Poštnina plačana v gotovini.	Štev.	13
Ljubljana, petek, 30. marca 1928.
Leto III.
Posamezna številka Din 1*50.
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom, Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Albert Hlebec, novinar, Ljubljana, Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNQST“.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite se!
Povečati moramo naše napore na idejnem dviganju zavednega proletariata, ki ga moramo politično aktivizirati, to se pravi, vzgojiti ga, da se bo AKTIVNO pečal z vsemi političnimi vprašanji.
Zaloška cista,
Prvi iunlj In Glavnjača zdruieni!
65 milijonov Sin bo pia* žalo v letu 1928 delavno ljudstvo Ljubljane.
Kakor smo že zadnjič poročali, sta se SLS in SDS sporazumeli za skupno delo na ljubljanskem magistratu Ta združitev bele in črne buržuazije pomeni novo, poostreno izmozgavanje delovnega ljudstva in to so združene stranke jasno pokazale na torkovi proračunski seji, na kateri so brez vsakega resnega razpravljanja sprejeli 65 milijonski proračun, katerega največji del so navalili na delovno ljudstvo. Zadnjič so cele ure. čitali eni in drugi zapisnike pogajanj, ki so se razbila sedaj, ko so se sporazumeli, držijo protokol sporazuma tajen, da bi ljudstvo ne zvedelo, da bo ono nosilo vse breme. — Če niso niti objavili niti prečitali sporazuma, pa so že na prvi seji pokazali, kaj sporazum vsebuje: Zamašiti usta delavskim zastopnikom, prikriti korupcijske slučaje in zlati ključ pri gospodarstvu! — Nikdar ni bilo dejanskih razlik med SDS in SLS. buržuj je buržuj, pa če je črni ali beli. Doslej je mnogim delavcem in nameščencem bilo to nejasno, sedaj, ko jih bo videlo ljudstvo na delu, mora vsak (proletarec) spoznati, da sta obe stranki proti njemu, da govorita sicer za njega, delata pa za kapitaliste.
Zanimiva in podučna seja je potekala takole: Med naznanili je župan sporočil, da se je predsednik hišnih posestnikov Frolih pritožil proti sklepu občinskega sveta, da se uvede 8urnik in regulirajo prejemki delavcev po pragmatiki iz 1923. leta. Kle- . rikalci so za ta naš predlog na prejšnji seji glasovali, če so pa resnično za ta predlog, se bo pokazalo, če bo njihov veliki župan pritožbo zavrnil in sklep potrdil. — Nato je z veliko žalostjo demi-sijoniral dem, podžupan Turk, da v smislu sporazuma napravi mesto klerikalnemu podžupanu. K bs- j sedi sta se priglasila ss. Lemež in Gustinčič, pa je nista dobila, združena buržuazija ni dopustila govoriti delavskemu zastopniku o kravji kupčiji med SDS in SLS. Mesto dem. Turka je bil z 42 glasovi izvoljen kler. Jarc za podžupana (s. Gustinčič je dobil 2 glasa) in v upravne odbore in odseke so klerikalci imenovali svoje ljudi. S. Lemež zahteva, naj se prečita dogovor med SDS in SLS, da ne doživimo drugega »blejskega pakta«, pa beli in črni buržuji so kar molčali.
Finančni referent, bivši narodni socialist Tavčar je čital proračun in sipal obljub. Posebno soc.-politično plat je-v govoru zeio povdarjal. ko pa je prišlo do številk, se je pokazalo, da imata SLS in SDS na ustih vedno dosti lepih besed, da pa so njihova dela popolnoma drugačna. S. Lemež je v svojem govoru razgalil protidelavsko politiko obeh združenih strank in navajal neverjetne številke.
■NA RAČUN BREZPOSELNIH IN UBOGIH SO PRIHRANILI 2 IN POL MILIJONA DINARJEV.
S. Lemež je navajal, da .proletariat nikoli ne more glasovati za proračun buržuazne večine, ker tudi najboljši proračun buržuazija ne izvede. Navedel je. da so kot pesek v oči delavstvu v proračune v letih 1925 26 27 stavili sicer lepe številke za brezposelne podpore, za delavska zavetišča in ubožnico, da pa so s tem denarjem gospodarili tako, da so na račun teh največjih revežev v dveh letih prihranili 2, 363.000 dinarjev. Brezposelni in onemogli so gladovali, demokratski in klerikalni gerentje in komisarji pa jim niso dali denarja, ki so ga imeli v blagajnah. — Socialno politiko na magistratu imajo v rokah birokrati, ki nimajo pojma o socialni politiki, zavetišče za onemogle je tesna kasarna, v kateri so onemogli prepuščeni na milost in nemilost uradništvu. Predlaga, da se za zboljšanje in razširjenje zavetišča stavi v proračun 1 milijon Din, da se regulira izdajanje podpor, da se za asil za brezposelne dovoli 600.000 Din in za podpore brezposelnim 500.000 Din. Ves ta denar so brezposelni in onemogli v preteklih 3 letih pristra-dali, da je ostal v blagajni. Za ceste se je pretekla tri gerentska leta izdalo 22 milijonov dinarjev, ki so sc vporabila samo v gosposkem cen-trumu mesta tisoči delavcev in nameščncev, ki prihajajo na delo iz Šiške, Most, Viča itd., pa morajo gaziti vsak dan blato in poleti požirati prah. Isto je z razsvetljavo, kanalizacijo. .Milijoni za gosposki del črno-bele Ljubljane, za delavski del pa nič.
BURŽUAZIJA PLAČUJE VEDNO MANJ, PROLETARIAT PA VEDNO VEČ DAVKOV.
Občinski proračun je vedno večji. Kljub temu pa je iz računov razvidno, da so gerenti in komisarji zniževali davke buržuaziji in poviševali iste delovnemu ljudstvu. Buržuazija je plačala 1925. leta 7,276 milijonov, 1926. leta 7,22 milijonov, 1927. leta pa 7.44 in sedanji proračun predlaga samo 5,94 milijonov direktnih davkov, ki jih plača buržuazija. Rastejo pa iz leta v leto indirektni davki, ki jih Plačuje proletariat. Od trošarine, najemnine, obč. taks, uvoznine in tržnine je plačal proletariat 1925. leta 10,8 milijonov 1926. leta 14,19 milijonov, 1927. leta 19,10 milijonov, letos pa SLS in SDS nalagata celih 20,66 milijonov indirektnih davkov, za 100 % več kot pred štirimi leti. S. LEMEŽ predlaga znižanje in pri nekaterih celo črtanje indirektnih davkov, mesto katerih naj se uvedejo davki na neza-
zidane parcele, na tujo delavno silo, na reklamo, na luksuzna stanovanja in ker doklade na drž. davke znašajo samo 135 %, naj se zvišajo na 200%, kar celo zloglasni čl. 82 dovoljuje.
PROF1TARSKA STANOVANJSKA POLITIKA OBČINE.
Mesto, da bi občina v svojih hišah uvedla zmerno stanarino in tako dala primer hišnim posestnikom. dela narobe. Stanarine v mestnih hišah so za delavce nedosegljive. Predlaga, da se določijo naslednje ČETRTLETNE najemnine: za stanovanja z 1 sobo 300 Din, za 2 sobi 500 Din, za 3 sobe 1003 Din, in za 4 sobe 2500 Din. Za najemnike, ki imajo 5ietno najemno pogodbo, veljajo stanarine navedene v pogodbi. V mestnih hišah imaio stanovati predvsem delavci, uradniki in onemogli, drugim je treba odpovedati, če izmed omenjenih ni prosilcev za velika 4 in večsobna stanovanja, se imajo ista predelati v 1 ali 2 sobna.
KOMERCIALIZACIJA V OBČINSKI UPRAVI.
S. Gustinčič ie navajal napačno in delavnemu ljudstvu škodljivo stališče, da morajo vsa podjetja občine biti upravljana tako, da dosezajo čimvečji profit. Navajal je sramotno dejstvo, da občina prodaja vodo občanom tako drago, da ima pri vodi letno milijonske profite. Navajal je slučaj, da je občina odpustila tesarje, katerim je plačevala po 8.50 na uro in nato oddala delo privatnemu mojstru, kateremu ravnotako plačuje za delavca po 8j50 Din na uro, mojster pa daje tesarjem samo po 6 Din in tako zasluži težke tisočake na račun delavcev. Plin je drag, električni tok enako, pri vseh teh predmetih dela občina profit, odira ljudstvo kot v^sako privatno podjetje. V obratih se pritiska delavce, da delajo po 15 in še več ur dnevno, ne daje se jim nedeljskega počitka, niti doklad. Nai-hujše so razmere pri požarni brambi, kjer so gasilci po 48 ur v službi in imajo potem samo 48 ur počitka. Dogodi se pa, da morajo biti tudi po 96 ur skupaj v službi. (Kler. Jarc: Saj spijo! Gustinčič: G. profesor privoščil bi vam, da 96 ur spite v šoli, da bi enkrat spoznali, kaj se to pravi!) Tudi pri dohodarstvenem uradu delajo po 12 ur. Komercializacija, ki jo predlagate, je sistem najhujšega izkoriščanja, kot je komisariat ali gerentski sistem korupcijskega gospodarstva. Občina oddaja velika dela privatnim podjetjem in mnogo bi pripomogla k omiljenju brezposelnosti, če bi pravilno nastopila. Predlaga: Občina naj med pogoji za oddajo del zahteva, da podjetje ne sme plačevati delavcev nižje, kot občina svoje delavce in da se ima strogo držati 8urnika in drugih določb zakona o zaščiti delavcev.
PROLETARSKIM OTROKOM BREZPLAČNA UČILA!
Učila, knjige, zvezki itd., so danes tako draga, da jih proletarski stariši več ne zmorejo, zato predlaga, da se naj vsem otrokom delavcev in uradnikov, katerih stariši nimajo 2000 Din mesečnih dohodkov, dajo vsa učila brezplačno!
PRAZNA DVORANA.
Šlo je za 65 milijonov, kdo jih bo plačal, kam bodo šli. Klerikalne in demokratske odbornike pa to ni zanimalo, zabavali so se v sosednih prostorih in slavili klerikalno-dnemokratsko zvezo. Šele ko je bilo treba glasovati, so prišli in glasovali za proračun in proti vsem predlogom, ki sta jih stavila ss. Lemež in Gustinčič!
To si mora zapomniti delavno ljudstvo in izvajati posledice: Proč z črno SLS, proč z belo SDS, živeli dekaiisti!
VELIKI ŽUPAN HOČE TOŽITI SODR. GUSTINČIČA ZARADI KRITIKE OBČINSKEGA GOSPODARSTVA V OBČINSKEM SVETU.
Sodrug Gustinčič je označil na 3. občinski seji nakup ljubljanske cestne železnice za »eno od največjih korupcijskih afer ljubljanske občine«. Ker so tu še druge nečedne afere, o katerih bo moral občinski svet razpravljati, skuša buržuazija potlačiti kritiko naših občinskih zastopnikov z vsemi sredstvi in če je treba tudi z vstrahovanjem. Veliki župan je vložil zoper sodruga Gustinčiča ovadbo pri državnem pravdniku, češ, da je Gustinčič razžalil komisarja Mencingerja kot javnega organa. Sodrug Gustinčič^je bil zaslišan pri preiskovalnem sodniku ter izjavil, da je navedene besede resnično izrekel, da smatra afero ljubljanskega tramvaja res za veliko korupcijsko afero, da pa ne ve, kako naj bi bil s tem žalil komisarja Mencingerja. On ni nikjer trdil, da je gospod komisar zakrivil to afero, in tudi ve, da bi mu delal krivico, zakaj komisar je upravljal občino v imenu vlade in ne po svoji lastni iniciativi. Za vlado pa odgovarjajo stranke, ki jo sestavljajo, ker vlada ni nekaj, kar bi viselo v zraku, temveč je vidno zastopstvo strank, ki imajo oblast v svojih rokah. Navedel je, da bi morala stati cestna železnica občino k večjem 1G0.G00 Din. da pa je dala zanjo 2 milijona in dvestotisoč dinarjev in še, da je njena posestnica komaj z dvemi tretinami. Ti izdatki se ne dajo utemeljiti s prvotno pogodbo. Ponudil je dokaz resnice svojih navedb. — Gospod državni pravdnik torej lahko vloži obtožbo proti sodrugu Gustinčiču, ljubljanska buržuazija pa se moti, če misli, da bo našim zastopnikom na ta način zamašila usta v ljubljanskem občinskem svetu..
Enotna fronta Seipel •Korošec.
Slovenski proletariat ni in ne bo pozabil 24. aprila 1920, ko so žandarji pod režimom bLb postrelili na Zaloški cesti 14 delavcev, avstrijski proletariat pa ni in ne bo pozabil 15. julija 19-7, ko sp žandarji na Dunaju pod režimom krščanskega prelata Seipla postrelili nad sto delavcev. Kakor so obe ti krščanski stranki enotni v tem, da je treba lačne delavce streljati, tako so enotne v tem, da je treba delavske zaupnike preganjati. In z roko ob roki, prijateljsko in zavezniško dela policija prelata Seipla in voditelja SLS, ministra Glavnjače dr. Korošca.
10 SODRUGOV ARETIRANIH V GRADCU.
Pred dobrim tednom dni si je 10 sodrugov vzelo tisto svobodo, ki je vsakemu državljanu zagotovljena v ustavi, svobodo kretanja. Prosili so za potne liste in ker jim policija teh ni hotela dati, so šli preko meje brez potnih listov. Buržuazija, verižniki in špekulanti z ljudskim denarjem in Življenjem hodijo čez mejo po mili volji s potnimi
listi, delavci morajo iti pač brez njih, če jih ne dobijo. Po kaj so šli in zakaj je postranska reč, zadeva je bila gotovo važna, da so šli. — V Gradcu pa so jih spoznali belgrajski špijoni in policija prelata Seipla je bila takoj na uslugo ministru Glav-njače dr. Korošcu in potegnila je sodruge iz vlaka in jih vtaknila v smrdljive zapore. Verižnike in tihotapce, ki jih avstrijska policija dobi v roke brez potnega lista nikoli ne zapre. Plačaš par šilingov kazni in stvar je urejena. Z delavskimi zastopniki pa, s političnimi delavci, katerim vsaka država na papirju priznava zasilno pravico, pa so postopali hujše in ostrejše kot z zločinci, Zaprli so jih v nesnažno luknjo, polno, stenic, in odrezali so jih popolnoma od sveta. Niti hrane jim niso dovolili kupiti, silili so jih z neužitno jedjo arestantovske kuhinje. Nadkomisar Stiirzer je bil z njimi skrajno surov in nevljuden, kot da bi bil v Glavnjači pri Simiču v šoli. Hoteli so jih držati v tej luknji vse dotlej, da ne dobijo odgovora iz Jugoslavije in mnogo boja je stalo naše sodruge, da so izsilili vsaj po treh dneh, da so jih vrnili nazaj v Jugoslavijo. Druge ljudi spremijo do meje in jih izpustijo, naše sodruge pa so predali na meji v roke naši policiji »v postopanje«.
OBSOJENI NA 3 MESECE!
Mariborska policija je bila silno zadovoljna z avstrijskimi tovariši in okrajni glavar je kar na hitro izrekel obsodbo, najstrožjo, kar jo zmore: vsak po 3 mesece bodete sedeli, ker ste brez potnih listov šli čez mejo! Strpali so jih v zapor, kjer sodrugi čakajo, kako bo rešen priziv proti previsoki kazni, katerega so sodrugi takoj vložili.
ZAPRTI SO SODRUGI: Sima Markovič, Jaka Žorga, Milija Petrovič, Drag. Marjanovič, M. Markovič, Vicko Jeiaska, M. Brezovič, A. Hebrang, M. Delič in Gjuro Salaj.
Beseda dobrovolica ob smrti s. Franja Vulča.
Dva svetova se borita med seboj na življenje in smrt.
Stari, kapitalistični svet z vsemi svojimi strahotami, z ubijanjem in obešanjem, z generali in advokati, z visokimi duhovi in jezuiti, z Glavnjačo in cerkvijo'— se trudi z vsemi silami in sredstvi zasužnjiti delovno ljudstvo, da ne bi moglo misliti na boljšo bodočnost in se za njo učiti. Za vsako ceno hoče kapitalistični, sistem obdržati vlado peščice kapitalistov nad ogromno večino delovnega naroda in se ne straši nobenih nasilstev in grozodejstev. Nešteto proletarskih in svobodoumnih ljudi je že ubil in strl ta nečloveški sistem.
Izvršil je tudi strašno grozodejstvo nad našim tovarišem Franjom Vnlčem, našim sobojevnikom v »jugoslovanskih legijah- srbske armade« na krvavih poljanah Dobrudže.
20.000 mož nas je šlo iz Odese na te krvave poljane, vsi v srcih z eno mislijo, z mislijo na svobodno Jugoslavijo, na osvobojen je iz okov habsburških trinogdv in rabljev. Tisoči in tisoči so za ta cilj prelili svojo kri in z njo napojili in s svojimi kostmi nagnojili dobrudžsko zemljo. Le kakih 3000 živih, ranjenih in izmučenih dobrovoljcev se je vrnilo iz-te bitke, a misel na svobodo svojega ljudstva izpod zatiralske cesarsko-generalsko-grofov-ske reakcionarne Avstro-Ogrske je ostala v njih dalje na solunsko fronto. Med temi je bil Franjo Vulč, najpogumnejši s svojim močnim srcem!
Nekaj dobrovoljcev nas je bilo na Dobrudži vjetih, kot veleizdajalci smo prišli pred črnorumeno vojno sodišče v Belgradu in vrženi smo bili v bel-grajske ječe — v Glavnjačo. Tam smo ječali, čakali smrti in pomilostitve.
Ncmško-avstrijski imperializem je bil premagan, prišel je čas, da se- izpolnijo naše želje in sanje, da dosežemo cilj, za katerega smo se borili in krvaveli: Svobodno Jugoslavijo! Verovali smo obljubam starih diplomatov in lisjakov, obljubam, da bomo uživali svobodo, ki nam jo je Avstrija teptala, da bomo dobili zemljo, ki je bila last avstrijskih grofov in kapitalistov, da bomo imeli kruha, ki nam ga je avstrijski kapitalizem trgal od ust. Te obljube so vsebovali apeli na dobrovoljce v Rusiji, predno so šli v Dobrudžo in v Solun, te obljube so bile podpisane in potrjene in ponavljane — dokler ni prišel čas, da jih oni, ki so jih obljubljali, izpolnijo.
In dobili smo črno sužnosi namesto svobode, papir namesto zemlje, kamen namesto kruha, dobili smo Glavnjačo namesto ...
Nismo še pozabili na one črne in krvave dni v svetovni vojni, nismo pozabili na vaše obljube, gospoda! Nismo pozabili na naš cilj, za katerega ste nas ogoljufali!
In kdor je pozabil — glavnjaško grozodejstvo nad našim Franjem Vnlčem nas mora na vse to spomniti, nas mora spomniti na to, da smo dobro-voljci nosili »smrt trinogom in krvnikom«! V isti Glavnjači so ga do smrti mučili, našega Franja Vulča, vzor borca in dobrovoljca, kjer nas je pred desetimi leti držala v okovih avstrijska soldateska in obsojala na smrt. Da je tedaj poznala ta avstrijska soldateska današnje glavnjaške metode režimov Pašič-Radič-Korošec-Pribičevič...
V tem primeru vidimo ves strašen propad starega, kapitalistično-imperialističnega sveta v zadnjih desetih letih.
Čimbolj se maje njegova stavba, čimbolj ga sovraži človeštvo, tem hujši so njegovi rablji in krvniki in tembolj je potrebno, da se združijo vsi izkoriščani v strnjene vrste, s ciljem, da ga zrušijo!
Da zrušijo ta stari trhli svet in zgrade nov svet svobode za novi rod!
To nam kliče Tvoja kri, Franjo Vulč, tovariš iz fronte v Dobrudži in sodrug iz proletarske fronte! In ta klic Tvoje krvi naj prebudi nove stotine in tisoče borcev, pogumnih in požrtvovalnih, kot si bil Ti!	Anton	Habe.
Redukcija, igračkanje z deiavci ter diskusija in razmišljanje o organizaciji.
Jesenice, 24. marca 1928.
Kako čudno vlogo je začelo igrati, vodstvo v elektrodni tovarni na Dravi! Gre po stopnjah TPD. Na.ipreje odpusti delavce, ki so že po pet in deset let zaposleni v tovarni, češ, ni dela. kriza je, bomo morali zapreti itd., drugi dan po redukciji pa sprejme nove mlade delavce, a ne onih, ki jih je odpustilo. Tako dela vodstvo podjetja vsled tega, da bodo ja delavci, ki so bili preje 5 do 10 let zaposleni izgubili svoja leta pri starostnem zavarovanju Bratovske skladnice.
Čudno se je vse spremenilo. Vsak dan nov način izkoriščanja pri K1D na Savi, Javorniku in Dobravi, vsak dan več šikanacij in kazni, vsaki dan manj zaslužka, a več davka. Več je treba plačati za starostno zavarovanje, več direktnega in indirektnega davka in izgleda, da bomo kmalu prišli tako daleč, da bo moral delavec pričeti misliti, kako bi se moglo iznajti novo sredstvo, da ne bo več treba jesti, da bo lažje s svojim krvavo prisluženim beraškim zaslužkom zadostil onim, ki neprestano nakladajo vedno nova bremena na delavska ramena.
V tovarni na Savi in Javorniku se je uvedlo pravo peklensko akordno tekmovanje. Vse gre po
taktu, kot živina garajo delavci, mojstri in priganjači jih silijo, toliko in toliko se mora danes narediti. Hočeš, nočeš, moraš, a če narediš še več, je zaslužek vedno isti včasih še manjši.
Slišiš delavca, ki pravi stiskajoč pesti: tako ne more iti dolgo, preveč je trpljenja, preveč šikanacij in vsega, enkrat mora priti konec! Drugi zopet: Glej ga. pravi da je socialist in se- trka na prsi, a v tovarni te pa toži pred mojstrom in je najponiž-nejši hlapec in gleda, kako te bo izspodrinil, da pride na tvojo mesto. Kot policijski pes posluša
kaj boš spregovoril, da nese na višje mesto, da se prikupi.
Gledam, žaiostno je vse to življenje, žalostno in gnusno. Težka senca leži na vseli in treba bo; da najzavednejši delavci zopet pričnejo misliti, kako zopet vspostaviti strokovno organizacijo, kako zopet organizirati maso, da se ohranijo stare pravice, da se izboljša zaslužek, da se obranimo deložacij, ki nam grozijo po 1. maiu.
Imamo sicer strokovno organizacijo, a ta peša z dneva v dan. Delavci ne verujejo več v vanjo, oni pravijo, da ni več borbena, da se je zajedla sama vase in da je prinesla vse svoje delovanje v ožji krožek ljudi, ki živijo zgolj iz osebnosti in zagrizenstva v SPJ. Ta organizacija ne bo napredovala toliko časa. dokler ne bo pustila osebnih zagrizenosti in dokler ne bo zopet prenesla svoje delovanje iz svojega ožjega kroga v obrate in pričela delovati tako, da bodo res člani soodločevali, ne pa samo posameznik iz Ljubljane in Belgrada. — Nekaterih delavcev in zaupnikov se prijema čudna želja, da bi si ustanovili lokalno strokovno organizacijo, zato, da bi vstal ves denar doma, katerega bi opravljali sami. To svojo željo ti delavci utemeljujejo s tem, da je delavstvo zneslo skup že ogromne vsote denarja in ga odposlalo v Ljubljano in Belgrad, a da je tam popolnoma zginil in ga ni nikjer nič. Pravijo: z našimi težko prisluženimi novci smo sijajno plačevali funkcijonarie na centrali za to, da so nas hodili pfttem na Jesenice zmerjat in se norca delat iz nas ter pripovedovati, da ni denarja za naš mezdni boj.
Ni še dolgo tega, ko je tudi JSDS in KDZ sklicala diskuzijski sestanek in povabila Lovro Klemenčiča, z željo, da bi se delavstvo organiziralo v KDZ, ki je po mnenju imenovanega najboljša in se največ bori za delavske interese. Okoli 30 ljudi vseh grup se je zbralo na tem diskuzijskem sestanku, ki pa ni prinesel nikakega zaključka. Kljub temu, da je poleg tega, ko je napadel SPJ napadel tudi nas dekaliste in nam povedal, da nismo čistokrvni marksisti, bi mu mi priporočali, da naj kot dober marksist uvidi zmoto, da bi bilo napačno imeti strok, pokret samo v Sloveniji in da je treba misliti na strokovni pokret v celi Jugoslaviji in končno, da je strokovni pokret kos svoji nalogi le tedaj, kadar je enoten in ki v njem vlada proletarska demokracija in volja večine, tako kot je to povedal s. Vergelj.
Tako se kreše in kreše in ostane samo pri kresanju. Potreba močnega borbenega strokovnega pokreta je velika in ta strokovni pokret je treba vstvariti, oziroma ga morajo vstvariti delavci sami tako, da bo v njem vladala volja članov, ne pa kaprice posameznikov. Strokovni pokret ne sme biti monopol strank, ali celo stranke, ki gre njeno vodstvo tako daleč, da za skledo leče in par udobnih služb proda vse, stranka katera se nahaja v popolni dekadenci in ki vsled svojih osebnih koristi, ne more in noče voditi borbe za zboljšanje položaja razreda, katerega ime si je nadala.
Opazovalec.
Iztectrilianle na delali ie straino.
V Rogu je parna žaga, ki je začela z polnim obratom. Podnevi in ponoči delajo partije po 12 ur, plačani so pa: skladiščni (zunanji) delavci po 1.60 do 1.80 Din na uro, gatteristi in cirkularisti po 3.50 Din na uro, in kurjači po 3.50 Din na uro. Navaden delavec dobi za 12urno delo od 19 do 21 Din. hrano pa plača v kantini 16 Din dnevno. Plačati mora zraven še bolniško blagajno, davek na delo, tako, da za druge potrebščine nič ne ostane. Tu bi bilo treba, da se zgane inšpekcija dela, ampak v tisto puščavo kakor je. Rog, tako ne pride noben hudič, kakor sami žandarji, če iščejo katerega za k vojakom, ko se gre za interese kapitalistov. Kier bi bilo treba pa za delavstvo kaj ukreniti, ni nobenega gor. Kdo pa bo hodil po štiri ure peš do Roga iz Kočevja, ali pa dobre 3 ure iz Toplic pri Novem mesu? Pri podjetju so delavci šele po enem mesecu dobili plačo. Pri tej priliki so šele videli goljufijo, ker jih podjetje ni tako plačalo, kakor so jim obljubili. Sumske delavce so tudi nabrisali vsakega po kakih 150 Din, to je mogoče samo v Rogu. Mojemu bratu, ki- je delal tudi pri temu podjetju, je ravnatelj obljubil prvič 4 Din na uro, a ko je dobil plačo, mu je plačat samo po 3.50 Din na uro. Ko so dobili delavci plačo, so še tisti dan vsi kompaktno zapustili delo. Ko je ravnatelj tega podjetja videl, da delavci odhajajo proč, je rekel: »Naj gredo proč, bili so večinoma Hrvati, bom pa Slovence dobil, ti bodo radi za vsako plačo delali.« — Ta parna žaga je last Kneza Auersperga. Sedaj jo ima v najemu Ivan Šutej iz Zagreba.
Umor s. Gaston Sozzia v Italiji.
Zopet je padel razredni borec. Gaston Sozzi, 201etni komunist iz Cesene (Italija), je bil umorjen v peruggijskih zaporih. Aretiran je bil pred 3 meseci v Milanu pod pretvezo, da je širil revolucionaren tisk. Od dneva aretacije ni bilo sledu za njim. Zaman so bile poizvedbe družine in advokatov. V poslednjem času se je izvedelo, da je bil odveden v zapore v Peruggio in tam umorjen. Fa-šistovska oblast ga hoče prikazati kot samomorilca. Odbor za »Obrambo žrtev fašizma« pod predsedstvom Henri Barbusseja, je zahteval tozadevnih pojasnil od italijanskega poslaništva v Parizu. Kakšen bo odgovor, če ga odbor sploh sprejme, si lahko mislite.
Molk italijanske vlade, po brutalni zavrnitvi prošnje očeta žrtve, naj bi se truplo pregledalo, je dokaz direktne odgovornosti Mussolinijevega režima. Gastone Sozzi zapušča mlado ženo s svojim prvim otrokom, kateremu je dala življenje za časa, ko je bil on že v zaporu. Mrliča nihče ni mogel videti; krvniki so pokopali plen ob navzočnosti karabinerjev in miličnikov.
Slučaj Sozzi ni osamljen v fašističnem režimu »noža med zobmi in bombe v rokah«. Tudi o drugih političnih jetnikih v fašistovskih zaporih ni duha ne sluha. Med drugimi je zaprt tudi slovenski dijak Martelanc iz Št. Petra pri Gorici, katerega dobro poznate, dalie učiteljica Betti, bivši tajnik Delavske zbornice iz Trevisa in mnogi drugi, aretirani pred meseci v Milanu in Turinu.
■ ■■   • ■■■■-■■■ —  —
= Tudi pri gladujočih vrše korupcijo. Vlada je naročila v Romuniji 1000 vagonov koruze za pomoč gladujočim. Liferanti so kupili koruzo po 237 Din, pa so čakali z oddajo toliko časa, da je cena koruzi narastla na 270 Din. Pri tem so liferanti zaslužili v kratkih dne 12 milijonov dinarjev, ki jih bodo morali plačati gladujoči. Vlada je zahtevo, da se ta slučaj preišče in krivci kaznujejo, odklonila.
Oboroževanje se bo
nadaljevalo.
Ruska predloga na razorožitveni konferenci v Ženevi, prvi za popolno razorožitev in drugi, za razorožitev v obrokih sta bila od buržuaznih vlad odklonjena. Vsi delegati kapitalističnih držav so glasovali proti predlogu, sami pa tudi niso stavili nobenih predlogov tako, da se je tudi tokratna raz-orožitvena. konferenca razšla brez rezultata. Edini rezultat je spoznanje, da Društvo narodov s svojimi uradi in komisijami ni nič drugega kot orodje kapitalističnih držav, ki pod krinko miru priprav-Jiajo vojno, da se pod krinko razorožitve še bolj oborožujejo in da pod krinko »socialnega« Mednarodnega urada dela skrčujejo delavske pridobitve. Društvo narodov' je društvo imperialistov, pod katerega plaščem so angleški imperialisti klali na Kitajskem, v Maroku, Siriji in Srednji Ameriki. To »društvo narodov« stoji na eni strani, na drugi strani pa proletarska država Sovjetska Rusija. Na eni strani kapitalizem, na drugi socializem in odločiti se je treba za eno ali drugo, kompromisa ni.
ŽELEZNIČARJI ZA SVOJE PRAVICE.
Na protestnem shodu 28. marca v Ljubljani, na katerem so govorili s. Stanko, Korbun, Štukelj, Gustinčič in Likar, je bila sprejeta sledeča resolucija: Na javnem protestnem shodu v Ljubljani dne 28. marca 1928 zbrani delavci in nameščenci energično protestirajo proti brzojavnemu nalogu ministrstva saobračaja, da se ima s 1. aprilom 1928 zapreti skladišče živil v Ljubljani in Mariboru ter konstatirajo, da je ta brzojavka provociranje glad-nih železničarjev, ker se jim zadolženim ukine dobava živil ter se jih obsoja v dobesedno glado-vanje, iz katerega -ne vidijo izhoda.
Shod istočasno konštatira, da si minister saobračaja lasti razpolaganje s premoženjem, ki je edino le last dosedanjih konsumentov.
Na shodu zbrani konsumenti energično protestirajo proti utujitvi njihovega premoženja, ter zahtevajo:
1. Da se skladišče živil 1. aprila 1928 ne zapre.
2. Da se uprava skladišča živil z vsem inventarjem in zalogami izroči v nadalnje upravljanje novo ustanovljeni zadrugi »Gospodarska poslovalnica .osobja ljub. dir.«, ki stoji izključno iz dosedanjih konsumentov.
Shod pravočasno opozarja merodajne faktorje, da je to edini pravičen izhod. Vsaka druga rešitev tega vprašanja pa bi mogla imeti nedogledne posledice, za katero odklanjamo vsako odgovornost z izjavo da bo padla odgovornost na one faktorje, ki so to zakrivili.
RUDARJI POZOR!
V prejšnjih številkah smo ostro in odločno napadali sklepe občnega zbora II. rudarske skupine, kakor jih je objavil in tudi branil »Naprej«. Proti takim sklepom smo še danes, toda ss. Bartič in Štruc sta nam danes razložila in pokazala, da so sklepi obč. zbora II. rudarske skupine drugačni, kot jih je objavil »Naprej«. Vsled pomanjkanja časa, da se list preveč ne zakasni, bomo o stvari prihodnjič pisali več, za danes pa pridite na sestanke in shode na katerih se bo zadeva pojasnila in v prihodnji številki »Enotnosti« bodete našli, kakšni so resnični sklepi občnega zbora.
ZA ENOTNO PROSLAVO PRVEGA MAJA.
V četrtek 22. marca se razgovori radi skupne prvomajske proslave niso vršili, ker SSJ ni mogla priti popoldne, kakor je želela Strokovna komisija. Nato je bil določen 29. marec kot dan, ko se bodo vršili razgovori.
Brez ozira na potek teh razgovorov, je treba, da delavci sami v delavnicah in obratih sklenejo:
Prvega Maja bomo skupno in enotno demonstrirali.
Bernot na poziv dekalistov sploh ni odgovoril in ker »Naprej« ne izhaja več, ne vemo, kaj misli in hoče JSDS.
NA SKUPNI PRVOMAJSKI PROSLAVI MORAMO MANIFESTIRATI IN DEMONSTRIRATI: proti vojni nevarnosti in vojaški diktaturi — za mir in zvezo s sovjetsko Unijo;
proti podaljšanju delovnega časa — za dosledno izvajanje 8 urnika;
proti centralistično-hegemonistični ustavi in režimu — za samoodločbo vseh narodov;
proti zakonu o zaščiti države in politični reakciji — za svobodo govora, tiska in organiziranja, za amnestijo političnih jetnikov;
proti davčni preobremenitvi, proti davku na piače, — za črtanje vojnih dolgov, za progresivno obdavčenje kapitala;
za izpopolnitev in podaljšanje stanovanjskega zakona;
proti brezposelnosti — za državno podporo brezposelnim;
za izvrševanje in izpopolnitev socialne zakonodaje;
za bojevno zvezo delavcev in kmetov proti kapitalizmu.
PROLETARSKE ŽENE ZA SVOJE PRAVICE.
Preteklo nedeljo so se vršili na mnogih krajih ženski shodi, na katerih so zahtevale:
razorožitev po predlogu sovjetske vlade; volilno pravico za žene; odpravo §§ 144—148 avstrijskega k. z. in podaljšanje stanovanjske zaščite.
KAKO SE GODI ZAPRTIM NEMŠKIM INŽE-NJERJEM V RUSIJI?
Berlinski buržujski list »Lokalanzeiger« je poslal svojega dopisnika k zaprtim nemškim inže-njerjem, ki so obdolženi kontrarevolucionarne sabotaže v rudnikih Donskega bazena. Našel jih je v hotelu, imajo hotelsko hrano in vsak svojo sobo. Zdravi so vsi, čitajo lahko, kar hočejo in smejo dobivati pakete in časopise iz inozemstva.
Vse vesti o slabem postopanju so izmišljene in naši časopisi, »Jutro«, »Slovenec« itd. pa objavljajo samo lažnjiva poročila, niso pa hoteli objaviti tega resničnega referata, ki ga je poslal njihov buržujski kolega svojemu časopisu.
STANJE BOLNIŠKE BLAGAJNE V TRBOVLJAH.
Iz računskih zaključkov bolniške blagajne posnemamo, da je ostalo koncem 1926. leta 9,347.853 Din in da so dohodki v letu 1927 znašali 3,226.379 Din, tako, da je bilo vseh dohodkov 12,574.231 Din. Izdatkov je bilo 3,276.710 Din tako, da je za 1928. leto ostalo samo 9,297.521 Din, torej za 50.331 Din manj, kot v 1926 letu.
Podporni fond je imel 325.770 Din dohodkov in 136.717 Din izdatkov tako, da je za 1928. leto ostalo 189.053 Din. — Za take stvari bi se morali rudarji bolj zanimati. Zaupniki so dolžni vsakomur dati pojasnila.
Za konsolidaciio delavskega gibanja.
Odkod mrtvilo in ravnodušnost med proletariatom ?
(Drugi del.)
V prvem delu članka smo na to važno vprašanje dali splošen odgovor. Poiskali smo v globini elementarnega gibanja mas — le tu ga je mogoče najti — osnovni vzrok njihove pasivnosti in mrtvila. Pokazali smo nadalje na primeru našega gibanja zadnjih desetih let zakon o naraščanju in padanju elementarnega delavskega (delavsko-kmeekega) gibanja, ki sta ga Manc in Engels že ugotovila po revoluciji 1. 1848 in ki nas uči: Po porazu proletariata nastopi depresija in umik, iz depresije pa se elementarno gibanje mas nujno zopet dvigne in stopi v ofenzivo.
Elementarni razredni boj mas je objektivna (stvarna) in realna podlaga revolucionarnemu stremljenju marksistov, ki morejo le iz njega izhajati in le na njem graditi. Njihova važna naloga je ravno, da unašajo v ta elementarni tok razrednega boja mas zavestno in načrtno gibanje k določenem cilju, da ga zadržujejo od napačnih poti in da ga usmerjajo po najekonomičnejši in po najkrajši poti k cilju.
Pravilno odgovoriti na gornje vprašanje smo mogli le, če smo po marksistični metodi raziskali dejanski razvoj elementov proletarskega gibanja. Dali smo le osnoven, splošen odgovor na podlagi konkretne analize (raziskave) revolucionarnega vala 1. 1918'19 20 in njegovega upada. To hočemo danes spopolniti s kratko analizo glavnih momentov, nadaljnega razvoja. Kakor smo morali v prejšnji zvezi osvetliti sramotni bankrot slovenske socialdemokracije, tako bomo morali v tej zvezi vreči luč na glavne napake, naše proletarske stranke v tej dobi. (O vlogi JSDS v prihodnjem članku.)
Za glavnimi tremi porazi (železničarski štrajk, obznana, zakon o zaščiti države) je nastopila nova objektivna (stvarna) situacija, ki jo obeležuje relativna stabilizacija kapitalizma sploh, stabilizacija režima egemonije (nadvlade) srbske buržuazije v Jugoslaviji, ofenziva kapitala in reakcije na vsej črti. Iz tega je sledila za proletarsko stranko naloga, da izvrši pravilni umik v nove postojanke. Tako kot pravi Lenin po porazu ruske revolucije 1. 1905: »Revolucionarne stranke se morajo do konca učiti. Naučile so se napadati. Sedaj morajo razumeti, da je treba to znanost spopolniti z drugo znanostjo, kako se čim pravilnejše umakniti. Treba je razumeti — in revolucionarni razred se na lastnem grenkem izkustvu uči to razumeti — da nam ni mogoče zmagati, ne da bi se naučili pravilno napadati in pravilno se umikati.« Vzrok zato, da naša stranka po teh porazih ni izvršila pravilnega umika, tiči v tem, da so na njo tiščale v vseh ozirih socialdemokratske tradicije — saj se je iz socialdemokracije razvila in se ni mogla teh tradicij naenkrat otresti. Te socialdemokratske tradicije so še ponovno izbile na dan, čimbolj je postajalo jasno, da je prvi revolucionarni val po vojni od kapitalizma zlomljen in da nastopa nova »revolucionarna« doba relativne stabilizacije kapitalizma. Prišlo je tako kot v vsej internacionali do cele vrste desnih skrunitev s pravilne marksistične poti (»Zveza delovnega ljudstva« 1. 1922, »Soc. stranka delov, ljudstva« 1923, likvidatorstvo ob strok, zedinjenju 1. 1925), ki so ogrožale samostojni obstoj proletarske stranke in ki so merile na to, da jo prilagode oportunizmu, kar bi bilo usodno za proletariat, ker ne bi bil pripravljen na nov revolucionaren val. Te krize niso nobena špecialiteta (posebnost) slovenskega delavskega gibanja. Vsepovsod je bil razvoj iz leve socialdemokracije do resnične proletarske avantgarde spremljan od takih kriz, nikjer se ni ta kristalizacija jedra vršila brez težav.
Po treh glavnih zgoraj omenjenih porazih smo imeli pri nas še dva odmeva, prvega revolucionarnega vala — in še dva poraza. Rudarski proletariat Slovenije se je kot oni koncentrirani del industrijskega proletariata, ki v svojem gospodarskem boju dotedaj še ni bil direktno poražen, 1. 1923 združil za nov boj, za veliki rudarski štrajk, v katerega je šel z velikim elanom v katerem pa ni mogel izdržati in
je bil poražen. Drug veliki odmev je bil boj proletariata Slovenije proti jugofašizmu 1. 1923 24, v katerem je najti najlepše strani zgodovine njegovega gibanja po vojni, toliko heroizma, požrtvovalnosti in revolucionarne volje! Proletarska stranka je v prvi polovici 1. 1924 ustvarila proti jugofašizmu resnično enotno fronto delavcev in kmetov Slovenije, na kateri se je tudi jugofašistovski naval razbil; toda po 1. juniju se je nanjo vrgel režim z vso silo in takrat opozicionalna SLS je pobrala politično sadove boja proletarske avantgarde.
2e takoj po glavnih porazih, zlasti pa še po teh porazih proletariata Slovenije je začelo vedno bolj rasti elementarno stremljenje delavstva po enotnosti iz spoznanja, da je sovrag močan in brezobziren in da mu more biti kos le ENOTNOST PROLETARIATA. Ravno v odnošaju k tem stremljenju mas je proletarska stranka pri nas največ grešila. Stremljenje mas po enotnosti je ne samo razumljivo, temveč naravno in zdravo stremljenje, na katerem mora proletarska stranka graditi in — seveda — pravilno graditi. V tem je smisel parole enotne fronte proletariata, ki je temeljni kamen vse taktike proletarske stranke v tej dobi. Taktika enotne fronte gre za tem, da združi ves proletariat v boju proti kapitalizmu, tako v posameznih bojih za delne zahteve kot sploh na pravi poti, ki vodi do končnega boja.
Doživeli pa smo v proletarski stranki celo vrsto desnih skrenitev v izvajanju taktike enotne fronte, kot da bi ta taktika pomenila neko' omiljenje našega boja proti oportunizmu ali celo združitev ž njim! Na drugi strani se je pojavilo med nami tudi ultralevičarsko nerazumevanje stremljenja mas po enotnosti, češ, da je to razpoloženje »oportunistično«, torej nezdravo. Tem desnim in ultra-levim skrenitvam se je naš pokret v težkih notranjih bojih in po težkih izkušnjah izvil in zlasti od začetka izhajanja naše »Enotnosti« dosledno*zastopa edino pravilno stališče: NOVO OŽIVLJANJE PROLETARSKEGA GIBANJA SE VRŠI RAVNO V ZNAMENJU TEŽNJE PO ENOTNOSTI. Delavske mas.e instinktivno čutijo, dh more le tedaj uspeti njihov boj, če premagajo faktorje, ki so povzročili razcepljenost. ZATO JE NAŠA OSNOVNA PAROLA: ENOTNOST PROLETARIATA, ENOTNOST DELAVCEV, KMETOV IN ZATIRANIH NARODOV V BOJU PROTI KAPITALIZMU!
To parolo je dobro konkretiziral v dve smeri povsem v smislu naše pravilne politike s. dekalist v članku: »Naše^plošne naloge (»E.« štev. 3.) Prvo in glavno je ustvarjanje enotnosti proletariata spodaj v obratih v njegovem praktičnem boju za neposredne dnevne zahteve. Drugo nalogo pa tvorijo enotne splošne akcije proletariata za delne zahteve. Ti dve nalogi izhajata iz naše taktike enotne fronte, njima moramo še bolj posvetiti svoje sile, potem bomo pospešili oživijenje delavskega gibanja, njegovo ojačenje in konsolidacijo.
Z vlogo SSJ in JSDS se bomo sicer bavili v naslednjem članku, vendar je zaradi jasnejšega pregleda že tu na mestu, da na kratko osvetlimo njuno stališče napram tej naši taktiki. Obedve odklanjata naše bojevno, revolucionarno pojmovanje enotnosti proletariata in se trudita iz vsake enotne fronte, v katere morata včasih iti pod pritiskom razpoloženja delavstva, odstraniti njeno revolucionarno želo. V splošnem pa se obedve enotnih akcij in enotnosti delavcev spodaj po obratih bojita in izogibljeta. Vendar se je SSJ kljub svojem hujšem oportunizmu znala spretnejše izmikati od JSDS, ki jo ovira njeno sektaštvo — kar se je zlasti pokazalo v dosedanjem razvoju vprašanja strokovne enotnosti. Tako voditelji SSJ kot voditelji JSDS kričijo neprestano, da je naša taktika enotne fronte — »manever«. Če je resnična bo-jevna enotnost proletariata po njihovi trditvi manever proti njim, je to samo priznanje, da so oni preti njej. In da so oni proti njej, to dokazujejo dejstva njihovega dela političnega in strokovnega. Iz tega sledi za nas nauk: ČIM BOLJ DOSLEDNO IN VSESTRANSKO BOMO DRŽALI V ROKAH INICIJATIVO ZA USTVARJANJE BOJEVNE ENOTNOSTI DELAVSKEGA RAZREDA, TEM PREJ SE BO DELAVSKO GIBANJE KONSOLIDIRALO IN SICER NA PRAVI POTI.
Kai pišelo delavci in kmetie 7
+ Hrastnik. Ker so ljubljanski socialpatrioti brez upliva v revirjih, so začeli prihajati k nam mariborski birokrati SSJ. V nedeljo' 11. marca je bil pri nas g. Eržen, tisti kateri je zaplenil v Mariboru plakate proti redukciji rudarjev, katere je izdala »Enotnost«. Čudno se nam zdi, da tak birokrat le upa med rudarje in sploh med delavce. Na shodu, katerega se je udeležilo kakih 20 do 30 ljudi je prav po buržujsko udrihal po delav-sko-kmečki vladi v Rusiji in po dekalistih. Rekel je, da so le oni krivi, da se nam tako slabo godi. Povemo mariborskim birokratom, da hodijo prav zastonj v revirje, ker delavci dobro poznajo zgodovino druge internacionale. Spominjamo se še vseh uspehov socialpatrio-tizma, n. pr. zadušenje špartakovske vstaje v Nemčiji (Noske, Scheideman), konsolidacije naše mlade kapitalistične države (Kristan, Kovač, Bukšek), -zadušenje vstaje bolgarskih delavcev in kmetov za časa socialističnega ministra Kasazova, izdajstvo angleškega generalnega štrajka, Makdonaldova imperialistična vlada itd. Takšna je torej preteklost hlapcev buržuazije in takim naj zaupamo? Delavci in kmetje se morajo samo oprijeti stranke dekalistov in lista »Enotnosti«, ker le ta zagovarja delavsko-kmečke interese! Delu čast in oblast.
+ Hrastnik. (Nekaj o tukajšnjih voditeljih.) V nedeljo 11. marca 1928 se je vršil tukaj ustanovni občni zbor SSJ za steklarno in kemično tovarno. Prišel je na občni zbor štabni šef Eržen. Po referatu Eržena in Malovrha se je razvila debata, v katero so tudi posegali delavci in videla se je nezadovoljnost v vodstvu SSJ. Ali upali se niso z resnico na dan. Bomo pa mi! Mi konstatiramo sledeče, prvič: ustanovili ste reformistično SSJ Hrastnik II. in ste postavili na čelo najbolj diskreditirane ljudi iz steklarne. Se še poznamo od velike sobote 1926, ko je bil sklep strokovne organizacije, da se popoldne ne dela in kaj se je zgodilo. Vaš današnji vodja se' je požvižgal na ta sklep in je šel delati. Zakaj? Ker je imel protekcijo pri firmi in jo ima še danes. Drugi pa je v občinskem odboru, in še danes ni nič poročal delavstvu o delovanju obč. odbora, on rajši denuncira delavce pri oblasti. Imamo še en slučaj. Neki SSJesar ima posestvo in dela pri steklarni, kjer zasluži več kot marsikateri drugi delavec in še svojo ženo nažene delat in to ne 8, ampak po 10 do 12 ur dnevno na akord. Tako si torej vi pri SSJ zamišljate zaščito 8urnika? Nekatere delavke so tej ženi povedale, da ima moža, pa še ona dela, pa sta šla oba k ravnatelju se pritožiti, da nimata mira, ker tako rada delata. Ravnatelj jim je obljubil, če bo še katera kaj rekla proti njima, bo ob službo. Tu se vidi metode SSJ! Za danes dosti, drugič več. Vprašamo pa člane SSJ, ali se strinjate s tem? Delavcem kličemo, ne nasedite takim ljudem, vsi v strokovno organizacijo in iztrebimo ,vso gnilobo in postavimo pravo razredno-zavedno organizacijo, katera bo odgovarjala vsem delavskim interesom. Delu čast. R.
+ Občina Loke pri Zidanem mostu. — Kakor sem že čital dopis v tem našem edinem pravem delavskem listu je vse res in tudi jako potrebno, da bi delavec in kmet, pa bodisi kočar ali bolj imoviti sprevideli enkrat svojo napako, da se ogibajo drug druzega, mesto da bi si stisnili roke in stopili v skupne vrste. Drugače bi nas spoštovali in cenili, zdaj pa nas poznajo samo pri volitvah in to so vse meščanske stranke enake, samo da
dobijo glasove — potem se pa smejijo in štejejo tiste neumne glasove in delajo načrte, kako bolj »lepo umetno« pritisniti to neumno paro delavsko kmečko — p^ bodisi v občini ali drugje. — Sliši se, treba da gredo kmetje pri bodočih volitvah z SDS samo da vržejo klerikalce iz občinske uprave. Kmetje in delavci! S tem ne boste prav nič zboljšali svojega težkega položaja — ampak ravno nasprotno. Pokazali so demokratje, kakšno srce imajo za delavca in kmeta — upam, da ni potrebno Vam naštevati njih »dobra dela«, preveč so pretresljiva, grozna, tako da poštenemu slovenskemu kmetu in delavcu ne morejo iz spomina, in tudi demokratje naše lepe okolice ne bodo delali drugače — samo da dobijo oblast v roke. Bič, zobe, revolverje bodemo čutili sami, zato kmetje in delavci, kličem Vam: ne nasedajte prilizo-valnim obljubam demokratov pač pa delajte z celo paro, da gremo kmetje in delavci pri občinskih volitvah skupaj in zberemo iz naše srede može — delavne — poštene, kateri bodo delali za dobrobit občanov. Tako bo zginila tista grda laž meščanskih strank, da delavec in kmet ne spadata skupaj, ker sta sovražnika. Resnica je ta najbolj sorodna sta si delavec in kmet, ker iz njih žuljev izvira vse. Zato kmetje vasi Račiča — sv. Jurij —-Breg — Razbor — ne nasedajte ne enim ne drugim, pač pa delajte da gremo skupno pri volitvah in pokažemo našo moč — in zavest! Živeli kmetje in delavci! Delu čast in oblast.	Sotrpin.
+ Ljubljana. (Tobačna tovarna.) O nas robovih in robinjah se zelo malo piše in čita. To pa radi tega, ker smo pri ogromnih dobrotah, ki jih uživamo, mi monopolski delavci in delavke, postali popolnoma apatični za vse. Saj tudi ni čuda. Pri teh brilantnih plačah, katere imamo, smo se že tako odebelili, da hodimo kakor skeleti iz dela in na delo. Le poglejte nas! Cape nam samo še visijo na naših izmozganih telesih, ker za poštena oblačila že davnaj nimamo denarja. Kakšne so pa vaše plače, bo marsikdo vprašal? Delavec, ki je pred vojno zaslužil 8, 9 do 10 goldinarjev tedensko, zasluži danes 240 do 280 dinarjev na deset dni. Delavke so pa še na slabšem, ker one zaslužijo komaj 150 do 200 dinarjev na deset dni in to one, ki so zaslužile pred vojno 7, S ali pa tudi 9 goldinarjev tedensko. Razliko si potem lahko izračunate in vidite, da nimamo danes niti 45% predvojne plače. Zakaj vse to? — Ker se še za bori košček črnega kruha bojimo, da ga izgubimo. Pri nas ne slišite drugega od naših valptov kakor: »če ti ni prav pa pojdi«. Seveda gospodom je to lahko reči. Oni dobijo mastne dijete, če gredo v inozemstvo nakupovat smradljivi tobak, pa dobijo še vsako leto šefi oddelkov z gospodom ravnateljem in podravnateljem na čelu mastne nagrade in to tudi v desettisočih, seveda po saržah, katere imajo. Zakaj vprašate? Naredba ali zakon pravi, da zato, da lahko ostnejo pošteni pri polnih skledah. V resnici pa zato, da nas še bolj priranjajo in šikanirajo pri delu in kar sami ne vidijo, imajo zato pa postavljene zaupnice, to je delavke, katere nimajo druzega dela, kakor da gledajo svojim sotovarišicam in tovarišem na roke, da se ja ne bi kdo spozabil in mogoče vzel za en čik ali pa en nos tobaka. Takoj si denun-ciran, kaznovan ali pa še nazadnje ob kruh. Take so razmere pri nas. Pa za enkrat dovolj. Prihodnjič pa še nekaj.	Spartak.
+ Trbovlje. (Umetniški večer Kozar-Sa-
jovic.) V soboto 17. t. m.,sta naša sodruga Kozar in Sajovic, ki jih po njunih pesmih v »Enotnosti«, »Mladini« itd. gotovo poznajo delavci po vsej Sloveniji, priredila umetniški večer, na katerem sta brala svoje najboljše pesmi (Sajovic tudi odlomek drame »Živi mrliči«). Ta večer je mil za rudarske delavce izreden dogodek; to so bile pesmi, ki sta jih dva mlada rudarja zložila iz svojih in iz vseh naših src. (Vodstvo Delavskega doma pa ni teh misli. Pesnika sta zaman prosila za dvorano in sta se potem morala zateči k Forteju.) Za uvod je s. L. Mrzel govoril o umetnosti in proletarijatu. Potem sta brala pesmi iz jam in etaž, iz separacije, Guide, štirca
— od povsod, kjer živijo in umirajo in se bijejo rudarji. Oba sta nas — pa ne samo nas, tudi malomeščane, ki so prišli — prepričala, da sta pesnika-talenta. Te pesmi so nam dragoceno orožje v naši borbi.^
SVOJI K SVOJIM!
Sodrugi, ki potujete skozi Zidani most in potrebujete okrepčila, priporoča se Vam Franc Drobnič, (preje Moser). Preskrbljeno je vedno z dobro kapljico, cene so nizke in postrežba solidna! — Franc Drobnič, gostilničar. Zidani most.
+ Kočevje. (Popravek.) V dopisu z dne 16. marca se je vrinila pomota. Okrožni zdravnik ni zahteval 250 Din honorarja, temveč samo voz sem mu moral preskrbeti. Zdravniku nisem plačal nič, ker sem imel ubožno spričevalo. To popravljam, ker »Enotnost« mora pisati samo resnico.
+ Trbovlje. (S tem se ne strinjamo.) Na kraj. skupščini bratovske skladnice 18. marca je Pliberšek kar na lepem predlagal, da naj se spravi s sveta dolg, ki ga ima Krušič po tožbi z bratovsko sklad-nico. Pliberšek je čisto po tnaniralrSSJ in Bernota hotel utihotapiti ta predlog. Na predkonferenci ni delegatom nič omenil in je kar na občni zbor prišel s tem predlogom. Kje so neki bili odborniki, ki so glasovali za tožbo, da so sedaj samo trije glasovali proti? Ce že ima brat. skladnica 9000 Din preveč, naj bi se dala podpora bolj potrebnim. Bolniška blagajna ne sme postati »konzumarstvo«. Krušič je bil pozvan, da naj prekliče, pa ni torej, zakaj naj nosi stroške bratovska skladnica. Če to enkrat pustimo, se bo to večkrat dogajalo. — Kadar bodo nam črtali dolgove v konzumu in pri trgovcih, takrat jih bomo tudi mi.	Rudarji.
Opomba uredništva: Nam ni znano, za kakšno tožbo gre. Če je Krušič izzval tožbo, da razkrije kake nepravilnosti in če je imel prav, pa je kljub temu zgubil tožbo (kar je pri današnjemu meščanskemu sodišču in razredni zakonodaji mogoče), ni nepravilno, da se mu dolg črta, čeprav je socialpatriot. To naj rudarji presodijo in zavzamejo stališče za ali proti črtanju.
VPRAŠANJE INŠPEKCIJI DELA!
Kaj ste delali v Kočevju v »Tekstilani«, če pa moramo še naprej delati po 12 ur brez plačanih nadur?
Delavci.
Mestnik „!vob9de“.
Konferenca delavskih kulturnih društev v Mariboru.
Zadnji občni zbor »Svobode« je potekal pod vtisom zahteve štajerskih podružnic po razdelitvi »Svobode« na dva oblastna odbora v Ljubljani in Mariboru. Nesporazum med centralo in Mariborčani je zavzel s tem ostro, določeno obliko.
Prva skrb novoizvoljenega centralnega odbora je naravno bila v tem, da premotri zahteve Mariborčanov, njihove vzroke in namen ter da najde najboljšo rešitev za prospeh celotne »Svobode«.
Centralni odbor je izrazil svoje stališče v organizacijski okrožnici, na katero je danes odgovorila že večina podružnic. Mariborski »Svobodi« je pa priporočil, naj skliče konferenco vseh svojih članov in vseh drugih mariborskih delavskih kulturnih društev, z dnevnim redom: Notranja organizacija socialističnega izobraževalnega dela.
Ta konferenca se je vršila v petek 16. marca ob navzočnosti sto sodrugov in sodružic, članov »Svobode«, Zveze delavskih pevskih društev »Frohinna«, »Enakosti« iz Studencev, železniške godbe, »Krilatega Kolesa«, kolesarjev, pevske sekcije pekov i. dr.
S. P r e s s 1 je kot predsednik mariborske »Svobode« pozdravit vse navzoče in podal besedo predsedniku centrale »Svobode« s. Štuklju.
Ta je razložil načrt reorganizacije »Svobode« in združenja raznih samostojnih zvez in društev v eno delavsko kulturno centralo.
Težišče dela mora preiti na razne podzveze, ki naj imajo tudi članarino po svojih potrebah, centrali naj se pa odračunava kvoto, s katero bo lahko skrbela tehnično za vse podzveze in dajala vsem smernice za delo. Posamezne strokovne organizacije so zase samostojne z različnimi pravili. Strokovni komisarji pa plačujejo gotovo kvoto za »Delavca« in splošne akcije; podobno temu moramo urediti kulturne organizacije. Društva, ki imajo za seboj staro tradicijo, ohranijo lahko svoje ime in pravila ter se preključijo centrali kot samostojna društva. Ta načrt je boljši kot pa delitev na oblastne odbore. Med Mariborčani in ljubljansko centralo je bil nesporazum deloma radi lenobe in nereda na obeh straneh, iz te nevolje je izšla naravno zahteva po oblastnih -odborih, toda osnoven nesporazum ni bil v lenobi, temveč v neprikladnem organizacijskem ustroju. Čim se reorganizacija izvede, bodo laže delale posamezne stroke: telovadci, pevci, dramatiki, športaši itd.
— podružnice bodo finančno močnejše, centrala bo pa tudi laže izhajala. Čez noč se seveda vsega zamujenega ne da popraviti in čim pridneje bomo delali v bodoče, tem hitreje bomo dosegli svoj namen. Nato stavi tudi predlog, ki sta ga sporazumno izdelala s s. Selinškom — zastopnikom Zveze delavskih pevskih društev.
K debati se je oglasil najprej s. S e 1 i n š e k, ki je dejal, da se s tem načrtom strinja in da s tem opušča tudi zahtevo po delitvi »Svobode« na dva oblastna odbora. Navaja zgodovino Zveze pevskih društev, ki je navezala stike z delavskimi kulturnimi društvi izven Slovenije ter izjavlja, da čuti živo potrebo po združitvi v eno kulturno matico.
S. M o č n i k se v imenu »Frohsinna« izjavlja za združitev in pravi, da si želi centralo, ki nas bo vse vodila v socialističnem duhu.
S. Vidovič starejši, pozdravlja Štukljev referat in izraža upanje, da bo centrala »Svobode« delala tako naprej, kot je po zadnjem občnem zboru pričela.
Ss. S t e i n e c k e r v imenu žel. godbe in B e r k o v imenu kolesarjev pozdravljata načrt in pravita, da se bosta posvetovala s svojimi društvi.
Nato je konferenca soglasno sprejela sporazumen predlog s. Štukija in Selniška. Sklep se glasi:
»Konferenca mariborskih socialističnih kulturnih organizacij z dne 16. marca 1928 ugotavlja potrebo po združitvi raznih samostojnih delavskih kulturnih zvez in društev v Jugoslaviji v enotno deiavsko kulturno matico. Konferenca predlaga, da odbora »Svobode« in Zveze delavskih pevskih, glasbenih in umetniških društev Jugoslavije izdelata sporazumno natančen tozadeven načrt.«
Centrala »Svobode« je ta predlog sprejela in že naprosila Zvezo pevskih društev za skupen sestanek.
Vse podružnice »Svobode« pa pozivamo, da s pridnim in vestnim delom pospešijo razmah delavskega kulturnega gibanja.
+ Zalog. 18. t. m. se je vršil občni zbor »Svobode«. Predsednik s. Sluga je pozdravil navzoče člane in goste iz Dobrunj, nato sta poročala tajnik in blagajnik. Predsednik centrale s. Štukelj je obrazložil pomen proletarskih kulturnih organizacij v borbi proletariata za boljšo bodočnost in svobodo. Po tem govoru, je sledila volitev novega odbora. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi in sodružice: Josip Mazovec, predsednik, njegov namestnik Viktor Sluga; Kralj Karel, tajnik- — namest-
nik, Pižmoht Bruno; Maks Kren, blagajnik — namestnik
Klavs Ivan; Lukec Josip, Šešek Anton, Dorbež Ida, Kačar Josip, Olga Lupine, Dorbež Ivan v odbor; Mejač Miha, Černe Franc, Mehle Miha v nadzorstvo; Skuk Jaka in Čermelj Marij pa kot namestnika. Po izčrpanem dnevnem redu je sodrug Cankar v imenu Dobrunjske »Svobode« v kratkem govoru pozdravil na novo oživljeno »Svobodo« v Zalogu, želeč novemu odboru obilo uspehov v delu.— Dramatični odsek. K vojakom je moral namreč sodrug režiser L. Tomšič. Bil je agilen in vstrajen sodrug, ki je veliko pripomogel k temu, da je naš dramatičen odsek z uspehom nastopal pri nas in drugod. Tembolj ga bomo pa mi pogrešali, ker ga bomo le težko nadomestili. Najbolj se mu bomo oddolžili, če ga tudi mi posnemamo v njegovi zavednosti in agilnosti.— Dramatični odsek dobrunjske »Svobode«, je gostoval dne 19. t. m. v dvorani g. C. Požarja v Zalogu z dramo »Srenja«. Drama sama je bila dokaj dobro odigrana, vkljub temu, da so posamezpi igralci šele prvič nastopali na odru. Na celi igri se je pač poznalo, da je režija v dobrih rokah, in odločno voljo in stremljenje po napredku, katero tako diči sodruge iz Dobrunj, se je tudi tu, pred Zaloškim proletariatom jasno izpričalo. Delu čast!
+ Javc-rnik. Redni občni zbor »Svobode« na Javorniku se je vršil dne 18. marca. Iz poročil odbora in odsekov se je pokazalo, da člani res stremijo za napredkom. Posebno agilen je pevski odsek, kateri ima 37 članov pod vodstvom pevovodje s. Vinkota Ambrožiča. Tudi tamburaški odsek je pokazal svoje delovanje. Skoraj pri vsaki prireditvi je sodeloval. S. Aleš, referent iz centrale je pozdravil naš občni zbor in nam razložil, j kaj si delavec pridobi v delavskih kulturnih organizacijah. — Novo izvoljeni odbor je sledeči; Žagar Anton predsednik, Resman Franc tajnik, Svetina Tomaž blagajnik, odborniki: Kos Joža, Pušar Gabrijel, Gerdej Anton, nadzorstvo:	Žagar Joža, Dolinar Franc, knjižničarji:
Žvab Fr., Svetina Tom., Korenčan Feliks. — Delu čast
+ Vič-Glince. V soboto se je vršilo pri nas predavanje o pisatelju Maksimu Gorkemu ob priliki njegove 60 letnice. S. Bratko Kreft nam je v skoro nad lurnem govoru podal in orisal cel životopiš in delo tega velikega ruskega pisatelja proletarca, revolucionarja, za kar je žel obilo pohvale. Isto tako so bile recitacije iz del Gorkega, katere so recitirali ss. Berkopec, Šeško in Bitežnik prednešene z globoko umevnostjo, za kar jim gre najiskrenejša zahvala. Predavanje je bilo za naše' razmere izredno dobro posečeno to predvsem od mlajših sodružic jn sodrugov. Nekaj bi pa opozoril »Svobodo« z Viča, da, kadar se zopet vršijo slična predavanja V gostilniških prostorih, da se prepove točenje pijače, med predavanjem, kjer to zelo moti poslušalce. Priporočam Viški »Svobodi«, da večkrat priredi slična predavanja, ker na ta način se lahko zopet oživi proletarsko in kulturno delo na Viču, katero je danes skoraj popolnoma zaspalo. — Delu čast in oblast."
Poslušalec.
+ Proslava Maksima Gorkega v Ljubljani je bila izmed vseh proslav v Sloveniji najlepša. Velika dvorana Mestnega doma je navadno namenjena samo za shode. 26. marca jo je pa napolnilo nad 300 delavcev in delavk z rdečimi nageljni v gumbnicah, da proslave 60-letnico proletarskega pisatelja Maksima Gorkega. Vsi so bili z večerom zadovoljni, čeprav je .trajal spored dobri Ž uri. Doslej se je govorilo, da je Ljubljana zadnja. Po oživljenem delu novega centralnega odbora »Svobode« pa postaja Ljubljana kažipot za izobraževalno delo med delavstvom. Po dobrih dveh mesecih dela smo imeli prvi uspeh. Na predvečer 1. Maja bomo z vprizoritvijo »Krize« v dramskem gledališču in drugi dan z javnim telovadnim nastopom pridobili še več ugleda. — »Svobo-daši na delo!	f\, Jev/ /f
+ Občni zbor »Svobode na Viču se bo vršil v soboto 31. marca ob pol 8. uri zvečer v društvenem lokalu v Zadružnem domu na Glincah. Pozivamo vse člane in somišljenike, da se tega občnega zbora udeleže, ker bomo na njem obnovili delovanje podružnice in ustanovili odseke.
+ Opozorilo članom ljubljanske »Svobode«. Odslej bo kasiral članske prispevke blagajnik s. Večerin, ki bo tozadevno obiskal člane po njihovih stanovanjih ali tam, kjer so zaposleni. Vsakdo mora poravnati tudi zaostale članske prispevke. — Odbor.
Maksim Gorkij:
Passrea letnika.
(Iz drame »Na dnu«.)
Solnce vzhaja in zahaja, v moji ječi je temno.
Vse noči in dni stražarji — ah! moje okno stražijo.
RAZPIS MESTA.
Razpisujemo mesto pisarniške moči v Ljubljani. PISMENE ponudbe s spričevali, popisom ev. dosedanjega dela in zahtevkom plače je poslati do
2.	aprila 1928 na naslov:
SAVEZ ŽELEZNIČARJEV JUGOSLAVIJE Ljubljana, Karla Marksa trg 211.
Ah, le stražite, stražarji, saj tako ne ubežim.
Saj bi hotel na svobodo pa okov ne razdrobim!
— ah!
Ah, okovi, ah okovi, mraz železnih teh verig. Saj ne morem vas zdrobiti moram biti vaš jetnik.
— ah!
Hej, kaj krožiš, črni gavran, mimo v zraku nad menoj?
Strežeš pač po mojem mesu — ah! a še nisem, nisem tvoj!
Ptičjih r.i glasov do mene, solnca nikdar ni do me.
Kot ovela roža vene — ah! od tegobe mi srce!
Op. ur.: Prvi dve kitici prevel Golia v svojem prevodu drame »Na dnu«, ostale tri prevel Mile. — To je prava, celotna pesem Gorkega, Jetnikove pesmi, V novejšem času so dodali še eno kitico, ki pa ni izpod Gorkijevega peresa.
RUSKI KNEZ IN RUSKI KMETJE — DANES.
Slavni meščanski angleški časopis »Manchester Guardian« je dne I. februarja 1928 objavil sledeče poročilo:
Knez Volkonski, ki živi kot emigrant v Franciji, je pisal pismo kmetom dveh vasi Malinti in Luški v guberniji Rjazan, kjer so se nahajala njegova posestva in v tem pismu je sklicujoč se na stare caristične zakone zahteval zemljo zopet nazaj in kmetom zagotavljal, da bo posestva spet prevzel, »če se bo zopet upostavila krščanska vla-| da v naši trpeči domovini«.
Kmetje obeh vasi so sklicali skupen shod in j na njem sestavili sledeči odgovor:
»Še nismo pozabili vaših knežjih bičev in šib, ki so padale po naših delovnih plečih. Pred desetimi leti smo vse caristične zakone, ki se nanašajo na vašo zemljo, v naši peči sežgali. Vaše posestvo smo si pošteno med seboj razdelili in kar je prej pripadalo knezu, pripada sedaj kmetom. H koncu bi vam še radi povedali, da smo storiii veliko napako, ko smo pustili, da ste ušli iz dežele sovjetov.«
= Nove občinske volitve v Jugoslaviji bodo menda še letos. Korošec je namreč izjavil, da je nov občinski red že pripravljen in da bo kmalu uzakonjen. Ker se besedilo tega občinskega reda drži v veliki tajnosti in ker poznamo današnji režim. se je bati, da bo novi občinski red zelo reakcionaren. Vkljub temu, delavci in kmetje, že sedaj se pripravljajte na te volitve, tudi v občinah mora priti do veljave delavsko-kmečka beseda. Naših interesov ne moremo braniti niti v zvezi z demokrati, niti v zvezi s klerikalci ali Pucljevci, zato glejte, da bomo povsod nastopili samostojno proti bivšim in sedanjim režimskim sjrankam.
= Stanarino v zlati pariteti zahtevajo hišni posestniki, povejo pa obenem,-da računajo za 1 predvojno krono 20 Din. Kadar bodo tudi delavske plače dosegle tako razmerje in kadar se bodo cene življenskih potrebščin znižale na tako razmerje, bi bila ta zahteva razumljiva. Dokler pa so plače nižje, življenske potrebščine pa dražje kot pred vojno, je taka zahteva hišnih posestnikov oderuška.
= Stotisoči gladujejo v Bosni in Hercegovini,*
od koder dobi vlada letno težke milijarde profita pri tobaku, ki ga po smešno nizki ceni jemlje od kmetov. Gladujočim pošilja vlada koruzo, katero daje gladujočim na posodo.
France Kozar:
lapor.
Ob stene udarja moje svobodno srce.
Ob omrežja železna se lomi moj krik.
Revolucija.
In pogled mi pada v brezdanjo globino.
In glad.
Samo vedno to šumenje, ki udarja v ušesa od krogel pušk na dvorišču ječe.
Za mojo smrt se vadijo.
Samo to vam vem, rusko zmagoslavje nas bodri v trdno, neomajno vero.
Lenin,
Ti glava in srce najgloblje človeške spremembe. In vidva, mučenika, brat in sestra Karel in Roza.
Vi, ki ste nesmrtni.
In spredaj in preko vsega Ti
ljudstvo proletarcev.
V kaosu razvalin vseh domovin stojiš Ti. In biješ boje. In hočeš vso moč.
+ Zagorje: Uredništvo je prejelo pismo podpisano od 26 delavcev, ki izjavljajo, da je bil dopis v prejšnji številki »Enotnosti« iz obrata Birola neresničen, da so delavci zadovoljni, ker dobijo poleg plač tudi za 4 dinarje pri kg cenejšo moko in še druge udobnosti. Pismo dolži nekega Medveda Franca, da je on pisal, ker je bil »po svoji lastni« krivdi odpuščen. Pismo je pisano od druge roke, samo podpis :e delavski, tudi pola. na kateri so podpisi, je iz kanclije. Uredništvo ne ve, ali je bil dopis resničen ali ne, kakor tudi ne, če so delavci to pismo res »prostovoljno« pisali. Zato prosimo sodruge, ki niso zaposleni v obratu Birola, naj si stvar ogledajo in sporočijo resnico.
“ TRBOVLJE
Dokazano najboljši kruh se dobi v moderno in higijensko urejeni pekarni,, 305IP VA&GA.
Za ,,Enotnost" dvakrat na teden.
14.624 DIN.TISKOVNEGA SKLADA, 742 NOVIH NAROČNIKOV, 403 ZA DVAKRAT NA TEDEN.
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA.
Od 22. do 29. marca 1928.
Zagorje: Nabrano na sestanku 101 Din. Trbovlje: Podlesnik 5, Razboršek 5, skupaj 10. Kamnik; Peterka 5.35. Sv. Pavel: N. I. 10, Ljubljana:'Monte Kristo 5, B. 5, Vinšek 5, proletarski borec 5. Mestna pristava, Ljubljana: Frelih 5, Andrišek 2, Zorko 2, Bezele 2, Burger 2, Perko 3, za del. vlado 10, Resnik 5, Krapež 2, neimenovan 2, neimenovan 2, Košir 4.50, Svobodaš 10, za boljšo bodočnost 4^ neimenovan 2, Lubej 10, Črnoga 5, Kozak 1.20, Petan 5, Frelih 10, Kajba 4, Meglič 3, neimenovan 4, neimenovan 3.70, skupaj 103.40.
Skupaj 249.75 Din, od 4. sept. 1927 14.624.10 Din.
ALI JE POTREBNO DVAKRAT TEDENSKO IZHAJANJE »ENOTNOSTI«.
Že dalj časa se vodi v našem listu kampanja za dvakrat tedensko izhajanje »Enotnosti«, katera pa do danes žal še ni imela tega uspeha, da bi list res mogel iziti dvakrat na teden.
Vprašujem se, zakaj je odziv na to kampanjo tako slab? Ali je res slovenski proletariat v tako slabem materialnem poiožaju, da ne more pogrešiti par dinarjev na mesec za svoj list? Ali pa mogoče ta list ni potreben?
Jaz mislim, da ni ne eno ne drugo. Res je, da je materialni položaj proletarca žalosten, tako žalosten, da mora v resnici gledati za vsak dinar, kam ga bo obrnil, da mu bo več zalegel. Toda zaveden proletarec bi moral imeti v vidu, da je razreden časopis zanj ravno tako potreben kakor vsakdanji kruli, ker razrednobojeven časopis mu bo pomagal v njegovi borbi za izboljšanje materialnega položaja. Zato mora vsak proletarec najti način, kako bo mogel utrpeti par dinarjev na mesec za svoj list. To pa naj velja posebno še za tiste, kateri imajo danes naročene kapitalistične liste in za tiste mlade proletarce, kateri nimajo družin za vzdrževati, zato pa marsikateri dinar brez potrebe zapravijo.
Po mojem mišljenju danes ni zavednega proletarca, kateri bi trdil, da ta list ni potreben, ker se je že vsak lahko sto- in stokrat prepričal, da je razrednobojeven proletarski list potreben in sicer tako nujno potreben, da bi moral napeti vse sile, da se čimprej doseže ne samo dvakrat tedensko I izhajanje lista, ampak dnevno ali pa vsaj trikrat na teden na štirih straneh, ker vsi vidimo, kako velikansko vlogo igra danes dnevno časopisje, tako v gospodarskem kakor kulturnem in političnem oziru, vemo pa tudi, da brez časopisa danes ne more biti noben proletarec, kateri se zanima za dnevne in politične dogodke, ker pa nimamo svojega dnevnika, zato segamo po kapitalitičnih listih, kateri pa prinašajo opijum za proletarsko maso. V dokaz naj nam bo, ko vidimo, kako še mnoge proletarske mase slepo capljajo za kapitalističnimi strankami in njihovim časopisjem ter slepo verjamejo vsakim, še tako lažnjivim vestem tega časopisja.
Zato se pa moramo resno poprijeti deia, da bomo imeli čimprej svoj dnevni časopis, kateri bo lahko razkrival laži tega časopisja ter nas obveščal o dnevnih in političnih dogodkih v tu- in inozemstvu, o katerih smo danes poučeni le po kapitalističnih listih, kateri pač pišejo samo to, kar je v njih interesu, obenem pa bi lahko posvečal več paž-nje kulturnim in strokovnim organizacijam, katere so danes v zelo žalostnem stanju ali jih pa sploh ni, ter dvigal izobrazbo proletarskih mas, katere smo zelo potrebni, ker naša neizobraženost je največ kriva žalostnega položaja, v katerem se nahajamo. Zato pa obenem z agitacijo za naš list združimo propagando za našo kulturno organizacijo, s pomočjo katere se bodo pojačale tudi strokovne organizacije, da bodo lahko »avantgarda« proletariata in da bodo mogle voditi s pomočjo dobro organiziranega časopisja uspešen boj proti kapitalistični buržuaziji.	Proletarec.