahko za svoje zdravje in dobro počutje poslužujemo tudi uporabe savn. V osnovi ločimo suhe savne in mokre savne. Med suhimi savnami najbolj poznana je seveda finska savna s temperaturami do 100°C. Za tiste, ki jim tempe- Bazeni in savne vseh vrst, whiripooli-masa£ni bazeni, oprema wellness prostorov, umetne skale, solne sobe, dodatki in oprema. Tel. 05 330 9610 www.titro.si himui iu fkiinip www.bagpska-ttgOYina.si Billi IR SAlNE - Ji ■ ZKS, ppl RA Z STA \ 'XI S 11. ON v- "f,; v Biljah pri Novi' Gorici " ■ \ V <'« ■/ "v. v '•* SOTUgMSMEHl TITRO il.o.o. Bilje 92C 5292 Reoie www- vreJJn essop rem a, si Mednarodna razstava 19. MEDNARODNA RAZSTAVA NAVTIKE -INTERNAUTICA 2014 Od 7. maja do 11. maja je potekala devetnajsta mednarodna razstava navtike, Internautica 2014. V dobro znanem in prijetnem okolju Marine Portorož so razstavljavci ponovno pripravili bogato ponudbo razstavnih programov in novosti iz sveta navtike. Uradni otvoritvi je sledil dvig modre zastave v Marini Portorož ter podelitev individualnih modrih zastav. Med številnimi premierami plovil letošnje pomladne razstave navtike, so obiskovalci lahko spoznali novo Elanovo jadrnico Impres-sion 354, in Jadrnico Elan 320, Seaway prvič v morju predstavlja novo 15 metrsko hibridno jahto serije Gre-enline, Cranchi predstavlja Travvlerja 53 Long Distance, na ogled je postavljena jadrnica Beneteau Oceanis 38, ki je v Dusseldorfu prejela nagrado European Yacht of the Year 2014, Absolute Yachts predstavljajo motorni jahti Absolute 52 in 40, manjkali ne bodo Ferretti z mogočnim modelom 690, Riva, Pershing 74, Bavaria, X-Yachts in po dolgem času s' bo na Internautici spet mogoče ogledati jadrnice proizvajalca Dufour Yachts, ki prav letos praznuje 50 letnico obstoja, veliko je bilo zanimivih manjših športnih čolnov ter gumenjakov, opreme in pripomočkov za preživljanje prostega časa na morju, kar je seveda le nekaj zanimivosti, ki so jih pripravili razstavljavci letos. Letošnja Internautica je vsebinsko posvečena projektu »Zelena Mobilnost«, z otvoritvijo »Zelene Avenije«, ki povezuje nebo, zemljo in morje skozi prizmo električne mobilnosti. Obiskovalci so si lahko ogledali električno letalo Pipistrel, električni mestni avtomobil Chebela, avtomobil E-Smart z Elaphe električnim motorjem, BMW i3, zložljivi električni motocikel Yike Bike, prototip električne Honde, najnovejša električna vozila Smart-Elec-tric Drive, Nissan Leaf, ki je trenutno najbolj prodajano električno vozilo, Opel Ampera in Tesla Model S., plinski kombinirani vozili Fiat Punto in Fiat Panda gas ter seveda tri modele hibridnih plovil Green Line, proizvajalca Seaway. Občina Piran je v sklopu T. javnega razpisa IPA Adriatic, skupaj z vodilnim partnerjem pri projektu, Mestno občino Dubrovnik, in drugimi partnerji Mestom Umag, Mestom Novigrad, Občino Lopar iz Hrvaške in Občino Kotor iz Črne Gore, uspešno realizirala prvo fazo projekta "Podpora trajnostnim oblikam mobilnosti v obalnih mestih" z izvirnim naslovom "Support to sustainable forms of mo-bility in the Coastal tovvns", z akronimom "Adria.MOVE IT!". Projekt uradno začenjajo na prvi dan Internautice in je namenjen spodbuditvi trajnostne mobilnosti za izboljšanje kakovosti življenja v Jadranski regiji in večjo učinkovitost in varnost prometa, je bil prav tako del Ze- KORENJOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 www.avtopralnica-koren. v- ■' Pralni m sušilni siroll na kovance - za posteljnino (kovtre, odeje, pregrinjala,...) - za osebno perilo In garderobo -_zazavese, prevleke, tekače, delovne obleke,. 1ZJJ E® U 36 lene Avenije. Vsem obiskovalcem, ki so se pripeljali na sejem z električnim vozilom, so organizatorji podarili vstopnico in zagotovili brezplačno parkirno mesto na posebnem prostoru Internautice 2014. V okvirju projekta »Zelena Mobilnost je potekal tudi forum z naslovom "SLOVENSKI PRISPEVEK ZELENI MOBILNOSTI" na katerem so govorili strokovnjaki: Lučka Kajfež Bogataj, slovenska klimatologinja in Nobelova nagrajenka, Ivo Boscarol, direktor podjetja Pipistrel, Matevž Lenarčič, slovenski pilot in alpinist, Andrej Pe- čjak, slovenski strokovnjak za električna vozila, Japec Jakopin, ustanovitelj podjetja Seaway in navtični oblikovalec, Andreja Kutnar, profesorica na Univerzi na Primorskem in Marjana Dremelj, strokovnjakinja pri Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V tem okviru se pripravlja tudi premierna predstavitev in začetek uradnega delovanja nove navtične šole imenovane »Green Yachting Academy«. Njen osnovni namen je vzpodbujanje trajnostnega razvoja pomorskega turizma, navtično izobraževanje in vzpostavi- tev okolju prijazne navtične kulture, ki nosi ime »green yachting«. Pester program vključuje predstavitve energetsko visoko učinkovitih modelov plovil, okolju prijaznih in trajnostnih gradbenih materialov v navtiki ter učinkovitega ladjedelništva, inovativnih pogonskih sistemov, hibridnih sistemov z zmanjšano porabo goriva in emisij. Eden poglavitnih ciljev Internautice 2014 je bil ponovno povezati srednjeevropsko navtično industrijo in njeno ponudbo ter jo kakovostno predstaviti na enem najbolj atraktivnih razstavnih prizorišč na Ja- dranu. Poleg tega želi prireditev utrditi pomen navtike pri razvoju športnih, kulturnih in okoljevarstvenih vrednot ter mladim generacijam ponuditi možnost pridobivanja navtičnih izkušenj in jih na ta način seznanjati z navtiko kot športno, turistično in strokovno dejavnostjo. Na Internautici 2014 poleg atraktivnih motornih plovil in jadrnic ni manjkalo dobre zabave. Poleg tradicionalne večerne prireditve in srečanja starodobnih plovil in avtomobilov ter atraktivnih predstavitvenih dogodkov, je potekal bogat družabni program. Hotel Marko se ponaša z izjemno lego, saj stoji v parku v samem središču Portoroža, tik ob morski obali. Vedno znova nas prevzame čudovit razgled na morsko obzorje in sproščujoč pogled na bujno sredozemsko rastlinje v parku. Družinsko vodeni hotel ima visoke standarde bivanja. Primeren je za vse, ki so tudi v turističnem kraju radi v središču dogajanja, hkrati pa v mirnem zavetju narave. Gostje, ki se radi vračajo, prisegajo na prijaznost in izkušenost osebja ter izvrstno kulinarično ponudbo. Prostorne sobe, urejen park in obsežna terasa so po meri tako počitniškim kot poslovnim gostom. Gostom je na razpolago plaža ob morju (50 metrov) in garažna hiša. Restavracija hotela Marko v Portorožu vabi v goste ljubitelje izbranih jedi in žlahtne kapljice. Prepustite se odkrivanju sveta morskih in mesnih kulinaričnih dobrot, ki jih pripravljamo z ljubeznijo iz skrbno izbranih naravnih sestavin. Gostoljubno vas bomo postregli v restavraciji ali na terasi, ki se ponaša z zavetjem čudovitega parka in s pogledom na morje. Vabljeni na kulinarično predstavo restavracije Marko, ki bo zadovoljila še tako velike sladokusce. Hotel Marko Portorož • Obala 28 • 6320 Portorož • Tel.: 05/617-4000 • e-pošta: info@hotel-marko.si • www: www.hotel-marko.si Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net O Snežnik Iz poslanskih klopi Iz občine Ilirska Bistrica... Leto XXII, št. 281 Iz zakulisja Državnega zbora Pa smo dočakali kar so nekateri očitno že lep čas snovali. Predčasni konec vlade Alenke Bratušek namreč. Ali je to za Slovenijo dobro ali ne bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da je bilo v takih razmerah, ko je bila predsednica vlade neprenehoma pod pritiski iz svoje lastne stranke, težko učinkovito delovati. In to se je vedno bolj kazalo tudi pri delu koalicije v samem Državnem zboru, saj smo postajali vedno bolj razglašeni, neenotni. Namesto, da bi se ukvarjali in iskali rešitve za naše gospodarstvo in državljane se je politika ukvarjala sama s seboj. In to za Slovenijo ni dobro. Zato je prav, da je predsednica vlade tako odločno udarila po mizi in zahtevala, da se končno odloči kdo je šef v stranki. Nepredvidljivost je v naši politiki stalnica in to se je pokazalo tudi s kongresom PS. Odstop predsednice vlade, ki je sledil kongresu Pozitivne Slovenije, je načelno ravnanje, skladno z dano obljubo in dogovorom s koalicijskimi partnerji. Koalicijski partnerji ne moremo biti v koaliciji s stranko, ki jo vodi oseba, vpletena v toliko kazenskih in predkazenskih postopkov. Zato je bilo neizogibno, da smo temu rekli NE. In tako smo v situaciji, ko vsa politika glasno in javno zatrjuje, da so potrebne čim prejšnje volitve. Potihoma pa nekateri politični akterji iščejo vse možne rešitve kako bi z volitvami čim bolj zavlačevali. Eno veliko sprenevedanje, ki ga sama ne morem sprejeti in si ga Slovenke in Slovenci ne zaslužijo. Zato bodite pozorni opazovalci, predvsem pa se aktivirajte in vplivajte! Pred nami so evropske in državnozborske volitve, jeseni še lokalne. Ne glede na vaše prepričanje in vašo izbiro je pomembno, da se jih udeležite. Ne pustite, da drugi odločajo namesto vas. Glede na to, da se moj mandat poslanke počasi zaključuje mi dovolite kratek osebni pogled na opravljeno delo v tem mandatu. Tudi sama sem kritična do dela vlade. Premalo smo prisluhnili gospodarstvu in državljanom, preveč smo se ukvarjali z bančnim sistemom in političnimi razprtijami. Nujnih reform, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo in v naše programe, nismo izpeljali. Če smo se že uspeli dogovoriti za končni cilj, je vsak vztrajal pri svoji poti. Kljub vsemu temu pa je Vlada Alenke Bratušek v dobrem letu Slovenijo spravila iz položaja tik pred bankrotom in prihodom trojke. Umirila je strasti in ljudsko jezo, ki seje stopnjevala na ulicah in trgih. Sestavila je dva proračuna v smeri fiskalne konsolidacije in lanskega tudi realizirala v skladu z načrti. Sanirala je banke in izvedla prenos slabih terjatev na DUTB. Začela je z bojem proti sivi ekonomiji, pospešila boj proti gospodarskemu kriminalu in pokopala nekaj okostnjakov iz omar. Ta Vlada je pridelala manj dolga kot njene predhodnice. Sama je pridelala natanko toliko dolga, kolikor je znašal primarni primanjkljaj proračuna, to pa je 470 mio evrov. Vse ostale zadolžitve so bile namenjene odplačevanju starih "pufov" in obresti, vključno s pokrivanjem bančne luknje. Med pol milijarde in osmimi milijardami pa je kar nekaj razlike. Delovanje vlade sicer ni bilo optimalno, želela sem si več posluha in več reformnega duha, a bilo je solidno. Slovenska barka je zaplula v mirnejše in varnejše vode. Kot rečeno nas čaka pestro poletje in jesen s številnimi volilnimi opravili. Že to nedeljo je pred nami prva priložnost, volitve za poslance v EU parlament. Formalne pristojnosti evro-poslancev resda niso velike. Eden od sedemstotih. Pa vendar niso nepomembne, saj se v evropskem parlamentu sprejemajo odločitve, ki vplivajo na naše življenje. Potrebujemo nov veter v jadra Evrope, potrebujemo več Evrope v Sloveniji, zaradi nas je lahko bogatejša tudi Evropa. Mladi morajo imeti možnost in priložnost dostopnejšega izobraževanja v tujini, v Slovenijo pa se morajo z veseljem vračati in prinesti dodano vrednost, ki nam manjka. Vsak po svojih močeh in vsi skupaj se moramo boriti za pravno državo, zdrave in stabilne javne finance brez zviševanja davkov, konkurenčno gospodarstvo, ki bo sposobno odpirati nova delovna mesta, več skrbi za mlade in posluh za starejše. Ponovno je čas za slovensko samozavest. Vredno je poizkusiti! Enkrat brez izgovorov, brez kreganja in brez negativnih misli že vnaprej! Kristina Valenčič, poslanka Osebni egoizmi pred državnimi in občinskimi interesi In ravno, ko sem v roke dobil končno poročilo o posledicah letošnje ledene ujme, se je politični areni začela nova ujma, tokrat v medsebojnih odnosih, katere posledica je čedalje manjše zaupanje. Ne gre torej za menjave ministrov ali poskuse strankarskega povezovanja za boljši skupni nastop (evropske volitve), ampak gre predvsem za trd boj za stolček na oblasti. Že pri interpelacijah posameznih ministrov se je pokazalo, da se ravno tisti, ki so zagovarjali etične standarde in merila za primerno vedenje javnih funkcionarjev teh istih standardov ne držijo. Dvojna merila so postala problem današnje družbe. Kakor tudi »podvojena mnenja« oziroma odstopanja od prvotno zastavljenih načel (obljub). Poraja mi se vprašanje: kdo si sploh želi postati vodja in voditi tiste, ki ti ne dajo podpore, ki ti ne zaupajo. Podobno, kot da bi si želeli postati direktor gospodarske družbe, ki je v stečaju ali pa podjetja, ki se duši v dolgovih. Obrnimo se tudi na lokalni nivo. Verjetno se boste strinjali, da se v teh primerih ne da veliko narediti. Prav zagotovo pa obstajajo tudi nasprotni primeri, ko večina prav dobro funkcionira, pa jim ravno trma ter svojeglava upornost posameznika poruši celoten sistem delovanja. Ja, prav res je težko najti uravnoteženo in popolno celoto: medsebojno razumevanje, zaupanje ter kompromisno naravnanost. Prišli smo do točke, ko vsak ščiti samo svoje lastne prioritete. Na seznam se postavi projekte, ki so vredni samo, če gredo v prid vplivnega posameznika. Skupno javno dobro je postal neuporaben pojem. Podobno se je zgodilo pri zaustavitvi projektov, ki bi morali biti financirani iz proračuna EU. Tako so poslanci SDS vztrajali na sklicu 62. izredne seje DZ, na kateri so bila obravnavana priporočila v zvezi z zaustavitvijo izplačil kohezijskih sredstev, EPA 1923-VI. Zadnje dni aprila je strnjeno nekaj ključnih dejstev: zavrnjeno je enajst projektov za katere na Vladi pravijo, da ni na voljo denarja za izvedbo v prihodnji finančni perspektivi. Dolenjske, podravske, gorenjske, oblju-bljanske in ljubljanska ter kočevske in notranjske občine bi za 200 milijonov evrov iz kohezijskega sklada, s 35 milijonskim prispevkom države in podobnim zneskom lanskega denarja do konca leta 2015 zgradile vodovode, kanalizacije in čistilne naprave. Očitno bodo v trenutni finančni perspektivi ostali le mrtva črka na na papirju, čeprav so župani predlagali razdelitev projektov na fa-znost, in sicer na prvi del, ki bi bil financiran z denarjem iz iztekajoče se perspektive in na drugi del, financiran iz perspektive 2014 - 2020. Vlada je seveda predlog zavrnila ter začela pozivati občine, naj se odpovejo evropskim sredstvom za projekte, za katere ni verjetno, da jim jih bo uspelo končati do prihodnjega leta, ko se izteče aktualna finančna perspektiva. Občine bodo sicer imele čas, da projekte končajo, a z lastnimi sredstvi, katerih pa večina prezadolženih občin nima. Dne 15.4.2014 so župani na posvetu v Ljubljani sprejeli sklep, pod katerega se je podpisalo 27 od 34 županov, v katerem od vlade zahtevajo, da jim takoj izda odločbe o dodelitvi 200 milijonov evrov iz kohezijskega sklada, 36 milijonov pa iz državnega proračuna. Vsi tisti, ki trdijo da gre samo za začasno ureditev brez posledic se močno motijo. Zgolj dejstvo, da dinamika črpanja evropskih sredstev ne sledi načrtovanim razmeram ni od včeraj in strokovnjaki nanj opozarjajo že dlje časa. Pristojni pa kot kaže, samo od daleč opazujejo. Res neverjetno se mi zdi, da pri tako gospodarsko pomembnih načrtih spodletimo pri preprostih zadevah, kot so slaba organiziranost, administracija ali počasnost reagiranja. Še najbolj moteča pa je popolna nezainteresiranost, kot da gre za denar, ki bi bil namenjen neki drugi evropski članici, ne pa Sloveniji. Slovenija zelo veliko daje v evropsko blagajno iz nje pa zahteva povračilo sredstev le v primeru slabe banke, dokapitalizacij in podobno, torej za pretekle grehe, ko pa gre za razvoj na dolgi rok, se nam očitno ne mudi. Lokalno okolje je uničeno. Kot sem že večkrat povedal se iz slednjega ne more nič več vzeti ali ukiniti, ker je že vse pobrano. Toda očitno se ne da niti nič več vložiti. Propadli so številni ekološko in gospodarsko pomembni projekti, ponekod tudi, upal bi se dejati, življenjsko pomembni. Tudi občina Ilirska Bistrica je izgubila svojo možnost za napredek. Zaplet se je zgodil že pri prvi zavrnitvi v lanskem letu. Tako je občina izgubila del sredstev EU v okviru skupnega projekta oskrbe s pitno vodo v katerega je bilo vključeno devet občin Krasa in Istre. Sedaj smo že pri oškodovanju novega števila občin, tako da je lokalna raven države popolnoma blokirana. Pa ne zaradi zaustavitve sredstev, ki bi ih ponudila Evropa namesto, da za njih poskrbi država, ampak je zaustavljen celoten razvoj lokalnega kraja oziroma podeželja. Če nada- ljujemo s takšnim tempom ali bolje rečeno brez kakršnegakoli tempa, se bodo sčasoma posamezne občine same ugasnile. Stečaj se že obeta pri posameznih, pri večini pa je gospodarski razvoj že zdavnaj umrl. Takrat bo prepozno vlagati. Tedaj zagotovo ne bo potrebna napovedana reorganizacija lokalnih samouprav. Skrbi me, da bo napovedani Nacionalni reformni program 2014-2015, katerega je zastavila Vlada edini, ki bo zaživel v praksi. Napovedi varčevalnih ukrepov na področju plač (znižanje mase plač), dvig trošarin ter odpuščanje javnih uslužbencev se bodo prve realizirale. Prvotno je bil napovedan tudi dodaten dvig DDV-a, saj bomo morali proračunsko luknjo zaradi izpada nepremičninskega davka napolniti davkoplačevalci. Del nacionalnega reformnega programa so tudi spremembe pri Zakonu o financiranju občin, kje bo prišlo do sprememb o višini povprečnine ter se urejajo dodatni viri za financiranje občinskega investiranja. Za dodaten absurd, za katerega mediji trdijo, da gre v primeru žleda samo za krinko je ustanovitev državnega podjetja Slovenski gozdovi, ki bo gospodaril (upravljal) z državnimi gozdovi. Že pri predstavitvi idejnega osnutka sem se zavzemal, da se slednje ustanovi na obstoječih institucijah ali kapacitetah. Predvsem sem bil za to, da se omenjena ustanovitev podjetja realizira ravno v naši regiji, saj gre za povsem logičen pristop, ker je bila Notranjsko - kra-ška regija ena najbolj prizadetih regij ob ledeni ujmi. Svoj pogled sem obrazložil v strokovnem dopisu, ki sem ga dne 13.3.2014, kot odziv na odgovor na pisno poslansko vprašanje, naslovil na ministra za kmetijstvo in okolje. Vendar so vse predhodno navedene aktualne reforme, ukrepi in predlagani zakoni brezpredmetni, če ne umirimo stanje politične negotovosti. Potrebna je le enotnost, kot edina možnost za povrnitev zaupanja volivcev. In smo spet pri zaupanju, katerega sem omenjal na začetku. Če ni medsebojne podpore in soglasja, lahko sami pri sebi sklepate, v katero smer gre država, posledično pa lokalni razvoj in navsezadnje celotna družba. Upam le, da nam bo uspelo povrniti vsaj delček zaupanja ter medsebojnega spoštovanja. Ivan Simčič www.ivansimcic.si Leto XXII, št. 281 Iz občine Ilirska Bistrica... Snežnik^ Neprimerno Bistriški podžupan spodbuja sovraštvo in nestrpnost? V uredništvo smo prejeli dopis bralca, s katerim opozarja na pisanje podžupana Dušana Grbca (SDS) na spletnem družabnem omrežju Facebook, kjer naj bi s svojim sovražnim govorom pozival k nestrpnosti ter podpihoval narodno, rasno in versko sovraštvo. Da Grbec presega vse meje dobrega okusa in da takšna oseba sploh ne bi smela opravljati javne funkcije, opozarjajo v uradu varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. "Izjave ocenjujemo kot popolnoma nesprejemljive, saj njihov avtor odkrito izraža nestrpnost na podlagi nacionalne pripadnosti. Če je njihov avtor dejansko podžupan občine menimo, da takšna oseba ne bi smela opravljati javne funkcije," nam je povedala Liana Kal-čina, svetovalka varuhinje za mednarodno sodelovanje, analize in publikacije. Ilirskobistriški podžupan je za svoje napisane besede na spletu kot javnem prostoru odgovoren. Če te vsebujejo vse znake kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, se lahko takšno ravnanje prijavi policiji in pristojnemu tožilstvu, ki bi presodilo, ali so podani zakoniti razlogi za kazenski pregon proti Grbcu kot avtorju izjav. Medtem ko sodišče postavi mejo med svobodo izraža- nja na eni in spodbujanjem sovraštva in nestrpnosti na drugi strani. Poleg tega, pravijo v uradu varuhinje, tudi zakon o varstvu javnega reda in miru kot prekrške opredeljuje nasilno in drzno vedenje, ki povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu in nedostojno vedenje na javnem kraju. Storilca se v takšnem primeru kaznuje z globo, kar ni nič novega za Grbca, ki ga je policija zaradi nasilnega in drznega vedenja že obravnavala. "Javne osebe, med katere sodi tudi podžupan, morajo zaradi svojega položaja in vpliva na javno mnenje še posebej paziti na to, da ne spodbujajo sovraštva in nestrpnosti. Na takšne izjave bi se morala odločno odzvati politika na lokalni ravni in jih obsoditi. Tudi javnost bi morala biti bolj občutljiva glede takšnih nestrpnih izjav in odnos do avtorjev takšnih nesprejemljivih izjav izraziti na volitvah. Takšni politiki enostavno ne bi smeli imeti dostopa do javnih funkcij. Žal pa javnost pri nas ni dovolj senzibilizirana glede takšnih ravnanj in premalokrat na volitvah kaznuje tiste, ki so nestrpni in ki širijo nestrpnost med ljudmi," je še poudarila svetovalka iz urada varuhinje človekovih pravic. DT IZJAVE NA SOCIALNEM OMREŽJU FACEBOOK: Komentar podžupana Dušana Grbca iz stranke SDS na to, da je Ukrajina ponovno uvedla vojaško obveznost nabornikov: "Tudi Slovenija bi jo morala. V Slovensko vojsko le Slovenci očeta in matere Slovencev." #** "To ni največji zločin na evropskih tleh. Največji zločin so komunisti povzročili na slovenskih tleh po drugi svetovni vojni," je Grbec pospremil obletnico največjega zločina na evropskih tleh po drugi svetovni vojni - pokola v Srebrenici. "Srbi pri nas poberejo denar in odidejo od koder so prišli. Ravno včeraj sem to povedal v enem krogu prijateljev. Srbske socialne probleme na proračun Slovencev, ko ga izčrpajo se pa vrnejo z denarjem, znanjem in uspehi k svoji materi Srbiji," je podžupan Dušan Grbec (SDS) komentiral medijsko novico, da bo Sara Isakovič plavala za Srbijo. Komentar k članku o obletnici začetka obleganja Sarajeva: »Poglejte Balkansko kulturo in Srbsko mentaliteto. Slovenci zamislite se nad bližnjo zgodovino ??? Se nam lahko ponovi Barbara rov pa Srebrenica ???« *#* »Slovenci ustavimo to krajo naših potomcev. Kredite rabi za prekanalicacijo na Balkan in njihove volilne socialne probleme, ki so jih uvozil za potrebe volitev«, je Grbec komentiral članek financ o tem, da Slovenija razmišlja o izdaji 1,5 milijarde evrov obveznic. "Ja, Romuni so dali komunističnega liderja pred zid in strel v glavo. Danes imajo gospodarsko rast. V Sloveniji pa vladajo privilegiji in še naprej kradejo za ideale komunizma." *** "Čefurji in partijci naj svoje otroke raje preživljajo z delom, ne da so vsi na socialnih transferjih. Vsak otrok ima očeta in mater, ta dva sta prva, ki moreta otroku zagotavljat preživetje. Levičarske vlade podpirajo razdiranje največje vrednote človeka in to je družina. Te razdore spodbujajo z mediji in financirajo iz proračuna. Moje otroke sem in bom tudi njihove potomce vzgajal kot sem bil tudi sam vzgojen. Vera je svoboda posameznega človeka in otrok ima očeta in mater. Družina in kultura življenja je osebna zadeva posameznika. Levičarji s čefurji pa pejte lahko greste na bolje na Balkan." ##* "Jankovič zmagaj. Svoje pajdaše naloži na avtobuse LP in odpelji na Balkan od koder ste prišli. Avtobuse lahko zadržiš, še to ti Slovenci sponzoriramo." #** »Ekipa okoli Bratuškove je ekipa BALKANSKIH LOPOVOV, ki bodo Slovence zadolžili do onemoglosti, Prek kanalizirali kapital v bivše države juge in se vrnili domov na BOLJI ŽIVOT. Naši otroci bodo pa še desetletja vračali Komunistično Balkanizacijo Slovenije« »Pahor bi rad svoje zavil v Muslimanska ženska prekrivala. Bančne luknje naj krpajo tisti ki so jih naredili, Vse imetje jim pobrat, njim in njihovemu sorodstvu. Vse pod šotore« Revizija Računsko sodišče bo revidiralo poslovanje bistriškega župana Pravilnost poslovanja občine v letu 2013 bo revidiralo Računsko sodišče kot tudi Urad za nadzor proračuna, ki bo uvedel finančni nadzor v občinski upravi Ilirska Bistrica. Medtem občinske posle na Bistriškem preiskujejo tudi koprski kriminalisti. Kot je za medije povedala vrhovna državna revizorka za lokalno samoupravo na Računskem sodišču Mojca Planinšek, se samostojno odločajo katere revizije bodo izvedli v posameznem obdobju na podlagi Programa dela. Vendar so se za revizijo poslovanja Občine Ilirska Bistrica zavzeli poslanci državnega zbora, poleg tega pa so prejeli še osem pobud zainteresirane javnosti in občanov. Glede na številna opozorila o nepravilnostih pri poslovanju občine na čelu z županom Emilom Rojcem, je bil torej odziv Računskega sodišča pričakovan. Ne nazadnje je tudi skupina 14 opozicijskih svetnikov v preteklosti večkrat poudarila, da župan Rojc posluje v nasprotju z zakonodajo, statuti in odloki. Sumijo ga ponarejanja sklepov občinskega sveta, podatkov v proračunih in zaključnih računih, prekoračitve pooblastil ter oškodovala premoženja občine z neupravičenim financiranjem in izplačili javnega denarja. Župan na seji javno govori, da išče načine kako bo sprejemal odločitve brez občinskega sveta, četudi je to nezakonito. Javno se hvali in razlaga, kako je izigral svetnike in odlok o poračunu za leto 2013 pri poizkusu opozicije, da bi omejili županovo samovoljo pri izvajanju posameznih projektov," pravijo svetniki Anton Šenkinc, Vojko Mihelj, Tjaša Logar Vrh, Danica Novak Jurač, Ivan Simčič, Sonja Koren Čeligoj, Igor temberger, Zdravko Kirn, Primož Rojc, Zora Anuša Balazs, Barbara ogovšek, Vlado Hrvatin, Ivo Tijan in Rok Jenko. DT Univerza za tretje življenjsko obdobje S KULTURNO KLEPETALNICO PO BENEŠKI SLOVENIJI Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistriai že 13 let uspešno deluje skupina, imenovana Kulturna klepetalnica (KK). Že njeno poimenovanje razodeva, s čim se ukvarjajo njeni člani. Ob koncu letošnjega aprila smo obiskali Beneško Slovenijo, k čemur nas je spodbudilo ponovno branje in obravnava Bevkovega romana Kaplan Martin Čedermac. Prizadevanja tega beneškega duhovnika za pravice slovenskega jezika so namreč še vedno aktualna. Ustavili smo se v Čedadu, prastarem mestu Lango- bardov, ki hrani mnogo izvrstnih kulturnih spomenikov. Čez t. i. Hudičev most smo se sprehodili do jedra mesta in si ogledali langobardski tempelj iz 8. st. V krščanskem muzeju smo občudovali Kalistov babtisterij. Spustili smo se tudi v keltski hipogej, ki je za zgodovinarje še danes nerazvozlana uganka. Nadaljevali smo z ogledom bogatih zgodovinskih zbirk v narodnem muzeju in uživali ob popoldanski kavici na trgu Pavla Diakona. Popoldne smo se odpe- ljali v Špeter, kjer smo bili prijetno presenečeni, pa ne samo nad toplim sprejemom, pač pa tudi nad njihovim novim in modernim muzejem, imenovanim Slovensko multimedialno okno (SMO). Muzej je zastavljen kot aktiven, dinamičen, prijazen in spodbuden prostor, kjer se razvija pripoved o teh krajih in ljudeh. V tem prostoru se prepletata umetniško eksperimentiranje in razsežnost spomina; obiskovalcu ponuja interaktivna popotovanja in multimedialne podobe krajine. Skozi pripoved prepoznavamo krajino, jo lahko poslušamo in ugotavljamo, kako je jezik povezovalec mnogih kulturnih variant. Muzej je namenjen vsem, ki želijo spoznati zgodovino in sedanjost območja, ki je zgodovinsko naseljeno s Slovenci. Namenjen je domačinom pa tudi italijanskim in drugim turistom, ki o prebivalcih tega območja vedo le malo ali nič. Predvsem pa je namenjen mladim, ki bodo tu našli odprto in dinamično obliko učenja. Tako smo člani KK v svoj mozaik kulturnih doživetij dodali še en kamenček. UTŽO Ilirska Bistrica Zala Šajn ZAKLJUČILI Z IZLETOM V GRADEC IN CELOVEC Študijska skupina nemškega jezika pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica je konec aprila svoje znanje pridobljeno v študijskem letu 2013/2014 preizkusila v Gradcu in Celovcu. Deževno vreme nas je spremljalo do mesteca Rie-gersburg, kjer smo si ogledali znano čokoladnico Zot-ter.Tu smo poskusili nešteto vrst čokolad in čokoladnih napitkov. Seveda pa smo nekaj čokoladnih dobrot kupili tudi za svoje najdražje. Pot smo nadaljevali v Gradec, glavno mesto avstrijske Štajerske, katerega začetki segajo vse do rimskih časov in se razprostira na obeh straneh reke Mure. Mesto je bilo leta 2003 proglašeno za kulturno prestolnico Evrope. Staro mestno jedro Gradca, ki sestavlja več kot 100 stavb in obsegajo sloge od gotike do modernizma, pa je UNESCO leta 1999 uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine. Naprej smo si ogledali hišo moderne umetnosti (Kunsthaus), ki velja za novi simbol mesta in umetni otok na Muri (Murinsel) izdelan v jekleni konstrukciji v obliki napol odprte školjke. Na grajski hrib (Schlossberg) so se nekateri povzpeli po vijugastih stopnicah, drugi pa so se na vrh pripeljali z vzpenjačo. Od nekdanje utrdbe, zgrajene v 13. stoletju, se je do danes ohranil le urni stolp s tremi zvonovi, ki velja za stari simbol mesta. Sprehodili smo se po čudovitih vrtovih in uživali v prelepem pogledu na celotno mesto. Nato smo se sprehodili do starega mestnega jedra z glavnim trgom, mestno hišo, pozno gotsko graško katedralo, mavzolejem, operno hišo in občudovali številne očarljive uličice s starimi stavbami in prečudovitimi fasadami. Popoldne smo se odpeljali v Celovec glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške. Mesto je bilo prvič naseljeno v 12. stoletju. Ogledali smo si najstarejši del mesta imenovan Stari trg s Stebrom Sv. Trojice in baročnim kužnim znamenjem. Se sprehodili po prvi pešconi v Avstriji (od leta 1961) in si ogledali v tla vdelane grbe partnerskih mest mesta Celovec in Možica Vrbskega jezera, ki je bil glavni krivec, da je nastalo gromozansko Vrbsko jezero. Se sprehodili do Zmajevega vodnjaka, simbola mesta, ki se nahaja v sredini Novega trga. V tem delu mesta stoji tudi kip Marije Terezije in prečudovita mestna hiša. Potovanje smo zaključili s sprehodom ob Vrbskem jezeru, ki je eno največjih koroških in najtoplejših alpskih jezer. Hvala mentorju Ediju Polhu za vodenje na nepozabnem izletu in izvajanje izobraževalnega programa na UTŽO Ilirska Bistrica, z željo, da se v mesecu oktobru ponovno srečamo in nadaljujemo z učenjem nemškega jezika. UTŽO Ilirska Bistrica Kje je VOLČJI GRAD Skupina spoznavajmo svet in domovino pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica je bila spet na raziskovalnem potepu. Obiskali smo Volčji Grad pri Komnu: »Vasica bolj na samem, skrita v kraški kamen, odkriva nam lepote, ponuja nam dobrote«. Tako predstavljajo svoj kraj prijazni Volčjegrajci. Nam sta pomagala odkrivati njene znamenitosti Damjan Pirec, predsednik Društva za ohranjanje, oživljanje in razvoj naravne, kulturne in etnološke dediščine Volčji grad - Debela griža in g. Štolfa. Najprej grad, pa saj gradu ni. Je pa nižinsko gradišče imenovano Debela griža (s skalami in kamenjem pokrit pas), dobro ohranjeno že-leznodobno obzidje (1200-400 let pr.n.š.). Po površini je znatno večje kot vaško jedro, zato «grad«, ki je botroval pri krajevnem imenu. Prva omemba kraja sega v 13. stol. Ime naj bi dobila po plemeniti rimski gospe Volciji, katere ime je ohranjeno na plošči, ki je vgrajena v steno cerkve. Tu prav ob cerkvi sv. Janeza Krstnika je manjši zaselek Brith, prvotno jedro vasi. Ob cerkvi je samostojni zvonik, ki se ponaša z izvrstnimi kamnoseškimi mojstrovinami, delo italijanskega mojstra Gian Battiste Pozzlia in domačih kamnosekov. (Op.: enak zvonik ima pri nas smrj-ska cerkev). Na pokopališču ob cerkvi je lapidarij, ki hrani najstarejše kamnite nagrobnike. Prvi nosi letnico 1834. Iz napisa pa razberemo, da ga je izdelal kamnosek za svojo hčerkico in hkrati pove, da iz istega leta datira tudi pokopališče. Na vzpetini nad Brithom je ostali del vasi. Tipične kra-ške hiše se stiskajo in naslanjajo druga na drugo. Skoraj vse domačije imajo ohranjene kamnite kalone, vhodne portale, ki ščitijo domačije in zaokrožajo z visokim zidom prostrana dvorišča - borjače. Da so tukaj doma kamnoseki, smo videli na vsaki domačiji, saj jih krasijo različni skrbno izklesani reliefi. Pomanjkanje vode na Krasu je narekovalo izgradnjo vodnjakov - Štirn, ki so skoraj pred vsako hišo, imajo pa tudi komunsko. V sušnih letih je župan strogo nadzoroval porabo vode. V vasi so očistili in obnovili tudi kal Močilo, kjer se je v preteklosti napajala živina. Obiskali smo tudi gospo Ivano V. Stancich, ki se je z družino preselila pred leti na Kamnarjevo domačijo. Kot nam je v predstavitvi povedala, sta kmetijo s soprogom oživila v samooskrbno celoto po biodinamičnih načelih. Njuna glavna dejavnost pa je eko vinarstvo. Po predstavitvi smo spili kavo in se poslovili od prijazne gostiteljice. Prijetno popoldne smo zaključili na borjaču Mržkove domačije, ki je v 10-letnem delovanju društva in s sodelovanjem Občine Komen in vaške skupnosti postala volčjegrajski vaški dom. Ogledali smo si obnovljeni del domačije in nato še film, ki na zgovoren način pripoveduje o delu Volčegrajcev nekoč (košnja, žetev,...). Na začetku omenjeno društvo ima svojo spletno stran, uredili so pohodniške poti, označili glavne spomenike, izdali so tudi zbornik Volčji Grad. Podarili so ga tudi naši skupini. Obisk popolnoma anonimne vasi Volčji grad še enkrat dokazuje, kaj lahko doseže skupnost, čeprav majhna, za svoje kvalitetnejše življenje in v dobro vseh, ki so ali bodo kraj obiskali. Vsem toplo priporočamo! Vas skriva še veliko neznank. Hvala gospodu Damjanu in vsem Volčjegrajcem, ki so sodelovali pri našem obisku. Marica Gaberšnik UTŽO Ilirska Bistrica Vaše strani... SnežnikQ Priznanje Plaketa za življenjsko delo - dr. Antonu Prosenu Zveza geodetov Slovenije je pod pokroviteljstvom ministra za infrastrukturo in prostor ter v sodelovanju z Ljubljanskim geodetskim društvom in celotno geodetsko stroko organizirala 3. aprila 2014 v Hotelu Mons v Ljubljani slavnostno akademijo z naslovom Preurejanja zemljišč kot izziv ob 3. evropskem dnevu geodetov in geoinformatikov. Akademije so se udeležili številni ugledni gostje iz državnega zbora, posameznih ministrstev, mestne občine Ljubljana, gostje iz tujine, predstavniki lokalnih skupnosti in drugi. Vabilu predsednika ZGS mag. Blaža Mozetiča sta se odzvala tudi ilirsko-bistriški župan Emil Rojc in podžupan Vojko Tomšič. V okviru akademije je bila namreč podeljena plaketa Zveze geodetov Slovenije za življenjsko delo na področju geodezije in urejanja prostora ilirsko-bistriškemu rojaku prof. dr. Antonu Prosenu. Stanovska organizacija Zveza geodetov Slovenije (ZGS) je s podelitvijo pla- kete dr. Prosenu izrazila spoštovanje in zahvalo za trud in požrtvovalno delo v geodetski stroki, predvsem pa za aktivno delovanje v strokovnem združenju in za pomemben prispevek k razvoju in ugledu stroke ter uspešnemu delovanju ZGS. Iz utemeljitve k podelitvi plakete je razvidno, da je dr. Prosen od vsega začetka svoje strokovne kariere pritegnil pozornost marsikaterega strokovnjaka in strokovnega združenja s področja geodezije in prostorskega načrtovanja. Interdisciplinarni pristop in pomen geodezije pri načrtovanju in upravljanju prostora je zastavil že s svojo diplomsko nalogo. Po diplomi je nabiral bogate izkušnje v praksi - najprej kot načelnik občinske geodetske uprave v Ilirski Bistrici, pozneje kot vodja Komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve na občini Nova Gorica in kot namestnik direktorja Zavoda za družbeno planiranje v Novi Gorici. Stroka mu je hitro priznala inovativen pristop pri razvoju stroke in zelo kmalu je dobil povabilo za prevzem odgovorne funkcije v okviru takratne republiške vlade, vendar se je raje odločil, da nadaljuje kariero v akademski sferi. Po diplomski in magistrski temi je leta 1993 svoje strokovne in življenjske nazore prikazal v doktorski disertaciji z naslovom »Urejanje podeželskega prostora s poudarkom na ekološkem vrednotenju«. Strokovno se je v okviru doktorskega raziskovanja izpopolnjeval najprej v Avstriji in na Bavarskem, kjer je na Tehniški univerzi v Munchnu pripravljal doktorsko disertacijo. Dr. Anton Prosen že pred desetletji prevzel pomembno vlogo pri razvoju geodetske stroke v Sloveniji in na mednarodni ravni. Kot zavzet in predan predavatelj na Univerzi v Ljubljani, predvsem v okviru študijskih programov geodezije, pa tudi drugih študijskih programov, je z dodiplomskimi in podiplomskimi študenti, mladimi raziskovalci in strokovnjaki utiral pot sodobne geodezije, s poudarkom na vlogi geodezije pri upravljanju prostora. Na področjih ruralnega planiranja, ekologije, upravljanja zemljišč in razvoja podeželja se je uveljavil kot izredno priznan strokovnjak tudi v tujini. Rezultate svojega strokovnega in raziskovalnega dela je predstavil v dveh monografijah, v številnih člankih, poročilih, strokovnih mnenjih itn. Posebna zasluga dr. Prosenu pa gre za nesebično in predano delo v vlogi glavnega in odgovornega urednika osrednje slovenske geodetske strokovne revije Geodetski vestnik, ki jo izdaja Zveza geodetov Slovenije. Ko je pred enajstimi leti prevzel uredništvo te revije, si nihče ni predstavljal, kaj lahko nastane iz strokovnega časopisa, ki se mu je ta- krat obetala klavrna usoda oz. prenehanje izhajanja. Dr. Prosen in njegovi somišljeniki so naredili vse, da revija s tako dolgo tradicijo živi naprej in dejansko postane temelj za predstavitev najnovejših raziskav, strokovnih razprav in forum za izmenjavo novic med strokami, ki se ukvarjajo z urejanjem, gospodarjenjem in načrtovanjem prostora ter geodetsko stroko. Geodetski vestnik se je bogatil iz letnika v letnik in postal prava strokovna revija. Dr. Prosen je s sodelavci in avtorji dvignil to revijo na raven ugledne mednarodne strokovne publikacije. V mesecu decembru 2013 je uredništvo predal novi ekipi. Vsi, ki poznamo dr. Antona Prosena, mu iskreno čestitamo za prejeto priznanje in mu želimo še naprej veliko zdravja in ustvarjalne energije. Obenem ga podpiramo pri uresničitvi želje, da si z družino uredi dom v Jasenu in postane spet ilirsko-bistri-ški občan. Ivan Simčič Tartinijevi dnevi Piran Tartinijada 2014 v znamenju skupne moči mladosti in izkušenosti Bienalni Festival Tartinijevih dnevov Piran je letos drugič odprl svoja vrata. Njegova idejna in organizacijska voditelja, Tina Bržan Pleše in Zdravko Pleše sta 5. aprila letošnji festival štartala s Šolo Tartinijeve glasbe, delavnico, ki poučuje mlade in odrasle glasbenike igranja Tartinijeve glasbe. Sledil mu je koncert z naslovom Tartinijeve vragolije, posvečen Tartinijevim zahtevnim glasbenim mojstrovinam, ki sta ga izvedla Zdravko Pleše na violini in Snježana Pleše Žagar na klavirju. Nato smo lahko prisluhnili mednarodnem koncertu z naslovom Tartinijada. Koncert, ki je medgeneracijsko zastavljen, povezuje mlade glasbenike, otroke in odrasle glasbenike, učitelje, Profesionalne glasbenike 'n amaterske glasbenike. Tartinijada je že drugič uprizorjen na Tartinijevem trgu v Piranu, pod oknom njegove rojstne hiše in pred spomenikom Postavljenim Giuseppeju Tartiniju, velikem piranskem skladatelju. Letošnji Tartinijadi je pristopilo 17° glasbenikov iz štirih držav, Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Italije. Udeleženci so imeli eno obvezno skupinsko vajo, ter precej vaj, ki so jih morali opraviti na doma. Tako so 10. maja na Tartinijevem trgu zazvenele violine, viole, violončela in kontarabas, skupaj združeni v godalnem orkestru in v glasbi Giuseppeja Tartinija. Kot pravi organizator, je Tartini za svojega življena pridobil naslov maestra narodov. Glasbenik, na čigar so koncerte prihajali poslušalci iz cele takratne Evrope, je s svojo glasbo povezoval ljudi. Njegova glasbe je bila blizu vsem, mladim in starim ne glede na narodnost ali prepričanja. Bil je tudi znameniti pedagog, ki je s svojimi nasveti in nauki oplemenitil številne svoje učence. Tako je tudi Tartinijada koncert, ki s svojo glasbo združuje in povezuje mlade in neizkušene glasbenike s svojimi vrstniki, njihovimi učitelji ter profesionalnimi in ama- terskimi glasbeniki, ki prihajajo od vsepovsod in imajo različne stopnje znanja. Na letošnji Tartinijadi so nastopili tudi učitelji in učenci primorskih glasbenih šol. Tako so vodstvo po številčnosti in dobri pripravljenosti med ostalimi prevzele glasbene šole iz Idrije, Postojne, Nove Gorice, Sežane in Ilirske Bistrice. Kot pravi organizator, so se kot aktivni glasbeniki v orkestru udeležili tudi Petra Jurič, Marko Kodelja, Tadeja Žele in Marinka Kukec Jurič, učitelji na primorskih glasbenih šolah, ki so s svojim znanjem in izkušenostjo prispevali pri kvaliteti izvedbe koncerta. Čudovito je bilo opazovati mladostnike kako se pred koncertom družijo, drug drugem igrajo, se pogovarjajo, smejijo in izmenjujejo kontakte. Iz vseh kotičkov trga se je slišala glasba. V posebnem vzdušju, ki je ta popoldan zavil Tartinijev trg, smo lahko vsi prisotni v sončenem sobotnem popoldnevu opazovali živost na trgu, kije čakala na svoje uresničitev v svojem poslanstvu: izvedbi koncerta. Ker je Tartinijeva glasba zahtevna za izvajanje, jo je treba prilagodit za mladostnike. Tako je aranžmaje za letošnjo Tarti-nijado pripravil Zdravko Pleše, kije tudi dirigiral orkestru. Vsaka velika prireditev ima tudi svoje podpornike. Tako so letošnje Tartinijeve dneve Piran podprli Avditorij Portorož, Mercator, Hartman, Hofer, Hotel Tartini Piran, Goslarstvo Demšar, Občina Piran, ZKD Karol Pahor Piran, Mestna knjižnica Piran in Glasbena šola Koper. Festival je letos sodeloval tudi z dogodkom Noč knjige, glasbeno partnerstvo pa je uresničeno z aktivom učiteljev godalnih inštrumentov zveze primorskih glasbenih šol, z zavodom Upol in šolo orkestrske igreOrkesterkamP. Festival bo sklenjen s glasbeno pravljično urico posvečeno najmlajšim z naslovom Tartinijeva skrivost. Na njej bodo cicibančki in predšolski otroki lahko uživali v pravljici o Tartiniju in vižah prirejenih za njih. Dogodek se bo odvijal v Knjižnici Lucija, izvedla ga pa bo Tina Bržan Pleše. Naj še povemo, da se že vnaprej veselimo novih Tartinijevih dnevov Piran, ki bodo sodeč po svoji časov-nici izvedeni leta 2016. Naj si upamo želeti in pričakovati tudi novo Tartinijado, ki nas bo tako že kot dve za nami, popeljala v novo glasbeno potovanje. Gaja Colja Q Snežnik Iz občine Hrpelje - Kozina... Leto XXII, št. 281 Razmišljanja Sejem želja Sonce široko razprto kuka izza oblakov, drevje odeto v živo zeleno barvo se lesketa napol pokrito z dežnimi kapljicami. Preko modrine neba se vsake toliko zapodi manjši lahkoten oblak. V zraku je vonj po prsti, vonj po svežini, v zraku je vonj po življenju, vonj po prebujanju, po spremembah v naravi. Vonj po življenju. Vonj po spremembah je začutiti danes tudi v naši državi, v naši sredini. Koliko sprememb nam je v zadnjem mesecu namenil april v življenju naše države: saj se mnogi ljudje sprašujejo, ali je to mogoče? Pa jih ne bom opisoval, ker jih je preveč, preveč so dramatične, za nekatere preveč zmagoslavne, za nekatere preveč gorja, preveč resnične! Sloveniji se obetajo letos kar trojne volitve, če le ne bo preveč strahu za svoje stolčke, pa še vsaj en referendum. Po oceni naj bi ti stroški znašali cca. 10 milijonov evrov - brez stroškov volilne kampanje strank, list in ostalih udeležencev - kar je precejšen znesek: proračun solidne slovenske občine, ali znesek vreden izgradnje stavbe doma starejših občanov, zdravstvenega doma, šole, ali neposrednega vložka v gospodarstvo in obrtništvo, ali vložek v promocijo slovenskega turizma in kmetijstva v tujini.... Se ne tako daleč v naši preteklosti je bil praznik dela, 1. maj, eden najslovesnejših praznikov v državi. Ljudje so se iskreno veselili, da so imeli službo, da so šli v trgovino sproščeni, da so odšli na počitnice, da so imeli vsakdanji iskreni stik s prijatelji, da so praznik dela preživeli v nasmejani družbi. Danes pa smo ujetniki vsakdanjih skrbi: kako bo v službi, kako bomo z družino preživeli, bomo šli poleti na oddih ... In v tem času se sedaj prepleta gospodarska kriza s politično krizo. Če se ene ne da kar čez noč rešiti, ker je potreben čas, zaupanje vlagateljev, kupcev, je druga lahko rešljiva. Z volitvami. Pa je to res recept za rešitev vseh problemov!? Za nekatere da, za večino pa menim da ne. Vsi imajo recepte za rešitev gospodarstva, a nihče jih ne udejanji. Vsak pravi, da je njegov recept boljši, bolj pravičen. Vsi imajo polno rešitev za gospodarsko krizo, a nihče ne zmore ponuditi predlog za rešitev politične krize. No, saj ga vsi ponujajo - volitve. Ali so/smo sposobni reči, da je to resnica. Mogoče, če bi se resnično ponudili ljudje, ki želijo delati za dobrobit sočloveka, ki imajo v sebi iskre misli, ki živijo tam, kjer delajo, ki nočejo biti del politične aritmetike »daj-dam«. In ravno ta »daj-dam« trgovina, ti. politična trgovina oz. »kupovanje« ljudi, se bo letos razplamtela v vsej svoji veličini, ob verjetno trojnih volitvah. Človek ne sme in ne more biti prodajni artikel. Danes dobimo vsak dan precej informacij, iz stikov s sodelavci, med pogovori s prijatelji iz tiskanih,elektronskih medijev, preko radia, televizije. V sodobnem času, v katerem živimo, v poplavi informacij, moramo znati le-te informacije tudi sortirati. Pregovor sufistov (samotarski potujoči redovniki) pravi, da spregovorimo šele takrat, ko slišanim besedam uspe priti skozi troje vrat. Pred prvimi se vprašamo: so te besede resnične? Če so, jih spustimo naprej, če niso, naj gredo nazaj. Pred drugimi vrati vprašamo: so potrebne? In zopet jih lahko damo nazaj. Zadnja vrata pa pravijo: so prijazne, pomenijo dobro? Ali smo sposobni tako presoditi besede.?Glavno vprašanje je, ali se znamo v poplavi informacij odločiti pravilno. Zato mora vsak človek sam pri sebi vedno delovati pozitivno, iskreno in pošteno. Kajti le takrat, ko sam sebi in drugim priznaš, to sem jaz, si velik človek. Človek, ki pomaga sočloveku, ki lahko spreminja svet. In to bi moralo biti vodilo vseh letošnjih volitev, da vsak pri sebi premisli, kaj želi. Upajoč, da bodo tudi stranke, liste in gibanja tudi sama pri sebi upoštevala pregovor sufistov in si resnično odpirala vrata med ljudi. Pevca Simon & Garfunkel sta napisala pesem, ki jo v slovenščini prepeva skupina Delial. Izvirnik pesmi, stara škotska balada, govori o nemogočih nalogah, kijih puncadaje svojemu fantu, da bi jo dobil, a on si res želi njo, ne pa njenih želja. Ali greš z menoj zopet tja? Na skarboški sejem želja. Kupila bi ti vse, kar se da, jaz bi kupil le košček neba. Ali tu ves naš sistem deluje tako, da postavlja nemogoče naloge, medtem ko si ljudje želijo le preprostega - službe, miru, kakovostnega življenja??? Peter Boršič Hrpelje Slavnostno ob prazniku dneva boja proti okupatorju V Kulturnem domu v Hrpeljah je bila v petek, 25. aprila, slovesnost ob praznovanju dneva proti okupatorju. Nekoč »dan OF«, v zadnjih letih pa poznan kot »dan boja proti okupatorju«. Vse štiri kraško-brkinske občine praznujejo ta praznik skupaj, vsako leto v drugi občini. Letošnji praznik je bil v Občini Hrpelje - Kozina v petek, 25. aprila. Polna dvorana je gostila predstavnike občin Hrpelje - Kozina, Sežana in Komen. Prisotni so bili tudi člani zveze društev borcev za vrednost NOB, veterani vojne za Slovenijo, člani društva TIGR in ostali dobromisleči ljudje. Slavnostni nagovor je podal Štefan Cigoj, ki je poudaril pomen in vrednote boja med drugo svetovno vojno, kakor vojakov tako tudi civilnega prebivalstva. Prireditev je bila popestrena z glasbenim programom in recitacijami v izvedbi Brkinske godbe 2000, mešani pevski zbor Divača in Rafael Vončina. Poseben ustvarjalni teden v Hrpeljah Občina Hrpelje - Kozina, Krajevna skupnost Hrpelje in Fundacija Robin Hud so združili moči za otroke, zdravje, šport in rekreacijo, za družine in posameznike! V zadnjem tednu aprila, med šolskimi počitnicami smo skupaj z različnimi organizacijami izvedli »poseben teden v Hrpeljah«. Skupaj z nami so bili: Balinarski klub Jadran, Brkinska godba 2000, Kulturno-zgo-dovinsko društvo Hrpelje, Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana, Nogometni klub Jadran Hrpelje - Kozina, Osnovna šola DBB Hrpelje, Planinsko društvo Slavnik, Prostovoljno športno društvo Sončna pot ter Športno rekreacijsko društvo Vrhpolje. • ce za otroke, pod vodstvom Tine Kompare in le teh ni bilo malo, povprečno 24 otrok dnevno. Med drugim so bili tudi otroci iz Izole, Kopra in Križa pri Sežani. Razstavo in prodajo izdelkov iz delavnic smo opravili v sredo popoldne, kjer so izdelki, kar prehitro izginjali iz razstavnih miz. Vse tri dni je bilo poskrbljeno za nogometno udejstvovanje za različne starostne skupine otrok. Ta del se je zaključil z nogometnim turnirjem v sredo. Vsi prisotni mali nogometaši so prejeli tudi medalje, ki so jih za to priložnost izdelali otroci med ustvarjalnimi delavnicami. Predviden pohod na Kokoško v ponedeljek je odpadel zaradi dežja, so pa zato Vsak dan pa so bile tudi malo posebne aktivnosti. Tako so otroci v ponedeljek popoldan, pod vodstvom Borisa Bernetiča spoznavali balinanje. V torek popoldan je »učitelj rolanja Tomaž« predstavil osnove rolanja in spretnostno vožnjo na rolerjih. V sredo popoldan nas je obiskalo Lokostrelsko društvo MINS iz Postojne in puščice so letele vsepovprek, največ pa v tarče. Zadnji dan delavnic in druženja smo zaključili na tradicionalni način, z obiskom in druženjem pri kresu »Na hribu«. Precej zbranih, tudi precej otrok, se je veselilo, ko se je kres po daljšem čakanju le vžgal in zasvetil preko naselja. Druženje pa se je nadaljevalo pozno v noč. Na praznik dela, 1. maja smo pričakali prvo budnico v naši občini, pred vaškim domom v Hrpeljah. Ob 06.30 je čakalo pecivo, kava in čaj ter obilo dobre volje za vse godbenike in njihove starše. Nato pa je ob 8. uri sledil pohod na Hrpeuskogoro. Pomembno je bilo da so vsa dela, vse aktivnosti pote- kala na prostovoljni bazi, za kar se zahvaljujemo vsem tistim, ki so že prej sestankovali in izvajali aktivnosti. V prvi vrsti Suzana Godina Jelušič, Nevenka Ražman in Tina Kompare, Darko Jelušič, Tanja Petohleb, Bojan Mahnič, Tomaž Božič, Mira Benčič ter vsi ostali, ki so kakorkoli pripomogli k odlični izvedbi, vsi, ki so pomagali pripravljati kres, vsi ki so nas le prišli pogledati. Vsem skupaj in vsakemu posebej se zahvaljujemo. Vzporedno z delavnicami smo organizirali tudi do-niranje za potrebe prenovo garderob na nogometnem igrišču v Krvavem potoku. Akcije še traja, še lahko doni-rate preko telefona na številko 1919, s sporočilom ROBIN-HUD. Od ponedeljka, 28.4. do otroci pa tudi starejši uživali srede, 30.4. so med 9. in 12. v torkovem pohodu po na-uro v Vaškem domu Hrpelje ravno-zgodovinski učni poti potekale ustvarjalne delavni- Hrpelje. NA KOZINI VAS S SVOJO PONUDBO PRIČAKUJEJO V RIBARNICI CERKVENIK, DRUŽINSKIM PODJETJEM S 24-LETNO TRADICIJO IN DESETIMIj$iPOSLENIMI. RIBARNICA NUDI ŠIROKO PALETO DNEVNO SVEŽIH RIB, KOT SO: SARDELE, SARDONI, MOLI, ORAdK BRANCINI, SKUŠE, RAKI IN ŠKOUKE, V5*E|lZjti|£%MU JADRANSKEGA MORJA. DNEVNO SVEŽE RIBEflF^^J! HRVAŠKEGA MORJA - OTOK KRK 4|>0 UGODNIH CENAH. NUDIJO PA TUDI POSTRVI. ** ' PONUDBO DOPOLNJUJETA POSLmALNiajgj^ V POSTOJNI IN ILIRSKI BISTRICI.5" Uk. ¥ Obrtniška 2,6240 Kozina T 05 6S0 30 06 F: 05 680 30 07 t: ribarnica.cerkvemk#sioi.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 POSLOVALNICE POLEG IZVRSTNE PONUDBE S VEŽ IH RIBJE 'rTb&Tni GA? CERKVENIK NAJBOLJ POZNANA P0H$fŠ.TNi"PROIZVODNjil RIBJEGA NAMAZA - BAKALA, K ATE REGALA HKO K U P ITEjj V VEČJIH TRGOVINAH - SPAR, MERCATOR. - Ugodne cene in hitra dostava energentov preverite {((080 2802))) Investicije Postojnski gasilci brez novega gasilskega doma Občina Postojna je 14. aprila v javnost poslala izjavo v kateri je zapisala, da se župan Jernej Verbič intenzivno dogovarja za sofinanciranje gradnje novega gasilskega doma s strani države. Ker med državne organe sodijo ministrstva; ministrstvo za obrambo (MORS) pa je tisto pod katero spada Uprava RS za zaščito in reševanje, smo tam preverili kako uspešna so pogajanja med obema stranema. Vendar so nas na ministrstvu presenetili z odgovorom, da na to temo z Verbičem ne potekajo nobeni pogovori. Znova smo se obrnili na občino z vprašanjem kateri državni organ naj bi jim torej obljubljal sofinanciranje novega doma. Milan Štulc iz službe za stike z javnostjo nam je nato zatrdil, da se je župan ravno 14. aprila dogovarjal z odgovornimi na Hypo Leasingu. Štiri milijone evrov vredna investicija je namreč predvidena na 2.600 kva- dratnih metrih površine ob porodnišnici, tik ob zemlji-, šču katerega lastnik je Hypo Leasing, ki ni državna institucija. "Vse nadaljnje aktivnosti so odvisne od izgradnje komunalne infrastrukture, kar pa je v tem trenutku, glede na to, da za predvideno gradnjo trgovskega centra ni zanimanja investitorjev, ki bi morali infrastrukturo zgraditi in financirati, zavrto načrtovane nadaljnje korake. Hypo leasing bi financiral gradnjo trgovskega centra za znanega investitorja, kar pa se, kot so sporočili, v tem trenutku ne bo zgodilo," je dejal Štulc in priznal, da se lahko pogovori o postavitvi sodobnega gasilskega objekta ob porodnišnici začnejo šele po ureditvi komunalne in cestne infrastrukture. Gasilsko volilno telo tako ostaja brez novega gasilskega doma, čigar izgradnja je bila doslej vedno napovedana le kot del županovih predvolilnih obljub. Na občini naj bi se sedaj lotili prvih pripravljalnih del za sanacijo strehe na starem, dotrajanem domu v središču mesta. Pozneje naj bi poskrbeli še za (nujno) sanacijo prostorov. Vrednosti obnovitvenih del ne razkrivajo, ker ocena stroškov za izvedbo še ni končana. Že več kot dve leti od požara na stanovanjskem bloku v Gregorčičevem drevoredu, pa na postojnski občini govorijo tudi o nakupu avtole-stve za reševanje z višin. Tudi tu naj bi potekali intenzivni dogovori za nabavo rabljene lestve v vrednosti okoli 180.000 evrov. A, da so ostali praznih rok zaradi prodajalca, ki je lestev (raje) prodal sosednjemu Prostovoljnemu gasilskemu društvu (PGD). Ko smo na občino povprašali kateremu sosednjemu PGD je bila avtolestev prodana in, ali se niso mogli z omenjenim PGD dogovoriti o skupni rabi te rabljene lestve, od Štulca nismo dobili odgovora. Po dveh letih takorekoč praznih besed sedaj na po- Nakup opreme 16.552 evrov za postojnske gasilce Predsednik sveta delavcev Luke Koper Nebojša Topič je 18. aprila predsedniku Prostovoljnega gasilskega društva Postojna Boštjanu Trilerju predal 16.552 evrov vreden (simbolični) ček za nakup opreme. Ta je bila poškodovana v intervenciji s katero so gasilci pogumno pristopili k odpravi posledic naravne nesreče in k reševanju ogroženega prebivalstva. V solidarnostni akciji zbiranja denarne pomoči je sodelovalo 336 zaposlenih v Luki Koper, ki so prispevali dva odstotka marčevske plače in skupaj zbrali 16.552 evrov. Vodstvo tega podjetja je pred tem z dobrodelnostjo pristopilo tudi do prebival- cev Planine pri Postojni. Takrat so se delavski direktor Matjaž Stare, direktor za operativo in prodajo Daniel Tomljanovič, zdaj že nekdanji predsednik uprave Ga-špar Gašpar Mišič in župan občine Koper Boris Popovič odpovedali svojim plačam in nabrali 15.000 evrov. S tem denarjem si lahko sedaj družine v Planini pomagajo pri ponovni vselitvi v svoje bivalne objekte, ki jih je ob žledolomu poplavila voda. Prostovoljne prispevke za obnovo opreme, uničene v ujmi, pa so za tamkajšnje Prostovoljno društvo Planina zbirali tudi na dobrodelni gledališki predstavi v organizaciji regionalne radijske mreže Radio 94, Slovenske- ga narodnega gledališča Nova Gorica in občine. Izkupiček od prodanih vstopnic je bil sicer zaradi manjšega odziva, nižji od pričakovanj. "Zahvaljujem se vsem, ki ste in so kakorkoli pomagali. Ne samo gasilcem iz Planine, ampak vsem gasilcem. Tako kot smo naše prostovoljne ure šteli v tisočih, smo na koncu tudi stroške šteli v tisočih. Večkrat je bila izrečena in še velikokrat bo izrečena, beseda hvala. Naše opreme, žal, ne kupujemo z besedo hvala, ampak jo kupujemo z evri. Zato hvala za vaš prispevek," je dejal Marko Simšič, predsednik Gasilske zveze Postojna. LORIFERKO stojnski občini govorijo o novem vozilu z lestvijo za 600.000 evrov, ki naj bi ga kupili v sodelovanju z Občino Pivka, Ajdovščina in Vipava. Občine Loška dolina, Bloke, Ilirska Bistrica in Divača so idejo o nakupu zavrnile. Ob tem dodajamo, da je MORS objavil javni razpis sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme. Prijave so mogoče do 5. junija 2014. Predmet razpisa so gasilska zaščitna oprema, gasilska vozila, nadgradnje in podvozja za gasilska vozila, skladni s tipizacijo Gasilske zveze Slovenije. Na razpis se lahko prijavijo prostovoljna gasilska društva ali gasilske zveze v imenu prostovoljnih gasil- skih društev. Ministrstvo pa je medtem zaključilo razpis za sofinanciranje gasilskih vozil za gašenje požarov v naravi iz programa Kras, za katerega so vabilo za sodelovanje poslali vsem kraškim občinam, med njimi tudi postojnski. Lori Ferko Šolski center Postojna Špela Pugelj - zlata v naročju besed! V soboto, 29. 3. 2014, je na Osnovni šoli Spodnja Šiška v Ljubljani potekalo državno tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje. Na najvišji ravni tekmovanja in v najzahtevnejši konkurenci so se pomerili osnovnošolci in dijaki, ki so dosegli najboljše rezultate na šolskem in regijskem tekmovanju. Tekmovalci so se letos preizkusili v poznavanju poezije različnih slovenskih avtorjev, razumevanju njene raznovrstnosti in aktualnosti. Šolski center Postojna je zastopala Špela Pugelj, dijakinja drugega letnika računalniške smeri na Gimnaziji Ilirska Bistrica (mentorica Katja Koren Valenčič). Njen literarni spis je bil ocenjen kot najboljši v skupini srednjih strokovnih šol. Tako sta se Špelino ime in ime naše šole izpisali na vrhu seznama dobitnikov zlatega Cankarjevega priznanja. Špeli za vrhunski dosežek iskreno čestitamo! Naj njen uspeh k samostojnemu in poglobljenemu branju leposlovja spodbudi tudi druge mlade ljubitelje literature. Aktiv slavistov Izdelujemo vso potrebno projektno dokumentacijo in pridobimo projektne pogoje in soglasja za gradnjo in obnovo: stanovanjskih, gospodarskih in poslovnih objektov, zunanje ureditve, -mmm* komunalno infrastrukturo in priključke. ProVITA* -. tU' >rt \ ■ -ril—- sjkn :S; J. 4- H r P riv C i :1 Inženiring d.o.o. Vilharjeva 27 • 6250 Ilirska Bistrica Tet: 05 71 41 820 • Fax: 05 71 01 111 e-pošta: info®provita.si www.provita.si ■i4' \ HRANILNICA VIPAVA VARNOST • KONKURENČNOST • 118 LETNA TRADICIJA HITRI KREDITI KONKURENČNI POGOJI VARČEVANJA NIZKE PROVIZIJE ZA POLOŽNICE DVIGI GOTOVINE NA BANKOMATIH BREZ PROVIZIJE a t# Obiščite nas v agencijah v Postojni (tel. 05/7201-660) in Ilirski Bistrici (tel. 05/7100-532) V obeh agencijah opravljamo tudi storitve občinske blagajne Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Kozarec penine v pozdrav poletju Peneča vina imajo kar lepo tradicijo. Nekoč so veljala za pijačo vladarjev. Domovina tega posebnega vina je Francija, kjer je pred več kot 300 leti (v 17. stoletju) pater Dom Perignon po naključju pripravil peneče vino. Kasneje, v 18. in 19. stoletju, seje v francoski pokrajini Champagne, od tu ime šampanjec, razvila kontrolirana proizvodnja. Danes peneča vina pridelujejo povsod po svetu, z imenom šampanjec pa lahko poimenujemo zgolj peneča vina, ki so bila pridelana v francoski pokrajini Champagne. Šampanjec je narejen iz treh vrst grozdja, dveh rdečih in ene bele: chardonnay, ki daje vinu svežino in eleganco, pinot noir, ki daje vinu telo in strukturo, in pinot meunier, ki dodaja cvetne in sadne note. Peneča vina so lahko narejena iz različnih vrst vina, ne zgolj omenjenih treh. Poznamo bela, rdečkasta (rožnata) ali rdeča peneča vina in šampanjce. Pri nas penečim vinom pravimo penina, v Nemčiji jim pravijo sekt, v Italiji pa spu-mante. Peneča vina so vina z večjo vsebnostjo ogljikovega dioksida. Pridelujejo se iz osnovnega vina, ki je največkrat pripravljeno iz mešanice vin različnih leg, sort in letnikov. Peneča vina, ki imajo za osnovno vino le eno samo sorto, so redkejša in zato tudi dražja. Osnovno vino za pridelavo penin je popolnoma suho in vsebuje tudi več kislin kot običajno belo vino. Poznamo tri različne, najpogostejše načine pridelave penin: VbrizgavanjeC02 V osnovno vino se pod pritiskom vbrizga C02. To so v bistvu gazirana vina, ki so zelo poceni, zato tudi niso vredna velike pozornosti. So cenejša vina, dostopna vsem ljudem. Klasična ali šampanjska metoda Osnovno vino se natoči v steklenice, v katere se dodajo kvasovke in sladkor. Steklenice se nato zaprejo z navadnim zamaškom. Kvasovke povzročijo ponovno vretje znotraj posamične steklenice. Ko se vretje ustavi, je treba odmrle kvasovke odstraniti. To se lahko naredi takoj po končanem vretju ali pa se pusti vino 'ležati na kvasovkah', še posebej pri boljših vrstah vina. Penine tako lahko ležijo od nekaj tednov do mesecev, prestižne vrste pa tudi več let. Ko je kvasovke treba odstraniti, steklenice počasi obrnejo na glavo, da se usedlina iz kvasovk nabere v vratu. Nato vratove steklenic zamrznejo v posebni solni raztopini. Ob odprtju steklenice se zamrznjena usedlina iz kvasovk kot zamašek požene navzgor. V steklenico se na koncu dolije še odpravni liker (mešanica vina in sladkorja), steklenica se zapre s plutovinastim zamaškom in ovije z žičnato košarico. Metoda charmat ali tankovska metoda Metoda charmat je sodobnejši način priprave penečega vina. Osnovno vino se natoči v visokotlačne tanke, v katere se dodajo tudi kvasovke in sladkor, tako da steče sekundarna (ponovna) fermentacija kar v tanku. Ker je tank zaprt, C02, ki nastaja, ne more 'uiti', zato ostane v vinu. Postopek je zaključen v šestih do devetih mesecih. Vino se nato prefiltrira, doda se mu odpravni liker, nato pa se napolni v steklenice. Kljub temu da je ta metoda cenejša in hitrejša od klasične metode, to ne pomeni, da je kakovost penečega vina slabša. Večina prodanih penin v Sloveniji se prideluje po tem postopku. Sladkorna stopnja pri penini ali od suhe do sladke penine Penine se razlikujejo po vsebnosti sladkorja, ki je bil dodan v vino v odpravnem likerju. Oznake, ki jih opazimo na nalepkah, so brut, extra brut, suho (sec), extra sec, polsuho (demi sec) in sladko (doux). Extra brut na primer pomeni, da v osnovnem likerju (posledično tudi v penini) skorajda ni sladkorja, polsuha penina pa je bolj sladka. Kdaj, kako, na kak način, komu pa lahko penino postrežemo? Mehurčki v kozarcu nam veliko povejo o kakovosti penečega vina: če so drobni, številni in dolgotrajni, zagotovo pijemo dobro penino. Tudi zato se priporoča uporaba pravilnih kozarcev za penino (najboljši je tulipan), v katerih lahko mehurčke lepo opazujemo in uživamo ob pogledu nanje. Na kakovost penečega vina opozarja tudi pena, ki mora hitro splahneti. Penina je odličen aperitiv, saj nam mehurčki vzbudijo tek. Seveda jo lahko postrežemo tudi k predjedem ali lažjim glavnim jedem. Nekoliko bolj sladko penino lahko postrežemo k zmerno sladkim sladicam, kot je na primer zapečen kruh z jabolki ali pa jo uporabimo za pripravo zanimivega kokosovega sorbeta z penino. Penino postrežemo v visokih in ozkih kozarcih, da lahko opazujemo potovanje mehurčkov od dna kozarca proti vrhu. Penino postrežemo v visokih, ozkih kozarcih za penino, da imajo mehurčki, ki silijo proti vrhu dovolj prostora za svojo predstavo, ki jo je prijetno opazovati. Če pa želimo namesto z očmi uživati z nosom, kar je priporočljivo pri (pol)sladkih peninah, izberemo širše kozarce. Penine ljubijo hladno, optimalna temperatura za serviranje je med 2 in 5 stopinj Celzija. Odpiranje steklenice penine smo po navadi povezovali z glasnim pokom, vendar to ni pravilno. Odpiranje mora biti kar se da neslišno. Steklenica, ki jo odpiramo, mora biti rahlo nagnjena. S palcem ene roke držimo zamašek, z dru- go roko pa steklenico počasi obračamo. Tako se steklenica odpre s komaj slišnim pokom. Penino nato natočimo v kozarec, ki ga praviloma držimo v roki. Peneča vina in šampanjce vedno shranjujemo v temi, saj so zelo občutljiva na svetlobo, ki lahko povzroči tudi nezaželene spremembe na vinu. Ni potrebe, da zaprte steklenice hranimo v hladilniku, saj lahko okus penine zaradi prenizkih temperatur postane enoličen, prav tako pa penini ne ustrezajo še tako rahle vibracije, ki jih povzroča delovanje hladilnika. Ob taki pijači, kot je penina, pijača kraljev, kot so nekoč dejali, se prileže tudi seveda posebna jed. Ena takih posebno, dobrih jedi je prev gotovo »tiramisu«. Tradicionalen tiramisu je nastal pod drugim imenom. Več zgodb kroži o njegovem poreklu. Po nekaterih virih naj bi prihajal iz Veneta, drugi pa pravijo, da je nastal recept za tiramisu konec 17. stoletja v Toskani. Ko je takrat Cosimo de' Medici, nadvojvoda Toskane, šel na potovanje v Sieno, so slaščičarji zanj pripravili sladico, ki naj bi imela karakteristike plemstva. »Pomembna« sladica, ki se pa pripravi z enostavnimi in okusnimi sestavinami. Imenovali so jo »zuppa del duca«. Ker mu je bila ta sladica zelo všeč, je prinesel recept za tiramisu nazaj v Firence. Češnjev tiramisu Sestavine: -1 kg češenj - 80 g rjavega sladkorja -1 zavitek vanilijevega sladkorja -1-2 zavoja otroških piškotov (odvisno od velikosti piškotov) -1 kanček češnjevega likerja - čokoladne mrvice za dekoracijo Za maskarponejevo kemo: - 5 jajc - 500 g maskarponeja - 50 g sladkorja Priprava: Za češnjev tiramisu operemo in izkoščičimo češnje. Skupaj s sladkorjem, vanilijevim sladkorjem in češnjevim likerjem jih damo v lonec, segrejemo in kuhamo približno 5-10 minut, da češnje spustijo sok. Posodo postavimo na stran, sok pa precedimo ter mu dodamo češnjev liker. Ločimo beljake in rumenjake. Rumenjake zmešamo z maskarponejem in sladkorjem. Beljak stepemo v sneg ter ga previdno vmešamo v maskarponejevo maso. Vsak piškot na hitro pomočimo v češnjev sok in jih položimo na dno pekača. En del češenj porazdelimo po piškotih in premažemo z maskarponejevo kremo. Nato položimo še eno plast piškotov in postopek ponavljamo, dokler ne napolnimo pekača. Vrhnjo plast premažemo z maskarponejevo kremo. Češnjev tiramisu damo v hladilnik za vsaj 2 uri, preden postrežemo ga posipamo s čokoladnimi mrvicami. Oglasi *IZ> >< CD Q_ O v RVTODELI I VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica,T: 05/710 07 30 Delovni čas: pon, - pet: 8,00 - 19.00, sobota: 8,00 - 13.00 COPEX ČE TE LAKOTA PIČI, PICERIJO PARK POKLIČI! BSHi OB NAROČILU PIC PRI RAZVOZU . 2 X SREDNJA PICA (po izbiri) ali 1X VELIKA (po izbiri) + IX SREDNJA (po izbiri) ali IX DRUŽINSKA PICA (po izbiri) - , MALA PICA GRATiS sidrna, park, kraška, gorenjka ,, ff j — DODATNA PONUDBA ♦ OCVRTI SIR 3,SOC • PICA SENDVIČ (šunka/sir) 2.00C ♦ OCVRTI KALAMARI 6,40€ • PICA SENDVIČ (pršut/sir) 2.50C (mala porcija 4,50€) . HRENOVKE V TESTU (2 kom) 2,40€ ♦ POMFRIT 1,50€ pri razvozu računamo 1€ na škatlo fax: +386 (0)5 7101032 SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kot 20 let idelujemo vse vrste kovanih izdelkov OIC Trnovo Vilhaijeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo, izdelamo, protikorozjjsko zaščitimo in montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in 15li) fax: +386 (5) 7110 243, e-mail: info4' uinctnokovastvo.com www.uinetnokovastvo.com Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net Vetrne elektrarne Vetrnice na referendum Prebivalci Senožeč, Dolenje vasi, Laž, Gabrč, Potoč, Otošč in Senadol bodo 25. maja, istočasno z volitvami v evropski parlament, na posvetovalnem referendumu glasovali o umestitvi vetrnih elektrarn v prostor na območju krajevne skupnosti Senožeče. Gre namreč za projekt Parka vetrnih elektrarn Se-nožeška brda, ki ga načrtuje družba Vepa. Ta v okviru državnega prostorskega načrta (DPN) predvideva gradnjo do 40 vetrnic, skupne moči 120 megavatov. Kot pravijo v divaški občini, so bila mnenja krajanov na različnih javnih predstavitvah projekta izražena tako v prid umeščanju vetrnic v prostor kot proti degradiranju občutljivega kraškega prostora. Pomisleki pa so bili izraženi tudi glede zdravju škodljivih vplivih na ljudi in živali. "Ker se bo s temi vprašanji sedanji, pa tudi bodoči občinski sveti še srečevali, je prav, da za stališče, ki naj ga zagovarjajo izvoljeni predstavniki ljudstva, povprašamo občane. Seveda bi lahko rekli, da imajo vetrne elektrarne vpliv na celotno občino in tudi dlje (vsaj vidno) in tudi to koga moti, vendar menim, daje prav, da najprej za stališče vprašamo tiste lju- di, ki živijo blizu predvidenih oziroma načrtovanih posegov in bodo vplive, če ti obstajajo, tudi najbolj občutili," so sklenili na občini. Izid posvetovalnega referenduma sicer ni obvezujoč niti za občinski svet ni za državo, ki pripravlja DPN. Gojko Musič iz Vepe je zato že napovedal, da bodo vetrnice v vsakem primeru postavili, medtem ko naj bi občini, krajevni skupnosti in lastnikom zemljišč v zameno ponudili 20 odstotkov od dobička iz prodane vetrne energije. MM Tečaj varne vožnje VARNA VOŽNJA VOZNIK ZAČETNIK Uvedba zakona o voznikih leta 2010 je prinesla novost - obvezna udeležba voznikov začetnikov na tečaju varne vožnje. Novost, ki je bila vpeljana s tem zakonom, je bila širši javnosti zelo slabo predstavljena, zato se še danes pojavljajo dileme kdo je voznik začetnik, koliko časa je neka oseba voznik začetnik, do kdaj je potrebno opraviti tečaj varne vožnje za voznike začetnike in kaj je namen varne vožnje. Kdo je voznik začetnik? Voznik začetnik je vsaka oseba, ki prvič pridobi vozniško dovoljenje A ali B kategorije. Oseba je voznik začetnik samo enkrat. Oseba, ki je izgubila vozniško dovoljenje in si je le tega ponovno pridobil, po ponovnem pridobljenem vozniškem dovoljenju ni voznik začetnik. Koliko časa je neka oseba voznik začetnik? Obdobje voznika začetnika je v zakonu formirano zelo strokovno in zato za širšo množico tudi nejasno. Najbolj preprosta razlaga pa je sledeča: 1. Če oseba prvič opravi vozniško dovoljenje A ali B kategorije pri 18. letu starosti je takšna oseba voznik začetnik do dopolnjenega 21. leta starosti. 2. Osebe, ki so prvič opravile vožniško dovoljenje za A ali B kategorijo pri starosti npr. 25 let, pa so vozniki začetniki 2 leti od opravljenega vozniškega dovolnje-nja. Začetek in zaključek obdobja voznika začetnika sta zapisana tudi na prvi strani vozniške izkaznice. Pod sliko je pod številko 4a zapisan datum izdaje vozniške izkaznice, pod številko 4b. pa je zapisan datum izteka veljavnosti vozniške izkaznice, ki je ob enem tudi datum izteka obdobja statusa voznika začetnika. Kdaj opraviti tečaj varne vožnje za voznike začetnike? Tečaj varne vožnje za voznika začetnika mora opraviti voznik začetnik do izteka obdobja statusa voznika začetnika, vendar mora imeti ob prijavi na tečaj vsaj 4 mesece vozniških izkušenj. Kakšen je namen tečajev varne vožnje za voznike začetnike? Namen tečaja varne vožnje za voznike začetnike je predstaviti voznikom dejavnike, ki vplivajo na varnost v prometu in seznaniti voznike s kritičnimi situacijami v prometu ter z možnimi rešitvami iz teh kritičnih situacij. Kako je sestavljen tečaj varne vožnje za voznike začetnike? Tečaj varne vožnje za voznike začetnike lahko razdelimo na dva vsebinska sklopa. Prvi sklop je skupinska delavnica, drugi del pa je praktični del - vožnja po poligonu. SKUPINSKA DELAVNICA Na skupinski delavnici sprva teče beseda o dosedanjih izkušnjah voznikov začetnikov in njihovih pogledih na dogajanje v prometu. Nato se predstavi vpliv alkohola, drog in drugih snovi na psihofizično stanje voznika in na reakcijske čase. Ena od tem je tudi predstavitev motečih dejavnikov, ki vozniku odvzemajo pozornost med vožnjo ( mobilni telefoni, navigacijske postaje, kajenje med vožnjo, prehranjevanje med vožnjo, sopotniki,...). PRAKTIČNI DEL Praktični del tečaja se izvede na poligonu varne vožnje. Na poligonu se predstavi pravilni sedežni položaj in pravlno vrtenje volansakega obroča. Ko vozniki začetniki spoznajo osnovo se odpravimi na drsno površino, katero stalno močimo in na kateri je torni koeficient enak tornemu koeficientu strnjenega snega. Na tej površini se izvajajo vaje zaviranja v sili, ocenjevanje varnostne razdalje in izogib nenadnim oviram. Za konec se predstavi s pomočjo hidravlične plošče in vožnje v ovinek tudi podkrmiljenje in prekrmiljenje vozila. Vse vaje se opravljajo pri nizkih hitrostih (max. 50 km/h), saj je namen tečaja spoznavanje kritičnih situacij, ki se nam lahko pripetijo pri vožnji skozi naselje in reševanje iz le-teh. Izkušnje iz opravljenih tečajev varne vožnje v Centru varne vožnje Blagomix - Logatec kažejo, da so tečajniki zadovoljni z vsebinami, ki jih spoznajo na takšnem tečaju. Prav tako se večina tečajnikov strinja, da so predstavljene vsebine poučne in pomagajo pri nadaljni vozniški karieri. Kotiček Kluba Gaia Sodobne balkonske zasaditve Rastline, ki jih posadimo v bližino doma, nam olepšajo naše bivanje, hkrati pa skrbijo za boljši zrak in za naše dobro počutje. Z zasaditvijo cvetličnih korit in posod z balkonskimi rastlinami se naši balkoni in terase z malo truda in domišljije lahko spremenijo v prave cvetlične oaze. Na sliki kombinacija dišeče pelargonije ter pisanolistnih - žajblja in timijana.Tako korito s svojim vonjem odganja nezaželene insekte (komarje, klope...). Pri izbiri korit ne smemo pozabiti, da lepe rastline pridejo do izraza le, če so posajene v posode, ki se prilagajajo okolju. V prejšnjih sezonah smo izbirali močno nasprotujoče se kontraste v dveh ali več različnih barvah.V tej dinamiki našega življenja pa se zasaditve umirjajo in postajajo vse bolj enotnih barv. Zasadimo lahko več različnih vrst rastlin, odločilna pa naj bo le ena barva, v različno močnih odtenkih, (npr. močna rdeča, svetlo rdeča -skoraj oranžna) S takšno barvno usklaje- nostjo cvetov (večji, manjši) in s strukturnimi rastlinami lahko ustvarimo čudovito harmonijo. Dišeče in koristno V cvetličnih koritih lahko gojimo tudi koristne rastline, npr.: zdravilne rastline, začimbe in dišavnice. Takšno užitno korito lahko postavimo na kuhinjsko okno, k bazenu ali ob našem piknik prostoru. Zeliščna ko- rita so lahko tudi zelo uporabna, saj imamo na dosegu rok posajena zelišča za vsak dan. Zasadimo pa jih lahko tudi tematsko, npr. kuhinjsko okno: drobnjak, peteršilj, viseči origano, šetraj, ob žaru zasadimo: rožmarin, žajbelj, česen, za rezanje: citronsko travo, sivko. Kaj v senco? Velikokrat se težko odločimo, kaj posaditi na senčno lego. Za rastline so glede svetlobe zahtevni prostori nadstrešnic in mesta, kjer jim delajo senco bližnje stavbe. Čeprav imamo takšen prostor, ki ga sončni žarki komajda dosežejo, si lahko ustvarimo razgiban nasad s strukturnimi rastlinami. Namesto cvetenja pa izkoristimo obarvanost listov. Pred izborom je zelo pomembno, da izbiramo rastline, ki so primerne legi našega balkona. Le redke, ki so primerne za senčne lege, bodo uspevale na pripeki in obratno. Rastline, vzgojene v lokalnem območju, bodo lažje prenesle klimatske razmere. Balkonsko cvetje, ki prihaja iz tropskih krajev, sadimo na prosto šele, ko so višje tudi nočne temperature. Pravilna oskrba balkonskih zasaditev Izbira pravega substrata je zelo pomembna. Nikar ga ne uporabimo večkrat, saj bomo zaradi varčevanja dobili le skromno cvetenje in ustvarili pravi raj za škodljivce in bolezni. Idealne pogoje za rast balkonskega cvetja dobimo z uporabo pet komponentne zemlje plantella balkonia, iz najkakovostnejših humin-skih šot, guana, obogatena z bio rastlinskimi vlakni za zadrževanje vlage in dolgo delujočimi gnojili ter aktiva-torji cvetenja. Prvi mesec po sajenju gnojenje ni potreb- no, potem začnemo z rednim gnojenjem. Sprva izmenično gnojimo s tekočimi gnojili za balkonsko cvetje plantella cvet, ki je obogateno z vitamini in hranili za dolgotrajno bujno cvetenje. V drugi polovici poletja dodajamo predvsem gnojilo za cvet. Prehod rastlin iz rastlinjaka na naš balkon ali teraso je povezan z določeno mero stresa, zato ob presajanju uporabite naravni vitaminski pripravek bio plantella vita, ki krepi rastline in povečuje odpornost na vremenske razmere in stres. Rastlin ne izpostavimo takoj na sonce, ampak jih privajamo dva ali tri dni v blagi senci, pomaknjene proti zidu. Strokovnjaki Kluba Gaia Oranžna za energijo: Oranžna nemezija, dalija in miljon zvončki v objemu temnolistnih strukturnih rastlin sladkega krompirja in trifoliuma. Izbira glinene cvetlične posode popestri oranžna cvetlična kompozicija za sončno mesto. Prednost glinenih posod in cvetličnih korit je, da v vročih mesecih ostanejo korenine na hladnem. Uporabimo bršljanolistno grenkuljico, okrasne koprive mix, viseči bambus. NLB Stanovanjski kredit NLB® Nekatera doživetja so nepozabna. Začnejo se v pravi banki s kreditom za nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnine. Kredit lahko dobite do 100 % vrednosti investicije ob ustrezni kreditni sposobnosti in vrsti zavarovanja. Če gradite ali obnavljate, lahko na vaš osebni račun nakažemo tudi celoten znesek kredita, zavarovanega z zastavo nepremičnine. Možnosti pri najemu kredita je veliko. Posvetujte se s svetovalci v NLB Poslovalnicah. ! COOM www.biodom27.si — VELIKI PRIHRANKI PRI STROŠKIH OGREVANJA GE 1 inovativna tehnologija omogoča prihranek pri porabi energenta Ač možnost pridobitve subvencije eko skl W subvencije eko sklada gSff' možnost nakupa paketa 0P z 42 obroki po 100 EUR *za več informacij o paketu ugodnosti nas kontaktirajte na 05 6626 750 ali info@biodom27.si vvvvvv. Lin v v dni := k i k i v d i!.. l i K o ntdktni t vnlm: 0I 4'/ 7 20 00 Vaše strani... Novosti na TV Galeja JESEN NA TV GALEJA V ZNAMENJU ŠTEVILNIH NOVOSTI Dinamična in ambiciozna ekipa TV GALEJA, ki predstavlja prodorno televizijo po meri gledalcev, se v pomladnih mesecih že pospešeno pripravlja na jesen, ko bo zaživela v novi podobi s številnimi novostmi na tehničnem področju, bogatejša pa bo tudi za nove oddaje lastne produkcije s področja zabave, politike in izobraževanja, ki bodo snemane v novem televizijskem studiu. Načrti so zastavljeni tudi za prihodnje koledarsko leto, ko bomo program TV Galeja lahko spremljali preko spletnih strani in mobilnih aplikacij, kar pomeni, da bodo lahko program spremljali tudi naši izseljenci v tujini. Na voljo bo tudi spletni arhiv oddaj. TV GALEJA, ki na sloven- skupaj s sodelavci na podro-skem komercialnem televizij- čju kabelskih in mobilnih ope-skem trgu trenutno presega raterjev obeta njeno uspešno 300.000 gledalcev, pri svojih nadgradnjo. »Prišli smo do razvojnih ciljih združuje kre- točke, ko je postala obleka ativnost in nove tehnološke TV Galeje pretesna, njena Kuharska oddaja »Po domače pa malo drugače« z Rihardom Bašo Da bi se čimbolj približali željam in potrebam gledalcev ekipa TV Galeje vseskozi spremlja predloge in jih poskuša tudi upoštevati. V obdobju, ko gradi na novi programski shemi ste še posebej dobrodošli, da postanete sooblikovalci programa tako, da vse morebitne predloge in ideje posredujete na uredni-stvo@galeja.tv pridobitve po drugi strani pa lenčič. podoba ne odraža več njene vsebine in ambicij, gledalci pričakujejo od nje več in zato je čas, da jo na programskem in tehničnem področju dvignemo na nov, višji nivo.«, pove ustanovitelj, direktor in odgovorni urednik TV Galeja, Miloš Va- Galeja TV je komercialna televizija z lastnim digitalnim oddajnikom, ki na slovenskem televizijskem trgu trenutno pokrivna pokriva JV primorsko, notranjsko in kraško regijo, na hrvaškem pa območje do Matuljev in celotno območje otokov Krk ter Cres. Njen program je mogoče spremljati tudi programski shemi T-2 in v digitalni shemi združenja kabelskih operaterjev v Ilirski Bistrici (omrežje Teles), Postojni (Studio Proteus) ter Cerknici (kabelski sistem Sanmix). Tedenski program TV Galeja je na ogled na spletni strani www.galeja.tv. Všečkajte našo FB stran, vsak dan boste prejeli aktualen dnevni spored oddaj. Oddajnik TV Galeja Ena večjih pridobitev je televizijski studio, ki bo ekipi v bodoče omogočal produkcijo večjega števila oddaj, po meri gledalcev. Prve oddaje bodo namenjene aktualnim državnozborskim in lokalnim volitvam, v katerih se bodo soočile stranke in njihovi kandidati, za ravnotežje pa bodo na ogled nove glasbeno-zabavne in poučne oddaje lastne produkcije, med drugimi tudi vas bo lahko ujela tudi skrita kamera! Po novem bodo k sodelovanju povabljene osnovne šole, ki bodo imele s pričetkom novega šolskega leta možnost, da se v okviru krožkov z lastnimi prispevki vključijo v reden program. Televizijski studio, ki se nahaja v prostorih Gimnazije Ilirska Bistrica bo na uporabo dijakom multimedije, ki bodo lahko brezplačno koristili snemalno in ostalo studijsko opremo pri njihovem delu in izobraževanju. S tem družbeno odgovornim projektom TV Galeja v sodelovanju z Ministr- stvom za šolstvo in Gimnazijo Ilirska Bistrica, nudi podporo in spodbuja razvoj multimedije v občini in tudi širše. Jesenske novosti na programskem in tehničnem delu pa ne bodo edine. Eden od pomembnih projektov je po- sodobitev spletnih strani, ki bodo v bodoče preglednejše, vsebinsko obogatene in informativne. Prav tako so v teku dogovori za širitev dometa vidnosti TV Galeje, s širitvijo televizije se bo povečal tudi obseg dela in s tem potreba po novih kadrih. Ekipa TV Galeje je ponosna na oddaje lastne produkcije ki sodijo med najbolj gledane zato je za njih tudi v bodoče rezervirano mesto v programski shemi. Še naprej se bomo lahko družili s priznanim kuharskim mojstrom Rihardom Bašo, ki nas bo tudi v prihodnje razvajal s svojimi specialitetami v tematsko obarvanih kuharskih oddajah »Po domače pa malo drugače«, ki so ene izmed najbolj priljubljenih na lokalni in širši ravni. Programska shema bo še naprej vsebovala prenose košarkarskih tekem, sej občinskega sveta, ter zabavno in kulturno obarvane prireditve. Vse novosti bodo sprotno objavljene na facebook strani: https://sl-si.facebook.com/ TvGaleja«. Košarkarska tekma KK Piama Pur (Foto: Stojan Spetič) Snežnik Q »IZ DOMAdmslOGOV« Osvobodilna fronta nekoliko drugače V preteklem mesecu smo praznovali Dan upora proti okupatorju, ki je tudi uradni državni praznik. S časovnim oddaljevanjem od dejanskega nastanka Osvobodilne fronte v letu 1941 nekako bledi tudi pomen samega praznika med ljudmi, ki sicer izvira iz ustanovitve prvotno imenovane »Protiim-perialistične fronte«, posebne organizacije, formirane s strani nekaj političnih strrank in kulturnikov v hiši književnika Josipa Vidmarja v Ljubljani 27.04.1941. »Protiimperialistična fronta« je nastala deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije s ciljem upora proti takratnim okupatorjem. Čeprav si seveda še zdaleč ne želimo, da bi se Slovenci združevali zaradi tovrstnih dogodkov, bi nam večja enotnost v teh časih prišla še kako prav. Dasiravno so takratne krizne okoliščine združevale ljudi, jih tako kot premnoge druge teme tudi Osvobodilna fronta danes razdvajajo. Slovenci smo namreč trenutno nekako razdvojeni na dva pola, ki se ne moreta poenotiti niti glede preteklosti, kaj šele glede sedanjosti. Levi in desni si ves čas dokazujejo, kaj in kako je bilo pred petdesetimi in več leti, potvarjajo se zgodovinski dogodki, čeprav slednje na kakovost in potek življenja ljudi danes nima nikakršnega pomena. Odpirajo se teme državnih arhivov, glede katerih je razpisan celo referendum, ki ni in ne more biti danes prvorazredna tema, je pa verjetno odlična tema za medsebojno obračunavanje ozkih skupin ljudi. Zanimivo je, da imajo glavno besedo ob tej temi tudi nekateri predstavniki(ce) mlajše generacije, katerih niti starši niso okusili vojnih časov, sami pa so socialistični sistem - tako kot tudi jaz osebno - okusili predvsem s pionirskim nazivom v osnovni šoli in rednim nakupovanjem v sosednji Italiji. Glavnino ljudi tovrstna tematika pravzaprav ne zanima, poleg tega bo prej ali slej potrebno doseči spravo in pozabiti na preteklost, ne glede na vse krivice, ki so se bodisi sistemsko bodisi s strani posameznikov dogajale v preteklosti. Le na ta način bomo lahko odločneje zakorakali v prihodnost, kar nam sporočajo tudi prijatelji v tujini. Nedavno smo bili priča, odprtju spominske plošče žrtvam vseh totalitarnih režimov na pročelju ameriške ambasade, kije sprožila val ogorčenja z različnih strani. Čeprav dobronamerno in relativno nevtralno gesto, smo Slovenci v svojem slogu skritizirali ter se ob vseh komentarjih na to temo če ne drugega osramotili. Se mi pa zdijo ob tovrstnih praznikih zanimiv »show« uradne državne proslave, ob katerih je zelo pomembno, kdo od uradnih oblastnikov se jih udeleži, kako drug drugemu stisnejo roke ter seveda kakšna je glavna sporočilna tematika same predstave. Na teh proslavah redno udeleženi akterji povojnih časov so že dodbra zakorakali v jesen svojega življenja, posledično se manjša tudi njihov vpliv v družbi, kar je čutiti pri organizaciji proslav. Ni prav, da zgodovinske dogodke pozabimo, vendar pa jih moramo sprejeti in z njimi živeti. Pri vsem skupaj je še najbolj zanimivo, da kljub velikim krivicam, ki so nam jih v preteklosti povzročili Italijani ali Nemci/danes s temi narodi kominiciramo prijateljsko, medtem ko medsebojne razdvojenosti zaradi zgodovinskih dogodkov nekako ne moremo preseči. A prišel bo dan, ko bomo presegli tudi to. In prav bo tako. Andraž Vrh Andraž Vrh piše blog na www.andrazv.blogspot.com in objave na www. twitter. com/andrazvrh. Dežela masaž • Fitnes center • Svet savn • Kozmetični salon • VIR prostor • Skupinske vadbe -■ W E l X' N E S S. ASPARA 9 VVellness Aspara Cesta Leona Dobrotinška 22b 3230 Šentjur, Slovenija 0 +386 (0)40 494 444 +386 (0)590 87 600 bi info@wellness-aspara.com • www.wellness-aspara.com El Hair< Glinic 5 L O V E N I A 9 Cesta Leona Dobrotinška 22b, 3230 Šentjur 0 +386 (0)30 333 393 Zagotav,jamo Binfo@halrclinic.si 10„ % uspešnost ® www.hairclinic.si K- ao. t-.. t e plešavost »plešavost »brki In brada »obrvi Oglaševanje v Hrvaški Istri in Kvarnerju! Meje ni več... Ponudite svoje storitve in proizvode sosedom, kar 580.000 jih je! Glas Istre Glas Istre je dnevni časopis, izhaja sedem dni v tednu. Pokriva območje Istrske županije vključno z mestom Rijeka z 220.000 prebivalci. NOVI LIST Novi list je dnevni časopis, ki izhaja sedem dni v tednu. Pokriva območje dveh županij, in sicer: Primorsko Goranska županija s 310.000 prebivalci. Večja mesta so Rijeka, Opatija, Bakar, N. Vinodolski, Crikvenica, Čabar, Delnice, Kraljeviča. Otoki: Krk, Cres, M. Lošinj, Rab in Pag. Ličko Senjska županija s 55.000 prebivalci. Večja mesta so Gospič, Otočac, Novalja, Senj. Vse informacije zvezi z oglasi dobite na telefonski številki: O4O 600 700 QSnežnik Prebiranja Feminelije, Ivko Spetič Magajna, Literarno društvo Ilirska Bistrica, Ilirska Bistrica, 2013 »Ženske, femine, fe-minele in feminelije se v življenju pojavljajo v neštetih inačicah, ne le v petdesetih. Toliko jih je, kot je poti rib v morju sveta,« pravi avtor v uvodni besedi. Ženska v poetični prozi ali pesmih v prozi, prestopi mejo androcentrično oz. moško-osrediščenega urejenega sveta in krši njegove klasifikacije in kategorizacije. Gre za žensko, ki telo obleče v »odblesk predrznosti samotnega večera«, še trdi Ivko Spetič Magajna. »Isto ime za vsakokratno drugačnost«, pravi avtor. To je njegova ženska. Ženska, ki živi v ljubljenem naročju brez letnih časov. Več-imena. Izpeljana. Zapeljana. Zapeljivka in strastna ljubimka, dolgočasna vsakdanja obpotnica, drzna kobila, lepljiva meduza, košček miru, devica in svečenica. Boginja, ki jaha napeto usodo, čarovnica, ki v nasladnih požirkih pije nabrekle zvarke, ženska, ki s seboj nosi ne-potešenost in dolge noge, sne galebov in nevzdržnost. Zdaj brezsrčna in brezbrižna, ledena in dolgočasna, nato čarodejna, sončna, obmorska, ognjena, obredna in slana. Avtorja vseskozi vznemirja fenomen sodobne ženske, v katerem se izogiba tradicionalnemu krščanskemu moralizmu: žensko uveljavlja kot antinomijo med tisto »v-re-du« in tisto »ne-v-redu«. Gre za emanacijo ženske volje in erotičnega naboja. Gre za osnovno lastnost ali imanenco vsega, kar sama po sebi predstavlja. Dejstvo je, da ji je avtor v naročje položil pravico do ravno takšne ženske ekistence in hkrati razbil slonokoščeni stolp vsakršnega izolacionizma, bodisi umetniškega bodisi filozofskega. Aluzije na grško in latinsko literaturo in njene junake, latinski vrivki, poigravanje z imeni, asonancami, notranjimi rimami in ostalimi pesniškimi biseri, dela prozo poetično ali poezijo takšno, da jo beremo kot čustveno in duhovno pustolovščino, ki nas prostorsko veže tako na svet znotraj kot na tistega zunaj. Pod pritiskom informacijskih, komunikacijskih in semantičnih prvin, tudi avtorjev jezik ne ostaja neprizadet. Poetični tekst zaznamuje z jezikovno raziskovalnostjo. Latinski, italijanski in drugi frazeolo-ški drobci vdirajo v tekst in razširjajo pojmovne razsežnosti. Impulz dobi v posameznih asociacijah, sentencah in metaforičnih sklopih posebno estetsko vrednost, čeprav se na trenutke zazdi, da nam s pridevniškimi besedami, ki pogosto zaobjemajo osebek v svilnate preobleke, avtor skoraj posesivno ne pusti veliko pridodajanja lastnih prebliskov. Kar ne pomeni, da bi bralec ne mogel ali hotel podoživeti vse njegove vestije, leoparde, galakseje in santine. Ontološkost se izgublja v času, »ki večno prihaja, odhaja in zahaja, se dviga, razpira in zastira in se v svoji zatajevani požrešnosti oblači v bleščeče vrhove in slači v slepeče darove,« zatrjuje avtor. V latinskem jeziku slika ali imago postane imaginatio. Imaginacija kot oživljena slika sveta ne posnema, temveč svet so-kreira.Tudi Ivkov svet je sokreacija samovoljne ženske, njene prožnosti, divjosti, bolečine, strahov, skrivnosti, ne nazadnje njene novodobne svobode. Ne glede na to, ali Ivkovo knjigo prebiramo po tihem ali na glas, spominja na zalogo energije v našem, ženskem, središču, ki ne stane nič in tudi ne onesnažuje. Avtor nam daje le vedeti, da verjame v zgodbo o ženskosti in o moškosti in v to, da smo kot ljudje vse in vsi čustvena bitja. In četudi se včasih zares zdi, da duhovni in betonski puščavi sveta ni videti konca, nam Ivko s svojim pisanjem dela svet humanejši in naj tako ostane še naprej. Čestitke ob novoizdani knjigi. Patricija Dodič Vaše strani - kultura... Folklora Območno srečanje folklornih skupin južne Primorske Koper, Postojna - Letošnje območno srečanje folklornih skupin južne Primorske, ki poteka v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je potekalo v dveh delih. Prvi del se je odvijal v petek, 4. aprila v Gledališču v organizaciji Območne izpostave JSKD Koper. Na njem so se predstavili dve otroški sku- pini in šest odraslih skupin. Kot prvi sta nastopili otroški folklorni skupin Valček in Val Osnovne šole Koper. Nato pa so zaplesali še Folklorna skupina Oljka-Hrvatini, Kulturno društvo Mandrač Koper, Sežanska folklorna skupina KD Borjač, Folklorna skupina Skala Kubed, Odrasla folklorna skupina KD Kraški šopek Sežana in Folklorna skupina Val Senior Piran. Drugi del srečanja pa je bil dan za tem v Kulturnem domu Postojna. Ob domači otroški folklorni skupini Otroci iz Majlonta, so nastopili še Pliskini pastirčki (otroška folklorna skupina iz Pliskovice), tri otroške folklorne skupine iz Sežane: Kamenčki L, Kamenčki II. in Bubci s klanca, Folklorno društvo Vipava, Folklorna skupina Brkini, Folklorna skupina KD Karla Štreklja Komen ter Folklorna skupina KD Torbarji Postojna. Strokovni spremljevalki srečanja sta bili Martina Prhaj za otroške folklorne skupine ter Tanja Drašler za odrasle folklorne skupine. tekst Mateja Palčič, foto Andrej Babič Gledališče PRIDITE, PREDSTAVA BO! Jasen - V jasenskem vaškem domuje ilirsko-bistriška Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti organizirala območno srečanje otroških gledaliških skupin. Prireditev, katero so takorekoč čez noč morali premestiti iz Doma na Vidmu, so pomagali organizirati člani jesenskega Društva Ahec, tamkajšnja krajevna skupnost pa je dala na razpolago prostore vaškega doma. S tem so Ja-senci še enkrat pokazali veliko mero razumevanja za kulturo, obenem pa ponovno potrdili, da novozgrajeni jasenski vaški dom služi svojemu namenu. Ilirskobistriško območno srečanje za najmlajše je bilo tokrat izjemno bogato. Ogledali smo si kar pet predstav. Prvi so se pred publiko podali osnovnošolci iz Ilirske Bistrice. Predstavo »Zverjasec« je režirala mentorica najmlajših gledališčnikov z OŠ Antona Žnideršiča, Damjana Benigar Kaluža. Slednja je bila režiserka in mentorica tudi pri drugi predstavi z naslovom »Skoraj pravi cirkus«. Učenci obeh skupin Literarnih uric so svoje delo opravili odlično, predstavi pa je dodatno obogatila bogata in pisana scenografija. Na OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici so pripravili še glasbeno predstavo za najmlajše »Peter Klepec«. Pravi mali mjuzikl, ki je priredba slovenske ljudske pravljice, je delo prof. Mirka Šlosarja ter režiserke in mentorice Maje Slosar Jurečič. Učenci skupine Pevci pa so z igro in petjem navdušili občinstvo jasenskega vaškega doma. OŠ Rudija Mahniča Br-kinca iz Pregarij dokazuje, da tudi na najmanjših šolah z dobrim delom znajo in zmorejo na oder spraviti kvalitetne gledališke predstave. Spomnimo, da je bila tamkajšnja dramska skupina lansko leto izbrana celo za regijsko srečanje otroških gledaliških skupin. Tudi letos je mentorica dramske skupine pregarske šole Mateja Šepič z brkinskimi učenci pripravila gledališko predstavo in sicer »Sneguljči- ca in šest palčkov«. Po nekaj letih premora so se letošnjega gledališkega srečanja ponovno udeležili tudi učenci OŠ Toneta Tomšiča iz Knežaka. Zaradi organizacijskih zapletov so morali predstavo odigrati pred skoraj prazno dvorano, a to mladih igralcev z Zgornje Pivke ni ustavilo. Svoje delo so opravili kot pravi profesionalci. Skupina Gledališčnice s kneške šole je pod mentorstvom Olge Novak in v priredbi učenke Laure Fatur odigrala »Sneguljčico«. Območno srečanje otroških gledaliških skupin ilirsko-bistriške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti si je ogledala strokovna spremljevalka srečanja, sicer dramska igralka iz novogoriškega teatra, Nevenka Vrančič. Ta se je po končanem srečanju pogovorila z mentoricami, v naslednjem mesecu pa jo čaka še ogled ostalih predstav na severnem in južnem Primorskem. Iz obeh regij bo v začetku junija na državno srečanje otroških gledališč na Jesenice povabljena le ena primorska osnovnošolska predstava. tekst in foto Igor Štemberger EcgHeat MO Toplotna črpalka zemlja - voda voda - voda Zaupanja vredno ogrevanje že od Leta itr/3 f r (jHtt.it Kompletna kurilnica v eni sami napravi! COP 5.4 • VODOVOD * OLRt /ANJE <• TOPLOTNE ČRPALKE • SOLAR • K LETI prihranki pri ogrevanju in najvišjim COP-jem. Jože Brenčič s P Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica Mobi: 041 830 408 e-posta: brencic@siol.net IZKORISTITE PRILOŽNOST IN Sl ČIM PREJ ZAGOTOVITE NEPOVRATNA SREDSTVA EKO SKLAD-a. E* f sklad okoljski javni sklad Glasba Vaše strani - kultura... Snežnik 0 " : • • • NAŠA POMLAD Ilirska Bistrica - Bistriški Dom na Vidmu je bil skoraj pretesen za vse obiskovalce, ki so želeli poslušati mlade pevke in pevce na območnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad. Preko 400 nastopajočih seje v enajstih zborih zvrstilo na odru bistriškega kulturnega doma. Prireditev je z izbranim besedilom povezovala Iris Dovgan Primc. Da bi se izognili preveliki gneči, so organizatorji z Območne izpostave JSKD Ilirska Bistrica, koncert tudi letos izvedli v dveh delih. V prvem delu so nastopili otroški zbori. Pod taktirko Erike Iskra Tomažič in ob klavirski spremljavi Anije Janežič so se prvi podali na oder najmlajši. Otroški pevski zbor Čebelice iz Vrtca Jožefe Maslo Ilirska Bistrica je zapel tri pesmi. S pesmijo več so se publiki predstavili pevke in pevci otroškega pevskega zbora OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. Zboru je dirigirala Maja Slosar Jurečič, ob klavirju pa jih je spremljal Mirko Slosar. Elena Sedmak je na nastop pripravila kar nekaj pevskih zborov. Zagnana zborovodkinja, ki je s svojimi otroškimi zbori v preteklosti že pokazala zavidljive rezultate, je najprej pred občinstvo postavila otroški zbor bistriške glasbene šole. Ob klavirju jih je spremljal Martin Lenarčič, na flavti Alja Boštjančič, na tamburinu pa Tadej Morano. Elena Sedmak je mentorica in zborovodkinja tudi starejšemu otroškemu pevskemu zboru OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice. Otroški pevski zbor OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica je za nastop pripravila Marta Omejc, ob klavirju pa je sedel Paolo Bi-ancuzzi. Združenemu otroškemu pevskemu zboru OŠ Podgora Kuteževo in OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad je dirigirala Tjaša Poklar, ob klavirju pa je takte dajala Sara Česnik. Drugi del koncerta se je pričel z nastopom otroškega zbora iz Knežaka. Zbor Zvezdice z OŠ Toneta Tomšiča Knežak vodi zborovodkinja Morena Hostinger. Sledili so nastopi štirih mladinskih pevskih zborov. Najprej je pod vodstvom Tjaše Poklar, ob glasbeni spremljavi Sare Česnik na klavirju in Janija Poklarja na saksofonu prepeval združeni mladinski pevski zbor OŠ Podgora Kuteževo in OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad. Mladinska zbora OŠ Toneta Tomšiča Knežak in OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica vodi Marta Omejc, oba nastopa je ob klavirju spremljal Paolo Biancuzzi. Ob klavirski spremljavi Martina Lenarčiča pa je mladinski zbor OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistri- ca prepeval pod taktirko Elene Sedmak. Nastope vseh enajstih zborov si je ogledal strokovni spremljevalec srečanja Matej Penko, po zaključku obeh koncertov pa je zborovodkinjam podal strokovno oceno. Poleg koncerta v Ilirski Bistrici so v prvi polovici aprila območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti podobne koncerte organizirale tudi v Sežani, Pivki, Portorožu, Kopru in Izoli. tekst in foto Igor Štemberger Literatura FEMINEUJE IVKA SPETIČA Ilirska Bistrica - Ta dan je bil nekaj posebnega. Pa ne zato, ker je bila sobota, ali zaradi vikenda, temveč zato, ker so bile na sporedu predstavnice nežnejšega spola. In to ne kakšne frčafele, ampak članice bistriškega literarnega društva - kot prave mišice. No, pa bi skorajda pozabil nanje, a ne namenoma: Vox llirica. Gospodične z veličastnimi glasovi. Večer je bil drugačen od ostalih iz treh razlogov: ker je bil namenjen Ivkovi pesniško vsem spevnejši. Oblikovale so poezijo, jo oblekle v akorde, kitice in verze, z zvokom ponesle med bolj maloštevilčno publiko. Naša Helenelija (Helena Pirih Rosa), je z besedo odprla večer. Z oblekico, ki si jo je nadela, meje spominjala na črno-bele čase, ki so bili lepši. Pač tako je. Bilo. Tedaj. Realnost pa kaže svoje vsadke, ne zobe. In prva je na oder stopila mama. Thaniya. Tanja Volk. V podobi prave morske dekli- krat, ko je počival pri odprtih vratih svoje sobe. Premamile so ga s hihitanjem in očarljivostjo ter šarmom. V izrazito hudomušnem slogu pa je potekal celoten večer. Nadaljevali smo s Copatero, ki jo je upodobila krasotica, dolgonoga Martine-lija, Martina Zorza. Nadvse je občudovala svojega princa na belem konju, Eduarda, ki ga je odigral Aleksander Borenovič. Od njega si je vedno želela copatke, šulne, čižme, papu-če - dobila jih sicer je, vedno, - prozni zbirki Feminelije; ker so bile v ospredju dame. Iz moškega gledišča prava paša za oči in dušo; in ker smo bili in bile še po televiziji in v mali dvorani Doma na Vidmu. Čas je kot ponavadi neizprosen in enkrat se mora začeti. In se je. Ob 19-tih. Še Sv. Peter to potrjuje. Uvod so naredile uvodnejši, lepši, pred- ce, literarne nimfe. Upodobila jo je naravnost fantastično. Vzvalovano. Morsko, z vonjem sončnih žarkov. Nato so bona-co dodatno razburkale Voxice s prijetno melodijo. Sledila je Helenelija, ki je potrkala na dušo stvarniku abrahamovk, Ivku Spetiču, alias haremu 50-ih 'komadov' žensk, ki so prišle, kot je povedal avtor, samo ta- vsakič, vendar šele na koncu. Čuj - dobila je velike čižme, ma zapakirane nje u celofani, u cajtng papirji. Sestavek je prebrala čudovita Patricija Dodič -glamurozna kot vedno. Moderatorka Helena - s poslanskim mikrofonom (z možnostjo prekinitve) je nadaljevala s postavljanjem vprašanj. Navdušena in dvajset let mlajša - vsaj večslojna toplotna izolacija za strehe, stene in tla preprosta montaža tako za profesionalce kot za domače graditelje ne škoduje zdravju zavzema malo prostora »anje izolacijske folije SuperF like, tako da so ti po podesta škarnil Enostavna montaža VeČ informacij na: i, dolgih 12,5 SuperFOlL toplotna izolacija prihodnosti jMF lahka, učinkovita cenovno sprejemljiva tanka, a izjemno izolativna meni seje zdelo tako. Ponosna, ker je avtor veliko parodiral. In kot se za profesorico spodobi ji tudi kakšna beseda v prenesenem pomenu - metafora, ne uide. Polne metafor so femi-nemičnost nadaljevale Voxice s solistko na kitari Tery Žeželj. Patricija nas je pobožala s strokovnostjo in interpretacijo misli o nastali knjigi, čudovito in krasno. Pedenj možički z lepotico. Sedem jih je bilo. Lepotica pa kdo? Dragica. Z nežnim glasom nas je povsem očarala. Sam se sploh nisem počutil tako majhnega. Tako pač je. Radenska ima tri srca - ona jih ima še več. Herčica Jerica Strle, nekoč Mahne. Dobrodušna, velikodušna, mnogoglasna, prava sopranelija. Tudi tršica je. Ma tistu, na pu pojedenu japku na srci, ji je prou pasalu. Pa de se življenjska doba ne bi slučajno kaj skrajšala, so poskrbele Voxice s pesmijo Ne čakaj na maj. Nismo ga dolgo čakali, ko so nas potem tako razplam- tele z upodobitvijo Tanganele. Na pamet jo je predstavila Jana Samsa. Oblečeno v pesem. S katero smo nadaljevali. Tery Žeželj, se je na odru pridružila še Tjaša Klanac na violini, kar je še dodatno poneslo vse skupaj v višave. Črna. Lepa. Starejša. Krasna. Donna. Jebeladona. Beladona: Neta Vergan. Polna mauž, žaub, lekov, zvarkov, povezanih z očarljivostjo in ljubeznivostjo. Vloga, pisana ji na kožo. Perfektna. Visoka. Prekrasna. Prefemična. Očarljiva. Oazira. Alina Morano v glavni vlogi. Voxica, zato sta njeno veličastvo in visokost še toliko bolj izraziti. In izrečeni. Pa da se od višine ne zvrti, so poskrbele Voxice s prečudovito pesmijo. Ko je večer počasi prijadral h koncu, je Irena Štembergar, v podobi afriške femine Mandin-go vse skupaj popestrila z dobro voljo in optimizmom. Bila je divja, svobodna, bosonoga - prava tigrica. Skoraj prava Afričanka. V ritmu Afrike smo večer tudi zazibali h koncu. Vox llirica gaje razgrela in umirila z zaključno afriško pesmijo. Petdeset jih je bilo. Žensk. Tudi na odru skoraj toliko. Drugi del pa enkrat bo. Naslednja misija: gostovanje na Broa-dwayu. Moški smo bili tega dne kavalirji. Gostovali smo v zaodrju, čakajoči na feminelije. Svoje ali druge. Izbor je bil vinsko, zobotrebčno, olivno, sirno, plesnivo sirno, šunkasto-jagodni. Ostali so šli domov, člani in vsi nastopajoči pa k Matetu na pojedino in požirek Borisa in Dimitrija. Hvala režiserju, scenaristu in še in še, Tomažu Mahkovicu, Aleksandru za šarmantnost, Ivku, možu v ospredju za prekrasen večer in zbirko in ženskam za zdravje oči, srca in dobro počutje. Pred uporabo natančno preberite knjigo, o tveganju in neželenih učinkih pa se posvetujte z avtorjem. tekst in foto Patrik Tomšič implantat z nadgradnjo in keramično krono €935 jbeel_umuB ENDODONCUA RJEKA Izvidačka 2a 51000 Rjeka, Hrvatška TEL; +385 51 26 23 63 GSM: +385 91178 80 24 lnfo@kalmar.hr m ! Prvi BREZPLAČNI pregled zajema: -pregled specialista -panoramski posnetek •brezplačana ponudba zdravljenja Za prvi brezplačni pregled nudimo tudi BREZPLAČEN PREVOZ! wwwJtalmar.hr Razmišljanja Prvi maj Literatura NOC KNJIGE Tomšič, Tomaž Mahkovic, Patricija Dodič Patra, Dragica Markovič, Tea Logar Morano, Tanja Volk, Aleksander Bore-novič, Ana Seleš, Jerica Strle in Jožko Stegu. Glasbeni del prireditve je popestril Tone Škrlj - Romantik, ki je nekaj pesmi, tudi svojih avtorskih, zapel ob igranju na havajski instrument ukulele. Sestre Mahne pa so ob glasbeni spremljavi kitare (Dimitrij Bonano) in ustne harmonike (Miloš Možina) prepevale slovenske ljudske pesmi. tekst in foto Igor Štemberger Mojca Bordon (Jaka) ter Mojca Doljšak (polž, televizija). Predstava je bila isti dan odigrana tudi v divaškem Vrtcu v Divači v sklopu Linhartovega srečanja, ki prav tako poteka v organizaciji JSKD. tekst in foto Mateja Palčič Ilirska Bistrica - Na sve- Danes, skoraj pred praznikom de- lavcev, vsi smo delav- Teden knjige ci, me je presenetilo kar nekaj zelo, zelo tragičnih novic. Janša obsojen, neka stranka v razpadu ali v razkroju, in vreme ni nič kaj prijetno v pričakovanju tega najlepšega, kar so mi skozi mladostna leta vbijali v glavo, predvsem v telo. Kako lepo je bilo, ko sem kot najstnik praznoval to reč, o kateri nisem vedel nič. V šoli so nam govorili o nekem uporu v ZDA in obenem so nam goreče govorili o kmečkih puntih v Sloveniji in Hrvaški. Šele kasneje sem doumel, da sta takrat že obstojali dve državi: Slovenija in Hrvaška. No pred nami je ta velik praznik. Kako naj ga praznujem, ko ni več tistih sindikalnih plakatov, ki so vabili na čudovita srečanja v Opatjem selu in Socerbu. Takrat sem bil nek kulturni animator v Sežani in kako so me tisti možički posiljevali v neko organizacijo, toda bil sem preskromen za njihove upodobitve življenja v tistem bohotnem času, ki se mu je reklo: Jaz sem jaz! No, nisem preveč nostalgičen, kje pa. Saj imamo v svoji sredini čudovite ljudi, ki so tako zaverovani vase, da lahko GG Mišič reče: Saj smo trije v Sloveniji, Jankovič, jaz in Popovič. Madonca, nikdar nisem pomislil na to genialnost, ki bi resnično rešila ta dvom delavskega praznovanja, ki bi ga vesoljni Sloveniji omogočili ti trije gospodarski geniji. Vseeno se mi vsiljuje pomislek, kaj Janša meni o tem, zakaj niso njega vključili v ta proces in praznovanje praznika bi bilo popolno. Praznovali bi ga tako rdeči kot črni. Oprostite, ne vem, kaj je belo in črno v slovenskem življu. Človek pač živi od rojstva do smrti. Čutim, da nas Bog te dni ne bo uslišal s soncem, ki se nam izza oblakov smeji. Skorajda sem prepričan, da joče in si želi čim hitreje čez ta prostor. Sam upam, da se bodo nekoč njegovi žarki vsilili tako v Opatje selo kot Socerb. Upam tudi, da bomo takrat še delavci. In kaj zdaj? Veste, da nas čakajo neke evropske volitve? Hudičevo majsko razmišljanje za osem ljudi in za nas, ki se imamo za dvobarvne. Bog nam pomagaj. Aleksander Peršolja tovni dan knjige smo letos prvič tudi v Sloveniji organizirali Noč knjige, mednarodni dogodek, ki podpira in slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe, nagovarja vse generacije bralcev ter spodbuja dvig bralne kulture, pismenosti ter vrednot domišljije in znanja v družbi. Noči knjige se je pridružilo 79 krajev po Sloveniji in v zamejstvu, na 168 prizoriščih pa je potekalo okrog 300 dogodkov. Vseslovenskemu projektu so se pridružili tudi Literarno društvo Ilirska Bistrica, Območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica in Knjižnica Makse Samsa. 23. aprila 2014 smo od jutra pa vse do poznega večera knjigi dali polno besedo. V sodelovanju s hrvaškimi kolegi, ki so projekt Noč knjige začeli pred dvema letoma in doživeli izjemen odziv, želimo, da Noč knjige tudi v Sloveniji postane tradicionalna prireditev, namenjena vseslovenski promociji knjige in branja. V bistriški knjižnici je v prvem delu programa Noči knjige potekala predstavi- Milojka Primc, sicer turistična delavka, vodička, izdelovalka spominkov in predsednica Turističnega društva Ilirska Bistrica. Drugi del Noči knjige v Ilirski Bistrici je bil zasnovan kot literarno-glasbeni maraton. Le ta je opravičil svoj naziv v polnem pomenu, saj je prireditev potekala do poznih nočnih ur. Svoja dela in dela svojih najljubših avtorjev so prebirali člani Literarnega društva Ilirska Bistrica. Na odru so se zvrstili: Neta Vergan, Irena Štembergar, Helena Pirih Rosa, Patri k Koper - v okviru prireditve Slovenski dnevi knjige, ki je potekala med 14. in 16. aprilom so poleg sejma knjig, bralnih pravljic, izdelovanja knjig in knjižna kazal, kaligrafije, razstave recikliranih predmetov pod okriljem Območne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Koper v sodelovanju s knjigarno Libris, potekale tudi ustvarjalne delavnice za otroke. Na delavnicah, ki so potekale pod mentorstvom akademske slikarke Lare Jeranko Marconi, so otroci ustvarjali s pomočjo recikliranih materialov. Navdih za gradove iz recikliranih papirnatih tulcev, maske z upodobitvami živali, dekorativne predmete, like in risbe so črpali kar iz pravljic, ki so jim najljubše. V sredo, 16. aprila pa je učence Osnovne šole Dušana Bordona Koper-Semedela navdušila otroška gledališka predstava Jaka in sraka portoroškega gledališkega društva Cuker teater. Predstavo, ki je nastala v režiji Ksenije Murari so izvrstno odigrale Ksenija Jambrošič (sraka), tev knjige Homo turisticus. Avtor knjige Vili Borjančič, po izobrazbi umetnostni zgodovinar, je upokojeni turistični delavec, ki je pustil močno sled na Krasu, njegovo obširno turistično delovanje pa je zaznamovalo tudi Jugoslavijo in kasneje Slovenijo. Spomine na te pionirske čase je strnil v knjigi Homo turisticus ali kako smo razvijali turizem. Učbenik turizma je bistriški javnosti predstavil skozi pogovor o razvoju te gospodarske panoge v zadnjem stoletju. Pogovor z avtorjem je vodila Spomladanska zgodbarnica Kozina - Naš študijski krožek Zgodbarnico si radi popestrimo z novimi dogodki in ljudmi. Tokrat 25. marca smo medse povabili Borisa Ivančiča iz Ostrovice. Povedal nam je svojo zanimivo zgodbo o odhodu v Avstralijo v 60- ih letih in življenju tam. Slišali smo tudi pripoved o njegovem sovaščanu. Z enega stališča sta bili zgodbi poučni in razmišljujo-či, z drugega pa prisrčno smešni. Njegovo pripovedovanje je bilo živo in slikovito. Prehajamo v pomlad, zato smo si v tem vzdušju povedali nekaj vicev. Najbolj nas je navdušil ta: Samsko dekle si želi fanta. Sosedu potoži, da nima nobene priložnosti, da bi koga spoznala. Sosed ji da nasvet, naj pokliče kakšnega delavca, vodovodarja npr. in opazuje: tisti, ki ima velike čevlje, ima veliko moško premoženje, tisti, ki ima majhne, pa majhno. Dekle pokliče prvega in opazi majhne čevlje. Razočarana si izmisli, da voda ne pušča več. Isto doživi pri drugem mojstru. Spet si izmisli izgovor. Tretji vodoinštalater pa ima velikansko nogo. Pripravi mu pijačo, prigrizek ter z njim prijazno kramlja. Vpraša, zakaj ni dobre volje, saj dela v zanimivem poklicu, med ljudmi. Odgovori, da je resnično jezen, saj mu na podjetju niso dali čevljev njegove številke, temveč tri številke prevelike in zdaj težko hodi. No, pa je dekle ostalo spet razočarano. K študijskem krožku se nam sprotno pridružujejo novi člani, žal ne domačini/ ke, kar bi si nadvse želeli zaradi domoznanskih zgodb. Vsakega novega člana pa smo izredno veseli zaradi pestrosti le-teh in odličnega druženja. Vabimo še naprej vse, ki radi pripovedujete, pišete, poslušate, da se priključite Zgod-barnici. Boste videli, nedvomno nam bo lepo. tekst Fanči Klobučar, foto Patricija Dodič 0^9 ■ vse za vašo streho ! Slošar @6 Robert Slosar sp. Jelšane 74, 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij - pokrivanje Streh (opečnate in pločevinaste) - zaključna dela v gradbeništvu - izdelava fasad, ometov ŽELITE ŠE LETOS ZAMENJATI VAŠO DOTRAJANO KRITINO? - delo na višini 18m (dvižna košara) - dobava in montaža izolacijskih panelov izberite nas. Ebramac salonit isola roser skrin tondach creatone gerard PRIMC P3 d.o.o.. prozvodnjo • trgovino • storitve Gregorčičevo 9.6250 ILIRSKA BISTRICA Tel,: 08/71-00-610 e-moll: optlka.prlne®kabelnet.net im MERJEN JEOČESNEGAiTLAKA IZDELAVA IN POPRAVILA OČALNA RECEPT ALI REZ NOVE KOLEKCIJE SONČNIH OČAL ROČNE URE • ZLAT NAKIT • SREBRN NAKIT 1 [TtA RON-PET 8-12 in 1619 SOBOTA 8-12 Vaše strani - kultura... Snežnik O Likovna dejavnost PREGLEDNA RAZSTAVA BISTRIŠKIH SLIKARJEV POegolerPO TRGOVINA Zfl TOPEL DOM ■■e 19 LET IZKUŠENJ, KAKOVOST, BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE, POMOČ PRI IZBIRI IZVAJALCA, GARANCIJA IN ZANESLJIV SERVIS NOVA POSLOVALNICA V KOPRU! ogrevanje * vodovod * klimatizacija Toplotne črpalke, kotli na lesno biomaso, klimatske naprave, plinski kotli, solarni sistemi, radiatorji, talno ogrevanje, dimniki, kopalniške in kuhinjske armature, hišna kanalizacija, inštalacijski material... Megaterm d.o.o. /1.041218127 / e. info@megaterm.si / www.megaterm.si PE Nova Gorica • Cesta 25. junija Ig, 5000 Npva Gorica /1. 05 333 40 77 PE Postojna • Volaričeva ulica 5c, 6230 Postojna /1. 05 726 21 96 PE Koper (NOVO!) • Šmarska cesta 4, 6000 Koper /1. 08 205 65 37 Staroversko v pomlad Kozina-Tjaša Florenin je cd-jev in sodeluje na različ- V začetku aprila je Tjaša domačinka, ki se s fotografi- nih 'foto-sešnih'. Obenem Florenin v knjižnici Kozina jo ukvarja že od malega, bolj vodi ustvarjalne delavnice, vodila 5. medgeneracijsko resno in zavzeto, kot zatrjuje, izdeluje obeske s starover- delavnico »Ustvarjanje obe-pa od srednje šole dalje. Ta- skimi slovanskimi simboli (je skov s staroverskimi simbo-krat je dobila v dar fotoapa- tudi članica društva Sloven- li«, obenem pa je do konca Ilirska Bistrica - Likovno društvo Franceta Pavlovca se že 12. leto po ponovni oživitvi (prej je delovalo med 1970 in 1994) javnosti skupaj predstavi dvakrat letno: spomladi s pregledno razstavo, pozimi pa z razstavo na določeno tematiko. Delovanje društva in razstavljena dela je na otvoritveni prireditvi predstavila podpredsednica in zagnana članica društva Zdenka Vinšek. V lanskem letu so se bistriški ljubiteljski slikarji posvetili arhitekturni dediščini z elementi v ilirsko bistriškem okolju. Dela, ki so bila plod 6. slikarske kolonije v Podtaboru, so likovni ustvarjalci obelodanili na decembrski razstavi. Slikarske kolonije so zasnovane s ciljem poglabljanja splošnih družbeno kulturnih in likovnih znanj preko študij razpisanih tem ter izmenjave likovnih izkušenj na prijeten, družaben način. Zahvaljujoč organizacijskim sposobnostim predsednika društva Mije Martiča ostajajo kolonije udeležencem nepozabne zaradi pestrosti kulturnih programov, pogostitve in aktivnosti članov rat, ki ga ima vedno ob sebi in ji pomaga pri ustvarjanju novih svetov. Rada fotografira motive iz narave, najraje makro, zanimive in abstraktne stvari. Izreden navdih sta ji narava in zapuščeni objekti. Kot fotografinja je sodelovala na raznih festivalih, kot so Rototom sun-splash v italijanskem Vidmu (Udine), kjer je bila izbrana kot uradna fotografinja ter slovenski Riversplash v Tolminu, obenem fotografira glasbene skupine za izdaje ski staroverci) in z motivi iz narave, predvsem drevesi. Rada riše, najraje fantazijske ali slovenske mitološke motive, rada pa riše tudi japonske mange. Obožuje glasbo, torej koncerte, festivale in predvsem pozitivno energijo na njih. Obenem je pohodnica in preživi veliko časa v gorah. »Obožujem veličastne poglede iz vrhov gora in nežno tišino mističnih gozdov, prisluhnem njih šepetu, obožujem igro svetlobe, živali.« aprila v knjižničnih prostorih razstavljala svoje fotografije, ki jih je naslovila »Starodavni spomini«. Na otvoritvi razstave je z glasbenim in-termezzom na hang zaigral Izolan Blaž Stubelj. Tjaša Florenin bo spet gostja ustvar-jalnice s keltskimi simboli v poletnih mesecih, majsko - že šesto medgeneracijsko ustvarjalnico v kozinski knjižnici pa bo vodila Jana Pečečnik. tekst in foto Patricija Dodič društva. Letos poleti se člani Likovnega društva Franceta Pavlovca nameravajo na 7. slikarski koloniji posvetiti obeležju 150. obletnice čitalništva v Ilirski Bistrici, 50. obletnici od ustanovitve Matične knjižnice in 110. obletnici rojstva Makse Samsa, po kateri današnja knjižnica nosi ime. Bistriško likovno društvo šteje 20 članov, od tega sta 2 častna člana in 1 podporna članica. V zadnjih letih se v društvu združujejo samouki ustvarjalci, ki svoj prosti čas posvečajo likovni dejavnosti. Nekateri so še na začetku raziskovanja izraznih likovnih možnosti, večina pa se likovno izraža od mladih let in svoja znanja pridobivajo z obiskovanjem raznih tečajev, predavanj ter sodelovanjem na slikarskih kolonijah in ex temporih. Nekateri so na raznih likovnih natečajih že prejeli številna priznanja in certifikate, večina pa jih ima za seboj mnoge društvene in tudi samostojne razstave. Na pregledni aprilski društveni razstavi v Ilirski Bistrici je razstavljalo 15 članov društva. In sicer: Mija Martič, Janez Knafelc, Marino Samsa, Karmen Primc, Jadranka Savič, Aleksander Abram, Franc Močilnikar, Peter Filipčič, Andreja Bo- štjančič, Karmen Mikolj, Danijel Tomažič, Lucia Farkašova, Tončka Madon, Jožica Bubnič in Zdenka Vinšek. Razstavo sta poleg Likovnega društva Franceta Pavlovca omogočila še Knjižnica Makse Samsa in ilirskobi-striška izpostava J5KD. Otvoritveno prireditev pa so z glasbenimi vložki popestrili duet Boris Ujčič (vokal, klarinet) in Dimitrij Grlj (harmonika) ter vokalni duet sester Jožice Bubnič in Marjanke Stančič. tekst in foto Igor Štemberger POMLAD V BISTRIŠKI KNJIŽNICI Ilirska Bistrica - V mesecu marcu se je v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici za otroke zgodilo veliko lepih dogodkov. Enajstega marca so si otroci, ki obiskujejo jutranje ure pravljic ogledali igrico Peter Klepec. Odigrali so jo otroci iz Osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice, pod taktirko učiteljic Maje Slosar in Nataše Rolih. Igrica je bila zelo domiselna in lepo izvedena. Vsi gledalci so jo spremljali z velikim navdušenjem. Učenci so se predstavili tudi s plesnimi in pevskimi točkami, na koncu pa poželi velik aplavz občinstva. Sredi marca so knjižnico pod mentorstvom Damjane Kaluža in Maje Slosar ponovno obiskali učenci osnovne šole Antona Žnideršiča. Tokrat so otrokom, ki obiskujejo ure pravljic zaigrali igrico Zverja- sec. V njej nastopa miška, ki si izmisli prijatelja, z »okli kot noži, kremplji postrani, strašne čeljusti in grozni čekani«. Pravi pravcati zverjasec torej. Tako ji uspe prestrašiti svoje sovražnike in gozd postane varen. Vsaj dokler ne sreča pravega zverjasca, ki ima od vsega najraje miške »s kruhom, ki se ga popeče!« No, to je le en delček zgodbice, ki so jo otroci z veseljem gledali in v njej neskončno uživali. Ob materinskem dnevu popoldne so v knjižnici pripravili za vse otroke, ki obiskujejo ure pravljic prav posebno presenečenje. Vzgojiteljice iz ilirskobistriškega vrtca so otrokom odigrale igrico z naslovom »Vse si delimo«. Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica s svojimi dogodki za najmlajše skrbi, da se otroci že v predšolskem obdobju seznanijo s kulturnim življenjem. Pri tem pa je sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami kot so šole in vrtci posebej pomembno. tekst in foto Tamara Hrabar Kultura za najmlajše Karate Kolesarstvo KARATE TURNIR MLADIH V soboto 12.4.2014 so se mlajši člani Karate kluba OlderSi, udeležili Karate turnirja mladih-KIMON open 2014 v Ljubljani. Tudi tokrat so bili rezultati odlični. V kategoriji kata ekipno so deklice Polona Zadnik, Anika Sedmak in Rebeka Oblak osvojile zlato medaljo. V kategoriji Kata posamično si je Anika Sedmak priborila zlato medaljo, Rebeka Oblak pa srebrno. Na-tali Sedmak je osvojila nehvaležno četrto mesto. Tekme se je udeležil tudi naš najmlajši član Tobija Penko, ki pridno nabira izkušnje. Tekma ni prinesla samo dobrih rezultatov, najpomembnejši dejavnik je bil druženje z vrstniki, nabiranje izkušenj ter krepitev medsebojnih odnosov v športu. Športniki v svojem procesu treniranja razvijejo veliko medosebnih odnosov. Ti odnosi vplivajo na ukvarjanje s športom in na športni rezultat. Odnosi s starši, odnosi z ostalimi športniki in strokovnimi delavci močno vplivajo na športnikovo dejavnost. Ključnega pomena pa je odnos med športnikom in trenerjem. Trener ni odgovoren le za uspešno športno kariero, temveč tudi za prekinitev kariere. Kakovost tega odnosa vpliva na stališča in vrednote športnika. S kakovostjo odnosa je močno povezana motivacija športnika in posledično uspešnost na tekmovanjih. Odnos, ki ga ima trener s športnikom, vpliva na športnikov osebnostni razvoj. Trener je v športnikovem življenju izredno pomembna osebnost, saj z njim preživi veliko svojega časa. Predvsem mladi športniki se pogosto identificirajo s svojim trenerjem, iščejo v njem svojega idola. Trener jih vodi skozi šport in skozi življenje. Kvaliteta odnosa se pokaže predvsem v kriznih situacijah. Kadar je človek psihično obremenjen, dvomi o svojem uspehu ali je zelo razočaran in potrebuje nekoga, ki mu lahko zaupa, ki ga ceni in verjame v učinkovitost njegove pomoči. V takih trenutkih bo odnos med športnikom in trenerjem odločilen. Trenerji, ki so uspeli vzpostaviti dober odnos, bodo svojim športnikom lahko pomagali, saj bodo le ti pomoč poiskali najprej pri njih. Športniki, ki s svojim trenerjem nimajo dobrih odnosov, bodo pomoč poiskali drugje ali pa se bodo zaprli vase. Pomembno je, da tre- ner in športnik vzpostavita stike, se veliko pogovarjata in si zaupata. Šele tako bosta čutila, da svoj čas kvalitetno preživljata in bosta z veseljem sodelovala. Trener bo delal z večjim zadovoljstvom, če bo imel s svojimi športniki dobre odnose. Pomembno pa je, da se tudi športniki potrudijo za dobre odnose. Karate je eden izmed redkih športov, kjer je duhovna plat bolj pomembna kot tehnična prvina. Večina športov bazira na tekmovalnosti in težnji po čim večkratnem izboljšanju rezultatov, ne glede na ceno in negativen vpliv, ki ga lahko to predstavlja. Seveda so tudi v karateju pomembni tekmovalni rezultati, vendar predstavljajo drugotni pomen. Prvotni namen karateja je izoblikovati pozitivno celostno osebnost vadečega in mu vcepiti take vrednote in stališča, ki mu bodo pomagala pri hoji skozi življenje. Meta Oblak Prvenstvo Sloenduro Prvenstvo Sloenduro se je pričelo z etapo v Občini Hrpelje - Kozina. Sloenduro je kolesarstvo, ampak bistveno bolj zahtevno, saj poteka na odprtem, skozi mnoge prepreke, v naravi, zahtevno za vse udeležence. Prva tekma letošnje sezone je bila »Enduro 3 camini«. Organizatorji so lepo začinili progo z novimi etapami, ki so tekmovalce popeljale tudi v Slovenijo. Štart nedeljske dirke je bil iz vasi Beka po »poti prijateljstva in spominov« v vas Botač. Po poti, najbolj poznani kot odprta meja, skozi katero potekajo tradicionalni pohod so se letos spustili dirkaško kolesarji. Ob štartu tekme na Beki sta tekmovalce obiskala tudi podžupan Občine Hrpelje - Kozina Peter Boršič in podžupan Občine Dolina Antonio Gher-sinich in z njimi poklepetala o izzivih današnje tekme. Z več kot 40 km dolžine in skoraj 1500 m višinske razlike je to ena težjih dirk letošnje sezone. Prolog in pet hitrostnih preizkušenj je le devetnajsterica od več kot 150 udeležencev opravila v skupnem času pod 20 minutami. Na koncu dneva odločajo sekunde. V moški konkurenci je po sobotnem prologu in nedeljskih petih etapah s časom 17 minut in 47 sekund svojo prvo absolutno zmago v SIoEnduru osvojil mladinec Vid Peršak (Orbea Geax), ki je blestel že v lanski uvodni sezoni, tokrat pa je že v uvodu napovedal boj za sam vrh. Z dobrimi 5 sekundami zaostanka mu je sledil državni prvak Kristjan Medvešček (Blackthorn GT), še dodatnih 6 sekund več zaostanka si je na tretjem mestu nabral lani prvi skupni zmagovalec SIoEndura Nejc Rutar (Unior Tools Team), je povedal še ne 18-letni Korošec, ki je tudi dovolj pripravljen za tako dolgo preizkušnjo." Sicer pa letos tudi navzdol ne grem 'na smrt' tako kot lani, manj tvegam, ves čas na 90 odstotkih." V ženski konkurenci je že v sobotnem prologu največ pokazala lanska zmagovalka tekme nad Trstom in skupna zmagovalka serije SIoEnduro, Ana Zupan (Energijateam.com). Z minuto in 12 sekundami zaostanka ji je sledila druoguvrščena Nina Rupnik (Orbea Geax). "Vso dirko sem bila malo živčna, a mi bo uspelo ali ne," je v cilju povedala Ana. "Vmes tudi nisem imela podatkov, kakšne so razlike, ali sploh še vodim«. Balinanje Balinanje v Hrpelje - Kozina ima tradicijo Balinarski klub Jadran H-K je klub z več kot 30-letno tradicijo. V tem času je vzgojil lepo število mladih igralcev, ki so se nato v tem športu uveljavili in dosegali lepe uspehe. Dosegajo jih še sedaj in bodo še naprej. Eden izmed njimi je tudi Erik Čeh, ki je prejel priznanje za Športnika Krasa in Brkinov za leto 2013. Priznanje je prejel za osvojene državne naslove v kategoriji ekipno (Skala-Jadran H-K), bližanje in zbijanje v krog, štafetnem zbijanju in za prvo mesto v natančnem zbijanju z reprezentanco dečkov v Kneževini Monako. Je eden izmed perspektivnih mladih igralcev v balinanju, ki se bo udeleževal reprezentačnih zborov tudi v prihodnje. Klub in njegovo vodstvo smo ponosni nanj, kot tudi na ostale mlajše igralce. RAZPORED TEKEM DVEH KLUBOV IZ OBČINE HRPELJE-KOZINA, TO STA JADRAN HRPELJE-KOZINA IN GRADNA OBROV, KI NASTOPATA V DRUGI DRŽAVNI LIGI ZAHOD: 17.05.2014 - 10.KOLO: ZABIČE - JADRAN HK; GRADNA OBROV - LUCIJA 24.05.2014 -11.KOLO: TABOR OZELJAN - JADRAN HK; GRADNA OBROV-ZABIČE 31.05.2014 -12.KOLO: JADRAN HK - ŽIRI DRAGOMER; GUT PET - GRADNA OBROV 07.06.2014 -13.KOLO: LUCIJA - JADRAN HK; GRADNA OBROV - MODRI VAL 14.06.2014 -14.KOLO: JADRAN HK - GRADNA OBROV Vabljeni na ogled tekem. Boris Bernetič Novo - YACHT POOL bazeni 'gp-^ COMPASS M CERAMIC POOLS EUROPE SBl Moj BAZEN. Moja obala (HhriAj ■KsprcnrRfflinffli Z • : k vgdj Od prodaje, montaže in servisa, do vdrževanja in dodatne opreme. Povprašajte za nasvet ali pokličite za ponudbo. Tel.: 02-604-04-55 Bazeni - vvellness - fontane EMA d.o.o., Stara cesta 20 2311 Hoče, Slovenija WWW.EMA-BAZENI.SI Biološke čistilne naprave Biološke čistilne naprave, ki delujejo s pomočjo elektrike Biološke čistilne naprave, ki delujejo BREZ elektrike Zbiranje in uporaba deževnice Podzemni rezervoarji od 1000 L do 76000 L Ostala oprema: filtri za deževnico, črpalke... Okrasni nadzemni rezervoarji od 250 L do 2000 L. Več kot 60 kombinacij različnih modelov in velikosti. Ostala oprema: filtri za deževnico odvzem vode kjerkoli na vrtu.. ■g 1 j*| z Ponikalni ^ sistemi j^mH Ičnmnnctnil/i Kompostniki. www.cistilnenaprave-dezevnica.si ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica, Ljubljanska cesta 2A, info@armex-armature.si, 01/78 69 270 Podjetje se predstavi Krin d.o.o. Jurdani - spoj tradicije in kvalitete Krin DRVNI CENTAR tel: +385 (0)51 279-330 fax: +385(0)51 279-107 www.krin.hr »NFBI POPUST SE OBRAČUNAVA NA BLAGAJNI IN VELJA ZA VSE NAČINE PLAČIL. Oplemeniteni iverali, navadne iverice, šperplošče, panele, lesonitke, osb plošče, notranja vrata modernega dizajna z zaobljenimi Štoki, svetila, ladijski pod, masivne plošče, letvice, delovni pulti in pribor, pvc žaluzije in pribor, kompletno okovje za pohištvo, furnirji ter še veliko veliko več ponuja podjetje KRIN d.o.o. v svojem skladišču v Jurdanih, le 15 minut vožnje iz Ilirske Bistrice. MPC 67,14 Kn/m‘ VANILIJA 590 PE OREH RIBERA SIJAJ dim 2800x2070x18 mm dim 2800x2070x18 mm AKCIJA TRAJA OD 07. 04. 2014 DO PRODAJE ZALOG -vjisrcc Prostore podjetja KRIN smo obiskali tik pred prvomajskimi prazniki. Naš sogovornik Bojan Kučel, direktor podjetja, je bil okupiran z dajanjem nasvetov glede izbora materialov in barve garderobne omare, pa smo čas, ko je zaseden s kupci, izkoristili za ogled skladišča in bili zares ugodno presenečeni nad celovitostjo njihove ponudbe. Tradicija Podjetje Krin d.o.o. deluje že vrsto let. Obeležuje ga tako tradicija, kot tudi profesionalnost v izvajanju registrirane dejavnosti. Namreč, že od davnega leta 1972 deluje kot poslovalnica za prodajo notranjega in zunanjega mizarstva pod imenom Inles (podjetja Inles Slovenija). Po transformaciji v procesu privatizacije Podjetje Krin je edino tovrstno podjetje v bližnji okolici, ki ima v svoji ponudbi usluge izdelave materialov po meri prodajnih mest nadaljuje z delom kot Drvni centar Krin d.o.o. že 22 let. Več kot 1400 artiklov Zaposljujejo osem kvalificiranih delavcev z izrazitim timskim delovanjem in so že vrsto let prepoznavni na Trudijo se ugoditi vsem njihovim kupcem, obstoječim ter bodočim. Nove kupce, katere pričakujejo že danes, se trudijo zadovoljiti z bogato ponudbo svojih artiklov. Vsa ta leta delovanja delajo na izboljšanju ponudbe in zadovoljevanju tržišča in namesto dosedanjega notranjega in zunanjega mizarstva (ki je prav tako v njihovi ponudbi), njihova primarna ponudba zajema ploščaste materiale, katerih ponudbo širijo skladno s povpraševanjem oziroma dekorji, ki so trenutno v trendu. Široka ponudba različnih vzorcev in barv bo zadovoljila tudi najzahtevnejše kupce V ponudbi imajo 50 različnih dizajnov oplemenitenih iveralov za izdelavo pohištva, s čimer zadovolijo tudi najzahtevnejšega kupca. Izvajajo tudi krojenje in robljenje vseh njihovih materialov na vrhunskih strojih z milimetrsko natančnostjo. Leta 2009 so odprli trgovino z okovjem za pohištvo v sklopu njihovega prodajnega prostora in s tem razširili ponudbo kompletnega okovja za pohištvo (vodila raznih priznanih svetovnih znamk, izvlečne in garderobne košare, garderobni lifi, ročke, spojke, vijaki za iverale, kljuke in podobno) ter orodja (brusilniki, blanje, vrtalni stroji...). širšem področju kot uigran, hiter in ljubezniv tim, ki ga odlikujeta kvaliteta v poslovanju in konkurenčne cene proizvodov. MPC 59,56 Kn/rrT WENGE 854 PR dim 2800x2070x18 mm MPC 65,04 Kn/m' COCO BOLO 8995 RF dim 2800x2070x18 mm TOVOTA ALUJAVSA BETTER U/AY TOVOTA AUR1S Speohčnih emisijah GO, u novih osebnih Povprečna poraba goriva za modele Auris 3,8 -6,1 l/100km. emisije GO, 87 140 g/km Ponudbe velja or prebod jt. u.! s \e V/e Vs* ~ > tve v t o spe« hčn’ porab: gon vozil najdete v priročniku o varčni porab' goriva in emisijah CO?, k' ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mt-v + v na ~y r:.?; «/•*••>. V kcjfc-si‘obW'ie 11 |qte| g JAMSTVO J sgga INFORMACUE-SVETOVANJE-PRODAJA EKO GEA - uL Mesta Grevenbroich 13 -v 3000 CEUE - SLOVENIJA B \ teč: 03 491 07 60 . Ji email: info@ekogea.com www.h2e.sl www.bioloske~cistilne-naprave.com mMilnZe Zahvala Za vse informacije glede objave zahval lahko pokličete v uredništvo na gsm številko 041/550-107 ali nam pišete na: info@e-sneznik.net Zvezde padle so v /zoc F /mo so potonile Veter je onemel.... ZAHVALA a>izvo Boštjančič 1.10.1939-8.4.2014 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem, pevskim zborom, župniku in vsem znancem. Iskrena hvala za spremne besede, hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob stani in nam izrazili sožalje, ter se v tako velikem številu poslovili od njega. žena Milka, sin Štefan, hčeri Nadja in Silvana z družinama. NAJBOLJŠE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE s UGODNI KREDITI TUDI DO 60 OBROKOV! ^ A DELUJE BREZ ELEKTRIKE 040 393 037 A NI VZDRŽEVALNIH SERVISOV * SLOVENSKI PROIZVOD PRIZNAN V SVETU 1 ZNEBITE SE NEPRIJETNIH VONJAV II p KI CTTP m^m IZ ČISTILNIH NAPRAV ALI GREZNIC Ilfct |>| C« | NARAVA OČISTI SAMA 100% slovenski produkt- naravni preparat gpg? mvi\: nntranjavrata.si IVlmllltm vam masivna , sl iina, iiiudei na vi al a vseli al • aktivnih nlilll«, ahivensliilt, avst ■ igsltili In ll alijanslilli |n na 2 vajala t-v. IZMENE, SVETOVANJE IN DOSTAVA ZA NAROČNIKE BREZPLAČNO. POMIS Andrej Šilc, ».p., Zamuster. 31, 1317 SODRAŽICA FAX: Ol/ B3fiO B30, e-mail: |inmis@arriis,neft Snežnik Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Naklada: 38.200 izvodov Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Datum izida: 15.05.2014 Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40, 6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah Avtor nepodpisanih prispevkov > je odgovorni urednik. Uporabljene fotografije: Arhiv Snežnika, arhih MOK, avtorji. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnikje brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina, Postojna, lastna distribucija Koper in Divača. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. __________________________________ odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. ^ o hitra in kvalitetna REŠITEV! Mesečni horoskop Sandra Matjan astronumerologija.sm@gmail.com m _ # OVEN Pred vami so izredno dobre možnosti za povečanje finančnih prilivov, vendar uporabljajte vam znane in preverjene poti in načine. Poslovni partnerji bodo težko razumeli vaše odločitve, zato boste potrebovali veliko mero strpnosti, da si boste priborili njihovo naklonjenost. Tudi, če se strinjajo z vami, to še ne pomeni, da bodo vašo idejo realizirali. V družinskih odnosih se bodo nemirne vode umirile, lažje boste zadihali in spregovorili o svojih pogledih. Redno odstranjujte vplive stresa. BIK Končno se boste lahko oddahnili, pred vami je več energije in optimizma. Na vas je, da to pozitivnost novega obdobja pravilno usmerite, še zlasti boste cveteli na poslovnem področju. Če boste potrebovali pomoč, jo boste tudi dobili. Na področju ljubezni se lahko obudijo stare ljubezni, samski bodo imeli možnost spoznati nove osebe, lahko tudi preko interneta. V odnosih z neznanimi osebami, tako poslovno kot privatno, bodite previdni, ker imajo te lahko neiskrene namene. DVOJČKA To je dobro obdobje za priprave na nove poslovne podvige ali pridobitev nove zaposlitve. Načrtovanje in sledenje zastavljenim ciljem, bi v bodoče utegnilo prinesti koristi. Napake iz preteklih obdobij bodo pokazale svoje razsežnosti. Pomanjkanje koncentracije vas je stalo marsikatero točko, tako v službi kot doma. Tisti, ki ste v zvezah, boste dobre odnose lahko ohranili le z iskrenostjo in mirnim pogovorom, samski imate možnost spoznati novo osebo ob pomoči prijateljev. RAK Ne dovolite si, da bi vas kritike prizadele, poskušajte uživati v dobri družbi, posvetite se prijateljem. Obdobje prinaša možnosti, da spoznate nove osebe tako v privatnem kot poslovnem življenju. Poslovne cilje dokončajte in se potrudite, da boste za svoje delo iztržili čim več, kajti Venera vam lahko pri tem pomaga. Potrudite se urediti tudi družinske odnose, ker napetosti doma negativno vplivajo na vaše zdravje in koncentracijo pri delu. Prijatelji vam bodo stali ob strani. LEV Pred vami bodo napete situacije, mogoče boste imeli občutek, da pogajanja ne vodijo v želeno smer. Ohranite mirno kri, verjemite vase in ne zaostrujte zadev, ker kljub temu imate dobre možnosti za uspeh. Finance se bodo izboljšale, obstaja možnost zamenjave ali pridobitve nove zaposlitve. Področje ljubezni bo zahtevalo veliko taktičnosti in potrpežljivosti, če ne želite, da bi vam bilo pozneje žal. Uživajte več sadja in zmanjšajte faktorje stresa, za pogovor poiščite osebo, kiji zaupate. DEVICA Vaše sposobnosti dobre komunikacije boste lahko uporabili pri poslovnih pogajanjih, lahko pričakujete tudi stike s tujino. Dokončajte zastavljene projekte in naj vas ne bo strah sklepanja novih poslov tudi s tujci. Finance se bodo počasi izboljševale, vendar ne bodite z njimi prezgodaj zadovoljni. Izogibajte se Škorpijonov in Ovnov, ker v tem obdobju ne bodo strpni do vaših idej. Na intimnem področju lahko stare vezi poglobite, če pa iščete nove, obiščite kakšno javno prireditev. TEHTNICA Tehtnice lahko v tem obdobju pričakujete nagrado za svoje preteklo delo, vaše delo pa bo cenjeno tudi v bodoče. Ko vam primanjkuje inspiracije, se lahko zatečete k timskemu delu tako v službi kot doma. To vam bo zlasti koristilo pri razreševanju komunikacijskih konfliktov in pri sprejemanju novih finančnih odločitev. Stara partnerstva bodo postavljena na test, rešili jih boste le z modrostjo. Za več energije telo vzdržujte v dobri fizični in psihični kondiciji ter pozornost namenite tudi izboru hrane. ŠKORPIJON Pred vami je obdobje, ko boste mnogo bolj izpostavljeni javnosti kot sicer. Sedaj bo še toliko bolj izstopala vaša predanost temam, ki vas resnično zanimajo, kar bo vaše dodatno orožje pri sklepanju novih poslovnih dogovorov. Ozrite se na okoli in preverite katere osebe bi vam lahko pomagale pri izpeljavi vaših namenov, predvsem so vam naklonjeni Biki, Tehtnic se pa raje izogibajte. V tem obdobju boste izpostavljeni velikim naporom, zato poskrbite tudi za razbremenitev. STRELEC Za vami so številne obveznosti, ki so vam načele zdravje, zato je sedaj čas, da si povrnete izgubljene energije. Posvetite se svojim prijateljem, saj so zaradi vaše usmerjenosti na druga področja, ostala nekatera vprašanja nedorečena. Planeti bodo ugodno vplivali tudi na reševanje zadev, ki so povezane z nepremičninami in njihovim trgovanjem. Na poslovnem področju boste uspešno reševali zastavljene cilje, vendar bo nagrada prišla z zamudo, izogibajte se slabe družbe. KOZOROG Če ste se namenili stopiti na samostojno poslovno pot, je sedaj ugoden čas, da to storite. Vsekakor je obdobje ugo-^ dno za nove začetke na vseh področjih, tudi v medsebojnih odnosih. Nova poslovna poznanstva vam lahko prinesejo potrebne informacije, poznanstva na intimnem področju pa le kratkotrajne romance. Planetarni vplivi vas bodo silili, da skačete iz enega področja na drugo, zato pazite kaj počnete s svojo energijo, porabljajte jo smiselno in učinkovito ter prehranjujte se zdravo. VODNAR Pričakujete lahko stabilnejše odnose v družini in med so-e . rodniki, vendar to ne pomeni, da lahko počnete samo tisto kar si vi želite, potrudite se razumeti tudi nasprotno stran. Izboljšanje komunikacije bo ugodno vplivalo na vaše poslovno področje, kar bo zmanjšalo vpliv stresa. Potrebna bo velika previdnost pri sklepanju dogovorov in podpisovanju pogodb, če ni nujno, ta opravila raje preložite na kasnejše obdobje. V zvezi s financami bodite racionalni. Veliko bodite na svežem zraku. RIBI Veliko energije boste usmerili v boljšo komunikacijo, vendar pa vas bodo še vedno spremljali manjši nesporazumi, zato je pomembno, da ostanete mirni. Obdobje je ugodno, da poiščete sebi primerno osebo, naklonjeni vam bodo Raki, Strelci in Ribi. Na poslovnem področju so možna krajša potovanja, delo bo od vas terjalo veliko energije in predanosti, zato ne obupujte, če rezultati ne bodo vidni takoj. Finance se bodo izboljšale, a vseeno varčujte. Napetosti rešujte z aktivnostmi v naravi. TERMO, Aluminijasta okna, vrata, polkna... Kontakt Slavko Smrdelj s.p. Partizanski hrib 12 6250 Ilirska Bistrica www.aluslav.si aluslav@gmail.com Tel . 041/544-687 Fax.: 05/90-52-741 PRODAJNI PROGRAM: • Vhodna vrata, okna, polkna, predelne stene, vetrolovi... • Dodatna ponudba: rolete, komarniki, žaluzije • Proizvodi so iz profilov priznane blagovne znamke Nevvteck in Sapa PREDNOST ALUMINIJA SKOZI DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE JE, DA SE NE SPREMINJA KOT LES IN PLASTIKA. TOVOTA ALAUAVSA BETTER UJAY letno TOVOTA JAMSTVO TOVOTA AU RIS PRIHRANEK do 2.500 € NAVIGACIJA BREZPLAČNO -L VEC I TOVOTE BREZPLAČNI PAKET OPREME STVLE .■ ■■■ " ■- ■ ■ ** '"" . Več o ponudbi, ki smo jo pripravil: za vas, si lahko preberete na wwiu.toyota.si Povprečna porabo goriva za modele Auris 3,8-6.11/lOOkm. emisije tOi ST- 140 g/km. Ponudba velja pn prehodu opreme z luna na Style Mavi. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO, i$novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C0J( ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Slikaje simbolična. CENTER JEREB Polje 9b, Izola (05)6168 001 Brez omejitve kilometrov J auris ML ^ i vrtnic m CNETJN portoroi, PORTOROŽ PIRAN PORTOROSE P1RANO www.portoroz.si RENAULT TVVINGO TREND FONCE 1.216VLEV AKCIJSKA CENA gf KLIMATSKA NAPRAVA gf RADIO MP3Z BLUETOOTH + USB + AUX Z UPRAVLJALNIKOM OB VOLANU Sf MEGLENKI SPREDAJ gf ELEKTRIČNO NASTAVLJIVI ZUNANJI OGLEDAL! S SENZORJEM TEMPERATURE RENAULT CUO AUTHENTIDUE 1.216V AKCIJSKA CENA ŽE OD gf KLIMATSKA NAPRAVA gf RADIO MP3 Z BLUETOOTH + USB + AUX Z UPRAVLJALNIKOM OB VOLANU gf REGULATOR IN OMEJEVALNE HITROSTI gf SISTEM ZA NADZOR STABILNOSTI VOZILA gf LED DNEVNE LUČI RENAULT MEGANE BERLINE AUTHENTIDUE 1.616V AKCIJSKA CENA ŽE OD Sf KLIMATSKA NAPRAVA Sf ELEKTRIČNI POMIK STEKEL SPREDAJ Sf REGULATOR IN OMEJEVALNIK HITROSTI Sf PROSTOROČNO TELEFONIRANJE BLUETOOTH IN USB PRIKLUČEK RENAULT SCENIC AUTHENTIDUE 1.616V AKCIJSKA CENA ŽE OD gf L® DNEVNE LUČI gf PROSTOROČNO TELEFONIRANJE BLUETOOTH IN USB PRIKLJUČEK gf REGULATOR IN OMEJEVALNIK HITROSTI gf ELEKTRIČNO NASTAVLJIVI IN OGREVANI ZUNANJI VZVRATNI OGLEDALI j I BON za 200€ S TEM BONOM STE UPRAVIČENI DO POPUSTA 200€ I PRI NAKUPU ORIGINALNE DODATNE OPREME. ‘Bon ni zamenljiv za gotovino, velja do 30.6.2014 ob nakupu osebnega vozila. RENAULT MEGANE GRANDTOUR AUTHENTIDUE 1.616V AKCIJSKA CENA gf KLIMATSKA NAPHAVA BfPOTOVALNI RAČUNALNIK gf PROSTOROČNO TELEFONIRANJE BLUETOOTH IN USB PRIKLJUČEK gf 6 ZRAČNIH BLAZIN PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 3,5 - 7,41/100 km. EMISIJE CO,90 -174 g/km. f rnsije aesnatetii zunanjega ziaka ti-piomete pomenimo prispevaj k potbtiSMju totovosti zunanjega zraka Prtspeuajs zasti k čezmerno poeBanim koncenuacjam pozemnega ozona, dulcev PM.,kiPN_. tel Mikovkn ci&tkn. *Na letaku navedene cene že upoštevajo ugodnosti Metnega paketa. Več o akcijrTo je brezskrbnost To je Renault." na www.r8nault.si. "S let jamstva obsega 2 loti tovarniške garancijo in podaljšano jamstvu za 3, 4. in 5. leto ali 100 OOO km. karto* se zgod prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem. POLETNI PAKET RENAULT. TO JE BREZSKRBNOST. TO JE RENAULT. BON ZA 200€ ZA NAKUP ORIGINALNE DODATNE OPREME PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 3.7 5.4 1/100 km EMISIJI GO 96 125 g/km ■ : VEH-O;.'•;> j. V j-Vr */».*, m www.trgoabc.sl Tigo ABC Prodaja in servis: KOPER 05/663 61 17 NOVA GORICA 05/335 44 00 Servis: AJDOVŠČINA 05/364 33 02 TOLMIN 05/388 47 00 POSTOJNA 05/721 28 28 $ RENAULT